Razprave 
G()t\ ~~ 91 (4~T 12 GortP..t Bm.et 
Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Koza na v Goriških Brdih 
(zahodna Slovenija) 
The ... :od•ven>•ty o4 agncultural Landscape 1n the Ca!lasual Unit of Kazana ln the 
GoriS~a Brda Regk>O (western Slovenia) 
Jol<l P~PE.t" too< OAKSK08LER"' , Morl<o PERUSEK' .. Vojko CER."IGOJ·-· 
t:YW:.-1(' 
p,1:d . J ~oblot, l , f'eru&ek, M , Gomogcj, V Biouka ril...,._ ~k< ... ,.... v It'> Kc»IIM V Goot!Juh 
Brdll " ,._,., Slo.....,a) GolllMt'<l ve..,ik, tL 7~1998. V ''-"*""'• povxe*'>m v "'9oribn< o< lil 2$. 
il o l(oz•n• ,. del Gof\ll<tll 8(d ~· no robu rudtn•I<Jo no1! .... v agrarni kf1!jini •• ,. goUI olvonl"' v obltlo 
(Jti'ICnO \'Oh~th Q~d'ful'\ 011•nkcw V tanku obravnavamo gozdrwt tcru!be ." pesirost rastlna:luh "f"'t doiel pdov v 
lcr"ln opažol\0 p1<:oln pemen pooomeznlh pozdnin ostankov <a ot\ranMev Olot<ko runolil<osu v agromo ,,....,. 
Kl/utno beUdt: agra""'lcrltlna. goodr;oot-. kiju&la ~ ~ ~~- ....._ booiDa ~. Gon11<4o 
ard• (r•hodnl Slovenja). 
~ ... !J.ct 
p~ J, Daltsl<oc'et ' · P-.M . t.nlgq. ~- The PiorsN ...... oiiQ'QAUall..ondoc:llpo ln,".~ v.."' 
KoUt'\1'" r..~ StO.. R~ (Wtitt"m Slove:ni.a) ~~~. N.o. 7 &1998. Irt~ With 1 ....".,..",.()'ln 
~-. lil QI>OI. 25 
C u Koure 1!> a perl Ol IM 0ot'4ka Brdr~ tegiOTI, the Mit Of'l m• border at lhc: ,:nul! P•eln. 11 1' a n •O'ICUIII.If,llllll'kl--
~ wiU\ WOOtiy pa tCh61 Of d•ff'trent sttft !VId $haf)A. TM $1'hCIO de&l-l with piMt COmmiJr.illf)A and diJ$111tV nt pi.L"'t 
1f*--'"' · With the propot'!ion ol loresll tn tno lo.ndscepe. wllt'l obNrv•d bUda, and 1N'I1.h the imponan01 ol 'oreJI remnonts 
fr>t the b10di\·$rsity oonserv~tion in an tgrict.Jitural tandscape 
Kt)' 'l't'Ords: ~ric.utl.uJalland~. rNesJ ·~tA, keys.tone &p.ACI"- tuwstone ecosy&tAN t1vul~~ntd ~PtC~M 
bi00•-•l1y. Goriolta Bra. "'goon (waatam Slov..,4ol. 
IJ VOD 
1 IN'Tl'lOOI.JCTION 
(".on51ta Srda so bila te od nekdot mejna P'>kra1lna. To gnte111e POvozuJe 
Mllo•Je v IIJ901alloonem predgo<ju Julo1skoh Alp (l<ambrell<o. Kornd~. 
S•t>olin) • Fu~aosko no!ino 1.JJ več kol 15 stolellj poieka lu nn•odno•IM 
'MjA moo Slovenci ln r urlan•.IStoenMo poteka tu IUdl do1evna meje m•d 
Slovet\1jo •nlta~•io 
Gori!ka Elr<la so geoQrnl&ko enotnn OOn'oOqe, vondar domaČUliiOčlY· 
!.[oM niB iro ZgornJa Srda ~,,cv lem<t~l predwoem "' PHf\'Wn()$b y,l 
m kmeiljolte kullure Z razuwovo """ .. ome,M na Spodnjll Stda 1<> so 
z.vt>dl ~k~ me OS<ala .......,.,..a polqapna ~· J$ u"'*)ena P'1<711JW 
v 1>'~ Jt.W<o.os~n• w~ br11",.." m IIOf10Yf10 1\.d teAlll'll 
l•ijoe po ~u lrme<lj&koh PO'I'iln. pr&etliv.m von~no,~oh, oo 
~~e ~ poseoeJ. ~er pnt.l•"'•'"" VSIOP• Ev<ops~o unrjo V "1•1•• ne bo 
.,".lo pcvetevau pcvr!lne 'Jtr>Ogradov ompa• se joh bo l~hk(lle obn9\1Ja· 
It> ZalO krM~e la2•JO, dA cl vi lOP v EvroPO doČ<Ik•ll s tim vetJO PO'lr~i"" 
"'lOg rodOv ro JII p<l\'eL1no z Mdll~nJim kr~·""'""' gozdov. ki fh ,. v SPOdnjih 
8rdoh 2e zelO ma~) 
Gozd"'l••mo proti f\3dal"'emu krtM~ go<d<lv, venca• za 11 ko ola~ 
,.""""' trdr~~h ·~lOV Da bo~""""""'· smo .. ocloblo ulliloW<o 
"'ll&ilavo gozao. v SPD<ll'!~ Brot1. Z rilll9a-.oo srro nocell ugotCW~, kdom 
(<-ZdnN ". u OStalO. kje le1'10 ~ ~~ d~ SA!Prr.l ...... o;o 
"..outtO'e r~.e., bvW.e ...,,. ograu,ne ee n.so 2• ~ Ru.. kat 
't.A;og ) p .,.,. onJ gold 
Z•..ndvo -· "'-·OE ToWnJn Turw-ov Cfflvcwed 17 
sm T""""' s~o 
" Or ·. O , dopo onl ~:d . Bl· 
ološk1 • n~IIIU( !RC SAZ'J RC9fJ--
skCJ ra.li$1\l')v~lna onCil8 TOlmin 
B•unov drevored 13. SLC 
•• • M P dlpl ~: Qf.~i".;l 
Z.. -.oo u g<UdiWe . OE 
~. i'!oJN :!9 IJJOKoar,.. 
,., 51.0 
""V C cfl)l on! i!l>lC 
u-u ~s..-.,.. 0!: 
..... '""""-'1. ~.11' 
Tol'"" SlO 
, .. 
Papež, J .. Dakskobler. 1.. Perušek, M., Černigoj. V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
Karta 1: Karta Slovenije, položaj 
k.o. Kazana 
Map 1: Map of Slovenia, Location 
of c. u. Kozana 
316 
Ljubljana 
raziskave naj bi pomagali oblikovati gozdarsko politiko do krčenja gozdov 
v Spodnjih Brdih. Da bi dobili odgovor na postavljena vprašanja, smo se 
odločili. da bomo preučili stanje gozdov in evidentirali prisotnost in številčnost 
ptic, ki so dober kazalec življenjskih razmer ostalih živalskih vrst. Najprimernejše 
se nam je zdelo, da je raziskovalni objekt katastrska občina, ki izpolnjuje 
naslednje pogoje: katastrske občine državna meja ni razdelila, velikost 300-
400 ha, delež gozdov v krajini naj bi znašal okoli 20%, prisotnost starih gozdov, 
različno veliki gozdni kompleksi ter intenzivno vinogradništvo. 
Od vseh katastrskih občin v Spodnjih Brdih je postavljenim pogojem še 
najbolje ustrezala katastrska občina Kazana . 
2 ZNAČILNOSTI KRAJINE IN OPIS K.O. KOZANA 
2 THE LANOSCAPE CHARACTERISTICS AND DESCRIPTION OF C.U. 
KO ZANA 
2.1 Geološke in pedološke razmere 
2.1 Geological and pedological conditions 
Geološka podl aga Spod njih Brd je eocenski fi iš (BUSER 1986). Globina 
tal je odvisna od nebesne lege, nagiba in načina razpadanja osnove ka-
mnine. Fliš na zraku hitro razpada in ustvarja rodovitno prst, ki je zelo 
primerna za vinograde. Prevladujoča taina tipa v tukajšnjih gozdnih ostankih 
sta evtrična (E) in distrična (D) rjava tla. 
2.2 Orografske razmere 
2.2 Orography 
Preval na Vrhovljah (400 m n.v.)je ostanek nekdanjega dolinskega dna 
reke Soče, ki je v pliocenu čez Brda odtekala proti JZ. Odteka joče vode so 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Papež, J .. Dakskobler. 1 .. Perušek . M .. Čern igoj , V.; Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana .. . 
oblikovale dolinice, med katerimi se dvigajo enakomerno napeti in široko 
zaobljeni hrbti z nadmorsko višino od 160m (Neblo) do 290m (Kojsko) . 
Najnižja nadmorska višina dolinic je 57 m ob rečici Birši pri Vipolzah in 54 
m pri rečici Oblenč pod Medana. Na splošno so doline ob briških rečicah in 
potokih tesne, z malo ravnine in v glavnem usmerjene proti JZ. Zaradi 
zamočvirjenosti dolin je bila v preteklosti glavna poselitev predvsem po 
zaobljenih hrbtih med njimi. 
2.3 Podnebne razmere 
2.3 Climatic conditions 
Goriška Brda, še posebno Spodnja Brda, so med najtoplejšimi območji 
Slovenije. Pred mrzlimi severnimi vetrovi jih varujeta Sabotin (609 m n.v.) 
in Korada (812 m n.v.). Povprečna nadmorska višina 100-200 min pretežno 
jugozahodna lega pospešujeta osončenost. Povprečna letna temperatura 
v Spodnjih Brdih je 13-14 °C , povprečna januarska temperatura je okrog 
3' C, povprečna julijska temperatura je 23-24°C, letno pa je več kot 80 dni 
s povprečno dnevno temperaturo nad 20°C. Na meteorološki postaji Vipolže 
(98 m n.v.) je bila v obdobju 1954-1968 povprečna letna količina padavin 
1.540 mm. Najmanj padavin je bilo v prvih treh mesecih leta (92-1 02 mm) . 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Slika 1: Osrednji del naselja 
Kazana (Foto: Jože Papež) 
Figure 1: Central part of the vi/lage 
Kazana (Photo by: Jože Papež) 
Slika 2: Gozdni ostanki na robu 
Furlanske nižine (Foto: Jože 
Papež) 
Figure 2. Forest patches on the 
border of the Friulli P/ain (Photo by: 
Jože Papež) 
317 
Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M. , černigoj , V. : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o . Koza na ... 
Grafikon 1: Gibanje števila prebi-
valcev v k.o. Kazana 
Graph 1: Demographic trends in 
c.u. Kozana 
318 
Padavinska maksimuma sta bila dva : junij-julij (141-135 mm) in september 
-november (162-168 mm). 
Zaradi globokih tal in ugodnega podnebja so v Spodnjih Brdih odlične 
razmere za gojenje vinske trte in pridelavo zgodnjega sadja (češ nje, mare-
lice, breskve in tudi oljke). Kljub temu so nevarne pomladanske ohladitve s 
pozebami, predvsem v dolinah. 
2.4 Opis gozdov 
2.4 Description offorests 
V Spodnjih Brdih je gozdov malo. Zaradi intenzivnega vinogradništva in 
potreb po kolju je naravna sestava gozdnih ostankov močno spremenjena. 
Prevladujejo sestoji robinije , ki so jo v te kraje prinesli konec 19. stoletja. 
Ker hitro raste in da odlično vinogradniške kolje, jo s panjevsko sečnjo še 
vedno pospešujejo . Ostankov naravnih hrastovih gozdov je malo in v pre-
teklosti so v njih intenzivno steljarili in pridobivali drva za kurjavo . Nekdaj 
obsežne kostanjeve gozdove. ki so služili predvsem za pridobivanje plodov, 
sta zdesetkala kostanjev rak in premočna sečnja obolelih dreves v obdobju 
1950- 1960. Zato je čistih kostanjevih sestojev zelo malo. 
2.5 Opis k.o. Kazana 
2.5 Description of c.u. Kazana 
Katastrska občina Kazana je po zadnjih katastrskih podatkih velika 
370,70 ha. Obsega dolg in široko zaobljen greben med potokoma Birša in 
Končar, ki se enakomerno spušča proti Furlanski nižini v smeri SV-JZ. V 
zgornjem delu se od njega odcepita dva manjša stranska hrbta. Južna 
pobočja so slrmejša od severnih in tudi bolj razbrazdana z erozijskimi jarki. 
Nadmorska višina je 67-196 m. 
Naselje Kazana se prvič omenja že l. 1272 (VRIŠER 1954). Glavn ina 
naselja je na glavnem hrbtu, nekaj pa je tudi manjših zaselkov. Po dosegljivih 
podatkih (grafikon 1) je bilo največ prebivalcev l. 1900. Osip prebivalstva 
goor-
soo j 
700 ·i 
1 
i 
600 "! 
500 i 
400 ~ 
i 
300 -! 
1 
i 
200 -! 
-- -----·--------- ·- ----- -- ---------- - ·--1 
(). __ _ 
-.. __ {) 
100 -! 
i O +·-·--.. -·--·-r- ···-----·--- - "T"" ·---- - - .... · -.-- · - --· -·--- . , .... . . ·-···-·---y ------ -·- ,.--------- . 
1870 1900 1921 1931 
Leto 1 Year 
1948 1971 1991 
se je pričel že po l. svetovni vojni, močno pa se je povečal po 11. svetovni 
vojni . 
V Kozani je bilo vinogradništvo pomembno že od nekdaj. saj je bila 
površina vinogradov l. 1910 enaka kot l. 1952,48 in 47,5% skupne površine 
katastrske občine . Da v Kozani živinoreja ni bila preveč razširjena, pove 
podatek, da so l. 1971 redili 144 glav goveje živine in 70 prašičev, l. 1991 
Go z dV 56 ( 1998) 7-8 
Popež. J .. Dakskobler, 1., Perušek, M .. Černigoj , V.·. Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... ---a le še 31 glav govedi in B prašičev. Govejo živino so v preteklosti redili 
p edvsem zaradi gnoja za vinograde. Ker je bilo krme malo, so jo morali 
~~povati drugje, predvsem v Zgornjih Brdih in na Kambreškem. Zaradi tega 
50 
v celotnih Spodnjih Brdih že pred 11. svetovno vojno porabili velike količine 
umetnih mineralnih gnojil (VRIŠER 1954). 
Po katastrskih podatkih (preglednica 1) je bilo gozdov od nekdaj malo 
in 50 se ohranili le v odročnih grapah in v predelih, ki so zaradi različnih 
vzrokov neprimerni za vinogradništvo in sadjarstvo. 
Teto 1 Year 1830 
~ovršina ha 1 Area ha 61 
'o/o 16 
3 METODE DELA 
3 WORKING METHODS 
3.1 Gozdne združbe 
3.1 Plant communities 
1900 
61 
16 
1952 1982 1992 
61 68 68 
11 16 18 18 
Pri terenskem opisu smo pregledana sestoje okvirno fitocenološko kar-
tirali in jih uvrstili v asociacije, ki so na tem območju že znane iz literature: 
Qrntthogalo pyrenaici-Carpinetum, Seslerio eutumnafis-Quercetum 
pefraeae in Ostryo-Quercetum pubescentis. F itocenološko težko oprede lj ive 
sestoje smo začasno uvrstili v sintakson, ki smo ga delovno imenovali 
Hedero helix-Quercetum petraeae. 
Izbrane starejše hrastove in kostanjeve sestoje smo v drugi polovici maja 
1997 popisali po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi (BRAUN-
BLANQUET 1964 ). Popi se smo uredili v fitocenološko preglednica s 
pomočjo računalniškega programskega paketa SYN-TAX (PODANI 1993). 
Urejena fltocenološka preglednica (v prilogi jo podajamo le v sintezni obliki) 
nam je omogočila natančnejša sintaksonomsko opredelitev obravnavanih 
sestojev. Nomenklaturni vir je Register flore Slovenije (TRPIN /VRE~ 1995). 
3.2 Površina gozdov 
3.2 Forest area 
Površino gozdov v letu 1997 smo do bill na podlagi digitalizacije sestoj ne 
karte. Za prikaz strukture zemljiških kultur v obdobju 1910-1997 smo upo-
rabili še podatke iz članka Goriška Brda (VRIŠER 1954), podatke Geodet-
ske uprave Slovenije za leto 1991 in oceno briških kmetijskih strokovnja-
kov za l. 1997. 
3.3 Opis sestojev 
3. 3 Description of stands 
Po informativnem ogledu gozdov, ki smo ga Izvedli v februarju l. 1997, 
smo ugotovili, da bomo stanje gozdov najbolje spoznali, če bomo izdelali 
podrobni gozdnogojitveni načrt. Za opis sestojev smo izdelali poseben opisni 
list s šifrantom na zadnji strani. Na obrazcu formata A4 je prostor za opis 
dveh negovalnih enot. V prvem delu obrazca. ki se ga izpolnjuje s šiframi, 
smo skušali opredeliti mesto in vlogo sestoja v krajini. Zato smo ocenili 
naslednje parametre: položaj v pokrajini, relief, lega, nadmorska višina, 
nagib, vrsta kamnine, razpadlost kamnine, tip taJ, globina tal, splošno 
koristne funkcije, vrsta sestaja, razvojna faza, nastanek sestoja, sklep 
krošenj, prisotnost mladja, stare terase, steljarjenje, prisotnost dupel. V 
GozdV 56 (1998) 7·8 
Preglednica 1: Delei gozda v k.o. 
Koza na v obdobju 1830-1992 
Table 1: Pon ion o.f forest s in c. u. 
Koz ana from 1830-1992 
3 19 
Papež, J . Dakskobler, L. Perusek, M., černigOJ . V.: Biotska raznolikusl krnelijske krajine v k.o. Koza na .. 
Karta 2 Karta gozdnih združb 
Map 2: Map ol plant 
communit1es 
Karta 3· Karta sestO)nth IJpov 
Map 3 Map of s/and type s 
1 
- ~ 
O Ormthogalo - Carpinelum 
• Orruthogalo - Cllrpmetum st Castanell satt\·a 
• Sesler.1o- Qucrcetum 
D Hedero - Quercetum 
O "!\11. drogovnjllk- Y. timber stand 
St. drogovnjak - O. timber stand 
• Debeljak -Large timber 
O Panjevec- Coppicc (1-10 ctn) 
O Paujevec - Coppice (11 ·20 cm) 
O Plantaza- Plan tatiou Populus sp. 
""'1 J r. -couOC·"nelu obt•ZQ arno~ c»~om nMJnom rtl'""'J" ""'hluh..,IQfmaQI 
~)!'&'k >IJ""' .esro,a pos .. vlo col,e 11\ 1)4tdv•deW ultteoe Opoo on \,)riO 
nJU! O>··•""" on ~Ih eno! 111M oz delaJ • tao. o Yll<,jeiAQJCI Od 15 aorola 
001 & ,.,..., t997 
Pod.<& o ptYII<,j8- OI>IU ""11"""1noh eno<lfllO"""SII v rai:LJI'Iatmko 
."101,,n p"...,., smo •lllUS"'' par~mevt. ~· ae nana"JO na lcamnono. ker 
fi ' v orl. roegovalnllenolallpnsolen "'eocensko ftot • ..",. on st oo ona !al pa 
..., w..,.,.)el'l, z ~no zi!IUI.bo (r~atno enoto) Oogfl<'lhzac1o ~can 
.~""""' enol...., tldelllli v prCJ9oamu Maolnfo 4.5, po-
dall.e 1>0 OIXIriaa ,. 0100,_ r o c Pro 2 e 
3.4 Popisi ptic 
J ~ l wentoty of Dltds 
Pt g ?rl 2 Se.zr.atn S10flll,t.. ,,. 
~<aoem '"""OCl4lOval :<""' •. ,. 
..,....,z~ 
Pc::>SeOilC$1T10Irootldlo 18 ~ 17 aprila on 19 IT\Rfl' l 1997 Za popo& 
()IlC s.-noupora!ld• peunnutnO IO<!icovno metodo z dvema ponovotvama na 
tSJent stO,S.CU Na vsakem sto,!tu smo z,apllUJII vse ope1ena vrste v radtJU 
r.- 1: Lis! oi <>IJ.s8tvsl!on /)0'(0 
.~fon• w"Jd' we ttOif:d ~1 ~1(1 
theifs :;rt&'ZJ(Ierl$k'..s 
Sa:o ir.t c;o,.,.,.- logo Ratv.lau Gl"vne drovetfle ~'''- p.,..- o.... 
a.. -- Poe•~ f>t,.-.~,.nt MA1r1 tme •peete~ - e-r .,.. "' .,. .,_ ~ 
1 -a.-...n J' ... 'IE Droo- G""""'(O....Wr"..,..•J M .,.. ... 
'""""*4""''"~ RO()~ ~"'1'11''.._~.; 
""'""' 84_,,_. ""'""'~ 
1 Otnior.oga...c..- 1\f'IIC llol><ht Grado• (Otwt ... _l ~ -t.vo- -.. ~~ '-"'tild Koo ... !CIIt-• ullvoi 
3 Clfn!Ct,Qg•~,_,_..Utll 
.. _ 
~... ~ .. 
-·~-
s -.... "__ ·-~-• oopol "..,...... oloo) 
• -...o.-... 11a ~ -.~ ItO --- ~IQoonw--1 5 Omft'o;•to c.~ ..... liW ~ ....... ~- 100 --- --·-5 flo~ ""' .._ -f(Mt .... _, ICO -'-- c:.r 1(11.-".";.j 
Rtbt41"....~J 
' Oe•• ; 
1 c 1*419'1 z ... l ... _ ~-... , 100 11</Ho -- V~(Frt-.nu. •«....") ··--- GJnot ll.hool fiiOI>n>J l .-..o.. ..... ~ o..- ~~po/S-/ !lO Oei·l"e.s 
'-- ~ /COolltM•-1 ---il ~ s-1 -.... GI-. ·"""""" ~'elf-> EO Dit.fes 
'-- ~ ICNI.,. ,I•IN•J 
tl. s....,c....... ..... SVoE Dfooo4Mo. ~1(:.._. .. .",, 95 Da/Yu 
'-- OtiCIItl iOiMtutptb-.} 
11 ~ ./VISE. Dq-. Orooloto(o-pel,...} r.-- Robio'olll (Ro/Jinil p..WII:OoloJ 85 Ne/No ,.__ 
12. ~.~ .... S.'N 0109- 8 OM* f~nva Mt~!.lv•l 70 Da<YH -- e ,.... tA•••• ~-~ ·L--1l. Sladf C..aslai'IH $11d\o1 SZ))IW ~ KcoiiOj IG-... NO) 90 DoiYN 
'-..... - /Ouorowpof!No/ 
. ,."""., Ntwl .. "._ .. __ ,. Ht~<111~.lue~ SlJNW LIIV- ~ (Uotw'N .,..lAU t ~J eo ,...,., -·- a--~1""' .. ~ ·L
321 
Papež, J .. Dakskobler. 1., Perušek. M., Černigoj. V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana .. . 
Karta 4: Karta stojišč za opazovan-
je ptic 
Map 4: Map of bird obseNation 
points 
322 
50 in 1 OO m. Na vsaki točki smo za vsako opaženo ptico zabeležili, ali je 
bila opažena v prvem ali drugem krogu in njeno vedenje (petje, preplah). 
Popisovati smo pričeli v zgodnjih jutranjih urah, in običajno končali okrog 
1 O ure dopoldan. Popise smo izvedli na 14 predhodno določenih stojiščih, 
s katerimi smo pokrili dobro tretjino obravnavanega območja. Razdalja med 
stoj išči je bila najmanj 150m, če je stojišča ločil greben, tudi manj. Značil­
nosti stojišč so prikazane v preglednici 2 in na karti stojišč za opazovanje 
ptic. 
3.5 Metoda za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih 
ostankov v k.o. Kozana 
3.5 Method of fnvestigating biodiversity of forest remnants in c.u. 
Koza na 
Ker v literaturi, ki je bila na razpolago, nismo zasledili ustrezne metode 
za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov v agrarni krajini, smo 
jo izdelali sami. Za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov v k.o. 
Kazana so pomembni naslednji osnovni parametri: 
- površina gozdnega ostanka v hektarih 
- dolžina zunanjega gozdnega roba v metrih 
- indeks raznolikosti IR, izražen s koeficientom, večjim od 1 
- najkrajša razdalja do sosednjega gozdnega ostanka 
- površinski delež gozdnih združb 
- površinski delež sestojev robin ije 
- ključne in dominantne vrste 
- ključni biotopi in habitati. 
Ker je metoda nova, je potrebno zaradi lažjega razumevanja rezultatov . 1 
opisati pomen posameznih parametrov in njihove značilnosti: 
1. Velikost gozdnega ostanka in dolžina gozdnega roba sta pomembna iz 
naslednjih razlogov: 
- čim večji je gozdni ostanek in čim bolj je njegova oblika podobna krogu, 
manjši je vpliv okolja na njegovo notranjost, 
- čim daljši je gozdni rob, tem večji je vpliv okolja na gozdni ostanek, 
Go:zdV 56 (1998) 7-8 
Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek, M. , Čemgoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. l\ozana ... ---
_ da se ohrani sestoj na klima, mora biti varovalna cona široka najmanj 
1 sestoj no višino. 
2.1ndeks raznolikosti smo povzeli po Pattonu (1992).; Geometrijski lik z 
največjo povrsino in najmanjšim obsegom je krog. Ce je razmerje med 
obsegom in površino enako indeksni vrednosti 1, lahko izpeljemo formulo, 
5 kar ero izračunamo indeks za vsako površino, ki jo primerjamo s krogom. 
Vsak indeks, ki je večji od 1, je mera nepravilnosti in se lahko uporabi kot 
indeks raznolikosti (IR). Formula je: 
CRi+ CRS 
IR= 2J?i 
IR = indeks raznolikosti 
CR_ =celotni rob med gozdnimi združbami, k1 ga 
· obravnavamo, izražen v metrih 
CRr = celotni rob med različnimi razvojnimi stadiji, 
ki ga najdemo na obsegu in znotraj predela, 
ki ga obravnavamo, izražen v metrih. 
P = površina predela, ki je izražena v m2 
Jr = 3,1416 
Indeks raznolikosti so leta 1975 pričeli uporabljati v ZDA. Z njim naj bi 
vrednotili primernost gozdne krajine za rasUinojedo divjad. Kajti dolžina 
naravnih robov (rob med gozdnimi združbami) in povzročenih robov (rob 
med različnimi razvojnimi stadiji) naj bi posredno nakazovala stopnjo biotske 
raznolikosti v nekem predelu. 
Iz formule izhaja, da naj bi se biotska raznolikost nekega predela pove-
čevala z dolžino gozdnih robov. Vendar IR ne more biti merilo biotske 
raznovrstnosti v gozdni krajini, saj ne upošteva življenjskih značilnosti 
prebivalcev strnjenih gozdov (volk, ris, medved, itd.). V gozdni krajini je IR 
lahko le pripomoček pri gospodarjenju s srnjadjo in jelenjadjo. 
Pri vrednotenju gozdnih ostankov v kmetijski krajini se je pokazalo, da 
je IR lahko dober pripomoček pri vrednotenju biotske raznolikosti manjših 
gozdnih ostankov. Kajti če se oblika gozdnega ostanka približuje krogu, se 
oblikuje dovolj velika zaščitna cona, ki v središču gozdnega ostanka ohranja 
ustrezno sestojno mikroklimo, ki omogoča preživetje in obstoj vrst, ki žive 
v starem gozdu. To pomeni, da kratek zunanji gozdni rob, ki je meja med 
dvema različnima ekosistemoma, povečuje biotsko raznolikost gozdnih 
ostankov s starim gozdom. Prirejena formula za vrednotenje biotske raz-
nolikosti gozdnih ostankov se tako glasi: 
IR = indeks raznolikosti 
ZGR =Zunanji gozdni rob izražen v metrih 
P = površina predela, ki je izražena v m2 
f( = 3,1416 
ZGR 
IR= ~ 
2-vPn 
3. Razdalja med posameznimi gozdnimi ostanki je zelo pomembna. Bioko-
ridorji so poti med gozdnimi otoki, po katerih migrirajo rastline in živali, 
kar omogoča vitalnost populacij in obstoj nekaterih občutljivih vrst. Če 
so razdalje prevelike, pride do izoliranosti gozdnih otokov in občutljive 
vrste zaradi pomanjkanja izmenjave osebkov (genov) propadejo. Za 
rastlinske in živalske vrste velja pravilo, da spremembe od naravnih 
človeku oblikovanih ekosistemov pospešujejo generaliste in običajne 
vrste in to na račun specialistov in redkih vrst. (BOYCE 1 HANEY et al. 
1997). 
4. Delež debeljakov v skupni površini gozda in njihova razporeditev v krajini 
omogočata obstoj številnih redkih in občutljivih vrst. Debeljaki predstav-
GozdV 56 (1 998) 7-8 323 
Prwy'-h'U 3 ~utrfll "'"• ,., 
k~ bOic)(ll "' t.lerla'1 •• \ Q 
N>l.ona 
Tb M~ .t~JrCK....,• lil'tO 
~r.--ro:~-.. 
J'i~J. K.oldl1a 
.,.. 
IJ8J0f<ljutn&OIO<<X>e"'habt!ale Q ... ~79'adl>atnZ~1$1W$( 
JI!"' "'1"""'1 rzmer11iYlo <lit spo~ 
S ~t o.nse"'""' ""*'tje Je ravno'-" -n Pal'ljevskt nat.on IJQ. 
spoda.-,.n,a 1 rollm'IOI" t.Ztedno osuomdrl ~slo o raznolr~osl k•a1meiJ> 
poz;jn• l'IOia. ' katerih preo.oadute robll'l~ nud"o liVIJel\jski PI'0$10r ''""i· 
molnftmu stavllu rastlinskih in ii>1tlsktll -'SI, lU so p(e<.lvsem generauau 
ln prebivalo gozonega roba 
6 0..11\1 posarnelmh ~ot<lnlh zdruib ., go.Ldr.lt• 010~.ih je ravno l~ko P6-
m~mben Ka1tt t.m več gozdnir. zrltcib ,te. tem •-..Q• re boolska raZfiO!f<C$1 
So po•obel to!" otwanJeNI na ravna sestkla d re_,." vrst 
Da br l:lmot>~~t~twnel!' OYfedl>ooi brols>.o ,.l110111osl posame2nh gozd<'f, 
oroko• ll'l!)remo ocvodetc. taoett ..nuo .., klOlen boc'l~ so ld)Utn. -. .",.,. 
gradntht "'li"" v i o Kouna tP'~}) 
Necatere .,.,. booe«• n ttabiWt so v t:!oločoN k'-! Ini 1<1 je s;JStavljena 
IZ razJ.tn<l> meci Mbct ~~ ekOSistemov, pomembnept od arugth, 
~""'"'lOMit ltatenhl/logaJ'I -eqe, kol br "11 po<lla9•njthovevehl<osti 
alo &tevootnooa t.~ ko predv!Oeva<l Anale!; no J• kl)u,nl ekostStern tis li, kate· 
tt!9<1-'ooa vstruk11;on.., ~oran,u kraJ tnt Jt več)•. kctlohko na podl~' 
~ ~·· ~lloP<edvtdevamo Koncept kljul!nth vrat 'e lahko upotObl 
le po V1$lah \ort ekOIISI"""h\. lo ImAJO poZIItvn.) vino" (BOYCE 1 HANEY el 
al1997i ZAto Hu rot:II\IJO kt je vnesen• d<ovo•M vrst~ tanko upOt•ll• te 
po,em Oomnanlne \/TOla. n1en .rpliv pa Je ZftiO MoCan 
ZakaJ $tN) kol JoJ:.u'"e ooredel~i Vf$10 IZ pregted~oee 3? OO!ezlo!Jtev" 
nas:ed'>Ji) 
· Graden. ""' •~ uul•ltV!C so vr~le >• so gradtteljoGe p.1rodl'llllldru10., 
so u v mantP>o 
• Go<Sio ~. ~._. ~ 10 gotski bl esi><> plerneMtlltlv<l. lu SGv tem 
~llPOSl~ o;ew.:." lnjllclnom OO<e.r•w:rviVAm kor ze te vrste 
"'oiXajro 
. 818. sMQr$ n lesnllur !5(1 redke. t.f'. ie ne ogroleneplodonosne V!$ le. ki 
?ti ty&UI<ovan.r> OOIQOiocn•h ctcplltvah { 100 let) tar.ko igrAJO zelo po. 
lnen"obno v!Qgo 
• Kostallj"' cdnt<~ Sta plodonosroi vrsti.~· Sla nalboij piiiiUtlijent drevesni 
vrsllpnmarnth duplsoje• 
• SOJllJO IZiedno poma:n~na pri razš•~anJU plodov iti ..,mena 
Dom_.,.,. PlljiiOIO ..... 
~------ 11·-- a••·~~ ~(Rp-.11 cx l ~,........ --Pd--..... __ c. ra.-..- __ ".". -"'-- """""'-- ,.._ ... _, ~ 0 -(lo<w- _".,_ .. ~ v~,.,. .. ."".. !U'Ciflawt ........., _  
o ..... ~ ..... •l (Solnoty ..... '-'! 
Dro~ (Sor!M ."".."..., OO.odno-
SWti&.M-...... J /Wa--· Lt"""l (Y~tl'llll-4yfYN(tfiJ 
Kc-1•1'\lfC&tW!M AAM} 
Co!njo '"""'"' o"""'J) 
So,• ("""""• ~
~lo•(Hc~.· 
&1<9to-l 
Zelonalolno(PI<w ...... J 
..,_.. cW {OI;+d J: . ...,.., 
~~~-(S>u---rs.--h:;P:-~~t.. 
Gw.~ Y t 199tH r~ 
p3 pez. J., Dakskobler, 1. , Perušek , M .. Cernigoj, V : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... ----· _Od žoln, ki so primarni duplarji, je odvisna prisotnost sekundam ih dup-
larjev. ki so pomemben člen v prehrambenih spletlh 
_ Lesna sova, kanja, lisica in kuna belica so na vrhu prehrambenih verig 
oziroma prehrambenega spleta v krajini . 
Ravno tako je potrebna obrazložitev, zakaj so nekateri biotopi in habitati 
klj~~~tarih sestojih je prisotnih največ rastlinskih in živalskih vrst in če jih 
zaščitimo, zaščitimo tudi večino znanih in neznanih vrst. 
_ Na oosameznih debelih drevesih so pestrejše življenjske združbe alg, 
g!iv.in lišaj ev, v katerih je več skrivališč za razne nevretenčarje in s tem 
tudi več hrane za predatorske ptice . 
_ Posamezna drevesa na kmetijskih površinah so pomembno opazova-
liš č e in počivališče za ujede in sove . 
_ Obvodna drevnina ob Birši in Končarju je pomemben biokoridor, izrav-
nava svetlobo, toploto in količino kisika v vodotoku in direktno vpliva 
na življenjske pogoje živalskih vrst v obeh rečicah. 
_Omej ki so pomemben biokoridor, še posebej, če so gozdni otoki precej 
oddaljeni drug od drugega. 
- Br\ogi so pomembni za obstoj lisic, ki so v vrhu prehranjevalnega spleta. 
4 REZULTATI 
4 RESULTS 
4.1 Gozdne združbe in pestrost rastlinskih vrst 
4.1 Plant communities and diversity of plant species 
Pop: se v fitocenološki tabeli smo uredili s pomočjo metod hierarhičnega 
kopičenja in ordinacijske metode glavnih koordinat. V grobem razlikujejo 
te metode štiri skupine sestojev, ki jih uvrščamo v naslednje sintaksone : 
· Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum Mari nček, Pold ini et Zupančič 1983 
(6 popisov) 
· Ornithogalo pyrenaici ~Carpinetum Marinček, Poldini et Zupančič 1983 
slad ij Castanea sativa (4 popisi) 
· Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini 1982 (3 popisi) 
· Hedero he/ix -Quercetum petraeae nom. prav. = stadij Hedera helix-
Quercus petraea (8 popi sov) 
V prilogi 1 je sintezna preglednica s frekvencami vrst v izločenih sintak-
sonih . Površina posameznih gozdnih združb in njihova prostorska zasto-
panost sta prikazani na karti gozdnih združb. 
Ime sintaksona Hedero helix-Quercetum petraeae je delovna o2naka 
za prehodni tip hrastavega gozda, ki je ftoristično bližje sestojem asociacije 
Seslerio autumnalis-Quercefum petraeaea kot pa sestojem asociacije 
Omithogalo pyrenaici-Carp/netum. Opozarjamo, da to verjetno ni nova 
asociacija, temveč smo ji asociacijsko končnico dali bolj iz praktičnih razlo-
gov. Šele z večjim številom popisov in obsežnejša primerjavo bomo ta 
sintakson lahko natančneje oprP-delili. 
Z analizo fitocenološke tabele (grafikon 2) lahko že ocenimo, koliko 
ras ti inskih vrst je v posameznih gozdnih združbah in kakšne so razlike med 
njimi. Največja vrstna pestrost je v sestoj ih asociacije Omilhogalo pyrenaici-
Carpinetum, ravno tako pa je v sestojih iste združbe, v zakisani obliki s 
kostanjem tudi najmanjša. Ker je sestoj em vseh treh asociacij skupno le 8 
GozdV 56 (1998) 7-8 325 
Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek. M .. Černigoj. V. : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o . Kozana .. . 
Grafikon 2: Evidentiranje rasUinske 
vrste v gozdnih združbah 
Graph 2: Plani communities and 
evidenled species 
326 
200 
180 -
:11 
160 
·~ 140 
~ 
120 (5 -c:) 
100 <: 
~ 80 
> 
E 60 
] 
40 o(J) 
20 
Omi!hogakr SL Cas!anea sativa Hedero-OtiBrcetum Ses\erlo-Ooercelum Slwpaj 1 Thtol 
C'..atpU1el..". 
• Drevesne vrste 1 Troll spocias ~vrste 1 Shrub species 
Z@!•~. trnve. praproti 1 Herbs. gros.sas. la111S • 1\laho\1; in 1•~ Jl..bsses snd lichens 
drevesnih vrst, B grrnovnih vrst in 13 zelišč, trav in praproti, je več kot očitno, 
da je biotska raznolikost zagotovljena Je, če so v krajini prisotni starejši 
sestoji različnih fitocenoz, v katerih naravna sestava drevesnih vrst ni preveč 
spremenjena. 
V hrastovih gozdovih Spodnjih Brd raste nekaj botanično zanimivih vrst. 
ki bi z nadaljnjim krčenjem gozdov morda izginile, ogrožene pa so že sedaj. 
Potencialno ogrožene vrste so: 
1. Skorš ( Sorbus domestica) je submediteranska vrsta, ki ima v Goriških 
Brdih severni rob naravne razširjenosti v Sloveniji. Skorš je v gozdnih 
sestojih manjšinska dreves na vrsta in je zelo redek. 
2. Brek (Sorbus formina/is) je manjšinska drevesna vrsta in je v gozdnih 
sestojih Spodnjih Brd potencialno ogrožen. 
3. Lesni ka (Malus sylvesfris) je manjšinska dreves na vrsta, ki je v gozdnih 
sestoj ih Slovenije vedno redkejša. 
4. Nešplja (Mespilus germanica) je pontska vrsta, ki ima v Goriških Brdih 
severni rob areala v Sloveniji. Nešplja je redka grmovna oziroma dre-
vesna vrsta. 
5. Tevje (Hacquefia epipactis) je južnoalpsko-ilirsko-karpatska vrsta, ki je 
v Goriških Brdih na severozahodni meji svoje naravne razširjenosti. 
6. Pisani grahor (Lathyrus venel us) je pontsko-ili rs ka vrsta, ki je v Spodnjih 
Brdih blizu severne meje razširjenosti v Sloveniji. 
7. Ostrolistni beluš (Asparagus acutifo/ius) je vrsta vednozelenih hrastovih 
gozdov, ki ima v Goriških Brdih severni rob svoje naravne razširjenosti 
v Sloveniji. 
8. Laški kačnik (Arum ita/icum) je mediteranska vrsta, ki ima v Goriških 
Brdih sevemi rob svojega areala v Sloveniji. 
9. štajerski pljučnik (Pulmonaria stiriaca) je vzhodnoalpski endemit, ki ima 
v Goriških Brdih jugozahodni rob svoje naravne razširjenosti. 
1 O. Previs ni šaš (Care x pendu/a) je vrsta, ki je v Sloveniji razmeroma redka. 
11. Turinska perla (Asperula taurina) je mediteransko-montanska vrsta, ki 
je v Sloveniji razmeroma redka. Razši~ena je le v Breginjskem kotu, v 
dolini Soče med Kobaridom in Tolminom, na Vipavskem in v Goriških 
Brdih. 
12. Navadni skrobotovec (Philade/phus coronarius) je zanimiv primer suh-
spontanega pojavljanja v Sloveniji nesamonikle grmovne vrste. 
GozdV 56 (1998) 7-B 
Papež. J.. Dakskobler, 1., Perušek, M., černigOJ . V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... -Od vseh evidentiranih rastlin jih je 40 zdravilnih, od lega 11 dreves, 10 
grmov. 17 zelišč in 2 praproti. Zdravilnih rastlin, ki jih priznava uradna 
slovenska farmakopeja (BOHINC 1991) je le 18 (6 dreves, 5 grmov, 6 zelišč 
in 1 praprot). Vse ostale zdravilne rastline pozna ljudsko zdravilstvo 
(WILL FOR~ 1971 ~·vendar njihove zdravilne učinkovine še niso znanstveno 
preverjene m potrjene. 
4.2 Površina gozdov 
4.2 Forest area 
Po podatkih katastra naj bi bilo l. 1992 v k.o. Kazana le 67,96 ha gozdov. 
če ne ažurirane podatke katastra prime~ amo s podatki gozdnogojitvenega 
načrta iz l. 1997, vidimo, da je gozdov skoraj dvakrat toliko. Površina gozdov 
in razmerje razvojnih faz sta prikazana v preglednici 4, prostorska zasto-
panost razvojnih faz gozda pa je prikazana v karti sestojnih tipov. 
Povečanje površine gozdov je posledica zaraščanja bivših senožeti in 
opuščenih vinogradov v od ročnih in neprimernih legah. Večina opuščenih 
v·mogradov se hitro zaraste z robinijo, na opuščenih senožetih pa se poleg 
rob1nije pojavljajo tudi hrasti in črni gaber (grafikon 3). 
Zanimivo je primerjati, kako se je s časom spreminjala struktura zem-
ljiških kultur (preglednica S). Najmanj gozdov in največ vinogradov je bilo 
do leta 1952. Do takrat so vinograde obdelovali ročno in s pomočjo volov, 
zato so jih izkrčili tudi v bolj strmih pobočjih. Po 11. svetovni vojni se je močno 
zmanjšalo število prebivalcev. Uvajati so začeli strojno obdelavo in s tem 
opuščati vinograde v strminah, ki so za traktor nedostopne. Tako naj bi bilo 
1. 1991 polovico manj vinogradov kot l. 1952, povečala pa se je površina 
sadovnjakov. Zmanjšala se je tudi površina njiv, delež travnikov in pašnikov 
pa je ostal približno enak (skupna obravnava je potrebna zaradi različne 
interpretacije teh pojmov v različnih obdobjih). 
Vrste sestojev Omithogalo- Seslerio-
Standtypes Carpinetum Quercetum 
Debeljak-Large fimber Quercus petraea 7,60 1,68 
Drogovnjak-Timber stand Quercus petraea 0,53 -
Debeljak-Large timber Ca:stanea sativa 2,11 -
Debeljak-Large timber Carpinus betulus 1,33 -
Orogovnjak-Timber stand Carpinus belu/us - -
Debeljak-Large limber Quercus cerris, - 3.47 
Ostrya oarpinifo/ia 
St.drogov-0/d timber stand Quercus cerris. - 5,44 
Ostrya carpinifolia . ~ ~ 
MLdrogov.-Young tfmber stand !' - 6,85 
Quercus cerris, Ostrys carpinifolia - --
Panjevec-Coppice(11-20 em) - 0,37 
Ostrya carpinifolia ~ 
Panjevec -Copp.ice(1-1 O cm) 1,17 
Osl!ya carpinifolia 
Panjevec-Ooppice (11-20 cm) 49,03 7,95 
Robinia pseudacacia 
Panjevec-Coppice(1-1 O cm) 22,45 2,93 
Robinia pseudacacia 
" 
Plantaža-Piantation Popu/us sp. 0,39 
Skupaj 1 Tot~/ 83,44 29,86 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Preglednica 4: Površina gozdov in 
razme~e razvojnih faz 
Table 4: Forest area and the pro-
portion of development sta ge s 
Hedero- Skupaj 1 Total 
Quercetum ha % 
5,68 - 14,96 11,4 
0,70 1,23 0,9 
- 2,11 1,6 
- 1,33 1,0 
0,29 0,29 0,2 
1,92 5,39 4,1 
1,72 7,16 5,5 
0,92 7,77 5,9 
-
- 0,37 0,3 
- 1,17 0,9 
4,35 61,33 46,9 
2,04 27,42 21,0 
- 0,39 0,3 
17,62 130,92 100,0 
327 
.._, J Dlo"'"'"- 1 ,.._.,, M c ""'Jnl, V lli~11S.k• •atno~l\ocl ~meh1•11.w 11ro1•n• v k o KOli'!_ 
c..-. J .,.,...,. QOldlw y 
~ to~ vQ"'t ldfa.e 
G<IP'IlFotMI----~ .,.,....,_ 
l.eiD """"in vrtovi Vinogradi Year FieJds, !JitlfiM• 
ha ha 
1910 37,77 176,03 
1952 37,73 174,73 
1991 22,53 8/J/)2 
1997 8.011 129.78 
". ............. s.. .. " .. ~­
"""' vobclot)fu\~10·1997 
·-5 Struatn ol agna;tut8l 
8'NII"I't"vi.91Q..199T 
Ul 
•s 
R<>b<Nta·/.llecl< lo<:v•t • •o • Hf',url Ookl ~ .. ~ -~ ! 
'( 
25 
- 21) ~ 
i 
~ .. IS 
\!) -s 
o -
O.""""Q4'0- s....,.., ._ .. ~- rota 
C.v•.Mtum """'""""" o.-.aoum 
Trenutno stanje ._.,!a Ila Jt gozdov z bolte- mat'll Olr-no""""'"' 
sestavo drevesno!l vrS11e 32 %. 6ll "4 gozdov pa $0 J>a"te"O I'Otlonije (Ote 
gtedr~iea ~ ).Gozdnatost v k:>. l(GZDna 1• 35% Q0U10v pa J• 1 9 km<...., 
kol jih •zka?uJe kataster 
sad"""'"" Tmvni!:i Obdelano Pm"' ~ ~ .. Sou.c>ft 
Clt!>laflls ~ a~WalOd Pasllnlt Foowls -ha ha ha ,. . 1\a ,. "" . 15.91 229,71 61)!0 GO.IIIi 14:.0 B,74 
. 15,91 221!.37 62,91 eo.as ~~ 3611.74 
Je.39 66,90 215.6-4 14J)O 122,84 18.02 3'1'0.'11! 
25.00 <S. OO m:n; 14.00 130.!<2 18.02 310.10 
4.3 Opis sestojcv 
4 3 Sta/Id OeSCIIPII(l(l 
SloJpno ~•21o01140 S#.Slqev Okwnopadatloc p<WilleCnlllta$~1h 
"' seSIOfnin razm8i'an v pos.>IN!Ulfl goro"., zdruinah so po-. zet el< opoS/Ilh 
ks!ov za posame:ne sesinf" oo"' onl<azanoloCA!no po gozdnm ldtviban 
1 Sestoto na ra~ asoc.ao.re Om>ltiO]aiapyr.,_ •. ~ptr<ttum 
- ~." 1e goldi\E' rdn.ate se 124P<OS!raJO na povrS!no 8J.« ha. kal 
p.~dstavl!a &4 % s'<upne povr sine gozdo. 
. PrelliadiJI'lJC) v7~ ol'llluCij. la so Vlllnvrta 10 f'lrbsra 
. Tla so stednfe g>obol<a oo globoka "'ponekO<I P'&Get•faZna 
• Pante•<> rot.••e so v v..Om {86% povrsonr. ·.seh SA;SIOJ!!Y) 
- Oebelfalu ')'adna se ostal'ek nelo.danJ•h stel)l'lfkO'J 
- V debel,ak•~ gradM on kostanta se v grmovnem on polntlrw!m 51011 
posamezt'O"' v ~opih pojav~ ata brek in nesp~a 
- ~bel )lik• kostanta so osmr.ek nel«1aJ bolj raz51r)e01h ~v kOs""'l"· 
"'so 1tn goplo predVS<)"' zaradi plodo•;, 
• Oebeil8k• belolga 9<bl~ ."v )arkih on so MkoC. stu11i z;; oridP.IOvanJI! 
frodlja' tposu!Me ml.'!de vepe Zli i<rmc) 
• K"' )1; dtev)'! nozl<~ rasb, I(ISM l"log& niSO VI$OI{e z~radl razliCne Ullasb 
pa se spremontBlO oo ses<oja do sestota 
Papez. J., Dakskobler. 1. . Perušek. M. , Černigoj, V.: Biotska raznolikost kmetiJske krajine v k.o. Kazana .. --2. sestoj 1 na rastiščih asocia_cije Sesl~~io. autumnalis-Qu~rcetum petraea: 
_ sestoJi te gozdne zdruzbe porascaJo 29,86 ha, to Je 23 % skupne 
površine gozdov. . .. . . .. . . . .. 
_Prevladujejo izbokline v spodnJI poloVICI pobOČIJ 1n zelo strm1 dell v zgomJI 
polovici pobočij. 
_Tla so plitva do srednje globoka, vendar po rigolanju postanejo globoka, 
ker fi iš hitro razpada. 
_Večino sestoj ev te gozdne združbe na južnih in vzhodnih grebenskih 
legah so v preteklosti izkrčili in osnovali vinograde. 
_ Hrastovi debeljaki so ostanki steljnikov, v ostalih sestojih hrastov inč. 
gabra pa so s panjevsko sečnjo pridobivali drva. 
_ Drevje je nizke rasti, zato so tudi lesne zaloge zelo nizke. 
_ Delež robinijevih panjevcev je 36 % sestojev. 
3. Sestoji na rastiščih sintaksona Hedero helix-Quercetum petraea: 
_ Površina sestojev tega sintaksona je 17,62 ha (13% skupne površine 
gozdov). 
_ Sestoji se fragmentarna pojavljajo predvsem na južnih in vzhodnih 
pobočjih. 
- Tla so srednje globoka, ponekod tudi plitva. 
-Večino sestojev tega sintaksona so v preteklosti izkrčili in osnovali 
vinograde 
- Hrastovi debeljaki so ostanki steljnikov. 
-V grmov nem in polni/nem sloju, ki zastirata tudi do 70% površine, se v 
šopih in skupinah pojavlja brek, posamezni osebki skorša pa so v 
zgornjem drevesnem sloju. 
- Drevje je višje rasti kot v sestojih asociacije Seslerio autumnalis-
Quercetum petraea, zato so tudi lesne zaloge višje. 
- Delež robinijevih panjevcev je 36% sestojev. 
Glavna značilnost obravnavanih sestojev je močno spremenjena naravna 
sestava dreves nih vrst. Vzrok je dosedanji način gospodarjenja, s katerim 
želiJO lastniki v svojem gozdu zagotoviti oskrbo z vinogradniškim koljem 
robinije. 
4.4 Evidentirane vrste ptic 
4.4 Bird species observed 
V k.o. Kazana smo v vseh ekosistemih opazili 44 vrst ptic (priloga 3). 
Na stojiščih ali v njihovi bližini smo opazovali 34 vrst, od tega 24 vrst 
gnezdilcev. Med vsemi opazovanimi vrstami so 4 vrste preletnikov. Zato 
lahko sklepamo, da v okolici Koza ne gnezdi le 40 vrst. Ker so Spodnja Brda 
vmesni ekosistem, ki Ježi na robu Furlanske nižine in ob vznožju gorskega 
masiva (Sabotin in Korada}, bi moralo biti v primerjavi z ostalo Slovenijo, 
prisotno mnogo več vrst ptic. Med opazovan imi je tudi deset vrst, ki so na 
rdečem seznamu ogroženih ptic v Sloveniji (BRAČKO et aL 1994 ). Od teh 
desetih vrst smo na popisnih točkah kot gnezdi/ce opazovali zeleno žalno, 
v1jeglavko in rjavega srakoperja. 
V prilogi 3 so podane okvirne vrednosti, saj smo s popisom in opazovanji 
zajeli led el ptičje populacije. Vendar na podlagi teh številk že lahko naredimo 
grobo oceno zastopanosti gnezdi/cev. Ugotovitve so naslednje: 
1. Stalno je prisotnih 28 vrst, 12 vrst je se\ivcev. 4 vrste so bile v preletu. 
Goz.dV 56 (1998) 7-8 
Slika 3: Samec zelene žolne pri 
duplu (Foto: Mirko Perušek) 
Figure 3: Male green woodpecker 
at the cavity nest (Photo by: Mirko 
Peru~ek) 
329 
330 
Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M. , če rn igoj , V. : Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
2. Prevladujejo vrste iz reda ptičev pevcev, katerih je 29 vrst, med ogrožene 
vrste pa spada le rjavi srakoper. 
3. Iz redov nepevcev je 15 vrst, od tega jih je ogroženih devet. 
4. V krošnjah si spleta gnezdo 15 vrst, 11 vrst gnezdi v duplih, izključno v 
grmovju gnezdi 7 vrst. na tleh 6 vrst. v skalovju ali stavbah pa gnezdi 5 vrst. 
5. Samo v gozdu se prehranjuje 24 vrst, v gozdu in zunaj gozda pa se 
hrani 15vrst. 
6. Od stalno prisotnih vrst ptic, se 14 vrst prehranjuje le v gozdu, 5 vrst v 
gozdu in izven njega. 9 vrst pa se prehranjuje zunaj gozda. 
7. Od 24 vrst, ki se prehranjujejo v gozdu, se 15 vrst prehranjuje na dre~ 
vesnih krošnjah, 2 vrsti (veliki detel in brglez) na drevesni skorji, 5 vrst 
se hrani na tleh, 2 vrsti pa se hranita v zraku. 
8. Vseh 5 vrst, ki se prehranjujejo v gozdu in zunaj njega, se hrani na tleh. 
9. Od 15 vrst, ki se ne prehranjujejo v gozdu, se 12 vrst hrani na Ueh, 2 
vrsti (hudournik in kmečka lastovka) v zraku in 1 vrsta (sraka) v krošnjah 
in grmovju. 
1 O. Na negozdni h po vrši nah so ptice redke, večina opazovanih vrst pa ni 
gnezdilk. To velja predvsem za vrste iz redov nepevcev. 
11. Zaradi velikega deleža panjevcev in bogatega grmovnega sloja so 
najbolj pogoste črnoglavke, takoj za njimi pa vrbje listnice. Obe vrsti se 
prehranjujeta v grmovju in v krošnjah ter sta navezani na mlajše razvojne 
faze gozda. 
12. Pogosto so bile opazovane šoje, ki so navezane na stare hrastove 
sestoje (želod). 
13. Razmeroma pogosti vrsti sta primarna duplarja zelena žolna in veliki 
detel. Njuno prisotnost omogoča dejstvo, da je v večini starejših sestojev 
staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje kostanja ter mehkih listavcev 
(češnja). 
14. Zelena žalna se prehranjuje v glavnem z mravljami in njihovimi bubami. 
Ker je gozdni rob dolg in razčlenjen, je mravelj veliko. 
15. Razmeroma pogosti vrsti sta tudi sekundarna duplarja plavček in velika 
sin ica, ki se hranita pretežno na drevesnih krošnjah. 
16. Nismo opazili nekaterih ptic (škorec in poljski vrabec). ki gnezdijo v 
gozdu, prehranjujejo pa se izključno zunaJ gozda. Te ptice so v drugih 
predelih Slovenije pogostejše. 
17. Majhna je gostota gozdnih vrst, ki del hrane dobe zunaj gozda (npr. 
ščinkavec). V ostalih predelih Slovenije so te vrste najbolj zastopane. 
Popisi na posameznih stojiščih, ki smo jih naredili v različnih sestojih, 
so pokazali, da je največja zastopanost vrst in števila ptic v debeljakih gradna 
in kostanja, v katerih je veliko različnih drevesnih in grmovnih vrst. 
Specifičnost teh sestojev je staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje 
kostanja. Največjo vrstno pestrost smo ugotovili na stojiščih 2,10 in 13 
(preglednica 6), kjer so taki sestoji. Tem trem stoj iščem je skupno tudi to. 
da so na robu večjega gozdnega kompleksa in SV in SZ lega. Najmanjše 
šlevilo opazovanih vrst in osebkov je bilo na stojišču 3, ki ga predstavlja 
O, 15 ha velik letvenjak belega gabra in robinije, ki je od najbližjega gozda 
oddaljen 1 OO m. 
V okolici Koza ne smo opazili razmeroma malo vrst .ptic. Prevladujejo 
vrste, ki živijo in se hranijo v gozdu. Vrste, ki se zadržujejo na planem, so 
redke in so večinoma se1"1vci in preletniki. Da je stanje tako, so krivi strnjeni 
kompleksi vinogradov in breskovih nasadov. v katerih intenzivno uporabljajo 
kemična zaščitna sredstva, poljščin in travinja pa je le za vzorec. Obstoječi 
gozdovi, predvsem starejši hrastovi in kostanjevi sestoji, so zatočišča za 
GozdV 56 (1996) 7-8 
p 
F"ar-! - --
1 ~\O PD"" 
1 1 l 4 s • 7 • 
~ y~ 9 12 2 1 ~ 5 4 1 
iJ::Ir.XJ ;)(N>t:l>g-
~:' ::..>'_ 2lle6h """"' D 12 2 1 !> s s 1 
/,~ol~---s.,; - -- 12 \5 7 7 D g s 1 
/A..--r.::::< d obfrnied---~ ;.~.".;.._- 19 1$ 11 It 1$ Il IS " 
s...-'IJI7'1W""Vf51 
lo . "of---· 1 1 
pe.:e,. •W osr"le !IVIIISI<!"' rastlonske o<gan.zme. KOI<kor llk<Čtmo ~ale. 
bO 11g .. ilo P'~«l~~ ~1e••o vrt-t. lo ro zdaj stalno pn50(ne R8vno tako no 
t.l .et.....,, k• ""~~""''" poelel/1._, 
4.5 Pomen posamez.noh gozdnih ostankov za ohranitev biotske 
r:t.enolfko&t• 
4.5 lrr'iJ()rtan.:e of forest remnants lor btodtverstty 
Gf.lldov• • ~ o Kouona •o ostaook nekdal'!ih pf\IOC)IInih luaskMh gacde>ol 
oe::lnl ot~an~l. ~1 •et• JO sred• vonogradnitke k13tone. 50 oazf~h ..et•~osb 
ln o~l ~~ . njihOv oo1<>1o1 v k<10pr1 pa t• prrkilzan na l:arto gozdnegd roba 
Nil p<>Oiagl O&novnlh ""''"za ugot.a"IJ<lf11<! blolske razrdtl.oso •goZdnih 
0$1Gn~•n (pntoga 1t oom•van1a klJučnih vrsl. booi<>P'" on habrtaJD\ ter na 
pndiAg op•se posameznih nagovaln•h eno~ smo p<>s~ k ... e<lnOCet+J 
biOl'-"·G rnz:nohkosll •n pomtunbnosb posamez....tl gozdrwh  v k..~~ 
Kot•illa. Ocena 1e n~&Jodnja 
1 S•t~.vn• det gozdni o osiAnkO\ 1.~. 11 ., 17 so tudo me,no ses1011 v ta!3-
'''S~Ii1 obt•na~ Vopolto 1n Smar11'0. QO<d"' ostan<!io • p.1 je de' ""'~,ega 
tJn:l!dMgB o&1ank• v., o Sm.Rr1na 
2 C.ndn.ostanki 1.2.3.• .n Sso•po&elje<wngr~ "'"""Wadi~ 
oo osl&hh gozdnih oslankQY v 11. o Kazana Povaz.ave z blokondorp 1111 
•tmanj~ razda'• do gozdov nacrug• Wen• grebena pa znaša 20011i 
.100m ::lebe~alu so samo 4, "'"""" skupnall(Wr5ma pa p<edsla>IJ3 
5.8 ,.,~u!l<1e povohle \eh ~ooldnlh 0$1ankov 11 wseh :>debelJaklh ko 
«>na raaiJ&bJ BliOC1liOIOI Omlt/lo9N<> pyrrHUioa-Ca!pm&lum. so <hopla . 
.J ~()Mllllj<'VOm d&~~a~u v OOldr.om Oltanl<v 1 pa,., 1 1997 gr"'tdda 
L~J\11 lolna V <JOZdN!m 051Jmltu 4 1" ., hraslovem debelfaku lucio 
"-lllol,al&le rcldl<e t\IIICI\ke pel1e (AspefUiaU.unna) V pan,.,vcoh rob•"'!• 
1" v grmovnem alaju gorak• f""'< NJfl!IO• delel v posarnezn•h seslafh 
td·SO~ 
\1 tem predelu so ekoJo!ko spr&~emrrr~Je krl:•tve fe v t1stJh panJP.:VCih 
raoo,..te k• <a$l~lo na nekdG"11h v•nogfadn•!klh poVTšinah Teh povr$ in 
no veC kol G-8 ha Oltrog V5eh debeljakov JO ki~Onjft gozda·v nesoreJAm• 
\NO. ••1 potrobuJCOiO u!č11no !ono. S•lako 30-40 m 
:.. B101sko M .,roO!J raznolik ln pomemben 18 gozdni o•l•nAk 11 ~~ 1• •eli k 
62.37 ha. pre<Nsem nteQO• osrednJ• Oel Gmajnn To le glavni biotop 
vet1ne rasthn.skth 1n lJ'Ialsk•h vrst So,annernQ so zA~10C')t1nf!: vsi'! Iri 
gozdne zdruit>e, oe1e! debeljakov Je IS %. panjevGov robi ni Je pa je 53 
t..n. V tem btofopu uspeva ,;etlr.a tedkth •n ogro!Cilnlh tf)!.Utns.i<th vrs,1 
Na se·,erozanodnem pobol!:ju ~od Peho.~m &la s~aro)!omu pa~1ovcu 
rot~tlllje 7 "-eqtm delei.,:m pnme~sna 1ud1 gorJkt tn POIJ$kl tv't;JS:I K '!li n· 
• 
5 
5 
& 
11 
, 
10 ,, 12 13 14 
12 1 8 9 4 
13 5 9 9 5 
14 12 " ,. 7 
22 19 Il 21 10 
2 , 
""'9,..",.-1 8 Pr•glod ,_....",. 
nooll p!oono ".,.....,...,. •"'!.&Oh 
fat:Ne 6 Jt:r:vtew ot ~ ~l' -
Papež. J . Dakskobler. 1 . . Perušek, M., Cernigoj . V.: 81otska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
Karta 5: Karta gozdnega roba 
Map 5: Map of forestadge 
332 
O Go:z.d 
o 
Fore;t 
Cultivattd 
1-1S goldni ostanko 
lote~/ tM:ch':s 
videti, da bi bila okužena s holandsko boleznijo bresta (Ceratocysfis 
uJmi), sta še posebej zanimiva. V tem osrednjem delu gnezdi poleg 
primarnih duplarjev tudi lesna sova, v severovzhodnem strmejšem delu 
tega gozdnega otoka pa so tudi domovanja lisic. 
Morebitne bodoče krčitve so ekološko sprejemljive le na jugovzhodnem 
pobočju pod vasjo Kazana, kjer so nekdanje vinogradniške površine 
zaraščene z robinijo . Teh površin ni več kot 6- 8 ha. 
4 . Gozdni ostanek 6 ima od vseh gozdnih ostankov še najbolj poudarjen 
varovalni značaj . Pomemben je predvsem zaradi debeljakov belega 
gabra, zaradi svoje razpotegnjenosti pa predstavlja pomemben bioko-
ridor za širjenje živalskih vrst. Oba hrastova debeljaka sta pomembna 
predvsem zaradi prisotnosti vseh treh hrastov (graden, cer in puhavec) 
na istem rastišču. 
Krčitve za vinograde so možne le na površinah, na katerih so vinogradi 
že bili, sedaj pa so zaraščene z robinijo. Takih površin je 2-3 ha. 
5. Gozdni ostanki 7, 8, 9, 1 O, 13, 15, 18 in 19 so sicer majhni, vendar zelo 
pomembni kot zavetišče za zajce, fazane in ptice pevke. Istočasno so 
to "stopni kamni" v biokoridorjih za širjenje zivalskih vrst. Vsi ti gozdni 
ostanki morajo ostati neokrnjeni . 
Posebej je potrebno omeniti gozdni os tanek 13 ob rečici Bi rši, ki je velik 
le O, 15 ha, vendar je zelo pomemben iz dveh razlogov: 
- To je rastisče redkih rastlin Asperula ta urina in Arum ita/icum. 
- Ob Birši rasteta dva starejša topola, ki sta počivališče in opazovališče 
za ujede in sove. 
6. Gozdni ostanki 12, 14, 16 in 17 so zadnji gozdni ostanki pred Furlansko 
nižino, v katerih se pojavljajo debeliaki vseh treh gozdnih združb, ki se 
nahajajo v tem prostoru. V teh gozdnih ostankih so prisotne redke in 
ogrožene drevesne vrste. kot so skorš, brek in nešplja. V vseh debeljakih 
so dupla, v l. 1997 pa je v gozdnem ostanku 14 gnezdil veliki detel. Vsi 
štirje gozdni ostanki so vredni posebne pozornosti in zaščite in se njihova 
površina ne sme več krčiti. 
Ocena ekosistemske vrednosti posameznih gozdnih ostankov je po-
kazala, da se pomembnosti gozdnih ostankov v agrarni krajini ne da ugotoviti 
GozdV 56 (1998) 7-8 
PJpez, J .. Dakskobler, 1. , Perušek , M .. Černigoj , V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana ----
te 5 pogledom na karto v p~sarn!: V prime.ru k.o. K~zana ne~~ smel izginviti 
oben gozdni ostanek. Pn veČJih gozdnih ostankih so mozne le manJS8 
~obne krčitve robinijevih sestojev, ki so nastali na nekdanjih vinograd niških 
površinah. Bi~t~pska vrednost gozdnih ~stankov pa.se poveč.uje z nji~ovo 
velikostjo, vel1k1m deležem stanh sestojev gradna 1n kostanja, z majhno 
dolžino zunanjega gozdnega roba in s pestrostjo rastlinskih in živalskih vrst, 
ki domujejo v teh biotopih in habitatih. 
5 DISKUSIJA 
5 OISCUSSION 
v k.o. Koza na smo grobo ovrednotiti biotsko raznolikost gozdnih ostan-
kov v agrarni krajini, ki so po človeku vplivani ekosistemi. O biotski razno-
likosti je bilo napisanih veliko člankov in nekaj knjig, ki se ukvarjajo predvsem 
z njenim pomenom. Konkretne raziskave se ukvarjajo predvsem s habitati 
in biotopi v gozdni krajini (PATTON 1992, THOMAS et all. 1979). V zadnjih 
letih so v Sloveniji izvedli dve raziskavi, ki se ukvarjata z biotopi v agrarni 
krajini, vendar rezultati niso primerljivi z našimi. S prvo raziskavo so evi-
dentirali ptice v gramoznicah Slovenije (VOG R 1 N 1994 ), z drugo ovrednoti li 
predvsem lesnoproizvodni pomen drevnine v gozdnih ostankih v revirju 
Polana v Prekmurju (HORVAT 1 PIRNAT 1998}. 
Ker za podobne raziskave ne vemo, rezultatov naše raziskave ne mo-
remo primerjati. Zato se v diskusiji omej ujemo na probleme, ki so v raziskavi 
nakazani, vendar je o njih vredno razpravljati. 
Metoda za ugotavljanje biotske raznolikosti gozdnih ostankov zahteva 
izčrpne informacije o obravnavanem predelu. Poudarek je na poznavanju 
gozdnih združb, ključnih in dominantnih vrst ter ključnih biotopov in habitatov. 
Menimo, da se je v primeru k.o. Koza na pokazala kot dober pripomoček za 
oceno biotske raznolikosti gozdnih ostankov. Njena prava vrednost se bo 
pokazala, če jo bomo uporabili pri vrednotenju prostora v drugačnih raz-
merah. 
Pri opisu sestojev smo ugotavljali tudi prisotnost dupel in ugotovili, da 
se dupla pojavljajo predvsem v debeljakih gradna in kostanja. Dupla so 
predvsem v kostanjih, ki so se zaradi kostanjevega raka delno posušili in 
nato obrasli, in v češnjah. Pri popisu ptic smo maja l. 1997 odkrili eno gnezdo 
zelene žolne in dve gnezdi velikega detla. Zelena žolna in veliki detel sla v 
k.o. Kazana razmeroma pogosta in ocenjujemo, da tu žive najmanj 3 pari 
vsake vrste. Vprašanje je, zakaj so duplarji tako pomembni. Primarni duplarji 
so pomembni, ker ustvarjajo življenjske pogoje za sekundarne duplarje. 
Jedilnik sekundarnih duplarjev (preglednica 7) kaže, da uravnavajo številč­
nost velikega števila gospodarskih škodljivcev (mišl, voluharice, različne 
žuželke itd.). če jim z ohranjanjem >>zdravstveno načetih1< kostanjev in 
češenj zagotovimo prostor za gnezdenje. so dober zaveznik um nih kmeto-
valcev, ki z manjšo porabo insekticidov zagotavljajo bolj zdravo življenjsko 
okolje. 
Tudi v primeru k.o. Koza na se je pokazalo. da je prisotnost in številčnost 
pUc dober kazalec življenjskih pogojev ostalih živalskih vrst. LO Sabotin 
narn je posredovala oceno letnega odstrela divjadi v k.o. Koza na v obdobju 
1973- 1996. Ni pomembna točnost podatkov, pomembni so trendi, ki so 
odraz kakovosti okolja, v katerem divjad živi, in dogajanj v populacijah 
divjadi. V obdobju 1981-1996 je bil odstrel srnjadi 4-11 kosov/leto, kun pa 
naj bi vsako leto odstrel ili 12. Največ srnjadi, 10-11 kosov/leto, so up len ili v 
obdobju 1989-1991, v zadnjih letih pa 4 kose/leto. V istem obdobju so letno 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Slika 4: Mladič zelene žol ne (Foto: 
Mirko Perušek) 
Rgure 4: Young green woodpecker 
(Photo by: Mirko Perušek) 
333 
....... 
~aDe! .J O.'tllnNet 1 Pf"ru:t.l , t-1 (A""~ 81<>~0 mtlloi"OII knel~•ko Voj no v< O ..._.., .. 
rs.o~~ ~~- Pl<i•••l>oo•-s.r..-drt tl'41- - "-9-........... c:---.... .... -lullil<e., ,..._lilrie _., ..... ·-"'*"'t't 
II'II!A.." ...,... """"""~- .., ___ ,_  .. _ ,._ ..; 
l.b~onco ~"""" __... "... _,..__. "",_ ___ ,_"''lt:i:Qi 
Cl"aM~ ,_ ""'*"" ..-- _,  ,.",__" ___ - GalO ---....,.,....... ..... --"~- """""_,_"'llllot>o . ~ ,_._~...,_......, .. _____ .......... ...,._ 
.ru. Golli---- ..... -. '*" l\lloiOo 
\ -- .-..-.. ... s.".,~---'--~ -urliM--l.eonai<MI Qazd. 1M.jl ".nd, ladOYnjeld Mor1ill-. ,.,.-.....,-
(Sin> IIIAOQ) ."ctl>4t>. ~&go I>M'•. ""'"'"or ~ttW'Jt'Nii. OWI.. _..., ........ 
K10111 blica GalO .. 'Oli,~~ .. ....... -~~~~~.-~ .... L" 
/MWJi11N) I'()IWI- ..... $NI---- -
p .yecnc..' ~Alt-- up~or•• ~ 2-5 lau._,. 1-2 UJU v .. ,." 1973 on 1974 pa souplen.il 40 50 
."..,. ".....,.. t.H~ (Ju.- tarar.,.,."' :1-:l-23 '"~""' z;.n".,,v J" IU<Ii podi>lllk da se JI! • S !)<)d..,.,. B·~ - o"'• '"'l"d PDfOVll& pr .o 30 ~~'" d3 totau,; t.o ble pnsocne l •:e ,eet>.-TeOif ,• f•«~rv ptllda• "' DnmeqaYa med opamf8rtlf'nl vrs.ta,."• p.tl( FI ocblrean d....,adl pot.~;h- o. .",,.10(~(..1Wttf~'U,.J1 1u:!o r.ri~• P<•.Qdt,e~· ~~0'".21lneQ• ~ 1sr-.a UII8G. tann) 
"'' OOCSU ~ *"'O IHftO ;~ ~IAr'>oCAI"" ~~ .. ~ 
_,..,""""' ._.,...., y.., 1 "ame~.,..".. .. Tli-., rB!nOOI~- ... ~:lij 
~z,..,~.., Pt'l"" ~· · gr.a".lrl kostar,a, ~Sit)'.ot de-
t•~· · .staro tn o.na OC)rrYtO dre....,e, ~ .. "" rob-nite 
t<.,.(' te robono1a pnlllt na Gonf,lto. N '"""" V gozd~ 
••črtu Pano-•oc. SabO!" 1889-1698 .. 0"\t~ ~'  po<1-
nqer a, po<ls~otna .m;"' v..-. '" • 110 to1111 oosl<!i2 oom...,..,. VBtJ 
Sl>o<lnJn Brd n , k o •-oz•"" te Ollol't "_,._r. ""~ 6a 'gozdov 
z.,..,.~_...... u o•Oo::-..oon,o ""'!l'ad"'shg.o kOiJ~ se!><~ 
,..._ne ;....edo~_,.,.". ~agn.<POO"'J'!"'" 1 "''"""" 
Ta ao...-". as•ecli-Oc.<WN~~e ~'3•"'' dod:olnolzPiranJ&mw>eralnih 
,.".".IZ zgomtll'l hONon\Oot ""•• ~ar,t •tslltnskJ\ 1t1Vval$1tJh~l veq.~ 
proboemov z zdr&.,...en<M al1f'44m roo .. ,. de secs., '"bio VIIMllt 1"1! , 
Btdlh v ladr\flh a.t • pq.t 1"0 ••""nost">O ~lo~ Zaradi 
ll•t•rega S" I"'b,..._-.~ ...a•o CflnW'h ~ 11:• se flOiaY : ... oaa,•o Im 1 
'-"o or de do 1>"8,.. ••Oic>U• ~ataslr:lle 
~ 9"' _..., OQCM...,.• v.,-.w le'fl ~ • da aa, .. ,.,!! 
~ ~. oa 1'1 .. k.X 11110 cla&l gob 1 ,Uttkl n 2td<ineJ Ju•(l<l so 
k ·-' r.a'<, Z•d.,.O De ""1 Ilo __ ,. •f()ek D<e.l Ol<oli Gele!""' 1•• 
ca .,....,., sta<e,t!l ""'""~' or~• pOve nas...",~ p<>dalek v "..,..,. •• m 1 
gozdntst.em katost"' ,z , 1 _.n te , tahek o ,.,,,.. •. ~ 9(>ldnl> I"''t:Mldoh 
no•"«W>o da "li 1> 1>16 • ""''"""' oi<Jo!~l· D<~ ·n l(q&lo~ poo.pte!na 
ION !>0<11 6. 71<vrou!b1901> • 670 kQI Obe ur.<WYN .........Z~ .. sl<Of1ll pOionv•lll 
s I>O"'Voo ~ l)rt4i-l ol>t~ Vpt&~ ''· ra"" so f\tkllt<o vrat o 
11., poalAie redke nel>Jitarlh P' "'""!Itno "' <K VerleiJ>O 1e k •zprntvAfiJV 
nol<a,.nll "SI~" f'lajvtt pri$O~"ala IXlV"'''"' sloiJn<J~"Jo' · v brv& ih •'•bn•~•h 
aa,. r.u-~1 bu1eo grmo.nl siOI. &p<emenllo u 1& mlkro~llme '" ltr '''" 
po~~•tala ko!iCma du!ll\a "'vet pOvr$1<\tkt uk''"""'" lal ln dve VBb gtiY 
~ta I)OSt;ik ogrožen• 
Ila b• oivant. VS"' Mda"" ."...., booi:IJ.t•a2110W<oeb ,e J)OI;eono z.d(ttlll 
~ ~., hablataln """""' ~t<tr,• c»>d<w Strokovne n!tiMt ao 
~- pocteb'>O,e ~~~ u po111'U.e «<lo.:nve. ki bodo omogot~e - GIJ;u!'l: S*u ,. 141 
papež. J. , Dakskobler. 1. . Peru šek, M. , Černigoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kozana ... 
njihovo 1zva_ianje. Iz veljavne zakonodaje izhaja, da gozdove lahko zaščitimo 
na dva nač1na : . . . . .. . 
1. Da jih zaradi 1. stopnje poudarJenosti b1otopske funkciJe razglas1mo za 
varovalne gozdove (43. člen zakona o gozdovih). Varovalne gozdove 
se na predlog ZGS razglasi z zakonom. 
2. Da se jih razglasi za gozdove s posebnim namenom (četr1i odstavek 
44 . člena Zakona o gozdovih). Gozdove s posebnim namenom iz četr­
tega odstavka 44 . tlena Zakona o gozdovih se zavaruje po predpisih, ki 
urejajo varstvo naravne dediščine. Gozdove s posebnim namenom se 
razglasi z občinskim odlokom. 
Dokler ne bo zakona ali občinskega odloka o zaščiti gozdov s 1. stopnjo 
poudarjenosti biotopske funkcije, je edini možni način njihove zaščite. da 
gozdarji ne dajemo soglasij k krčitvam gozdov, v katerih je poudarjena 
biotopska funkcija. 
v k.o. Koza na smo grobo ovrednoti/i biotsko pestrost ostankov gozdov, 
ki so po človeku vplivani ekosistemi. Nič ne vemo o biotski raznolikosti po 
človeku oblikovanih ekosistemov, kot so vinogradi, sadovnjaki, travniki in 
pašniki. Končno ·oceno biotske pestrosti kmetijske krajine v k.o . Koza na bo 
možno narediti šele lakrat, ko se bo preučilo tudi te ekosisteme, vključno z 
vodotoki, omejki in starim drevjem zunaj gozda. V gozdnih ostankih in zunaj 
njih bi bilo koristno proučiti tudi glive, lišaje. mahove, nevretenčarje, plazi lce 
in dvoživke, da o življenju v tleh ne govorimo. Nove dodatne raziskave pa 
so možne le z dodatnimi ljudmi in ustrezno opremo. Upajmo. da se bo našlo 
čas, denar in ljudi. 
6 ZAKLJUČKI 
6 CONCLUSION 
Raziskava gozdnih ostankov v k.o. Kazana je pokazala, da so to eko-
sistemi, biotopi in habitati , na katere je človek s svojim načinom gospodar-
jenja močno vplival . Pri opažen ih vrstah (drevje, grmovje, zelišča in ptice), 
smo skušali ugotoviti trenutno stanje . Povzetek rezultatov raziskave je 
naslednji : 
1. S fitocenološko analizo smo ugotovili naslednje sintaksone: Omithogalo 
pyrenaid-Carpinetum Marinček, Poldini et Zupančič 1983, Ornithogalo 
pyrenaici-Carpinetum stadij Castanea sativa , Seslerio autumnalis-
Quercetum petraeae Pold ini 1982 in Hedero hel ix-Quercetum petraeae 
nam. prov. Največja vrstna pestrost je v sestojih asociacije Omithogalo 
pyrenaici-Carpinetum, ravno tako ra je v kostanjev ih sestoj ih zakisane 
oblike te asociacije tudi najmanjša. 
2. Evidentirali smo 180 vrst rastlin in ugotovili, da je 12 vrst potencialno 
ogroženih. Od vseh evidentiranih rastlin je 40 zdravilnih, vendar jih 
uradna slovenska farmakopeja priznava le 18. Vse ostale zdravilne 
rastline pozna ljudsko zdravilstvo, vendar njihove zdravilne učinkovine 
še niso znanstveno preverjene in potrjene. 
3. Skupna površina gozdov je bila l. 1997 130,92 ha, kar je 1,9 krat več 
kol je razvidno iz podatkov katastra iz l. 1992. Največ gozdov je na 
rastiščih asociacije Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum (64 % ). najmanj 
pa na rastiščih si ntaksona Hedero helix-Quercetum petraeae ( 13 % ). 
4 . Večina gozdov porašča spodnjo tretjino ali polovico pobočij. Največ 
sesfojev je ostalo na severnih (41 %) in južnih (37 %) legah. Na čistih 
vzhodnih in zahodnih legah pa je preostalih 22% gozdnih sestojev. 
Go:zdV 56 (1998) 7-8 335 
Papež. J. , Dakskobler, 1. Perušek , M., Cern igoj , V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k. o. Kozana ... 
Sl ik~ S: Posamezno drevje na 
kmetijskih površinah Je pomembno 
opazovališče in počivališče za 
uj ede in sove (Foto: Jože Papež) 
Figure 5: Solitery field trees aro im-
portant watching and resting points 
for owls and birds of prey (Photo 
by: Jože Papež) 
336 
5. Najmanj gozdov in največ vinogradov je bilo v obdobju 1910-1952 1 
1997 pa je bil_~~g_ozdov 2_.2 krat več kot l. 1952.' Proces spreminja~]~ 
st~~kl~re zem~JtSkl~ kult~r je p~tekal ta_ k?, da so~ ~tno_gr~de in sadovnjake 
pncelt snovat1 tudt na nJIVah m travntklh, opuscent vinogradi pa 50 se 
hitro zarasli z robin ijo. Po l. 1991 so pospešili obnovo vinogradov. Oo 1. 
1997 se je površina vinogradov povečala za 41,7 4 ha. vendar nimamo 
podatkov, koliko vinogradov so osnova li na površinah, kjer so vinogradi 
nekdaj že bili, in koliko na površinah, na katerih je bilo potrebno izkrčiti 
avtohtone hrastove gozdove. 
6. Sestoji asociacije Omithogalo pyrenaicf-Carpinetum prevladujejo pred-
vsem v spodnji polovici severnih pobočij, ki so valovita in jarkasta. 
De be lj aki gradna in kostanja so ostanek nekdanjih stetjnikov in nasadov 
kostanja, ki so ga gojiti predvsem zaradi plodov. Naravna sestava dre-
vesnih vrst je močno spremenjena, saj je delež panjevcev robin ije kar 
86% sestojev. 
7. Sestoji asociacije Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae porašča jo 
izbokline spodnje polovice južnih in vzhodnih pobočij. V zelo strmih 
legah so tudi v zgornji polovici pobočij. Debeljaki hrastov so ostanki 
steljnikov, v ostalih sestoj ih hrasta in črnega gabra so s panjevsko sečnjo 
pridobivali drva. delež panjevcev robinije pa je 36 %. 
8. Sestoji sintaksona Hedero helix-Quercetum petraeae se fragmentarna 
pojavljajo predvsem na južnih in vzhodnih pobočjih. Za debetjake hras-
tov, ki so ostanek nekdanjih steljnikov, je značilno, da se v grmovnem 
in polnilnem sloju v šopih in skupinah pojavlja brek. Delež robinijevih 
panjevcev je 36 % sestoj ev. 
9. Gozdove v k.o. Kazana lahko na grobo razdelimo na tri kategorije· 
- opuščeni s teljniki ( 17 % ). ki so potencialne površine za vi nog rade, 
- panjevci robinije (68 %), v katerih se zaradi velikih potreb po vino-
gradniškem kolju seka vsakih 10-1 S let, 
- opuščeni pa njevci hrastov in črn ega gabra ( 15 % ), ki zaradi strmi ne 
niso najbolj primerne površine za vinograde. 
1 O. V k.o. Koza na smo v vseh ekosistemih opaz1ti 44 vrst ptic. Na stojiščih 
ali v njihovi bližini smo opazovali 34 vrst, od tega 24 vrst gnezdilcev. 
Med vsemi opazovan/mi vrstami so 4 vrste pretetnikov. Zato lahko 
sklepamo, da v okolici Koza ne gnezdi le 40 vrst. Ker so Spodnja Brda 
vmesni ekosistem, ki leži na robu Furlanske nižine in ob vznožju gor-
skega masiva (Sabotin in Korada), bi moralo biti v primerjavi z ostalo 
Slovenijo prisotno mnogo večje število vrst ptic. 
11. Popisi na posameznih stojišč.ih. ki smo jih naredili v različnih sestojih, 
so pokazati, da je največja zastopanost vrst in stevi!a ptic v debeljakih 
gradna ·in kostanja, v katerih je prisotno veliko različnih drevesnih in 
grmovnih vrst. Specifičnost teh sestojev je staro, debelo, votlo in delno 
odmrlo drevje kostanja. 
12. Med opazovanimi vrstami ptic prevladujejo vrste, ki se hranijo v gozdu 
in so pretežno navezane na grmovje in mlajše razvojne faze gozda. 
Nismo opazili nekaterih ptic (škorec in poljski vrabec), ki gnezdijo v 
gozdu, prehranjujejo pa se samo zunaj gozda. Te ptice so v drugih 
predelih Slovenije pogoste. 
13. Za ohranitev ptic duplaric je pomembno, da ohranimo gradnove in 
kostanjeve sestoje v združbah sintaksonov Ornilhogalo pyrenaid-
Carpinetum in Hedero helix-Quercetum pefraeae. kajti pri njihovem 
opisu smo ugotovili: 
- v asociacij! Omithogalo pyrenaici-Carpinetum so du pla prisotna v 92 
%grad novih in kostanjevih debeljakov 
GozdV 56 (1998) 7-8 
PEl i~ E:ž. J., Dakskoble r. 1., Perušek, M. , če rn igoj . V.: Biotska raznoli kost kmetijske kraj ine v k.o. Kazana ... - v 51 nlaksonu Hedero helix-Quercetum petraeae so dupla prisotna v 
67 '% gradnovih debeljakov 
~ v asociaciji Seslerio autumnalis~Quecetum petraeae nismo opazili 
dupel v nobenem debeljaku. 
14. ocena ekosistemske vrednosti posameznih gozdnih ostankov je 
pokazala, da se pomembnosti gozdnih ostankov v agrarni krajini ne da 
ugotoviti le s pogledom na karto v pisarni. V primeru k.o. Kazana ne bi 
smel izginiti noben gozdni ostanek. Pri večjih gozdnih ostankih so možne 
le manjše robne krčitve robinijevih sestojev, ki so nastali na nekdanjih 
vinocradniških površinah. Biotopska vrednost gozdnih ostankov pa se 
pov;čuje z njihovo velikostjo, velikim deležem starih sestojev gradna 
in kostanja, z majhno dolžino zunanjega gozdnega roba in s pestrostjo 
rastiinskih in živalskih vrst, ki domujejo v teh biotopih in habitatih. 
v~rašanje je, kaj za zaščito biotske raznolikosti v Spodnjih Brdih še lahko 
naredimo. če Spodnja Brda obravnavamo kot enotno krajino, lahko ugoto-
vimo. daje biotska raznolikost ekosistemsko, vrstno in genskoosiromašena. 
K.o. Kazana je tipičen primer ekosistemskega in vrstnega osiromašenja. 
Pregled strukture zemljiških kultur v letu 1997 in terenska opažanja kažejo, 
da je stanje zelo slabo: 
- Prevladujejo vinogradi in sadovnjaki (60 %), v katerih množično upo-
rabljajo mineralna gnojila in škropiva. 
-Njiv in vrtov je le za vzorec (2 %). 
- Negnojenih in vrstno pestrih travnikov je malo (4 %). 
- Mokrišč skoraj ni, saj je omembe vreden le vlažni travnik ob sotočju 
Podzajčice in Birše. 
-Obe recici, Birša in Končar, sta regulirani in obvod na drevnina je le 
mestoma prisotna in še to v zelo ozkem 1-2m širokem pasu. 
- Omejkov in posamezno rastočih dreves je zelo malo. 
-Gozdov je sicer res 35%, vendar prevladujejo panjevci robin ije (68% 
vseh gozdov). 
- Naravna sestava drevesnih vrst je v gozdovih močno spremenjena 
Značilno za osiromašenje ekosistemske raznolikosti je, da so zaradi 
melioracij izginila mokrišča in obvodna drevnina, zaradi krčenj in panjev~ 
skega gospodarjenja z robinijo pa se je močno zmanjšal delež hrastovih 
gozdov, katerih ostanki so premajhni, da bi redkim specializiranim vrstam 
zagotavljali ustrezno življenjsko okolje. 
Vrstna raznolikost je osfromašena zaradi izginotja in/ali površinskega 
skrcenja določenih ekosistemov. Kaže se v majhni vrstni in številčni zasto-
panosti nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, ki smo jih ugotovili v k.o. 
Kozana. 
Genska raznolikost osebkov pride do izraza v številnih lokalnih popula-
Cijah iste vrste. če pride do sprememb, ima široko razširjena vrsta s števil-
nimi lokalnimi populacijami več osebkov, ki so genetsko prilagojeni novim 
razmeram (BOYCE 1 HANEY et al. 1997). Zaradi majhnega števila ustreznih 
biotopov in habitatov je številčnost velike večine vrst nizka. Posledica je 
slaba prilagodljivost nadaljnjim spremembam življenjskega okolja. Zato je 
precej vrst redkih in ogroženih, nekatere pa so že izginile. 
Da bi v Spodnjih Brdih ohranili sedanji nivo biotske raznolikosti, je po~ 
trebno zaščititi ključne biotope in habitate in omejiti krčenje gozdov. Potrebni 
so naslednji strokovni ukrepi: 
GozdV 56 (1998) 7-8 337 
Papež, J. Dakskoble r. 1., Perusek . M., Černigoj, V.: B1otska raznol ikost kmetijske krajine v k.o. Koza na ... 
Slika 6: Prehrambeni splet, ki omo-
goča krhko ekološko rAvnovesje v 
Spodnjih Brdih 
Figure 6: Food web which supports 
/he fragile dynamic equiJibrium in 
the lower parl of Goti~kB Btda re-
gion 
338 
1. Prepoved krl:enja vseh hrastovih in kostanjevih gozdov, ne glede na 
razvojno fazo gazda . 
2. V hrastovih in kostanjevih gozdovih panjevskega načina gospoda~ enja 
ki pospešuje prostorsko širjenje robinije, ne bi smeli več uporabljati: 
Ustrezna ukrepa pri gospodarjenju z ostanki hrastovih in kostal'ljevih 
gozdov sta redčenje in malopovršinsko uvajanje naravnega pomlaje-
vanja. Pri tem je obvezno ščititi in sproščati redke in ogrožene drevesne 
in grrnovne vrste. Vse staro, debelo, votlo in delno odmrlo drevje, ki je 
prvi pogoj za obstoj duplarjev, mora ostati in se ga ne sme posekati. 
3. Okoli vseh ostankov hrastovih in kostanjevih gozdov. ki so obdani s 
panjevci robinije, je potrebno ohraniti varovalni pas v širini 1-2 drevesnih 
višin, ki ne pnde v poštev za krčitev. 
4. Pri panjevskem gospodarjenju z robin ijo je potrebno zaščititi avtohlone 
drevesne vrste in puščati posamezne osebke, šope. itd ... 
S. Krčenje panjevcev robinije Je možno le, če s tem niso ogroženi ključni 
biotopi, habitati in biokoridorji. 
6. Razdalja med gozdnimi ostanki ne bi smela biti večja od 200m. 
Nakazane so strokovne rešitve, ki lahko pomagajo ohranili sedanji nivo 
biotske raznolikosti v Spodnjih Brdih in krhko ekološko ravnovesje, ki se 
vzdržuje s prehramben im spletom, ki je poenostavljeno prikazan na sliki 6, 
pri čemer je potrebno upoštevati nevretenčarje, ki se hranijo in domujejo 
na drevju, grmovju, zeliščih in travah. 
Lesna 
sova 
Towny owl 
Miši 
Mi ce 
Drevje 
Trees 
Kanja 
Buzzard 
Ptice 
pevke 
Bird s 
Grmovje 
Shrubs 
Kuna 
bel ica 
Mart en 
Zajec 
Hare 
Zelišča 
Herbs 
Lisica 
Fox 
Srna 
Roe 
Trave 
Grass es 
GazdV 56 (1998) 7-8 
f --
THE BIOOIVERSITY OF AGRICULTURAL L.ANOSCAPE IN THE CAOASTRAL UNIT OF KOZANA 
ttHHE GORI~KA BRDA REGION (WESTERN SLOVENIA) 
sum..ury 
Th Gent~<.~ Brda regoan loes on <he Slovene ~•r ~ tne FntAII Plaon and the headland ol liu! 
JuW ' " !>SIKO<llda ancl Sat>olmt Due to lis "..d domaC.Ihe "....., aops ""'QUatty llines. peadte• and "*'" > F:wmet\ "'L-.etegtOnlo\3nl 10 preparelo< enlenng tt.e European Unoon bycle~n~ngmore lo<estto 
~ 1I1W "'"''Yi" O F01es1S ar~ rare •• No LowGO!'ril<.a Bnlafllgoon Fa lhal reasonwe wanted loascer 
W> ,._ rnuc:h toresl-.ned ..nat was "'sla nel ttn..cru•e encl wnett:er any spec;res were endzngered So 
..., oor.wc;IA!d a hald oxpenmentiO COIK1 tile deSired onformabons The rMutls could g.veus lhe <11ance to 
- fot'HI Cleanng 1'1 lt>e reg-on 
~ro ·osearch asea cho:sen was cu M:oz.an.a wf'ltch has a.n etavabof1 ot 67·196 mand eoc:en sedlments 
(~ •f ;u parentmatenal. Thesurface atea ot Cu Kota na'' 370.70 ha. olwh1ch only 130,92 tla os fotesl. 
or 3!: ' ol the lc.lal area. The -ntage Kozana waa first manUonftd 1n thn yenr t272. Vrneyards have been 
~rt flroghout Koz.ana s h<s1ory and rn t910 r&pflll~flltO 48 % ollhe cadastral un~ area. 
1\"e ~ -.ttnawn mett-.ods ID detellT1lM plant communh1o•, lO CAiculoi·llihe lorost area. lo descnbe 
IotH! SJanC$ and 10 make an >OVenloty ol t>llds The method wh1ch ena bled us to ovatuate the brodrve<S<ty 
clf<r.stremnanlswasrew Wllh lhismelhod..., ttoed toevaluat8tho ln\flO~IIf\Ce ofp~lr.hes lorthe boodlvefslty 
ot ~JJII>Jral lands~.., This method i$ a subteCirve esumatlon whidl raga rot: size or forest oatGh.lenglh 
ol fo'!&l ed~. diVersny lfldex, sho<test dlst•nce to the nearest pal eh, Ihara otlorost commumbas. (>Ofllon 
ole<>wc.e slands w.lh black locust (Robil>h! pseudsctK;ra). ke~tonaapecoe&. dominant apecies and key 
SlOM ~cosy~tems ancl habitat•. 
Tl'n reserch in cu Koz ana &stalllisned thatlorest remntnts are eGOIYStems wl'rtd\ 110 higl11iy alleaed 
Dy m~n~gement lar •gnculturat pUrpOSeS We evaluated tile cum-nt stil tus ol V1Slble 5-(trees. slvubs, 
~erb• and bhas) Theu are some ol the resutts 
1. rorostramnantsWNl'daf.stfied n4synlaxa oneol--~.....-c:hnlhenextfewyears.. 
2 We determ1ned 180 plant SPOCN!$, t2 ol >Nhcl\ 11e POCenltaly endlnoe;ed 
3. tr the year 1997 th"'" wos 2, tS brMs 111011! bestlhen.,INI YI"" 1962 The lotestarea grew bec<Ws<! 
of abandooed v1noyards ane pasi>JfK on s~ hilsdes 
~ T•e nat"rat comPOSltoon ol ne speaes IS 9really changed and cocxx.e slands ol bl&ek loGus! (Roomia 
ps~ud~CIICII) ft!)'tsont68% ol besi or.a 
5 ln on lhe ocosyst!WT\$ ole u Kozanawt!OilS4!IWldonly4<4 bord~ Obsatvabon te$Uil$ suggest thal 
11\ c u Kouna 11\ert are only oiO bord SO«l<!s"""""' nest. $oeoe$ wlllcn leed ln lo<ests encl are U&d to 
lhrub l.tyer lncl \'OUI'V)el OO~ sl"9"5 p<2Yal Wa cld nQI t10IIce IIPBQM wiiiGh live ln foresls 
•tod fi><!G 1'1 "etos llfte ap.yrow and Sl<nng).lnOIS'ef pamdSI<wenoa tno1e specres ere common. 
6 LAtC}O Umbt!r llancls of oe~ and r;tw;lnutw!loch rapresanl Oflly 17 '4 ef forest area we \he mostlmpor-
uon\ ecoeyotem$ and enab~ the e• istenGe ..".<! SU<Vival or numerous speciea. Charaelf!rlstlcs olll\ose 
•'-""• ••• old big and oomally dy.ng trees <JI chestuntonwtuch c:aVIIy 110$1.,-. cen e•cava\e thelr nests 
7 Tne evflluadon of the loteat remnants estabtoshed that we coold no1 allord 1/le clearlng ol foresta and 
~ al forMI remnants must rema1n The b1odiversrty vatue ol a pa !dl .ncrenes wllh the at~e ol the 
pat'h wllh a tno<ter length of forest odge. with the presen<:e ef ditfe<enl plant oommuMre. and will\ 
ll'tallu oorllons of tarc;~e tomber Wl\h oak~ •tod c.hestnut trees . 
To~ IN! o.monlle<Jel ol biOdMlr&l~{lt ;, Mces..""Y to irnplemenllhe lctlowl'lg pul """' P"'**"-
. Proh.Orllon of clearing of all stand~ w11h natural mixture or tree species 
- Large tmbe< stands with o~ k and chestnut ""od bu"er 1one ln eYOent abOUt t·2 tree heogh16 whe<e cleat· 
"'9 of coppice sta nos 11 not allowed 
· Cleanrng ot copplce stonds IS perm1t\ed 1llhiS m~asure ((oes not J<!Oillrdrte klty$10ne "*'"· klty$1one 
....,bltats and i<eystone ecosystems 
· Dostanr..e betw~n lotl!SI paiGh~s must be no I&IStMn 100 <Mtres 
The proposM precau>onorv '""asur• .,. rwotesm""'., nann NoN.,.. '-' DOiillcal ~" OltB 1a 
carryoot arrt sucn mea$UIU. For lhls reason we ln\J&I n form lhepVI>ic aoo c:ooper.-e wt~~>co-usetSoiN lana 
Papež, J., Dakskobler, 1., Perušek , M ., Čern igoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske kraj ine v k. o. Kazana ... 
7 ZAHVALA 
7 ACKNOWLEDGMENTS 
Raziskave ne bi bilo možno izpeljati in objaviti, če ne bi bilo sodelavcev 
z OE Tolmin. Za sodelovanje in vestno opravljeno delo se zahvaljujemo 
tajnici Dominki Perdih, ki je v računalnik vnesla besedilo in nešteto poprav-
kov, revirnemu gozdarju Bojanu Zadravcu za pomoč pri izdelavi gojitvenega 
načrta in geometru Zoranu Rejcu, ki je pripravil potrebni kartni materiaL 
Vsem še enkrat najlepša hvala. 
VIRI/ REFERENCES 
BOHINC, P., 1991. Slovenske zdravilne rastl1ne.- Založba Mladinska knJiga, Ljubljana, 327 s. 
BOYCE, M.S. 1 HANEY et al.. 1997. Ecosystem Management.- Yale University Press, New Haven and London. 361 s. 
BRAČKO, F. et al., 1994. Rdeči se2nam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.- Acrocephalus- glasilo Društva za opazovanje 
in prou čava nje ptic SI oven ije. šz. 6 7, Ljub IJ ana. s. 165-180. 
BRAUN-BLANQUET, J .. 1964. Pflanzenso2iologie.- Grundzuge der Vegetationskunde, 3. Auflage, Springer, Wien-New 
York. 865 s. 
BUSER, S., 1986. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000.- Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geo(oški 
2avod, Beograd, 103 s. 
HORVAT, D. 1 PIRNAT. J., 1998. Pomen gozdnih ostankov v agrarni krajini na primeru re vi rja Polana.- Gozdarski vestnik 
56, 2, S. 67-80. 
JONSSON, L., 1996. Birds of Europe. Christopher Helm (Publischers) Limited, London, 559 s. 
MARINČEK, L. 1 POL Dl NI, L. 1 ZUPANČIČ, M ., 1983. Omithoga/o pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaui-
Julisch Venetien.- Razprave 4. raz. Ljubljana, SAZU 24 (5), s. 261-328,. 
MARTINČIČ, A./ SUŠNIK F., 1984. Mala flora Slovenije.- Državna založba Slovenije, Ljubljana. 793 s. 
MELI K, A .. 1960. Slovensko Primorje.- Ljubljana. 546 s. 
PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, L, 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine.- Zavod za gozdove Slovenije in Zveza 
gozdarskih društev- Gozdarska založba, Ljubljana 161 s. 
PATTON, D., 1992. Wildelife Habitat Relatinoships in Forested Ecosystems.- Timber Press, Por1land, Oregon, 392 s. 
POLDINI, L., 1982: Ostrya carpinifolia-reiche Walder und GebOsche von Friaui-Julisch-Venezien (NO-Italien) und 
Nachbargebieten.- Studia Geobotanica, Trieste, 2, s. 69-122. 
PODAN 1, J., 1993. SYN-TAX-pe. Computer Progra ms for Multivariate Data Analysis in Ecology and Sys1ematics.- Scientia 
Publishing, Budapest, 104 s. 
THOMAS, J. et al., 1979. Wildelife Habitats in Managed Forests.- U.S. Department of Agricu~ure-Forest Service, Agricul-
ture Handbook. No. 553. 
TRPIN, D. 1 VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.- Zbirka ZRC 7, Znanstvenoraziskovalni 
center SAZU, Ljubljana, 143 s. 
VOGRIN, M., 1994. Gramoznice, narava in mi.- Samozaložba, Maribor, 26 s. 
VRIŠER, 1., 1954. Goriška Brda. Gospodarska geografija.- Geografski zbornik 11, Ljubljana, s. 51-107. 
VRI~ER, 1., 1956. Morfološki razvoj v Goriških Brdih.- Geografski zbornik IV, Ljubljana, s. 160-183. 
WILLFORT, R., 1971. Zdravilne rastline in njih uporaba.- Založba Obzorja, Maribor, 507 s. 
Catasto forestale. Comparlimento della Venezia Giulia e Zara, Provinzia di Gorizia, Fascicolo 31, 1940 Tipografia taHI i. 
Roma. 27 s. 
---, Gozdnogospodarski načr1 Brda 1982-1991. 
---, Gozdnogospodarski načrt Brda 1992-2001. 
---, Revizijski ureditveni gozdnogospodarski načrt c.k. gozdnogospodarskega okoliša Gorica, Panovec-Sabotin, 11. 
desetletje, 1889/1898, prevod Vitomir Mikuletič, 22 s. 
---,Statistični urad republike Slovenije. Podatki za naselje Kazana- popis prebivalstva 1948, 1971, 1991. 
340 Go-zdV 56 (1998) 7-8 
Papež, J ., Dakskobler. 1.. Perušek , M., Čern i goj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o. Kazana .. . 
Pri loga 1: Sintezna tabela sintaksonov gozdnih sestojevv Spodnjih Brdih (k. o. Koza na) 
Appendix 1: Synoptic table of the syntaxa of forest sland.s in the Goriška Brda reg ion (c. u. Koz ana) 
'Zaporedna šte.vilka' slntaksona 1' 2 3 4 1 
Running number of the syntaxon 
6 4 8 3 število popi sov 1 NtJmber of releves 
Zaporedna številka stntaksona 1 2 3 4 
Rpnning number of the syntaxon 
š-tevilo popisov 1 Numbar of rela ves 6 4 8 3 
Erythronlo-CarpJnlon 
~era caprifolium E2 100 50 100 33 
~·a vutgaris E1 100 50 13 33 
Fagetalia sylvaticae 
Polystichum aculeatum E1 13 
Cephalanlhera d?masonium 13 
Orm!hogalum pyrenaicum 67 75 50 33 Quercetalia pubescentis 
Crocws napolitanus 67 100 Ruscus aculealus E2 100 75 88 67 
Helleborus odorus 33 13 Tamus communis E1 83 100 100 100 
~-lanthus n.tvalis 17 
~nw;:;:;dens-c3nis 100 
Aremonio-Fagion 
Fraxinus omus E3 33 100 100 100 
Fraxinus ornus E2 83 100 100 100 
Fraxinus ornus E1 50 25 67 
.,_ 
Larn1um orvata E1 50 13 ~elittis melissophyllum E1 67 50 88 67 
Hacquet.ia epipactis 50 
~rhorbia carniolica 33 
1 Kn<:tut1a drymeia s. lal. 17 25 67 
Viola alba so 50 67 
Sorbus torminalis E3 33 50 38 
So·bus torminalis E2 33 75 63 ""'33 
Ap ose ris foelida 17 Sorbus torminalis E1 50 75 25 
AJ;e(11an.e trifolia 17 25 Betonica ofkinalrs 50 25 33 
~etalia sylvallcae 
Garpmus betulus E3 67 25 25 
Lalhyrus venetus Ei 33 
Oslrya carpinifolia E3 17 100 100 
Carp1nus betulus E2 100 100 so 33 
1 
Carpinus betulus El 17 75 
Ostrya carpinitolra E2 17 63 100 
Alislolochia pa llida agg. E1 17 
V1ola reichenbachiana 100 75 100 33 lalhyrus niger E1 17 25 38 33 
Er;p:•10rbia dulcis 100 75 13 33 
t-=·---
83 50 13 Symphytum luberosum 
"Potygonatum mul!iflorum 83 100 25 
f-::- - -
E3 17 Prunus avium 
r-::-- ----
E2 67 100 88 100 Pr unus avium 
1-pru;ius avium E1 17 50 38 33 
Sesteria autumnalis 17 25 38 100 
Convc.llarla majalis 17 
Arum italicum 17 
Tanacetum corymbosum 50 33 
Quercus pubescens E3 88 100 
Quercus pubescer~s E2 50 100 
Satvia glutinosa 67 75 63 67 
f---· 
Sambucus nigra E2 67 25 
Q~.;ercus cenis E3 50 33 
Serbu s domestica E3 25 
Galeobdolon flavidum E1 50 25 13 Asparagus aculifolius E2 25 
Asarum europaeum Care'1: nacca E1 13 67 
subsp. caucasicum 50 Buglossoides purpurocaerulea 13 33 
Pulmoni!ria offtcinalis 50 25 Quercetalia roborls 
i-ieracteum sphondylium 50 25 13 Hieracium racemosum [1 33 50 50 33 
Brachypodium sylvaticum 50 25 13 33 Pulmonaria srinaca 33 33 
1----
Acer pseudoplatanus E2 so 75 38 Castanea sativa E3 17 100 13 33 
Acer pseudoplalanus Et 75 1 Castanea sa!iva E2 17 75 13 
F:axlnus excelsior E2 33 25 13 Castanea sativa E1 17 50 33 
Care x sylvatrca E1 33 so 33 Serralula tincloria 17 100 13 33 
Campanula lrachelium 33 25 Pteridtum aquilinum 17 75 
Ulmus glabra E3 33 Festuca heterophylla 17 13 57 
i Ulmus glabra [2 33 38 67 Carex montana 17 13 33 
Ulmus glabra E1 17 13 Quercus robur E3 17 
-
Lathyrus vemus 33 Luzula pilosa E1 17 
Paris quadrifolia 33 
r---· 
Frangula alnus E2 50 
Milium effusum 33 Mel:ampyrum pratense 
Tilia platyphyllos E1 33 subsp. vulgatum El 25 33 
Gahum laevigatum 17 25 Hieracium sabaudum 13 
Arum maculatum 17 Chamaecylisus su pinus 13 33 
Dryopteris filix·mas 17 Genisla pilosa 33 
Crrcaea luleliana 17 
Mercurialis peren~is 17 
Prunetalia spinosae 
1 
Euonymus europaea E2 100 75 50 33 
Lilium martagon 17 Corn.us sanguinea 100 100 100 
Mehca nutans 25 Crataegus laevigata 83 25 13 33 
' Aruncus diclcus 25 Crataegus monogyna 83 75 100 33 
lleie_~ctis helleborine 13 Ligus!Tum vulgara 67 100 67 
Gozd V 56 ( 1998) 7-8 341 
Papež. J., Dakskobler. 1. , Perušek, M . Cemigoj . V.: Biotska raznoltkost kmetijske krajine v k.o. Kazana ... 
Zaporedna številka sintaksona 1 2 3 4 
Running number of the synta)(on 
~tevilo gopisov 1 Number of rele ves 6 4 8 3 
Zaporedna številka sintaksona 1 2 3 4 
Running number of the .~ynfa)(Dfl 
.$.tevilo poplsov 1 Num5er of releves 6 4 8 3 
Prunetalia spinosae F estuco-Brometea ---
Clematis vitalba E2 50 50 67 Silene nulans subsp. livida E1 13 :l3 
Rosa sp. 33 25 75 Geniste germanica 67 
Prunus spi nosa 33 25 33 Peucedanum oreoselinum 33 
Mespilus germanica 17 75 13 Bromus erectus agg. 33 
Cornus mas 17 13 Buphthalmum salicifolium 33 
V1buroum lanlana 17 25 38 33 Euphorbia cyparissias 33 -Vibumum opulus 17 25 lnula hirta 33 
Rhamnus cathar1icus 38 Lathyrus pratensis 33 
Rosa arvensis 13 , Asplenletea trichomanls 
Rubus ulmifotius 13 67 Polypodium vulgare E1 17 38 n -
Querco-Fagelea Asplenium trichomanes 25 
Hedera helix E3 83 75 75 Asplenium adiamum-nigrum 13 
Hedera helix E1 100 100 100 100 Ostale vrste (Other species) 
Acer cam pestre E3 83 25 Rubus fruticosus agg. E2 67 75 88 67 
Acer campeS1re E2 100 50 100 67 Robinia pseudacacia E3 83 100 63 67 
Acer campes\re E1 17 25 50 67 RobL"Iia pseudacacia E2 50 88 100 
Quercus petraea E3 83 50 100 100 Robi1ia pseudacacia E1 13 
Quercus petraea E2 17 50 13 33 Carex pendula 50 
Ouercus pelraea E1 so 100 50 33 Juglans regia E3 17 
Anemone nemorosa E1 63 100 Juglans regia E2 17 50 63 100 
Vinca miner E1 67 50 Juglans regia E.1 17 25 13 
Corylus avellana E2 67 75 88 33 Listera ovata 33 38 33 
Glechoma hederacea E1 67 Colchicum aulumr.ale 33 
Pyrus pyraster E2 33 25 13 33 Galeopsis pubescens 17 
Carex digitala E1 33 13 33 Ajuga reptans 17 
Hepa\ica nobilis 33 Laurus nobilis E2 17 25 --
Af!gopodium podagraria 33 Fragaria vesca E1 17 50 2~ 33 
Asperula taurina 33 Alliumsp. 17 
Malus sylvestris E2 17 25 Geum urbanum 17 13 
Hypericum hirsutum 17 Ceraslium sylv~ticum E1 17 --
Ficaria verna El 17 Alnus glutinosa E3 17 
1 Ulrnus rninor E3 13 Populus alba E3 17 
Ulmus miner E2 17 38 Philadelphus coronarius E2 17 
Cruc1ata glabra \3 33 Equiselum arvense E1 17 
Cephalanthera longifolia 33 Galeopsis speciosa 17 
Vaccinlo-Piceetea Pariet.ar.a ereda 17 
Sohdago virgaurea E1 50 50 38 67 Molinia arund1nacea so 
Oxalis acetosella 17 Viola sp. 25 39 
Calamagrostis arundinacea 50 Vicia sp. 25 
Hieracium sy~valicum 33 Jun1pert:s communis E?.. 38 33 
Adcnostilctalia Trifolium pratense E1 13 
Athynum filix-fem1na E1 17 Veron ica chamaedrys 13 
Senecio neiT'orensis agg 17 Carex sp. 13 
Urtica dioica 17 Dactylis glomerara 67 
Trifolio·Geranietea Taraxacum off1cina1e agg . 33 
V\ncetoxicum hirundinaria E1 25 50 33 Phyteuma zahlbruckneri 33 
Anthericum- ramosum 75 33 Centaurea sp. 33 
Allium car~natum (7) 25 Euphorbia verruc.osa 33 
Poa pratens1s agg. JJ 
r-----'--- • 
33 Bromus sp. 
Trifollum rubens 33 
Theslum bavarum 33 
Lembotrcpis nigricar1s 33 Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) 
lnula conyza 33 Fissidens taxifolius EO 51} 25 33 
Festuco-Brometea Anomodon attenuatus 17 25 13 33 
Brachypodium rupestre E1 25 75 67 Atrichum undulatum 17 
Peucedanum cervaria 25 'tOO Polyfrir.hum formosum 17 
Teucrium chamaedrys 13 67 Eumynchium sp. 17 
1- Ornithogalo pyre"naici-Carpinetum Marinček, Poldini el Zupančič 1983; 2- Orntlhogalo-Carpinelum, stadij (stage) Castanea sativa, 
3- Hedero-Quercetum petraeae nem. prev.; 4- Seslerio autumnalis-Quercetum patraeae Poldini 1982 
3 42 GozdV 56 ('1998) 7-8 
~ 
" j 
~ 
! 
O~fliA-nt--ou.-gc:J.-....... tco..fr..:MWI~· •'#»"...,. :rtl.1f'lt" ~ ~ : t:.:.t.rl 
~-,· ~ ts.q('-~11~ ~·~ .. ~'~"'"' ,.~ .... 
Clo#1l -- O.U...pln'r";:"' - ~ -~ Aru ~-tdtlele ~ -loftll Olvtnity $hatest 
PfJ/-Jl /11tid- ~ ~~~~ ~"'!!td - .._ "", "", m m m 
1 ~.2· 26.67 6~5 6.934 3.'19 100 
2 6.30 2.8M 3.21 20 
3 1.98 855 3,43 20 
• 3.1~ 11.60 1.203 2.747 2.25 20 
5 ~. 14 6.7> 2.032 2.665 z.ae 20 
6 8.96 2.695 2.50 JO 
1 0.18 216 3.D5 60 
8 0,33 :Jlll 1.5l )O 
g 0.18 194 1.29 JO 
10 0,30 2>03 1.2S 20 
" 52.37 6618 13244 H 81A !Uli 20 12 6,18 2.302 2,4D ~ 
Il o 15 164 t, tD 110 
14 1,38 539 1.29 ~ 
~~ O.BA .1(16 1.25 70 
16 I.Cl6 ... t.JA 20 
11 S.21 6.96 1•75 2.1$0 2,30 20 
15 0.47 )07 1.2& 100 
19 o,gz 568 1.64 180 
=.. IJ0.91 . J6.631 . . 
Delel -oOiotl*lt•· 
debefJO!<oY -~· l'g<tJOnQI -ol large luni* ccppttettantl 
% 'Ilo 
6 Bl 
100 
8 82 
86 
25 ~ 
100 
100 
100 
. 100 
18 53 
<Ič! JII 
. <46 
5.1 90 
10 100 
100 
JI ee 
. 100 
. 
18 68 
P,..lillskiOOlež gouJo. ~združb 
AIN/ pott/011 ol plant communi!ies 
% 
an.thogalo s..lo<lo- Hedeto-
~ Oue<oebsm Ouercet<m 
87 3 
85 5 
100 
ee 12 . 
ee 32 . 
" 21 100 . IDO 
100 . 
. . IDO 
41 39 20 
tD 12 25 
100 
100 . 
100 . 
100 
100 
tOO 
1()(\ 
64 23 13 
1 ... 
~ 
' ;
1 
1 
; li: 
l ~ 
' 
< 
"' 5 
~ 
T 
~ 
~ 
r 
' " / l 
1 
~ 
~ 
"-l. J. o.......- 1 p_..., u c~ v J~oao'tl.• • ..,,.,.._,,,...1~· . • .. ·~ -
Pr<ogaJ PregledOO&ZOY- 111("' ~"' -IIIOtOfOW~~-
Appando :1 S;Jec.1os ObSflfYOdl"""oi>Mtwo"""_.a-11{»~ --_,.. '*"'""'!~"'--cl-
Zap. lllm)llice o-. Sl .... llo - ... ~- "'"' -.. ~ ... --- lle;!la -·~ 110 = -- -Ho t:'"d'"" """'""' ""14'AI .... ...... lliml ltd or -- - "-'9 """' lliUI'I",.,._t/ -· ob~III'IOI'I -nulef"' -• ..._..,. QMI•,.{••ogullf • • 1 • ...,., s Vk 
2 ~ilo< """' { ....... , , 1 , ~ l<jG) s Vll: 
3. e.o.oouo.o;>o..,.) 3 6 $ • ·~.Gl s 
4 ra~co tlni'Ur..:u~ut (ntv. pol10\'\1l ~ 1 o s Tlll - Vlc 5. -.....-.., .. .."; ) 6 2 l T(ll s 
~ ~ parun• ;griii\Hta tl.iklllu) o 1 o T TO! SaiWt; Elo 
1 ......_ pOinOQO :-c>zico 1 o 1 o T T(ll - E2a • o.c..c.ao (lurika gnlr.., ) 3 o s Ti~ s 
D ..,.,. ldll10 i"lco) 1 , o K TIG) s \Ile ,, .......... ~tWi f 1 1 o D T(G.~ s E2t 
" 
____ , 
1 , 1 D T(G) s . .......... ~ ... , 1 1 1 s Uli -., ·~-~ 1 1 1 ' T!Gl - \1)0 •• --·-- ) 10 ' o lfGJ s Vk •s ",. .. dolo!) $ 15 1! o S(Gl s 
•l -.-..-- • • ' s Z(IJ s.o-11 t--~1 1 It " r T(()) s •• , ........ q--j l 2 2 G I IC(Oi -•• , ._._".,1 .... 1 10 .» v G 1{0JI s 
20 '"""" ,...._ !""""1 ) 1 s 1( 1!0,1\ s 
1t --· l >e <O 30 G ll((l) U•-" """"', ·-""~' 2 , 2 r IC(G) -23 ~,. • ~ t,;tqll ...... ) t2 lO ,. r IC(Cj -~4 __ _, o 10 & G IC(C) -25 .we. ~ ... ~) ' 1 ' o ~'Ol -211 r..,.... ~ - o , 2 o ZIGt -27 - 1 3 3 • l fG) s 25 ._.......",,___1 s 1 s o IC/GI s 
29 ................ ,~, e 15 fi o XlG) s 
10 •atua ~~ fveUc• 1nb) 6 10 s o l(IG) s 
~· llltl t!JI"'JDD!.,. t'tt;Su) z l ! o S(O) s ~ onntu1 ono""' (~Ir) s e s J( oqGJ -33 UlniVI~ftOt'Jh't~l ) ) z G 'VI - Rab !14 Geft1Au6 Q!SNI:t.nul ~loja) l lil 1 ,, ~ "!GI $ 
b5 F'><l ..... (11 .... ) o • o ~ l(fl s 
.14 Cni'Vu' Mrl'll~ (aiYA wana) • , ' • ,., s 
31. PMurCIOri'INriCUa (~Yf'ltM<\ ) l o s lil\ fi 
:oa Frlnq1111 ~~~~ (lt!ln.i.tVfl') l l l • lt,\Gl s 
30 Frli'I\IIIIJ II'Otllltr1nollla (~inoll) o ' o ~ IC(G) -10 c.l\.11.14f4• (t(owu• r•t •e~ .. , 2 2. o • 1(1) • ., 5emut UIMUI (Ofle.k: l 1 • ,~, s 
~~ O.tun• c"'*ol'l• (nlen•cl • , 2 • •no) • ., E."b«lu driUI (ptolni IUNd) 3 6 • G ·~1 • ... Ernb«rlu ( it ftfr-"" "'"''en o 3 Q o IRI " 
... 
Papež, J., Dakskobler, 1. , Perušek, M., černigoj, V.: Biotska raznolikost kmetijske krajine v k.o . Kazana ... 
Legenda k prilogi 3: 
ocena števila gnezdilcev: vrsta gnezdi v opazovanem območju (število 
parov) 
število opazovanj: opazovanja vrste na stojiščih in v prehodih med stoj išči 
(št. opazovanj osebkov ali parov) 
Opazovanja na stojiščih: število opazovanj osebkov ali parov 
Kraj gnezdenja: K~ krašnja, G ~grmovje, O~ drevesne duplo, S~ slavbe 
(skalovje), T ~na tleh 
Najpogostejši kraj prehranjevanja v času gnezdenja: K~ krašnja (drevo 
ali grm), S~ drevesna skorja, Z- zrak, T- na tleh. V oklepaju je označeno 
kje vrsta najpogosteje nabira hrano in sicer G- v gozdu, 1- izven gozda. 
status ptic: S- stalnica, Selivec- se seli izven območja, Prelet- območje 
le preleti in se seli na sever. 
Ogroženost: 
E2a : močno ogrožena vrsta, izrazita lokalna gnezdilka z majhno ali 
nazadujoča populacijo; 
E2c : močno ogrožena vrsta, ki je splošno razširjena, ekološko specializirana 
vrsta. katere gnezditveni habitati se v Sloveniji vidno krčijo ali pa je posebno 
občutljiva na človekove vplive; 
V3c: ogrožena vrsta, ki je bila v Sloveniji v preteklosti splošno razširjena, 
sedaj populacija nazaduje in prostorsko izginja; 
R4b: potencialno ogrožena vrsta, uničenje ali sprememba habitata jo močno 
ogrozi. 
Legend to appendi)( 3: 
Estimated number of nesters: species nests in observed area (number 
olpairs) 
Number of observations: species seen from observation points and in 
passage between observation points (number of observations,single or 
pairs) 
Seen from observation points: number of observed species (single or 
pairs) 
Reproduces /ocation: K- in crowns, G-in bushes, D-in tree ho/es, S-
cliffs or buildings, T- on the ground 
Feeding Jocation: K- in crowns (trees or bushes), S- on bark, Z- in the 
air, T-on the ground. Prevailing feeding place is indicated in parenthesis: 
G-in the forests, 1- out of forest s 
Birdls status: S -resident, Selivec- migrate out of reg ion, Prelet- overflies 
and migrate to the north. 
Endangerment rating: 
E 2 a : endangered species, local nester with small popu/at/on or in de-
c/ine_: 
E 2 c: endangered widespread species. Specialist whose nesting habitats 
disappear in Slovenia or is sensitive to ma nage activities; 
V 3 c : threatened species, jn the past widespread species in Slovenia, 
now population dec/ine and is on the edge of exlinction; 
R 4 b : potentially threatened species, if alteration or demolition of habitat 
take place. 
GozdV 56 (1998) 7-8 345