LUBLANSKE NOV JANN. FRIDR. EGERJA Sabbota 5. d. I Profenza 179& miOTHEE . Nro. u. 0* Lublana Še vfak vefeK Se dobro godf Dolg' ozhe shiv^ti? • Vefgv naj shivf. ^d fhtirnajfl dni lefem je velik inras, kakoN ^ fhniga ludjg malo pomnio. Pifma is Forla-nie povejo , de po vfi Forlanii, inu Benedfkim fo nesnani mrasi, tam dofti terp$, pgzhi nima« jo, drev£ je pomankanje. Al ta sima je dobra sa radarje , fushinarje , dfgvarje; ona bode p ->-morila mifhi, inu zherva. Kader je sima po fvojim godi, fe z?lo Igto prav godi. Ludjg sdravifhi, fn§g varuje fgtvo pred burjo. " Mčd Med prasniki fo fhli trie batallioni Alvin. zovga regimenta is gorenfkiga zhes Lubel na Korantan , na Lubeli fo plasovi derli, je flilha-ti, de je okoli dvanajft foldatov pomankanje, plas jih je vsel, med njimi je en offizir, tudi trif kojni. En division Husarjov regimenta Nro. 7. je tudi zhes Lubel fhel, ti fo fhli frgzhni. Pr^dvezheraj je fhel fpgt en efkadron zh?f. Sne-govi fo tako veliki, de pofhte od vfih krajov saftajajo , inu posnifhi perhajajo, ludjg smersu-jejo, slafti, katiri fo neumni, fe shganiga vina napiejo, inu na vosgh safpg. Dunej 26. inu 29 k Grudna» Na Boshizhni dan obpoldne je vmerla Prin-zefina Amalia Zefarjova feitra , devetnajft lgt ftara, je bila brumna, inu dobrotliva. Svitli Zefar je 17. Grudna dal Prepoved na en zhaf, de fe nefmg shito ven prodajati zhes Terft na ptuje deshele is Pgmfkiga, E-fterajha, inu nafhih krajov. 11. Grudna je vmerel v'Pragi Feldmarfhall leutenant Kheiil, rojen v' Rgki, isrejen v' Grad-zi ftar 64. l§t. Vnajnim kapitaliftam dunejfkiga banko, katiri v'nam fovrashneh deshelah ftanujejo, fo bili interefsi saperti ; sdaj fe jim odprejo , inu na pet'od (to povsdignejo, zhe fto od fto novizh naloshg, to je, zhe fhe enkrat tolikaj vfhtejejo, kuftkor fo dosdaj nalosheniga imgli. Sviitli Zefar inu Zefariza fla fe 6. Grudna pelala v' m?fto Briinn na Marfkim , pogledat Rufse, katiri fo na pomozli poflani od Mofhko-vitarja, inu katire general Rosenberg vodi. Shpania. Perve dni Liilagnoja fo Anglejzi po morji pofJali dofti foldatov proti otoku Minorka; ta orok flifhi fhpanfkimu Kralu, lesln' v'frgdnim morji; Anglejzi fo na fuho ftopili, fhpanfkimu komendantu napovedali, de naj fe s' lgpo pod£. 16. Liftzgn. fe je podal, inu od takrat je vef otok v' anglejfki oblafti. Portogalfki glihavez sa mir ni v' Parisi nizh sglihal, ampak fkusi Madrit nasaj domu fhel, pa fe per fhpanfkim Kralu nizh ni oglafil. Lajhko. Franzosi fo v' Majlandi oblubili, laham pomagati zhes vfe fovrashnike, lahi fo v'ftrahi, slafti, kar fe je vojfka sazhgla med njimi [inu med Neapolfkim Kralam. Po Majlendarfkim fe na vojfko napravlajo, franzosi fo meje obftavili, pomozh proti Rimu poflali. Is Rima fo fe nasaj potegnili proti Ja-kinu. Neapolfka vojfka je sadne dni Liftagnoja od dvgh krajov na Rimfko deshelo ven perder-la. Franzosi miflio Neapolitanze ven isgnati is Tofka- Tofkane. Neapolzi fo tudi fe perpelali v' Rim* fki brod Civita vecchia ; povfot fo bili odRim-zov s' vefelam prejgti. 29. Liftagn, fo v' Rim perfhli, Zefarjov brat vajvod v' Tofkani je vfirn u-najnim pofianikam povedati pviftil , de Neapolzi fo brod Livorno v'fvojo oblaft: vsgli, on pa fe sraven nizh nezlie v'vojfko mgfhati, Vojvod je v' mgfti Pisa dvg mile dalezh od broda Livorno, kakor ima navado fl§dno simo tam prebivati. On je fvojim podloshnim osnanil, de naj fo per miru dershg, kakor do sdaj j naj fe nikar nizh ne bojujejo s'nobenim unajnim. Ker pa je vojfka v' fofgfki, naj ftopio pod oroshje, karkol jih more, inu ozhe, de fe od njegove meje vfa fila odverne, ako bi kdo njegove d-e-shele kaj-popadati otel. Neapolzi tudi varjejo njegove meje, kar narbol morejo. Neapolfki Kral je osnanil, prgden je na Rim-fke kraje notri padel, tg befgde: Mi fmo fi vfe persadeli , mir per naf, inu po zgli Italii ohraniti , al nizh ni pomagalo, nevarnoft je le rafl?. Malta, katira pod nafho brainbo flifhi, je bila vsgta, nafh notrajni mir podkopvan; satorej fmo fklenili v'Rim iti, v^ro katolfko fpet k'mozhi perpraviti, mir v' fofgfki narediti. Torej opo-minamo vfe Pvimze , oroshje doli poloshiti, s' nami potegniti; mi pa bodemo katolfko vgro- fp^t povsdignili, laft ludem ohranili , pravizo ilurili, fta*o oblaft vftavili, shivcsh is nafheh deshs* perpe- perpelati puftili; generali nnainih kral^ftvov naj fe nasaj vmaknejo, inu ven is Rimfkiga potegnejo, Franzosi fo otli imgti od Sardinfkiga Krala dcfet tavsbent mosh na pomozh , inu oroshifhe v'mefti Turin; on fe je sgovarjal, de sdaj ne-more to dopolniti, slafti, kgr nemore deshele bres foldatov puftiti; al franzosi fo ga tako dolgo naganali, de je bil perfilen fe kraluvanju de-deshele Pieraont odpovgdati; pravio , de pojde is Turina v'Sardinio, Franzoski general Joubert je is Majlanda padel v' Piemont, terdnave pod fe vsel, inu osnoval, de bo sanaprej ta deshela republika imenovana. Po Majlandi grg vfe v' kolobar, franzosi 1 prenarejajo fpet po Bonopartovi naredbij ni nobene tfanovitnofti, sdaj je bglo , sdaj zherno, kakor veter potegne. Franzosi fo bgshali is Rima notri do mgfta Perugia. Noapolfki Kral je 27.^ Liftagnoja. v' Rim perfhel. Franzia 12. Grudna fo v'Parisi svgdeli* de fo franzosi mogli beshati is Rima. Shpanfki Kral je nasnanje dal visharjam, de bo nerad vidil, ako bi franzosi fe vojfkovali s* Neapolfkim Kralam, katir je njega laftni brat;, inu de. to rezh ne bode kje v'dan puftil. Is Egipta fe malo refnizhniga svg. Fran-zoski novizarji pa vgdo dofti dobriga od Bona-parta povedati; pravio, de ima mir, inu sida sa kratek zhaf en novo Mefto , katiro bo 90. mi[ obhoda imglo. Dva vosnika s'luftovim krogam flafe ponudila , rfe ©zheta v' poltr?tjim dngvi pifma po luf-ti nefti v'Egipt na generala Bonaparte. Po Niederlandi grg franzosam flabo, pravio . tridefet tavshent domazhih Niederlandzov fe jim vftavla, fo pod oroshjam, inu bi radi franzose k'vragu poflali. Anglia. Ofem regimentov bodo Anglejzi poflali v* jutrovo IndivJ po morji. Franzoski otok S. Domingo v' vezherni Jn-dii je franzofe isgnal, on ozhe fam fvoj biti, s' Anglejzmi kupzhovati, inu nezhe sa franzose nizh vedeti. Batavia. Angleifke barke fo fe odmaknile od Hollan-da, fo fhle doma zhes simo, ena farna fregata je na ftrasRi oftala. Hollendarji miflio ven iti s'fvojemi barkami, fe s'franzosmi fterniti, zhe jim dober vgter potegne. Al morebit jih ozhe-30 Anglejzi 1$ na morje fpelati, de jih bodo la-shej popadli, inu pobili. Rajladt< Rafladt. DaJaj od unikrat. Tudi je trgba nam pervoliti, kar fmo 17. Kosaperfka volili, pa fhe nizh odgora dobili. Terdnava Ehrenbreitfltein naj bo fkoro s'shive-fham previdena," katira je nedolshna inu vender ftradati more bres vfiga saflushenja. 6. dan Grudna je bil ta odgovor franzosam dan, inu fhe ta dan svczher fo franzosi odgovorili : Nebodemo vezh befigdvali, ne moremo nizh vezh odjgnati, Mi fino premagavzi, inu fmo vender dofti nasaj fpuftili savolo miru. Zhe fe dobro premifli, fe snajde, kdo je kriv, de vfe pozhafi grg. Smo snali Z9I0 Rajno febi vsgti, al fmo jo vender po frgdi rasdglili, laft ftarim laftnikam tudi na ta kraj pervolili, inu vfekupne dolgove na naf vsgli. Zhe fmo bol jgnvali, bol fo N^mzi poper-j^mali; sdaj bodi enkrat konez, en zelo lpto glihanja je dofti« Zhe v' fhf ft dnevih nedafte odgovora , poidemo domu, nimamo vezh oblafti glihati. Samo od febe je ozhitno, de nam sdaj nekashe Ehrenbrtitftein odprgti, Shvajz. Franzosi fo Shvajzarje profili, fhvajzarfkim regimentam, katiri fo v'flushbi fardinfkiga Kra« Ja, la, de naj fe franzosaffl nebranio, ampak naj s* franzosmi zhcs Krala potegnejo. Shvajzarji fo tedaj poflali v' Turin eniga komifsarja , kir ima gapov^dati, de katirikol fhvajzarfki regiment bi to r§zh nedcpolnil, bode kakor deshelni is-dajavez pokorjen. Shitna zgna vT-ublani na tergu <29. Grudna 1798. fl. kr. fl. ikr 11. j kr. Pfheniza 1, mernik 1 50 1 48 1 39 Turfhiza - - - — — — — — — Rosh; - - - - 1 23 1 * 17 1 *4 Jezhmen - - - 1 «4 — — — — Profo - - - - 1 17 — — — — Ajda - - - - 1 13 — — Ovef - - - - 1 K: — -— — — — Vendana od Lublanfke m^ftne Gofpofke 2