Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima ■ članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Za naše neodrešene brate!
(Ob obletnici Rapalla, 10. novembra.)
Predavanje tov. Berceta »Utisi iz Julijske Krajine« pri Dolnjelendavskem društvu je dalo povod, da je Učiteljsko društvo za dolnjelendavski srez sklenilo poslati vsem narodno-obrambnim društvom in vsem merodajnim državnim oblastim sledeče resolucije:
1.	Učiteljsko društvo za dolnjelendavski okraj protestira, da se je oropalo naše avtohtono slovensko prebivalstvo v vseh zasedenih ozemljih najprimitiv-nejše pravice, ki mu gre po prirodnem narodnem pravu in tudi po določilih ver-sajskega miru. namreč pravica, da se poučuje slovenska deca v Italiji, v Avstriji in v Madžarski izključno le v materinščini.
Te pravice ne krati naša država nobeni narodni manjšini, bivajoči v kraljevini SMS.
Žc radi načela reciprocitete bi morale navedene države upoštevati zahtevo celokupnega jugoslovenskega naroda po pouku slovenske dece v materinem jeziku.
2.	Dokler se srazi to naše pravo oti strani Italije, Avstrije, predvsem pa od strani Madžarske, mora vsak slovansko čuteči učitelj v Prekinurju zahtevati od naših oblasti, da napravijo skoraj že konec vsem koncesijam tukajšnji madžarski manjšini, ki nima nikake pravice do minoritetne zaščite, kajti pretežni del te manjšine ie slovanskega porekla, ki mu je bila v teku zadnjih 100 let ugrabljena slovenska govorica; ostali del pa so na-
Ob veliki udeležbi ie klub Narodne Radikalne Stranke v Beogradu v preteklih dneh razpravljal o državni oro-svetni politiki. Živahna razprava se je razvila o vprašanju glede odprave gimnazijskih razredov in drugih šol v naši državi.
Zatvarjanje srednjih šol.
Vlada namerava omejiti število gimnazij iz stvarnega razloga, da se ne bi po nepotrebnem ustvarjal duševni prole-tarijat.
Razmere v Južni Srbiji.
Posl. Cirkovič, zastopnik Južne Srbije. ie v daljšem govoru razpravljal o
LISTEK.
„Radom gojeni elementi čovještva"
netom izašla knjiga dr. J. T u r i č a do-bije se kod Uprave Knjižnice praktične pedagogije, Zagreb, Tvornička 10 za 30 Din. poštom više 5 Din. Dobije se i u knjižarama.
Knjiga sadržaje: Najpogibeljniji ne-prijatelj pojedinca, države i naroda (mjesto predgovora). Prvi dio: »Neki nedostaci današnje naše lične kulture« ima medu ostalima i ove članke: Metoda motrenja lične kulture u narodu. Čov-jek i učenost. Nacionalna svijest. Patri-otizam. Lična civilizacija i demokrati-zam. Kulturni demokratizam itd. —Drugi dio: »Neki elementi školom razvijene lične kulture« s deset članaka i medu njima: Naukom prosvijetljeni razum. Organizacija tečevnog rada. Organizacija trgovine. Narod, Država itd. — Treči dio s 28 primjera učenikova rada. medu njima i ovi: Prva naša borba za obale Jadranskog mora. Naša trgovačka svjet-ska luka. Veliki Župan Stevan Nemanja. Nišavska kotlina. Preživači. Volumen piramide. Iz zadnje bilance Trbovljan-skih ugljenika. Razvitak novog života. Primjer razvijanja računskog instinkta. Primjer budenja religijskog čuvstva.
selile madžarske oblasti in njeni mentorji: madžarski grofje in baroni.
3.	Vsj zborovalci brez izjeme prosijo merodajne oblasti, zlasti ministrstvo zunanjih zadev in naša narodno-obrambna društva, da posvetijo vso pozornost varstvu naših v tujini prisiljeno živečili narodnih manjšin, os »bi to varstvu naše j u g o s1o v e n s k e m a n j š i n e na M a $ ž a r s k e m m ed Rilbo in Donavo, kjer že iz cerkve izginja slovenski, oziroma hrvatski jezik.
4.	Narodno - obrambna društva naj poskrbe. da se vzbudi in ohrani narodna zavest tudi v tem najbolj zapuščenem in najbednejšem delu naših narodnih manjšin.
Zanimati naj se skuša zanj vsa ju-goslovenska in svetovna javnost potom brošur in lepakov kot odgovor na delovanje zastopnikov naših tujerodnih, v Jugoslaviji živečih manjšin ter madžarskih propagandistov v tu in inozemstvu.
5.	Sledeči načelu: »V edinstvu je moč«, naj se vsa narodno - obrambna društva združijo v eno mogočno, vse stranke in sloje obsegajoče društvo. Če bi to ne bilo mogoče, naj se ustanovi skupni akcijski odbor.
6.	Dolžnost narodne države je. da podpira vsa narodno-obrambna društva, gmotno in moralno.
Ministrstvo vnanjih zadev naj bi stalo z njimi v stalnih stikih, da primerno podpre njih delovanje.
bednih prosvetnih razmerah južnih naših krajev, ki so bili mnogo let pod bolgarskim, turškim, grškim in končno našim vplivom. Govornik ie zahteval, da se šole v Južni Srbiji ne smejo" zapreti, ampak da se po možnosti otvorijo še nove, ker ie treba pridobiti narod za uje-dinjeno državo potom prosvete.
Ustvarjanje duševnega proletarijata.
Prosvetni minister Velja Vukičevič je odgovoril na razne kritične pripombe ter zatrjeval, da je bilo prosvetno ministrstvo primorano zapreti več gimnazijskih razredov, ker se ni javilo zadostno število učencev. Omeniti mora tudi, da
Ovom knjigom završava Turič prikaz svog prosvjetnog sistema i školskog rada, koji ie posve originalan i udešen za nas i za naše prilike.
V Pariz.
(Dalje.)
Švico sem si predstav.jal popolnoma drugače. Vedno sem mislil, da je tam samo skalovje, sneg in led. Tako so nas pa skozi ob progi do Lausana pozdravljali krasno obdelani in urejeni vinogradi in nasadi marelic, breskev in drugega najlepšega sadja. Žal smo prehitro zdrknili mimo kmetijske šole. ki je imela vse polno nasadov in drevesnic. Okoli vsake postaje je po'no najlepših hotelov za amerikanske in angleške goste, ker za druge je Švica predraga. Smuknili smo za par ur tudi v Ženevo, kjer nas je seveda zanimala palača zveze narodov. Jezero ie prekrasno in ni čuda, če prihaja na njegovo oba^o toliko tujcev. Nazaj na poti v Lau-sane smo se divili veličastnemu Mont Blancu, ki je bil popolnoma, bel. Po večerji smo krenili zopet na pot in kmalu prestopili francosko mejo. Vožnja v francoskih vagonih ie prav prijetna, ker so klopi tapecirane tudi v 3. razredu. Tudi spi se udobno na teh klopeh, se-
se zadnje čase pojavlja veliko pomanjkanje kvalificiranega učiteljstva. Vlada tudi nima namena ustvarjati duševni proletariat. Po statističnih podatkih, ki jih ima prosvetno ministrstvo na razpolago, je danes na naših visokih šolah vpisanih 12.000 visokošolcev. Že iz tega je jasno, da število dijaštva ni v nikakem pravem razmerju s prosvetnimi prilikami v naši kraljevini.
Razmere v Bosni-Hercegovini.
Pop Matej Popovič je v imenu bosanskih radikalov očrtal slabe prosvetne razmere v Bosni in Hercegovini. Omenil je. da odpadejo na eno osnovno šolo v Srbiji 1604 prebivalci, na Hrvatskem 1643, v Sloveniji 1213, v Dalmaciji 1148, v Črni gori 1580 in v Bosni 3144. Zahteval je, da se mora prosveta v Bosni in Hercegovini dvigniti.
Posebna komisija za smotreno prosvetno politiko.
V istem smislu so govorili dalje še mnogi poslanci, na kar ie klub izvolil posebno šestčlansko komisijo, ki ima izdelati poseben načrt za prosvetno politiko.
Za enotno srednjo šolo.
Ranko Trifunovič je govoril splošno o prosvetni politiki. Petar Ivaniševič pa pledira za čim večje število nižjih gimnazij. ker dajejo one splošno izobrazbo in služijo v izpopolnitev poduka v osnovnih šolah.
Posebno naj se skrbi za učiteljsko izobrazbo.
Posebno pozornost je treba posvetiti učiteljiščem, ker ni dobrih šol brez dobrih učiteljev. Dalje je Ivaniševič pri-
O. Ministar Prosvete primio je 21. ov. m. ceo Izvršni Odbor UJU u nameri da iz usta njegovih prestavnika čuje želje učitelja izražene na skupštini u Subotici.
Spomenica UJU.
Predsednik g. Vuksanovič izneo je formulisane sve zahteve i želje učiteljstva medu kojima su na prvom mestu zakon o osnovnim školama, koji treba da obuhvati: izdržavanje i podizanje škola; stalnost od prvog dana službovanja; da se ndatim učiteljicama na pun dodatak na principu: iste dužnosti ista i prava, dodatak na teža mesta i t. d. dalje: da se
veda če je mir, ki ga jaz pred Ančko nisem imel. Zjutraj smo se že bližali Parizu in vlak se je polnil vedno bolj. Slednjič smo pa le zagledali naš cilj, hitro pospravili svojo prtljago in že smo obsta.i na pariškem kolodvoru pod velikanskimi lopami. Potniki se vsipajo iz vozov in množica zavalovi proti izhodu. Celi »vlaki« malih motornih vozil se pomikajo po kolodvorskih koridorih, natrpani z najrazličnejšo potniško prtljago. Pred kolodvorom nas pričakujeta dva velikanska autobusa, ki nas sprejmeta in vso našo prtljago. Akademik Podnebšek nam je že preskrbel in nakazal stanovanja. Hitro smo v svojih sobah in čez čas ie tudi že prtljaga za nami. Postelje so ogromno široke, tako, tla je bilo nekaterih strah v njih. Informiramo se, kdaj se zapira zvečer hotel. Smeje nam povedo, da tega pri njih ni in da ključev ne potrebujemo. Pritisneš na gumb na vratih in odpro se sama od sebe in tudi zapro in zaklenejo. Torej notri greš lahko, ven ne moreš. V veži je drug gumb, na katerega pritisneš in razsvetli ti stopnjice za 3 minute, tako da komodno dospeš do svoje sobe, potem Pa luč zopet avtomatično ugasne. Sobe veljajo od 7 Fr naprej z zajtrkom na dan, torej -polovico cenejše kakor v Zagrebu ali Beogradu.	(Dalje prih.)
poročal, da se na filozofski fakulteti osnuje pedagoški oddelek. Treba je povišati štipendije slušateljem filozofske fakultete.
Učitelji naj bodo kulturni in prosvetni delavci in ne političarji.
Ljuba Jovanovič je mnenja, da se morajo učitelji bolj brigati za šolo, kakor za politiko. Učitelji morajo biti kultumiin nacionalni voditelji v vasi. Širiti morajo le proSveto med narodom, kakor ie bilo to v predvojni Srbiji. Žalostno je, da se nahaja med učitelji toliko komunistov. Učitelji morajo biti trdna opora države. Marsikje je narod mnogo večji nacionalist, kakor so mladi učitelji.
Za strokovne šole.
Pravi, da se morajo gimnazije z majhnim številom učencev zapreti in otvoriti strokovne šole. V Bosni naj se. organizirajo občine, ki nai sezidajo šole. V vsaki vasj mora biti šola. Dokler se to ne zgodi, naj se ne ukinejo učiteljišča. Vse šole, razen vojnih, železniških in finančnih, naj pripadejo prosvetnemu ministrstvu.
Nekaj številk.
Minister g. Vukičevič poroča, da je v južni Srbiji praznih samo 18 učiteljskih mest. Po natančnih podatkih se je prijavilo na beograjski univerzi k izpitu: na filozofski fakulteti 322 slušateljev, na pravni 1080. na tehnični 750, na medicinski 1559 in poljedelski 346. V .južni Srbiji je bilo ukinjenih 24 oddelkov, ki so šteli skupaj 29 učencev.
učiteljima isplati razlika plata; da se re-guliše penzija učiteljima u Slavoniji na dinarskoj valuti u mesto na krunskoj usled čega im je penzija svedena na minimum; da se da naročiti dodatak na teža mesta; Split, Zagreb, Ljubljana i Zadar da se proglase za prvi razred skupoče; da policijski organi budu korektniji u od-nosima prema učiteljima, kako bi se iz-begli razni neželjeni konflikti; da se učiteljske krivice raspravljaju na osnovi zakona o činovnicima; da se stvori jedan program za sve učiteljske škole, da im se doda i peti razred kao priprema za više školovanje, posle čega učiteljski kandi-
f Gselman Anton.
Dne 29. oktobra smo spremili k večnemu počitku iz Vurberga pri Ptuju k Sv. Martinu pod Vurbergom preljubega tovariša Gselmana Antona, nadučitelja v pokoju.
Blagopokojnik je bil tovariš v pravem pomenu besede, kakoršnih pogrešamo posebno med mlajšim učiteljstvom. Ni nosil tovarištva in prijateljstva le na jeziku, nego globoko v svojem srcu. Izredno ljubezniv, dobrohoten in z vsakim človekom prijazen osvojil si ni le srca svojih tovarišev(ic), ampak vseh poštenjakov drugih stanov, zato je bil priljubljena osebnost ne le v svojem šolskem okolišu, ampak v vseh krajih, kjler je došel v družbo.
Vobče se je kazal ponižnega in mirnega člana človeške družbe, a v stanovskih, narodnih in patrijotičnih zadevah ie bil neustrašen in samozavesten.
V znamenje hvaležnosti za njegovo koristno delovanje v prid slovenskemu narodu in za ljubezniv nastop med tovariši, prijatelji in znanci ga je spremila k večnemu počitku lepa množica domačinov, prijateljev in znancev iz okolice. Šolska mladina šentmartinske šole, kjer je blagopokojnik deloval približno 39 let, se je polnoštevilno udeležila pogreba in mu iz hvaležnih src poklonila lep venec in mnogoštevilne šopke cvetlic, a šolski
Naša državna prosvetna politika.
Izvršilni odbor UJU pri ministru prosvete.
Pošljite seznam prosvetnih druStev, knjižnic in čitalnic v vašem kraju!
dati da imaju prava stupiti i na filozofski fakultet; da se zadrže selidbeni troškovi i za one učitelje-ce koji stečajem dobiju drugo mesto; da se učiteljima doda 15%J plate za punu penziju posle navršene 32 god. službe. Svi ovi zahtevi učitelja dostavljeni su posebno i pismeno g. Ministru na nadležnost.	•
Pomenuto je da treba izjednačiti učitelje sa učiteljicama u pogledu dodatka, našta je g. ministar primetio da ini treba dati i jednake dužnosti i postavljati ih i za upraviteljice (i za nadzornice dodao je g. V. K. Petrovič).
Odgovor g. ministra Vukič^vica.
Na ovo je g. Ministar rekao: da če sva ova pitanja pažljivo proučiti i ista udovoljiti koliko se bude moglo iziči na susret prema opštim potrebama zemlje. Za zakon o narodnim školama g. Ministar je rekao: da če stari projekat biti povu-čen iz skupštine i da če se izraditi nov i kao takav, morače prvenstveno proči kroz Ministarski Savet i po izlasku iz njega biče stavljen na rasmatranje Učit. Udruženju, da ga. eventualno, dopuni i učini svoje napomene. Ovo je prirodni put. jer donošenje zakona o nar. školama zadire duboko i u sferu nadležnosti ostalih Ministarstava, zbog toga je potrebno da o njemu cela vlada da svoj sud.
Učiteljstvo in politika.
O. Vlada Petrovič pominje tom pri-likom, da se neki učitelji premeštaju iz partijskih razloga. G. Ministar je na to odgovorio: Morate tom prilikom dodati i to, da učitelji ostanu prvenstveno učitelji pa tek onda političari. Tada ih neče ni glava zaboleti. Ali nisu retki slučaje vi, da im politika postaj glavno, a škola spo-
redno. To je nedoz voljeno. Ko hoče prvenstveno uspeh u DOlitici tai mora da snosi i posledice toga rada.
Nadzorniki.
Tada se g. Petrovič dotiče školskog nadzora, koga veli u stvari danas i nemarno, pa moli da ih kandiduje Učit. Udruženje jer ih bolje poznaje. G. Ministar na to primečuje; da nije samo to što nedostaje.
Prosvetni sistem.
U opšte ovih 7 godina posle ratnog •rada, da se primetiti da u prosvetnoj po-litici niie bilo sistema. Primer: imamo 112 purvih gimnazija u zemlji, 175 nižih srednjih škola i sve te škole sa 500 pro-fesora. Tako je nastupila potreba da u nedostatku profesora rade: daci, apote-kari, učitelji i d. Vaši drugovi zapali su u političku borbu svom snagom napušta-juči školu i rad na prosvetnom polju. Gle-dajuči koliko mi sile dozvoljavaju da ovo popravim, jer produžiti ovako značilo bi srljati u propast. Nisu retki slučajevi da daci sa maturom ne poznaju osnovna znanja jezika.
Hrvatsko vprašanje.
Najzad je g. Petrovič napomenuo g. Ministru da je u našem učitelj, udruženju 5'« hrvatskog učiteljstva pa je obratio g. Ministru pažnju na to da se pojavljuje od jednog vrlo malog dela učiteljstva da od-uzmu učitelj. Dom u Zagrebu. Moli da g. Ministar povede o tome računa i ne dozvoli da se večina učiteljstva izlaže i jednoj takvoj nepravdi.
Na kraju se g. Ministar sa svima oprostio i ovim je prijem završen.
»N. P.«
dela malemu Robinzonu, predno je obvladal snov in io podvrgel svoji volji, da je korakal uspešno proti svojemu cilju, cesto tudi v neprilog zunanjosti.
Za učitelje ie imela razstava velik pomen, kajti značila je veliko korekturo v dosedanjem načinu aaziranja ^lede ročnih vzgojnih del; dala je možnost slediti vplivu uradnega načrta in je demonstrirala edino pravi načini kako je ročno delo vršiti v šoli.
Škoda le, da te prednosti niso bile dvignjene z boli smotreno uredbo razstave in z izvršitvijo primernih napisov tako kakor bi bile zaslužile. Mogoče bi bilo boljše grupirati predmete po tem, kako so nastajali, kakšni so bili nagibi, eventualno razločiti jih tudi po stopnji starosti učencev in kako so izrazili svojo notranjost, kako so obvladali svojo nalogo. S tem bi razstava samo pridobila, a pridobili bi v pedagoškem pogledu tudi obiskovalci, glavno učitelji, katerim je mnogo podrobnosti in razlik prešlo.
Vendar je bila razstava tudi tako zaslužno središče zanimanja pr,i obiskovalcih. S tega stališča jo ie mogoče proglasiti _ za boljšo kakor je bila razstava srednjih šol, kjer 'so bila sicer lepa dela iz slikarstva, risanja in deskriptive, vendar se pa razstava ni razločevala'v ničemur od razstav prirejenih v prešnjih letih.
Narodno šolstvo je tu reprezentiralo kakor komponenta živeča, delujoča. Bilo je evidentno, da se tu nekaj dela, da tu ne diha zastareli Herbartov duh zaprašenih šolskih sob. ampak da vlada tu radostno ustvarjajoče delo delavnic hurna-nitete. v katerih vrše učitelji vestno svoje poslanstvo vkljub poslabšanim eksistenčnim pogojem, ker vodi jih sila, da koristijo svojemu narodu v duhu prezi-dentovih idej — in da odvrnejo verzijo »prijateljev šole«, češ, da šolstvo ni produktivno in je dvomljive vrednosti.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
ERNEST ŠUŠTERŠIČ:
Ročno in vzgojno delo na dež. razstavi v Kromerižu.
(Donesek k uvedbi rokotvornega pouka v naših šolah.)
(V »Češkem Učitelju« napisal J. Š.) (Dalje.)
Problemi občega zemljepisa so bili pojasnjeni z modeli, ki so ponazorovali ploščenje zemeljske krogle, globus iz gline s pripadajočimi točkami, črtami in pasovi in s pripadajočo razliko osi od navpične smeri. Za lažje čitanje zemljevida in poznanje terena so bile modelirane oblike gora in celi plastični zemljevidi ter situacijski načrti domače občine in okolice, večinoma kolektivno delo učencev.
Za računstvo so bila izgotovljena računala iz raznih snovi (kroglice iz gline, iz ptičjih jagod in šipka) razne forme naštevank in uteži. Seveda tudi niso manjkala dela dopolnjujoča uspešen pouk merstva in narisovanja. n. pr. geometrična telesa, na katerih so bile zaznamovane izmeritve dolžine, višine, širine ter izračunavanje ploščin in telesnine; obsegi okroglih teles so bili tudi zaznamo-
vani z barvastim bombažem. Nadalje vzorci, kakor razne nastenske table z gesli in izreki, nanašajočimi se na razne prilike (28. oktober, Masarvk 75 iet). nalepljeni izstrižki iz novim naloge za •izboljševanje sloga, okrašene z ilustracijami in sešite v lepih knjižicah, svojemu smotru odgovarjajoče in zvezane, cele spominske knjige, rodbinske in razredne kronike, dopolnjujoče učivo za dorno-znanstvo in za učni jezik.
Kakor je videti, je bila zbirka ¿elo bogata, a treba ie še posebej poudariti, da so bila to res le dela učencev. Vsa razstavljena dela so nosila nevarljivo znamko otroškega ustvarjanja, bodisi po zamisli ali izvršitvi, tako da ste si predstavljali nad vsako izmed teh drobnarij malega stvaritelja ,in da citate neodločnost in zadrego, katero,, ie povzročil mogoče neposlušni material med potekom
Iz Čehoslovaške.
—čh Učiteljski poziv birokratom v notranjem in v ministrstvu financ. Gospodje so izvršili načrt za novi plačilni sistem preveč priprosto. Vzeli so ravnilo. napravili štiri debele črte — štirje razredi — in 7 skupin, napolnili jih s števili, sestavili paragrafe, vlili varne kapitalističnega duha in to predložili vladi, a ta zopet narodni skupščini. Ker je načrt vsled težkoč in ovir pri izvršitvi zadel na vsestranski odpor, nobenemu ni bilo do uzakonitve in tako bodo morali volilci iznova odločiti o njegovi bodoči formi, ako ne zmaga ob 12. uri preudarek.	.
—čh Izplačilo zaostankov. Deželni šolski svet ie izdal odlok z dne 18. septembra 1925, naj okrajni šolski odbori takoi nakažejo nagrade za 1. 1925., ki dospo v izplačilo učiteljstvu narodnih šol 1. oktobra in 15. decembra ter znašajo 20'c krajevne doklade.
—čh Hladna statistika. Urednik Mo-tvčka je dejal v razpravi »Metoda proti-klerikalnega delovanja«: »Število oddanih klerikalnih glasov na raznih mestih republike nas mnogo pouči. Tako n. pr. je bilo oddanih v Pragi v celoti 6.17% klerikalnih glasov, na Češkem v splošnem 11.30%, na Moravskem 32.17%>, a v Slovaški 41.19%. Čimboli ie izobraženo ljudstvo in kulturnejše življenje v deželi. tem manj je klerikalnih uspehov!«
9z Nemčije.
—nem Nazor, fundament vsega znanja. Opazujmo. kako se izvrši proces izobrazbe. Predvsem je treba povdarjati, da je podlaga vsega spoznanja nazor.
Nazor je nerazdružljiva skupina vseh zaznatkov istega predmeta. V duši natn ostane slika nazora. To je predstava. Brez nazora ni predstave. Nazor je original, predstava pa kopija. Predstave so druga stopnja našega umovanja. Znana so pravila o jakosti in asociaciji predstav. Več asociacijskili centrov se združi v kompleks predstav. Glasom duše-slovnih pravil se sorodni znaki predstav shvatajo v pojme. Predstave in pojmi so prvine mišljenja. Če primerjamo pojem z drugim pojmom, govorimo -o sodbi, če ustvarimo iz dveh sodb tretjo sodbo, sklepamo, če obrnemo sklep, dokazujemo. definicija pa je razčlemba pojma v bistvene znake. Če si predstavljamo pojem v najvišji popolnosti, nastane ideja, ideal pa je želja po uresničenju ideje.
Z navedenega spoznamo veliko važnost nazora, če v šoli ne ustvarjamo jasnih nazorov, se maščuje to preko šolske dobe. Ne bodimo zato brezsrčni in skrbimo za nazorni pouk. V tem tiči važnost učiteljeve priprave za pouk. V starih šolali so podajali učencem predstave in pojme že kot shvatane rezultate. S silo so jih utrjevali v spomin. Ko pa se je prirodoznanstvo močneje razvilo, se je tudi metoda podavanja preoblikovala. Realistika je zadobila svojega slavnega zagovornika, Ivana Amosa Komen-skega, ki ie presenetil svet s svojim Or-bis pictus, 1658. leta. Njegovo delo je zasnovano na nauku: Vse pred čutila. Vidno pred obraz, slišno pred sluh itd.
Od Komenskega gre pot preko Pe-stalozzija in Frobla k današnjemu roko-tvornemu pouku. Komenskv je v svojem delu obravnavane predstave z drzno koncentracijo zvezal z vsemi sorodniur predstavami v tvorbe pojmov. Zbral je
upravitelj te šole tov. Lazar se je v imenu domačinov in v imenu tovarišev poslovil v lepih besedah od svojega prednika.
Tudi šolska mladina dveh sosednjih šol je bila zastopana v lepem številu.
Ob grobu ie bilo zbranih 38 tovari-šev(ic), došlih od blizu in daleč. Prav lepo je bilo zastopano ptujsko učiteljstvo.
Prosvetni oddelek ptujskega sre-skega poglavarstva je zastopal prosvetni referent tov. Gorup. ki je pred 5 meseci izdal pokojniku dekret o imenovanju krajnim šolskim ogledom na vurber-ški šoli v upanju, da bode ta dalje časa deloval za korist šoli, katera mu ie bila pri srcu kakor ona, v kateri je delovai skoraj štiri desetletja; tudi sreski prosvetni referent mariborskega sreskega poglavarstva tov. Tomažič se ni ustrašil daljne poti, da se v imenu šolske oblasti mariborskega sreza, kjer je pokojni tovariš deloval 44 let, poslovi od marljivega in vestnega šolnika, kakoršnih si želi šolska oblast in narod.
Med navzočimi tovariši se je sestavil pevski zbor. ki je zapel globoko v srce segajočo žalostinko »Blagor mu«. Ravno tako so nas ganile žalostinke, ki so jih zapeli cerkveni pevci iz Vurberga in Sv. Martina.
Tov. Gselman se je rodil 1861. leta v Bohovi pri Mariboru kot sin kmetskih staršev. Dasiravno ie živel kot dijak v slabih prehranjevalnih razmerah, vzra-stel ie na duhu in telesu v krepkega slovenskega narodno zavednega učitelja,
ki je nastopil prvo službo 1880. leta pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Leta 1893. je nastopil službo šolskega voditelja na enorazrednici v Dobrovcih pri Mariboru, kjer ie z marljivim in vestnim delom dosegel dobre uspehe, o čemer nam priča hospitacija praktično dobro izvežbanih učiteljev mariborskega šolskega okraja, katere ie povabil k hospitaciji takratni okrajni šolski nadzornik, ravnatelj mariborskega učiteljišča, slovenskemu učiteljstvu v dobrem spominu ohranjeni pedagog g. Schreiner. ki ga ie uvrstil med dobre učitelje. Leta 1899. se je vrnil k Sv. Martinu kot nadučitelj; tudi tukaj ie deloval v šoli in izven šole po vseh svojih močeh v korist izročene mu mladine in občanov. Občinska uprava je bila večinoma v njegovi oskrbi. Ustanovil je leta 1907. podružnico posojilnice in hra-nilnice% kjer je deloval skoraj do zadnjih dni svojega življenja. Dasiravno je bil že meseca marca 1924 razrešen službe, ker ie prosil za upokojitev, je na vabilo šolske oblasti izvrševal službo šolskega upravitelja do 31. julija 1924.
Meseca novembra 1924 se ie preselil kot upokojenec v sosednji Vurberg. katerega je vzljubil že pri prvem nastopu službe pri Sv. Martinu. Tukaj je poročil 1885. leta hčerko gozdarskega oskrbnika, ki je bila marljiva gospodinja, ljubezniva in gostoljubna kakor njen soprog. Umrla ie 1922. leta. Letošnjo poletje je blagopokojnik začel slutiti, da bo moral romati po poti svoje ljube ženke v večnost. Lotila se ga ie bolezen apoplek-
sija. ki rada obišče debele ljudi, ki imajo opravke večinoma v sedenju, se razburjajo in žalostijo. Dne 27. oktobra ob 1. uri je izdihnil svojo blago dušo. Bil je skoraj do zadnjega ori zavesti, bolelo ie nas, še bolj pa njega, da ni mogel govoriti skoraj dva dni, stiskava! je svojcem, tovarišem in znancem roko. katero je tudi v svojem življenju rad ponujal z veliko prijaznostjo.
Dragi tovariš! Napisal sem Ti vrstice kot spomenik v našem stanovskem listu, katerega si še tri dni pred prerano smrtjo z zanimanjem čital in o vsebini katerega sva se razgovarjala vsak teden. Počivai v miru in na svidenje nad zvezdami! Želim, da bi vzgled Tvojega vzornega tovarištva ne izumrl s Teboj!
Tvoj zvesti	Janko.
Ustanovitev učiteljskega pevskega zbora.
Učiteljski pevski zbor je ustanovljen. Davne sanje preteklih let so uresničene. Dne 1. t. m. se je sestalo nad 50 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev širne Slovenije k ustanovnemu občnemu zboru. Na predvečer se je vršil v veliki dvoranj »Uniona« komorni koncert, ki ga je priredilo »Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani« na čast zborovalcem. Koncert ie uspel sijajno. Po koncertu se je razvil animiran večer na verandi restavracije.
Na praznik Vseh svetnikov dopoldne so se zbrali v dvorani »Glasbene Matice« tovariši in tovarišice k ustanovnemu občnemu zboru. Od jutra na-prei se je vršila preskušnja posameznih glasov, ki je pokazala, da je v našem stanu obilo izbornega pevskega materi-jala. Ob 11. uri ie otvoril ustanovni občni zbor prof. Marko B a j u k kot predsednik »Društva učit. glasbe«, katero društvo ima za ustanovitev tega novega pevskega zbora največ zaslug. Povdar-jal ie veliki pomen tega stanovskega pevskega zbora in je pozdravil številne zastopnike raznih korporacij in organizacij, ki so prišli h kumovanju. V imenu UJU poverjenistva Ljubljana je bil navzoč poverjenik Luka Jelene s strokovnim tajnikom in glavnim blagajnikom, za Jugoslovanski pevski savez dr. A. Š v i g e 1 j. za prosvetni oddelek ravnatelj A. J u v a n e c , za S. Z. I. Štrukelj. Vsi zastopniki so pozdravili zbo-rovalce z bodrilnimi besedami za težko delo, ki čaka novi pevski zbor in obljubili v imenu svojih organizacij moralno podporo.
Vseh priglašenih tovarišev in tova-rišic ie okoli 120. Že v bližnji bodočnosti prične ta pevski zbor z vajami. Težko delo ga čaka. a smo uverjeni, da bo premagal vse ovire in bo v čast in ponos. ne samo našemu stanu, temveč tudi narodu, katerega slavo naj ponese sirom domovine in celo preko državnih meja.
Zvezki Učiteljske tiskarne so najboljši in najcenejši.
pisan svet v knjigi in ga prinesel v šolo. Današnja šola pa zahteva, da pusti otrok knjige in učilnico ter se poučuje zunaj v svetu. Tako je danes nazor fundame-at spoznanja. Vse polno imamo nazoril, a ne še preveč. Najboljša pa so učila, ki so tako sestavljena, da nam kažejo celotne življenske kroge. N. pr. Vse gospodarstvo, katerega podlaga ie premog, železniško gospodarstvo v celoti, promet v vseh oblikah in v zgodovinskem razvoju, tekstilno industrijo,vse panoge v zvezi z razvojem, tisk itd. Ce se izbirajo taki življenski krogi, ki se dotikajo resničnih potreb časa. tedai se znanstvo dvigne v izobraževalno snov. Na tej podlagi se vrši tudi skupnostni pouk. ki obravnava posamezne snovi v zvezi z
vsem in ne pozna po učnih urah razdeljenih predmetov. Ta pouk ima prihodnost in je naš ideal, ki se bo tekom desetih let uresničil.
V omenjenem smislu so urejeni tudi najmodernejši muzeji, kjer vidi človek celote življenskih krogov in se radi jasnosti nazorov veliko nauči. Da ta moderni način izobraževanja rodi obilen sad. se prepričujemo vsak dan. ko čita-mo o vedno novih iznajdbah. Tvoritvena sila in podavanje znanstvenih snovi se približujeta, stare in nove šole si .poda-vajo roke in najboljši možje preteklosti se bratijo z najboljšimi možmi sedanjosti-Znanstvo napreduje, da, ta silna moč, ki nas opaja in osrečuje. — L e o P.
Šolska lekarna
je najpotrebnejše učilo za pouk o »prvi pomoči ob nezgodah« in podaja obenem učitelju priliko do samaritanske naklonjenosti ne samo šolski mladini, temveč vsemu okoliškemu prebivalstvu. Zaupanje rodi zaupanje!
Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta se je pogodilo z neko tvrdko za dobavo ličnih omaric, opremljenih z najpotrebnejšimi medikamenti, okrepčili, mazili, desinfekcijskimi pripomočki, obvezami, orodjem in navodili.
Izrabljene stvari se vsak trenotek lahko nadomeste. nedostajajoče pa se lahko dopolni. Cena 350 Din, ie izredno nizka (beogradsko so nudili za 600 Din).
Znesek se krije iz letošnjega preostanka ali pa se vračuna na proraču-nane izdatke za učila.
Šolska lekarna se naroča pri Učiteljskem k o n v i k t u v Cerkljah pri Kranju.
Radi vsestransko socialnega namena nai nobena šola ne vknjiži črnega madeža stanovske nezavednosti svojega učiteljstva! Dohodki se razpolove med Mariborom in Ljubljano.
Za konvikt J. L.
V nobeni šolski lekarni naj ne manjka dr. Rusova knjiga »Prva pomoč«, ki stane 32 Din in se naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Splošne vesti.
—	Šolske upraviteljice in upravitelje, ki še vedno niso oddali poročil glede knjižnic in prosvetnih društev v svojem okolišu, prosimo, da se čim prej po-služijo dopisnice, ki je priložena ceniku knjig Učiteljske tiskarne in je že franki-rana.
—	Jugoslovenskj dijaški dom v Beogradu. Uprava UJU je pozvala vse svoje člane, da prično zbirati po šolah prostovoljne prispevke za zgradbo Jugoslovenskega dijaškega doma v Beogradu. Udru-ienje se je obrnilo poleg tega na vse šolske občine s prošnjo, da uneso v ta namen primerne zneske v svoje proračune-
Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolico. V. redovita glavna društvena skupština (jesenska), koja če se održati 7. novembra 1925 u Zagre-. bu u dvorani osnovne škole u Samostan-skoj ulici (dvorište). Dnevni red: 1. Otvo-renje skupštine. 2. Izvještaj v radu društva od prošle proljetne skupštine. 3. Izvještaj o imovinskim prilikama j blagaj-ničkom poslovanju u društvenoj godini 1924./25. 4. Izvještaj nadzornoga odbora. 5. Predloži društvene uprave. 6. Eventualni predloži. 7. Izbor nove društvene uprave. 8. Obnova društvenih sekcija. 9. Ručni rad u školi — predaje Marijan Markovac, učitelj muške gradanske škole u Zagrebu. Početak tačno u 9V-> sati. Eventualni predloži neka se predadu predsjedniku prije početka skupštine. a ako su načelne prirode, dan prije skupštine. Riješenjem oblasnoga velikoga župana broj 8757/1925. oprošteni su ci-jeli dan službenih dužnosti učesnici ove skupštine (svih škola i ureda) iz grada Zagreba, te srezova Zagreb, Dugoselo, Samobor i Velika Gorica. Zaiednički ru-čak jest u 12x/2 sati u Varoškoi Pivnici.
Predsjednik: Ivan Vereš. — Tajnik: Viktor Klepac.
ZVONCKARJI. Nabiralcem naročnikov »Zvončka«, ki nam niso pravočasno javili naročnikov za 2. števiiko, smo vseeno poslali enako število izvodov kot prve. v slučaju, da ie ne morejo razpečati. naj nam prestale izvode vrnejo.
—	Zahvala. Vsemu mnogoštevilnemu občinstvu, ki je prihitelo spremit na zadnji poti našega ljubljenega očeta Antona Gselmana. nadučitelja v pokoju ter nam z ustnimi kakor tudi pismenimi izrazi sožalja lajšalo srčno bol, se v imenu brata in sestre ter sorodnikov naj-srčneje zahvaljujem, predvsem pa preč. duhovnikom iz Vurberka in Sv. Martina. Dolžnost mj je, da se na tem mestu še posebej zahvalim za udeležbo pri po-* grebu gg. sreskima šol. nadzornikoma Tomažiču in Gorjupu ter vsem bližnjim in daljnim tovarišem in tovarišicam, ki so v tako častnem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Zahvaljujem se gg. šol. upraviteljem Lazarju, Lešniku in Makucu za njihovo blagodušnost da so na čelu svoje šolske mladine po-
kazali svojo stanovsko ljubav napram pokojniku. Prisrčna hvala tovarišem pevcem ter pevskemu zboru od Sv. Martina za prekrasne žalostinke, hvala g. sreskemu krajnemu šolskemu nadzorniku Tomažiču in šolskemu upravitelju Lazarju za prisrčna poslovilna govora ob odprtem grobu. Iskrena hvala vseri darovalcem vencev in cvetja te:- sploh vsem onim, ki so nam bili v težkih urah v pomoč in tolažbo. — Darko G s e 1-m a n.
Jezero pri PreSerju. Ob priliki otvoritve nove šole na Jezeru se nam je pridružil tudi fotograf in nas ujel v škatlico. Slike so jako dobro izpadle in so v izložbi v Učiteljski knjigarni. Male slike, (format razglednice) se naroča pri šolski upravi na Jezeru in stane komad 5 Din. Velika slika, ki je v izložbi stane 150 Din in se naroča pri fotografu Pav-lovčiču. Brezovica pri Ljubljani. — Štefan J- Schein, šolski upravitelj.
— Naročajte vse knige. ki so navedene v novem ceniku Učiteljske tiskarne potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani.
Imenovanja.
-i Na novo sta nameščeni: Belo-glavec Matilda pri Sv. Ožbaltu (srez Prevalje) in Jerin Marija v Polje (srez Šmarje). — Premeščen je Žukovec Fr. iz Novega mesta v Poljane.
Polemika.
GU. BOGUMILU MEDVEŠČEKU.
Danes so mi doposlali iz Ljubljane »Narodni Dnevnik« od 23. t. m., v katerem pišete o mojem članku »Za dostojanstvo učiteljskih skupščin«, ki ga je »Učiteljski Tovariš« od 24. septembra 1925 ponatisnil iz beograjske »Narodne Prosvete« pod naslovom »Po naši pokrajinski in glavni skupščini UJU«.
Predvsem naj Vam povem, gospod Medvešček, da mi ie žal, ker replicirate na moj članek v politiškem listu in ne v našem strokovnem glasilu; mnenji sem namreč, da je vse bolj prav. ako pogovarjamo svoje zadeve doma, ne pa pred občinstvom, ki ga ne zanimajo in .ki jih po navadi ne' ocenja pravilno. Sami veste, da se pri nas presojajo članki, dopisi in odgovori nanje po listu, v katerem so priobčeni.* A tudi lepše bi bilo, da oba govoriva pred forumom, ki zadevo pozna, zakaj nepoznalcem bi se dalo celo kaj natveziti. kar ni povsem tako ali pa je celo drugače. Takega namena pa tudi Vam ne prisojam, zakaj sam ga nimam.
S svojim naslovom pravite, da so Vaši »drugačni nazori«. Nič zato; nikdar si nisem prisvajal mnenja, da so ravno
Uredništvo nikakor ni moglo priobčiti člankov tov. Medveščka, ker so njegovi članki ie smešenje in žaljivke brez dokazov na vse strani. Dopise predloži uredništvo ožjemu in širjemu sosvetu.	Uredništvo.
moji edino pravilni. Prav pa je, ako povemo vsi vsak svoje, pa se z resnim premotrivanjem vsega znajdemo pri skupnem delu, ki bo imelo uspeh, kadar upoštevamo vse najboljše. In mislim, da za dobro organizacije naše je vendar nam vsem; pota k temu smotru pa si utirajmo lepo skupno vsak Po svoji moči-Ali: po moško, stvarno!
Toliko na splošno. Dodati pa moram Vašim izvajanjem nekaj popravkov na Vaš spis in nekai razlage o svojem članku; zakaj vse tako kaže, da se to pot nisva razumela. Predvsem moj članek niso bile nikake »rekriminacije o naši pokrajinski in glavni skupščini UJU«, v kakršno domnevanje Vas je zavedel bržkone naslov, kakor ga je članku dal v »Tovarišu« njegov urednik; že tam pa najdete tudi, da ni bil napisan po teh skupščinah, nego je izšel že pred glavno skupščino UJU; na »našo«, t. i. skupščino ljubljanskega poverjeništva UJU pa res nisem mislil, ko sem članek pisal. Ta korektura Vašega naziranja pa se da spoznati že iz pripombe »Tov.« urednika tik pod naslovom članka.
Prav tako moram popraviti nazira-nje. ki ga imate, tudi ne vem odkod, da je moj članek naslovljen na »članstvo«. Ako si vzamete čas in ga znabiti preči-tate še enkrat, najdete namreč, da je prav toliko naslovljen na »članstvo«, kakor na »vodstvo«, zakaj tam govorim o nalogi organizacije, o stvarnosti v organizaciji, o ovirah uspešnega dela v naši organizaciji, o per-horesciranju strankarske politike v o r -ganizaciji. o presojevanju prosvetne politike v organizaciji. Vse to. g. Medvešček, tvori bistvo dobrih tri četrtine mojega članka, in ne, kakor ga prikazujete v svojem odgovoru, da očitam članstvu, »da je krivično napram vodstvu«. Če nočete, ne morete tega citati niti med vrstami; treba je naravnost podtakniti.
Prav tako malce demagoškoste zasukali tudi moje besede, s katerimi pravim. da vodstvo »more biti le tolmač or-ganizačnega programa, tolmač želi svojega članstva, eksekutiva prosvetne politike pa ni v njegovih rokah«. To enotno misel v trojnem izrazu ste gospod Medvešček posilili za svoj namen: prvi del ste utajili, da ste mogli drugemu dodati nadvse izviren dokaz (»Ako bi bilo na pr. članstvo za kako absolutno slabo stvar, je po tej ideologiji logično, da bi moralo vodstvo to stvar izvršiti«), tretjemu pa okusno pripombo, da »to ve vsak in ni treba, da bi to povedal ravno referent v ministrstvu«. Vidite, gospod Medvešček. čeprav nisem sam besede podčrtal v članku, kar lahko raz vidite iz prvotnega natiska v »Narodni Pro-sveti«, se je zdelo uredniku »Učit. Tov.« potrebno to podčrtati »trikrat« in prav ic storil! Če ve to vsak. je mnogi, ki noče vedeti; in to je večje zlo.
Eno pa ste g. Medvešček pravilno razumeli v mojem članku: za dostojanstvo skupščin je šlo in ne le za dostojanstvo skupščin, nego tudi za dostojanstvo v osebnem občevanju. Tu pa sva »drugačnih nazorov«. Zakai za svojo osebo bi ne mogel zapisati: »Že to je greh, da vztraja (vodstvo) na svojem mestu, ko vidi leto za letom večje propadanje in ko bi moralo spoznati, da ga ne more več ustaviti. Nezmožnost je eden izmed naglavnih grehov.« Ko ste zapisali to. je šla mimo vas moja beseda: »Učitelj — nosilec kulture v narodu — se trikrat premisli, preden enkrat dovoli zavladati strasti v sebi.« No. da: »Duh dostojanstva ... (ki je po Vašem meni univerzalna žavba za vse bolezni organizacije), Vam le plehka krilatica iz polpretekle dobe« in Vaše mnenje ie. da »z dostojanstveno pozo ne bomo ozdravljali težkih ran«. Za to imate »ostrejše recepte«: »... rezka, trda beseda, ... grenke pilule, ... če treba tudi operacijski nož. No pa dostojanstvo!«
G. Medvešček! Ne kot organiziran učitelj; kot človek s socialnim čuitom želim, da za take recepte ne najdete privržencev. Kot organiziranec pa sem prepričan, da niti enemu hoteče organiziranemu učitelju ne more biti »neznano razmerje med članstvom (udi) in vodstvom (avtoriteto) organizacije«; pa da temu kot onemu v organizaciji mora biti za to. da si po njei in samolastno privzgojimo medsebojno spoštovanje, da se — če hočete to besedo — izsocializira-mo tako daleč, da si bomo stali ob strani in nasproti človek napram človeku, vsak prežet z duhom človeškega dostojan-
stva, vsak vedoč. da je naš napredek le v tem duhu.
In naše skupno delo za dobro organizacije, g. Medvešček. tudi.
Beograd. 27. oktobra 1925.
Pavle Flere.
Naša gospodarska organizacija.
OBRAMBNI SKLAD.
Blagajniško stanje po zadnjem izkazu..... 523.31 Din
Amalija Faganeli-Baraga . . 5.— »
528.31 Din.
skupaj .
—g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tov. Ivan Sum-p e r e r , šolski upravitelj v Adlešičih, je poslal eno obveznico 7% in vest. posojila a 100 Din in v gotovini 20 Din s pripombo: »Objavite večkrat v našem stanovskem glasilu, naj se tovariši zganejo in pripomorejo, da pridemo čimprej do zgradbe prepotrebr.ega zavoda!« — Tov. Fran S k u 1 j. šolski upravitelj, tov. U 1 r i k Pavlica in tovarišica Marija Lukmanova, vsi trije iz Ljubljane, vsak po 10 Din. — Tov. Fran Mlakar, učitelj v L j u b 1 j a-n i. eno obveznico z enim zapadlim obrokom. skupai 103.50 Din. — Tov. A1 -b i n L a j o v i c . ravnatelj meščanske šole v Tržiču, tov. H i n k o in F e -1 i c i t a Šumer iz Šmarja pri Jelšah vsak po eno obveznico, skupaj 300 Din. tov. Tomo Petrove c, šolski upravitelj v pok. v Jaršah, 1 obveznico s 7 zapadlimi kuponi, skupaj 124.50 Din: tov. Julij Maver, šolski upravitelj v D o b u. 5 Din. — Iskrena hvala vsem! Z današnjim izkazom so presegli vsi letošnji prispevki 9 tisoč, ker znašajo 9206.50 Din. — J o s. K o -bal. blagajnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Popravek. V zadnji izkaz se je vrinila pomota, darovalo je učiteljstvo dekliške meščanske šole v Ptuju 180 Din. — Darila; Kovačič Zinka. učiteljica v pok.. Petrovče, 2 obveznici 7% drž. posojila a 100 Din (IX. 1922); Schnei-der Pranja, učiteljica v Veliki Poljani 50 Din; Simon V o d e n i k , učitelj v pok., Maribor, 100 Din namesto venca na grob umrlega tovariša Martina Vodenika; K o 1 i n s k a tovarna, podružnica Ljubljana 100 Din; Dimnik Slavoj in Vida. učit. v Mariboru, v počaščenje spomina rajnkega tov. M a r-tina Vodenika 40 Din; istotako so darovali v počaščenje spomina nekdaj pri Spodnji Kungoti službujočega nadučitelja Martina Vodenika: krajni šolski svet Spodnja Kungota 100 Din. občinski urad Dobrenje 100 Din, občinski urad Gradišče 100 Din. občinski urad Na Ranči 100 Din, g. F r a n j o Fras, posestnik v Dobrenju 100 Din. g. Alojzij C e k e r . posestnik v Gradiški 50 Din. tovariša V. in E. F r o m pri Sj>odnji Kungoti 50 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena hvala! — M. Kožuh, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V SLOV. GORICAH zboruje v soboto, dne 14. novembra 1925 ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na dnevnem redu so društvene zadeve, predavanje tov. Vaude »Priro-dopisni pouk v naravi« in »Metoda risanja v osnovni šoli«, predav^ tov. Majer. Pred zborovanjem pevska vaja. Udeležba obvezna. — Odbor.
KRIŽEVSKI (PREKMURJE) PEDAGOŠKI KROŽEK zboruje v četrtek, dne 12. novembra 1925 ob 10. uri v osn. šoli v Fokovcih. Pričakujemo" polnošte-vilne udeležbe tudi od strani novodošlih cenj. tovarišic in tovarišev. — Predsednik.
ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo v soboto, dne 21. t. m. ob 10. uri v Rogatcu. Dnevni red: 1. Učna slika telovadbe (tov. Sekirnik). 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. »Srbohrvaščina v slovenski osn. šoli« (ref. tov. Kukovčeva). 5. Slučajnosti.
Ob nakupu knjig za knjižnice, sezite po zalogi Učiteljske tiskarne!
/
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto 14. t. m. v »Narodnem domu« v Mariboru ob 10. uri dop. po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik in dopisi. 2, Prof. Fr. Fink: Ureditev in izvršitev »celotnega« pouka. 3. Tov. Vauda: Kratko poročilo o panogah rokotvornega pouka na podeželskih osnovnih šolah. 4. Tov. Knaflič: Pripombe k pravilniku o pravni zaščiti učiteljstva. 5. Tov. Godčeva: Iz-prerninjevalni predlogi in nasveti k poslovniku UJU pov. Ljubljana. 6. Tov. poverjeniki: o vplačani oziroma nevpla-čani članarini za 1. 1925. 7. Predlogi in nasveti. Uro poprej je v restavraciji »Narodnega doma« odborova seja. Po zborovanju ogled perutninarske razstave v paviljonu »Narodnega doma«.
Poročila:
+ LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču dne 3. oktobra 1925. Izmed 84 članov navzočih 65, to ie 77%.
Predsednik pozdravi uvodoma sres-kega šolskega referenta tov. Iv. Beze-Ijaka in tov. gosta Kobala in Lapajneja. Bodrilno pozdravi vse novo pristopivše člane. Nato preide k splošnemu poročilu, ki je bilo vseskozi stvarno utemeljeno. V iskrenih besedah se spominja upokojenih tov. Andoljška in Debeljaka kot naših mnogoletnih starejšin in vzornih delavcev v šolskem in izvenšolskem delu. — Tovarišica ga. Čuček-Kleinmayer-jeva Julija je podala verno sliko s P o -krajinske skupščine v Šoštanju in državne skupščine v S u b o t i c i. Tov. Lapajne iz Ccr-keli nam ie podal izkristalizirano sliko o delovanju in stremljenju »Učiteljskega k o n v i k t a«. Na podlagi stvarnih izvajani nas je pridobil za soglasen sklep, da vse članstvo mesečno redno prispeva poleg dosedanjih vplačil še po 10 Din za ta nad vse važen naš skupni dom. Ob tej priliki smo v to svrho kar na mestu zbrali 540 Din. Iskrena hvala fascinirajočemu govorniku in vsem darovalcem!
Prosvetnemu cdseku ie bila izražena želja, da prične gojiti petje in dramatiko. Agitacijo in evidenco za »S a m o -pomoč« oskrbuje v litijskem sodnem okraju tov. Lojze Kolenc. v višnjegor-skem pa tov. Vinko Okorn. Tuda na »Zvonce k« nismo pozabili. Za razširjanje tega krasnega mladinskega lista hočemo iti z vso vnemo na delo. — Člane, ki neopravičeno izostajajo od zborovanj, moramo znova opozoriti, da imajo za vsako svojo odsotnost nakazati našemu društvenemu blagajniku 25 Din glasom sklepa, ki je bil soglasno sprejet na majniškem zborovanju v Ljubljani. Povodom 10. oktobra — 5. obletnice koroškega plebiscita prinašamo najiskre-nejše pozdrave vsem bratom tam preko! Težko čakamo trenutka, da se strnemo pod eno streho naše lepe, mile domovine! Referat »Risanje in ročno delo po novih učnih načrtih«, tov. ravnatelja Alojzija Novaka pride na vrsto pri prihodnjem zborovanju. Kraj in čas istega pravočasno naznanimo potom »Učiteljskega Tovariša«.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO je zborovalo v Ljubljani na Ledini dne 5. oktobra t. 1. Navzočih 160 članov.
Predsednik pozdravi navzoče goste in člane.
Nato je predaval jako zanimivo tov. Ante Beg o gobah. Po predavanju se je razvila živahna debata o prireditvi dvodnevnega tečaja, na katerem nai bi se učiteljstvo temeljito poučilo o tei važni narodno-gospodarski panogi.
Tajnik prečita dopis »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«. Ker ie predsednik tega društva tov. J. Lapajne navzoč, se oglasi k besedi ter poroča o potih in sredstvih za dosego že prepotrebnega cilja. Po tem poročilu se ie razvila zelo živahna debata, katere končni uspeh je bil. da ie okrajno učiteljsko društvo soglasno sklenilo pristopiti k »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
Tov. Kocijančič je priporočal »Učiteljsko samopomoč«.
Odposlanec pov. UJU t0v. Dimnik je poročal o načrtu novega šolskega zakona ter odgovarjal na razna vprašanja zadevajoča našo strokovno in gospodarsko organizacijo.
Po raznih razmotrivanjih nanašajočih se na sprejete sklepe in po poročilu tajnika okrajnega prosvetnega odbora je predsednik zaključili zborovanje. Popoldne smo si ogledali tobačno tovarno.
Sklepi: 1. Prosvetni oddelek naj priporoča krajnim šolskim svetom v nabavo knjigo »O gobah«.
2.	Odbor nai ukrene potrebno za prireditev dvodnevnega gobarskega tečaja za učiteljstvo.
3.	Soglasno sprejeto: Člani okrajnega učiteljskega društva pristopijo kot člani k »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
4.	Odbor naj razmotriva v svojih sejah, kako bi se uvedla potrebna evidenca članov pri zborovanjih.
5.	Skladatelju tov. E. Adamiču naj se pismeno čestita.
6.	Odbor naj v svoji seji prouči vprašanje delitve društva ter naj o tem poroča.
7.	Odbor naj ukrene potrebno, da določi prosvetni oddelek one mesece, v katerih naj se poučuje v ponavljalni šoli.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto, dne 3. oktobra 1925 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Od 80 članov je bilo navzočih 58.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil navzoča g. sreskega glavarja Ogrina in g. okrajnega šolskega nadzornika Pretnarja, vse navzoče članstvo in na novo vstopi v še člane in članice. Obema upokojencema tov. Tomanu in sam sebi želi še mnogo cvetja v jeseni.
Nato se je razvila debata o praktičnem nastopu, ki ga je imel pred otvoritvijo zborovanja v V. razredu tovariš Mayer. Tema je bila: Obseg kroga.
Tajiniško in blagajniško poročilo se je vzelo na znanje. Nadalje je poročal tov. predsednik o pokrajinski skupščini v Šoštanju.
Predlogi. Obravnaval se ie predlog predsednika »Učiteljskega konvikta« tovariša Lapajneta glede obvezne članarine za »Učiteljski konvikt«. Društvo je sprejelo za dobo treh let obvezno članstvo »Učiteljskega konvikta«, kar se sporoči UJU v Ljubljani. Letna članarina znaša 100 Din. Plačuje se mesečno po 10 Din, katere pobere na vsaki šoli šolski opravitelj. če pa isti ni član društva, pa kaka druga učna oseba.
Slučajnosti. Tovariš Mayer je predlagal, naj se v prosvetni odsek namesto odišlih tovarišev Tirana in Janežiča voli dva nova odbornika in je predlagal tovariša Znideršiča in Hrovata, kar se je soglasno sprejelo.
Nadalje je omenil tov. Mayer, naj se kdo izmed članstva pripravi za kak referat. Kdor želi predavati, naj to sporoči društvenemu predsedniku.
Sklep. Prihodnje zborovanje se vrši meseca novembra. Nato je zaključil tov. predsednik zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 3. oktobra t. 1. ob prav povoljni udeležbi. Navzočih je bilo 118 članov.
Po otvoritvenem pozdravu tovariša predsednika se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zborovanja.
Dopisi. Zveza kulturnih društev poziva, da prirede društva manifestacije v spomin na koroški plebiscit. Določi se tovariš, ki bo zastopal društvo pri manifestaciji ptujskih društev. — Učiteljski dom v Maribor poziva učiteljstvo. da sklene zvišati letno članarino na 100 Din. Pozivu se ugodi.
Predavanje. G. oblastni nadzornik Senkovič ie nato predaval o temi: »Novi učni načrt in učni program za osnovne šole in ročna dela. Učiteljstvo je pazno sledilo zanimivim izvajanjem g. predavatelja ter je hvaležno za dana navodila. Ugajalo je, da je g. oblastni nadzornik povdarjal, da naj se učiteljstvo drži zlate srednje poti, ko bo delovalo po novem učnem načrtu.
Tovariš predsednik se g. predavatelju zahvali, obljubljajoč, da se bo učiteljstvo hvaležno ravnalo po danih navodilih.
Razstava ročnih del. Kako se učiteljstvo nekaterih šol že ravna po novem učnem načrtu in koliko doseže v ročnih delih, je pokazala majhna razstava, ki io ie priredil g. oblastni nadzornik Senkovič z deli dekliške šole v Studencih pri Mariboru. Drugo predavanje:
Poročilo o državni skupščini UJU v Su-botici se stavi radi poznega časa z dnevnega reda.
Resolucije: Sprejme se resolucija radi odstavitve oblastnega nadzornika Schella, radi ugodnejšiih voznih olajšav po državnih železnicah upokojencem. Zahteva se, da dobe iste ugodnosti kot aktivno učiteljstvo.
Sklene se uvesti potrdila navzočnosti pri zborovanjih.
Prihodnje zborovanje bo drugo soboto v novembru.
+ BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. septembra 1925 v Brežicah. Od 78 je bilo navzočih 60 članov.
Uvodoma ie tov. predsednik proslavil mnogoletno uspešno delovanje upokojenih tov. Knapiča, Tominca, Gajška, Supana, Eržena in Jereba. V imenu društva jim izreka zahvalo za njihovo plo-donosno delovanje z željo, naj nas ne zapustijo popolnoma ter nam ostanejo še nadalje zvesti tovariši in nai nas bodrijo s svojimi izkušnjami v našem delu. Vsi tovariši upokojenci, razen tov. Gajška in Jereba, ki se preselita iz okraja, izjavljajo, da ostanejo še nadalje v društvu.
Društvu so na novo pristopili: Vo-
glar Alojzij in Emilija, Svetek Vika, Tavčar Josip. Marcel Oskar, Dokler Justa.
Tov. Temine Avg. je podal izčrpno poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju, poročilo o državni skupščini pa je odpadlo, ker se ie nobeden delegatov ni udeležil.
Prihodnje zborovanje se vrši v Brežicah meseca decembra.
Sprejeta je bila sledeča resolucija: »Učiteljstvo brežiškega sreza, zbrano na zborovanju dne 12. septembra 1925 v Brežicah, najogorčeneje protestira proti odstavitvi tov. Hen. Schella kot oblastnega osnovnošolskega referenta mariborske oblasti, zahteva od vodstva naše organizacije, da pri merodajnih krogih zastavi ves svoj vpliv, da se izpeljuje pedagoško-didaktična zahteva osnovnošolskega učiteljstva cele države, t. j. da se zasedajo ona uradniška mesta, ki imajo voditi osnovno šolstvo, z osnovnošolskimi učitelji.«
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 10. oktobra t. 1. na osnovni šoli v Murski Soboti: zborovanju je prisostvovalo 72 članov in članic.
Ta sestanek učiteljstva Mursko-soboškega sreza je bil obdržan kot slavnostno zborovanje ob petletnici društvenega obstoja. V pozdravu je tov. predsednik omenil slučaj, da se vrši proslava naše društvene petletnice istočasno s proslavo obletnice koroškega plebiscita. V vznešenih besedah se je tov. preds. spominjal naših bratov v zasužnjeni Koroški ter izrazil prisego prekmurskega učiteljstva: »Bratje v tužnem Korotanu! Ne zabiino vas!«
Besedo je povzel tov. sres. šol. reierent Fr. Cvetko, ki je povedal — žal — nam vsem že znano: naš Požegar, oče našega društva, njegov dober voditelj in spreten krmar je upokojen. Žal nam je res. da odhaja iz naših vrst ta pq duši tako idealni mladenič, agilen, priznan šolnik, katerega usposablja za upokojitev samo le siva glava, ki je osivela baš v neumornem in smo-trenem delu za narod in šolo. Velike so Požegar-jeve zasluge na šolskem polju v obče. Številni članki izpod njegovega peresa objavljeni v »Popotniku« so še danes aktualni, dasi so bili objavljeni pred celim četrt stoletjem.
Njegove zasluge za učiteljsko društvo M. Sobota se ne dajo na kratko omeniti; naj zadostuje, če rečemo: brez Požegarja bi učiteljskega društva za srez Murska Sobota ne bilo! On ga je ustanovil in vodil, kakor bi ga nihče drugi ne. V priznanje njegovih zaslug na šolskem polju in v društvu samem predlaga tov. nadzornik tovariša Požegaria častnim društvenim članom. Predlog je bil sprejet z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem.
V vznesenih besedah, kakor jih zna govoriti samo on — Požegar — se je zahvalil na častno članstvo, ki ga ie sprejel vidno ganjen. — Ob enem pa je s primernim in prisrčnim nagovorom izročil tov. nadzorniku diplomo častnega članstva. Tov. nadz. Cvetko ima kot pravi organizator prekmurskega šolstva nevenljdvih zaslug. ki mu jih je učiteljsko društvo priznalo že 4. oktobra 1924. z podelitvijo častnega članstva. Vidno priznanje pa mu je bilo izročeno dne 10. t. m. v obliki častne diplome — delo g. prof. Ščuke.
Prekmursko šolstvo o prevzemu: razvoj in stopnja na kateri je danes; smernice za bodoče delo. O tej temi je predaval tov. šol. nadzornik Fr. Cvetko. Omenil je važne momente iz zgodovine panonskih Slovencev od kneza Koclja do današnjih dni. Zlasti je povdarjal težave, s katerimi se je bilo boriti ob prevzemu šolstva po jugoslovanski upravi: mnoge težkoče je povzročalo in jih še povzroča baš dejstvo, da imamo v Prek-murju šole vseh mogočih tipov: državne, konfe-sijonalne, občinske. Tov. referent je podal razveseljivo sliko o povoljnem sedanjem stanju prekmurskega šolstva; vendar pa moramo zastaviti še v nadalje vse sile, da povzdignemo i naše šolstvo na ono stopnjo, kakor so ga povzdignili naši pobratimi onkraj Mure. — Končno je podal tov. Cvetko smernice za bodoče delo; navedel je osetn prelepih točk, od katerih navajam tu: ustanavljanje knjižnic, širjenje časopisov, gojitev narodne in umetne pesmi, pristna ljubezen do šole in mladine!
O razvoju našega učiteljskega društva je
poročal društveni ustanovitelj ¿n predsednik tov Av. Požegar. Očrtal je porod našega društva' njega napredek, križe in težave skale in čeri' preko in mimo katerih je srečno jadrala naša društvena? ladja. V teku petih let je imelo društvo 22 zborovanj, na katerih se je vršilo 17 podučno-strokovnih in znanstvenih predavani. 13 predavanj so oskrbeli tovariši; 4 pa gostje in to- g. Fr. Vojsk: o kmetijstvu in kmetijskih šolah: g ravn. Lesničar: o zadružništvu; g. prof. Orožen: o zgodovini Prekmurja ter g. prof. Dr. Makso Ro-bič: o Kantu. — Referent je omenil tudi imena onih tov., ki so 'se udeistvovali svoječasno v l^rekniurju, so pa bili premeščeni izven Prekmurja.
Končno se je vršil tovariški razgovor o nekaterih internih'društvenih zadevah, nakar je tov. predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje
M. D.
ARGUS ARGUS ARGUS
je naš rmjbolj|ijnformacijski zavod ima v vseh mestih_syojB poverjenike
daje informacije o vsem^,.^ pa o finančnem stanju denarnih zavodo^ trgovsko-industrijskih podjetij in privatnikov ARfiIIS-OJe informacije so vsikdar točne izčrpnu
in hitre
ARGUS ARGUS-
S3 nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd o v telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argus
Učiteljski pravnik.
Važne interpretacije določil uradniškega zakona.
(Konec.)
61. Drugi odst. čl. 106. uradniškega zakona se ne nanaša na napredovanje v višjo osnovno plačo in stanarino. Višjo osnovno plačo je nakazovati strogo isti dan. ko je uslužbenec dovršil dotična tri leta;
64. Inozemcem, ki so postali naši državljani in so bili sprejeti v državno službo, se njih služba v inozemstvu ne more vračunati;
66.	K odst. 5. čl. 137. uradniškega zakona: čas. preveden pri trgovski in obrtni zbornici se ne more računati za penzijo v državni službi;
67.	Upokojenec, ki je bil upokojen zaradi nesposobnosti (t. 1., 2., 3. čl. 123.), ne more biti kontraktualen uradnik ali dnevničar v smislu čl. 130., ker se mora vrniti po členu 142 zopet v službo, če nesposobnost odpade, ako ni že 65 let star. V obče pa se upokojenci ne morejo sprejeti za dnevničarje v isti stroki, v kateri so služili kot aktivni uradniki, ali pa v stroki, za katero se zahteva ista duševna in telesna čilost.
Upokojenci nad 65 let stari pa se splob ne morejo sprejeti kot dnevničarji;
70. Uslužbenci, ki so bili prevedeni po novem zakonu, a pod starim zakonom še niso prisegli, morajo priseči po čl. 88. uradniškega zak.;
72. Pravico do povrnitve potnih in selitvenih stroškov v smislu čl. 45. uradniškega zakona ima le oni uslužbenec, ki je upokojen s polnimi službenimi leti (35 let).	(„Naš Glas')
Književnost in umetnost.
Vse tu navedene knjige In publikacije se debe v U«teljski knjigarni v Ljubljani.
FranCISkanska ulica SI. 6.
Ocene.
—k Zdravniška sodba o dr. Rusovi knjigi
»Prva pomoč«. Glasilo zdravniške zbornice za Slovenijo, ki ga urejuje dr. Ivan Pintar. Cankarjevo nabrežje prinaša v 6. številki sledečo ugodno oceno o knjigi. Dr. Rus: »Prva pomoč«: »Izredna prisrčnost, s katero je bila dr. Rusova »Prva pomoč« sprejeta od splošne javnosti, priča tako o popularnosti avtorja, kakor o nujni potrebi po taki knjižici. — Slovenska popularno-medicinska literatura je itak pičla, — tem bolj je pozdraviti, da je avtor položil nov temeljni kamen z delom, pisanim v plemenitem zdravniškem čustvovanju — nuditi vsem in vsakemu priložnost, pomagati svojemu bližnjemu v najodgovornejših trenutkih. Knjižica je, kar se tiče splošnosti namenjene vsebine — popolna, slog gladek. — Po svoji vsebini se priporoča knjižica satna najbolje. — Naj bi1 ne bilo rojaka, ki ne bi poznal dr. Rusove »Prve pomoči« in v danih trenutkih ne izvajal vestno in nesebično dana navodila. — Posebno bi bilo priporočati knjižico »Prva pomoč« vsem telovadnim, športnim in socijalnim društvom, industrijskim podjetjem, zadnji gorski koči itd. — Cita naj jo pa vsak, ki je dostopen čutu odgovornosti do svojega bližnjega; ostali nai bi se pa z dr. Rusove »Prva pomoč« zopet naučili plemenito in nesebično misliti in ravnati. —• Dr. M. M.«
UISTNICA UPRAVNIŠTVA.
OPOZORILO. Naročnikom »Učiteljskega Tovariša«, ki niso člani našega Udruženja, smo pridejali danes položnice z označbo dolžnega zneska. Prosimo jih» da nam zanesljivo takoj poravnajo dolžno naročnino, sicer jim bomo morali prihodnjo številko lista ustaviti.
(
Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
„KARO"ževlie
i«
)
Lastne delavnice.
Cene solidne.
(L
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
Le najbolje je najceneje
WT Kupujte vse šolske potrebščine pri Užiteliski knjigarni.