P R O L E T A It E C JE D E L A V S k-ï LIST ZA MISLKcF. C3TATEIJE ■ - PROLETAREC . Glasilo JugoiloianNkf Sorialislirne ¡Kieie ¡n Prowieiiie blatile OFFICIAL ORGAN OF J. S. F, AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1820. E»t*r«d ». ktwu citu mltrr, Dm. i 1M7, at Um rmI «lik« •» CKk««». II. und«« tkm Act mt Con,.... mi Marek 1. WTi CHICAGO, ILL., 29. JULIJA (Ji.ly 29), 1942. Publiahed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVII. S«Jcm!etni fantek Mik« W«rren krnit-, kako misli • škropilom u pokončanj« arčcu ugonobiti Japonce. Fantek jt iti i «lova. da vstopi v mornarico; in naiaren.ko ga j« uje.ilo, ko j« s««d«l. da mora počakati i« nekaj Vsekakor ima dečko src« na pra^eoa mestu. Notranje homatije odpirajo Japoncu vrata v Japonec čaka le ugodno priliko, da napade Sibirijo Ko je oni do n japonski minister Togo zagotavljal japonsko nevtralnost do Sovjetske Rusije, smo pripomnili, da s£ nekaj kuha za kulisami. To, da ima Japonska hudo kosmatp vest, kadar ji je taka moralna ohlapnost v korist, $£ je dokazalo, ko so Japonci napadli Pearl Harbof dne 7. decembra lani, med tem ko so se njeni državniki pogajali za mir v Washingtonu Da se sedoj pripravlja na nekaj sličnega proti Rusiji, je pa razvidno iz vseh kretenj njenih čet. Japonec je že odnekdaj cedil sline vsaj po vzhodni polovici ruske Sibirije. Nikoli pa si doslej še ni upal tvegati večje vojne za to sicer jako redko naseljeno, a vseeno po možnosti veliko vredno ozemlje Iz bridkih skušenj mu je predobro znano, da ni bog ve kako varno dražiti ruskeda medveda. Toda Japonska mora uničiti rusko vojaško silo v Aziji, če si hoče učvrstiti lastno strategično stališče Za to pa bi bila najlepša prilika tedaj, ko bi Rusija omagovala pod težkimi udarq nacijskega beta na za padu. Druga fronta v Evropi bo skoro gotove prinesla tudi drugo fronto v Aziji. : PRESOJANJA DOGODKOV i DOMA PO SVETU JAPONCI SE PRIPRAVLJAJO ZA VPAD V INDIJO. —ANGLEŠKA VLADA NE MORE USTREČI INDIJSKIM ZAHTEVAM SEDAJ. — VELIKI NOTRANJI PREPIRI. — INDIJSKI NACIONALISTI NE ZAUPAJO ANGLIJI Na vzhodnih mejah Indije še-f Notranje homatije še poveča- vedno onemogoča bojevanje vajo težave hudo deževje. Ali japonski za- K užavi za <*<***<> enotnega vojevalci Burme si utrjajo ta- ah kupnega poveljništva ob mošnje postojanke in zračno o- tak*n,h okolnostih bi »e mora-gledovanje je dognalo, da »e ,e dodati Se zelo vzne- zbirajo japonske četfc, kar po-; mir|iiv* notranje homatije. resno pripravljanje zal Vseindijski narodni kongres meni vpad v Indijo. Kljub temu pa se je poslovni odsek Vseindij-skega narodnega kongresa, ki zboruje v Vardi, raj Si pečal z vprašanjem, kako ¿»poditi Angleže iz dežele, kakor pa s problemom, kako obvarovati Indijo pred Japonci. Po večdnevnem razpravljanju je .«^prejel resohicijo, ki je v bistvu zapretila a kampanjo nenasilne nepokorščine, če ne bo nemudoma konec angleškega gospodstva v Indiji. Zahteve nesprejemljive ima v drugih organizacijah hude nasprotnike, čeprav je največja in najobsežnejša skupina v deželi. Med tistimi, ki mu najhuje nasprotujejo, je najvažnejša Muslimanska liga. Ta je premočna, da bi se ignorirala. Vardska resolucija meni, da se da doseči edinstvo, čim bo konec tujega gospostva v Indiji. Toda to mnenje odločno izpodbija Muslimanska liga. Da-si podpirajo Vseindijski kongres mnogi muslimani, se vendar bojijo, da bi centralna vlada z indijsko večino izzvala na-Resolucijo, ki jo je Gandhi «iinost, če bi se Angleži uma- označrl za odprt uod kontrolo vrhovnega poveljnika, odgovornega londonski vladi? Kongresova resolucija se še niti ne dotakne teh Perečih vprašanj. Zato je sila "hlapna in pomanjkljiva. knili iz Indije in pustili vprašanje manjšin nerešeno. * Angleži ne popustijo Kakor je posneti iz londonskih poročil, ne misli angleška (Nadaljevanje na S. strani.) V čikaškem mestu in po predmestjih pobirajo sedaj obrabljene in razbite fonografične plošče. Bera se je pričela dne 17. julija in se bo nadaljevala do 2. avgusta. To nalogo je prevzela Ameriška legija. Nabrati mislijo širom po deželi 37,500,-000 takih plošč. Pobiranje se vrti po hišah. Nabrane plošče se bodo prodale in izkupiček se bo porabil za nabavo razvedril za ameriške vojake. Ve* svobodni »vet je zadnji teden poslušal državnega tajnika Cordella Hulla. ko je po radiu pojasnjeval in razlagal dve poti v bodočnost—pot svobode, miru in sodelovanja, ki jo odpre zmaga Združenih narodov, in pa pot tiimnstva in ponižanja, po kateri nas skušajo goniti osiščni diktatorji. V mialih je imel še tretjo, a je ni naravnost opisal — pot ničnosti in zmešnjave, če zmaga svoboda brez smisla za izrab i t ev svoje zmage. Senatni nadzorni odsek je o- dobri 1 zadnji teden načrte za inšpekcijsko potovanje posebnega vojaškega ožje«ra odseka na alaško bojišče; ali pri tem pa je zelo prikmil vsoto za potne stroške. Dovolil je samo $3,000,00 za ta obisk, čeprav je odsek za vojaške zadeve za-1 hteval $50,000. Zavezni!^ morejo zmagati že prihodnje leto, če ne bodo imeli srpole. Tako je oni dan prerokoval Randolph Churchill 31 let stari sin angleškega ministrskega predsednika, če pa bodo imeli smolo, bodo zmagali 1. 1944. Mladi Churchill je kapitan v neki padalski četi. Te dni se je vrnil y London iz Egipta, kjer je bil telosno poškodovan v neki avtomobilski nesreči. V Montani se bosta v novembrskih volitvah potegovala za senatomko togo demokratski senator James E. Murray in republikanec Wellington D. Ran-kin, brat kongresnice Jeannette Han{cm. kakor so volilci odločili na primarnih volitvah, ki so se vrtile v Montani dne 21. julija. Senator Murray je goreč pristaš Roosevekove politike. Senator Wheeler je deloval proti njegovi nominaciji, pa ni uspel. Jeannette Rankin se ni potegovala za svoj sedež v poslanski zbornici. Ona je bila edina, ki je glasovala proti našemu vstopu v to vojno, ko so Japonci napadli brez vojne napovedi Pearl Harbor. Tudi je bila med onimi kongresniki, ki so glasovali proti našemu vstopu v prvo svetovno vojno. Uradniki zveznega preiskovalnega urada so zadnji teden s šerifi, državno policijo in krajevnimi redarji preiskali veljko štev i le domovi j sovražnih tujcev v Benton Harborju, Mich.. Sodelovanje ameriškega delavstva z ruskim zagotovljeno e Ko je bil to pomlad angleški tela vtki voditelj Walter Citri-ie v tej deželi, da bi pridobil tudi Ameriško delavsko fede-•cijo za sodelovanje v angle-ško-sovjetskem komiteju strokovnih unij, je časopisje poročalo, da so se mu izjalovila ti-rijazniti z vsem, kar nam prinašajo vojni tasi. Smo v borbi, ki nam jo je vsilil brutalni in barbarski fašizem. Zato moramo napeti vse sile, da porazimo Hitlerja in njegove oprode ter tako dobimo zmago vojne in miru. več civilnega ali nevojaškega blaga, ne pa manj. Civilne potrebe bi morale biti enake vojaškim. Naša produkcija Kakor se zatrjuje, je naša vojna produkcija sedaj najmanj dvakrat tolikšna kakor osiščna. Združene države presegajo sedaj Nemčijo in Japonsko v izdelovanju vojnih potrebščin. če je temu tako, čemu potem manj civilnih stvari, civilnega blaiga? Zakaj ni več ci- Seve pa ne smemo pri tem vilne produkcije sedaj, ko smo ter Citrine, ki je glavni tajnik Angleškega kongresa strokovnih unij. čudno je n. pr. to, kako odbijamo nevarnost osiščnih podmornic. To odbijanje obstaja v Predsednik Ameriške delav-1 temada gradimo več ladij, ka- ske federacije je dejal, da je dosegel popoln sporazum med glavnim odborom Angleškega kongresa strcjcovnih unij in Ameriško delavsko federacijo glede neposrednega in po* •rednega sodelovanja med A-meriško delavsko federacijo, Angleškim kongresom strokovnih unij in Sovjetskimi strokovnimi unijami. Green je to oznanil potem, ko je prejel iz Londona sporočilo, da je glavni odbor Angleškega kongresa strokovnih unij sprejel predloge, ki jih je predložil izvrševalni odbor Ameriške delavske federacije za posredno sodelovalne z ruskim delavstvom skozi angleške de-lavske zveze. Ta novica je ena najrazve-seljivejših in najpomembnejših v sedanjih kritičnih časih. Važna je sedaj, Ico se bije boj med demokracijo m fašizmom na življenje in smrt. Važna je pa tudi za tiste usodne dneve, ko se bo delal mir in delila pravica ali pa krivica po vojni za zeleno mizo mirovne konference. Kajti le skupni nastop ameriškega, angleškega in ruskega delavstva more zagotoviti vsemu delavstvu zmago vojne in miru na strani zaveznikov svetovne demokracije. kor jih pa morejo potopiti podmornice. čemu tako? Zakaj ne zatremo nevarnosti same? Po-čemu ne skušamo prekositi Nemčije in ne načnemo potapljati njenih podmorskih ropa-ric? Morda prinaša ladjedelnicam tako več dobička. Toda zdi se, da bi or, so se zdramili ter zopet začeli s svojim umazanim in ponigla-vim delom med nami, piše omenjeni list. # Počet ni uspehi v poletni o-fenzivi osiščnih sil na raznih krajih bojnih front so užgali v starih petokoloncih novo bo-jevitost ter jim obudili nove nade za končno zmago fašističnih nasilnežev. Ponekod jih najdete skrite za krili domačih o-samljivk, ponekod pa delujejo podtalno in pod krinko ameri-kanizma. Pa naj bo temu že tako ali tako, dejstvo je, da so stari oboževalci gobezdavega Mussolinija zopet na delu. V svoji slepi zaverovanosti v svojega nabuhlega malika sejejo nezaupanje do naših voditeljev, širijo defetizem in razna-šajo bajko o nepremagljivosti osiščnih sil. „ Treba je samo malo pregledati stare fašistične liste, kakršna sta n. pr. Corriere in Pro-gresso, ter čitati med vrsticami pisanja v njih, pa se že lahko vidi, kako se je iznova razpaslo in razživilo petokolonstvo. Nadalje je treba obiskati glav-pe stane laško-ameriških klubov, zveze, restavracije in sli- čne javne prostore, pa se kaj lahko ugotovi, kako delujejo tisti "stoodstotni Amerikanci". Osiseni privrženci se najdejo tudi po delavnicah in cerkvah. Njihna tehnika je enostavna. Nikoli-ne črhnejo niti besediee proti Ameriki razen v metaforični obliki. Na vso moč pa so glasni proti Kooseveltu, kadar se znašajo nad njim z grdo, sramotilno psovko, ki se nanaša na predsednikovo telesno stanje. Strupenega jezika so, kadar govorijo proti naAima zaveznicama, proti Angliji in Rusiji. * i- Italijansko-ameriški fašisti nikoli ne pravijo, da želijo tej deželi por&z v tej vojni. Oh, tega ne! Glede Amerike je vse prav razen tistega prekvatega "sciancato" (predsednika Roo-sevelta), ki je nas pahnil v to vojno, pravijo. Za kaj pa se neki borimo? Da ohranimo vero-lomni Albijon? Ali morda za to, da branimo brezbožno Rusijo? * V vsakem petokoloncu raj-dete brez izjeme vojaškega izvedenca ali stratega, ki z vso vnemo deluje sedaj v vsaki naselbini ameriških Italijanov. In ker si ti ljudje izbirajo svoje žrtve med pri prostimi, nepoučenimi in naivnimi delavci, so na «plošno zelo uspe&ni/ ko opisujejo stvar Združenih narodov v tako črnih barvah, da prekašajo Goebbel*a samega v tej stroki. Ko je neki naturalizirani A-merikanec, ki je eden izmed ti- Nemci so s Hitlerjem V zavezniških propagandnih uradih in ^ listih polemizirajo o vpraianju, ali je nemftki narod eno in Hitler drugo, ali pa rta oba eno in isto. Mnogi bi radi, da se bi narod pomilovalo in le po Hitlerju tolklo s propagandi. Drugi dokazujejo, da je Hitler le izrodek čutenja nemškega naroda. Lahko rečemo z gotovostjo tole: Hitler je prišel na krmik> z umetno večino. NemAka republika je bila bolna in delavstvo pa v bratomorni borbi. Ko je bil nactfski glavar pozvan za kanclerja, j« bilo v Nemčiji ie milijone ljudi, ki so sovražili fašizem. Hitler se j« "rasvil" iz kan- clerja v "firerja" in začel vladati z ukazi. Najprvo Je poskrbel, da so se glave socialistov in komunistov "skotalile po pesku", kakor jim je obljubljal. Ubil jih je ene' nag loma, dru(ge polagoma. Zidov se je lotil vseh od kraja. Tako je bila njegova "čist-ka" dovršena v dobrih par letih. Vodilne ljudi je pomoril, ali pa jih zasužnjil v koncentracijskih taborih. Milijone Nemcev Je navdušil s svojo propagando za tretji rajh in njegovo svetovno poslanstvo. Vse iolstvo je preuredil v nacijski aparat in iz njega se leto za letom usipa stotiaoče fantov in deklet, ki so fanatični ttacijl. • Ne Stalin, ne Churchill, ne Roosevelt, ki tu in Um tipajo nemški narod, da se naj bi uprl Hitlerju v zavesti, da bodo zavezniki Nemčiji pravični, nimajo uspeha v svojih poskusi*. Nemški narod morda ni več toliko navdušen za firerja kakor je bil, a Je z njim in mu pomaga kolikor more. Nemški narod hoče zmago. S Hitlerjem, ako mogoče, ali 'p* brez njega, glavno je, da se poraz več ne ponovi. Demokracija je v Nemčiji po zaslugi Hitlerjeve propagande najbolj osmešena reč, ki si Jo Nemec more predstavljati. In kadar «avezniki zmagajo, bo v Nemčiji milijone manj demokratov kakor jih je bilo, ko je moral kaj ter bežati pred njimi. Vzelo bo (retieracijjo in Več, predno se'Nemci vzgojijo i* nacijev v demokratično misleče ljudi. stih vojaških izvedencev in je poprej služil kot krajevni konzularni zastopnik Mussoliniju v Springfieldu, Mass., govoril oni dan pred skupino članov nekega kluba, je rekel med drugim tudi tole: "Kakor vidite, se je zgodilo, kar sem že pred meseci napo-i vedoval. Kmalu bodo osiščne sile v Aleksandriji, nakar se bodo polastile Sueškega prekopa, med tem ko bodo naciji prebili ruske bojne črte ter se vrgli na Kavkaz. Usoda Anglije in Rusije je zapečatena. A-merika ju ne bo nikoli rešila. Na vsak način je Amerika prepozna . . ." če se k temu defetističnemu govorjenju dodajo še raznaša-nja z radijske postaje "Roma", ki je replika Goebbelsovih radijskih oddajanj iz Berlina, pa se lahko doumijo razlogi, zakaj so italijanski Amerikanci po pretežni veČini skeptični in popolnoma mlačni do naših vojnih naporov. Radijska postaja "Roma" je dogma ogromnemu številu a-meriških Italijanov, ki poslušajo njene oddaje v skupinah in z versko goreenostjo. Washington je zasegel Italijanom, ki niso državljani, kratkovalne radijske priprave, ali dopušča pa brez vsakršnega oviranja propagando, ki jo trosita Rim in Berlin po kratkovalnih radijskih pripravah na javnih prostorih in v zasebnih domovih natural iz i ran i h Amerikancev italijanskega pokolenja. In res je, da se dobi več fašistov in petokoloncev med Italijani, ki imajo državljanske listine, kakor pa med onimi, ki jih nimajo. Po ia*iKO-ameriških naselbinah je mnogo katoliških cerkva, v katerih se sedaj — sedem mesecev po japoa^kem napadu na Pearl Harbor — vera meša s fašizmom. Nekateri la-ško-ameriški duhovniki, ki so leta in leta oznanjevali fašizem faranom in dopuščali, da se je otrokom po župnijskih šolah vcepljala fašistična ideologija v mlada srca, so znani. Nekateri duhovniki so ogrevali svoje žu pljune za fajmoštra Cough lina in Kristjanske frontarje pa druge domač innke fašiste. Po vseh tistih cerkvah so tisti posebni duhovniki tudi dovolili to, da je sedaj v nekolikšni meri oživela fašistična propaganda. Ob takih razmerah se prav nič ne čudimo, da so celo nekateri gospodje z vrta Gospodovega v tesnem in zaupnem stiku z obnovo fašistične petoko-lonske prop a gad ne med Italijani v tej deželi. Kajti znano in na tisoče nacljskih zveri de vsak dan. Toda nove tolpe Na ravnih stepah in žitnih poljanah med zgornjim in spodnjim Donom se nadaljuje klanje, kakršnega še ni videl svet. Ko čitam opise te strašne boi be, mi pride na misel fto-lokov: "Mirno teče Don." Tu je bil in je dom Kozakov — skozi stoletja, zmerom lep, zmerom krvav. Ruske, armade se umikajo korak za korakom ri pa tolp« zadelajo velike vrzeli in stopajo v izredčene vrste. Na tisoče oklopnikov, na roje letal, na tisoče topov In na milijone mož — koliko časa morejo še zdržati?! Toda ena resnica je: Rusija je nepremaigpljiva. Jaz trdno verujem sedaj, kakor sem veroval prvi dan nemškega vpada v Rusijo, da bo Hitler poraižen. Ampak za kakšno ceno! In me mori am Ko to pišem, je minilo šest let, odkar so fašisti zavratno napadli ljudstvo španske repu-' bilka. Kako drugače bi se pisala danes zgodovina, če bi bila tačas na krmilu kaka poštena delavska vlada namestu fašistično usmerjenih in tešilnih torijev! Kadar se bo pisala zgodovina teh časov, bo doba med razdobjem od I.'1936. do leta 1939., ko se je špansko ljudstvo oorilo za svobodo, ena najtemnejših in najsramotnejših strani v njej. O ne, krivda za poraz španske republike ne pada na njih borbo, ki ji po jiKfcaštvu in solidarnosti razredno mislečega delavstva in liberalno mislečih ljudi Evrope in sveta ni para, nego na tako zvane demokratične vlade. Te so s svojim lice-merstvom zadavile ne samo špansko republiko, nego tudi mir ter dale fašistom čas, priliko in zanos za usodna leta od 1939 naprej. Se nikoli ni kazen tako hitro sledila zločinu; kazen za njih efijalstvo trpi sedaj ves demokratičen svet. Pa še vseeno je zdaj precej tistih te-Ailcev na odgovornih vladnih mestih tukaj in na Angle&kem. Nadaljevanje o Kitajski Ko sem pred leti prvič čitaJ znamenito knjigo "Red Star Over China", ki jo je spisal Edgar Snow, sem šele razumel pomen in ozadje civilne vojne, ki se je nadaljevala nepretrgoma od i. 1924. pa do začetka 1. 1937. Seve smo zdaj pa zdaj kaj čuli o tem, ali Kitajska je daleč in nihče se ni bogve koliko brigal zanjo. Kakor sem že zadnjič omenil, je prva svetovna vojna in za njo pa še ruska revolucija prinesla velike izpremembe v mišljenju mlade Kitajske. Zlasti pa še za časa Sun Jat-sena, ki je bil Leninov oseben prijatelj, je bil ruski vpliv zelo močan na Kitajskem. Ali vse to se je po njegovi smrti kmalu pre-drugačilo, zlasti pa še tedaj, ko je mladi fiang Kaj-šek. ki je študiral v Moskvi, po svoji vrnitvi postal načelnik Kuomin-tanga ali Narodne ljudske Krnile. s Ta stranka, ki jo je ustanovil dr. Sun Jat-sen, je stremila za tem, da bi strmoglavila dinastijo Maivču ter ustanovila združeno demokratično Kitaj- nam je, da je njihno stališče v borbi med fašizmom in demokracijo stališče številnih fašistov, ki so si morali čez obraz potegniti krinko, čim je ta dežela stopila v tisto borbo, krinko vdanosti deželi, v kateri so njen demokratični sistem skušali tako doligo in vztrajno iz-maličiti in uničiti, Demokracije, ki so jo zasmehovali in skušali uničiti celih dvajset let, ne morejo sedaj poveličevati, še manj pa ljubiti. Po dvajsetletnem oznanjevanju in širjenju fašizma se ne more ta sorta faAistov nikoli o-kleniti demokracije. Ijaftko-ameriški fašisti bodo zaeno z burni ovci, coughlinov-ci, Kristjanskimi front ar j i in vsemi drugimi sortami doma-činskih fašistov tvorili najhujše orožje, naperjeno proti naši republiki za hrbtom In proti silami, ki se borijo proti faftrzmu; dokler obstaja nevarnost totalitarne možnosti. sko. Po ustanovitvi republike (1912) se je Sun JaU*en umaknil ter prepustil predsedništvo Juanu ftiikaju, a je tega radi njaffOVe sanu pa ade kmalu zasovražil ter na ju*u ustanovil novo vlado v Mankfcu. L. 1921. je postal predsednik južne Kitajske. Tri leta pozneje je Izbruhnila civilna vojna med revolucionarnim jugom in nazadnjaškimi vladarji na severu. Tako zvana komuni* t i na stranka- Kung-^antang (Stranka za deljenje produkcije) je bila ustanovljena i. 1921. Ta je postala za časa narodne revolucije glavna činiteljica v Kuo-mintangu. Ko je 1. 1923. Sun Jat-sen sklenil «vezo s Sovjetsko Rusijo v podporo borbe proti diktatorjem v Pekingu, je poslala Rusija več vojaških svetovalcev I in strokovnjakov tjakaj. Med temi je bil tudi famozni Boro-din. Takrat je bil še Trocki na krmilu; ta si j«- na vse pretege prizadeval, da bi se uapešno končala kitajska nacionalistična revolucija. V letih 1921, 1822 in 1823 se je komunistična stranka zelo okrepila. Ali preden govorim o tem, je treba malo ozadja. Razvoj, sestav in smernice kitajskih komunistov, vse to je bilo nekaj posebnega. Na Kitajskem ni bilo takrat razvitega (ndustrializma, kakor ga imajo v Evropi ali Ameriki. In še danes ga ni. Kitajska je večinoma poljedelska dežela, in to pa v sila starokopitnem smislu. Zemlja je ponajveč v rokah bogatih posameznikov, ki imajo ne samo zemljo, nego tudi njene obdelovalce. V tem je Kitajska zelo podobna Mehiki Diazovih časov. Zato pa umrje v različnih delih Kitajske vsako leto na stotisoče, a včasih celo na milijone ljudi od lakote. Največja zapreka je decentralizacija dežele. Vsaka pokrajina je Farna zase in gospodarji po pokrajinha so si v večnem boju. Težki davki strašno tlačijo že tako in tako izžete kmete, število porodov je visoko, dežela je gosto naseljena, reviičina je povrod, posebno pa še v mestih, a odzadaj pa preži Japonska, ki je ie več kakor štirideset let pripravljena, da po&oltne to ogromno ozemlje ter ga zasužnji. Kitajski komunisti so uvideli vse to in tako tudi Sun Jat-sen. Zato se je moral nadaljevati boj za narodno ujedinjenje Kitajske in poraz različnih vladarjev po posameznih pokrajinah. Njihen pro gram je bil: Razlastiti veleposestnike in razdeliti zemljo med majhne kmete v skupne komune; zboljšati šolstvo in zdravstvo ila kmetih; modernizirati kmetijstvo, nadaljevati narodno revolucijo, dokler se dežela ne zedini. In naposled popolh boj proti Japonski. L. 1926. je Sun JaUsen umrl, kar je bila velika nesreča za Kitajsko. V Kuomintamgr so se vrinili razni ljudje In začel se je notranji boj, ki je prišel do vrhunca 1. 1927., ko je Ciang Kai šek postal načelnik. * ^ Kakor sem že zgoraj omenil, je med kitajsko in mehiško revolucijo veliko sliČnosti, ču Teh (pravijo mu rdeči Napoleon) je zelo podoben Emilia-nu Zapati, a čank Kai-šek pa Carranzi. Kakor ta je tudi čang Kaisšek podedoval veliko nalogo, da ujedini deželo in reši agrarno vprašanje in liki Carranza je tudi on delal, kakor so m»U narekovali tuji in domači kapitalisti. Sledila je desetletna borba. V tem ča^u je čang Kaj-Šek s pomočjo in o-rožjem evropskih velesil pa s pomočjo ameriškega kapitala Izvedel šest oboroženih pohodov nad tiste pokrajine, ki so bile pod kontrolo kitajskih so-vjetov. Na koncu koncev je prišlo 1. 1936. do premirja in združene fronte proti Japonski, ki kljub vsem tegobam in oviram obstaja še danes. Toda več o i*m prihodnjič. "ProUtarec" ne bi mogel U-hajati bras podpor. Ker »o mu pot rab na, upotrabite priložnosti ta a hiranja prispevkov t nje gov tiskovni sklad. POVESTNI DEL LEON LAMBRY: Nepristni kozak (Nadaljevanje in konec.) Raul je sedel med generalom in tolmačem. Njetgov načrt se je razvijal po mili volji. Želja, da bi se polastili polkovnika, je napravila Ruse lahkoverne in odobrili so njegovo zgodbo. Sedaj mu bo lahka stvar, dospeti do svojega brata in dobiti od-puščanje za pobeg, ako mu pove o naklepu, ki se je snoval proti njemu. Veselje ga je prekinjalo, komaj komaj je mogel mirno jesti. Ali paziti je moral, «la ee ne izda. Zato je Raul podvojil svojo čuječnost. Ko je šlo kosilo h koncu, je vstopil vo jni k in gov oril z generalom. "Francoski odposlanec prihaja," je prevedel tolmač; "dobil bo pismo, prej ko se vrne k svojcem!" % V tem trenutku so se koza-ki na straži pred durmi odmaknili in narednik v uniformi ganl-nih lovcev je pristopil. "Gospod general/ je pričel. Toda njegov pogled^ se je srečal z Raulovim, in obstal je kakor okamenel. "Gospod Da voy," je zacepetal. In ne da bi bil opazil mežikanje pri mladeniču, ki mu je hotel zavezati jezik, je nadaljeval : "Vi ste? ... ste res vi? ... Kako to, da ste tu? Ujetnik?" Raul je bil šinil kvišku; spoznal je narednika Berlota, iz bratovega polka. Ker je prišel natanko tedaj, ko naj bi se bil njegov načrt obnesel, je bilo to zanj pravcata nesreča. Mrtvaški molk je vladal po ču mnati. "Kaj je rekel?" je vprašal general. Tolmač si je bil zapomnil samo ime, ki ga je izprogovoril narednik, zato je odgovoril brez omahovanja: "Rekel je, da je ta mož za vašo mizo D a voy, to se pravi polkovnik, ki ga iščemo." Narednik bi bil mogel zanikati te besede, pa Iga ni bilo več ondi. Zanašajoč se samo na svojo srčnost, je bil zapustil izbo, skočil na konja in na skok na splav dirjal poročat svojemu poveljniku, kaj se godi. "To ni mogoče!" je brundal general. 'Ta mladenič še nima osemnajst let... in ... še v francoski vojski, kjpr naglo napredujejo, ni tako mladih generalov. Vi niste razumeli." Tolmač je bil videti užaljen, ker se je dvomilo o njegovi postavi. "Oprostite/ gospod general," je dejal, "prav dobro sem razumel. Narednik je izustil štiri besede: 'Davoy! .. . Ste vi? ... u jetnik?' Te besede so jasne in sicer ste videli kakor jaz njegovo razburjenje, ko je zapazil svojega poveljnika. Ali se ni izdal s tem, da je ušel?" General je bil na nejasnem. Okrenil se je proti Raulu in pa v prav slabi francoščini vprašal: "Ste li vi Davoy?" Vrli dečko je razumel, da mora po vsaki ceni rešiti svojega brata. "Kaj bi mi pomagalo tajiti?" je odvrnil; "ta bedasti narednik ni znal držati jezika za zobmi, moji načrti so razdrti!" "Vaši načrti!" je zatulil general. "Potemtakem je resnica, velikim navdušenjem Kralja hrabrega naroda, ki vodi borbo pod komando velikega vojaka Oraša MiKajlovi-ca. Jugoslavija je edina. deiela, ki ima se danes svobodno vojsko 250,-000 vojakov, dobro oboroženih, ki se bori proti močem osišča. ki so okupirale deželo. Odkod dobiva Mihajlovič svoj vojni materijal je tajnost. Predpostavlja se, da nekaj s Rusije, a nekaj je od združenih narodov. Toda očividno je, da dobiva ta materijal redno in je tako v stanju, da nadaljuje svojo ofensivo in da udari na moči osišča bodisi v Hrvatski, Bosni, črni gori ali Srbiji. Mihajlovič je kakor pravijo, obvestila, vodja kombinirane balkanske ferilske vojske, ki se širi po Jugoslaviji, Albaniji in Grčiji ter Rumuniji, ki je napravila že načrt, da počno s novo koordinirano ofensivo proti o-sisčnim garnizijatn, s ciljem, da uspo-stavi drugo fronto ter na ta način privleče del osisčne vojske, ki se bori sedaj v Rusiji. Ta vest je postala še snačilnejša radi dejstva, da je jugoslovanski vojni kabinet, ki je izvrševal administrativno oblast is Kaira, sedaj premeščen v neko mesto v Jugoslaviji. Mihajlovič« so imenovali xa šef« generalnega štaba. On je bil že vojni minister. Sedaj je celokupna administracija vojne kontrole v Jugoslaviji v njegovih rokah. Vlada, ki je danes objavila to vest, se je izrazila: "lzgl«da, da sa približuje odločilni čas in da pripravlja vrhovna komanda jugoslovanski narod, da se dvigne proti skupnemMl sovražniku." To je utrdilo in dvignjlo moralo vseh balkanskih .narodov in s tem, da j« Mihajlovič ¡mobiliziral nad sto ti-sič osiščnih čet na Balkanu, je napravilo in neprestano dela neoc uslugo združenim narodom. Jugoslovani uživajo simpatije lem svetu. Toda ne morebiti radi kakega ubeine(ga fanta ali pa raznih ljudi, ki tratijo čas in zapravljajo ljudske žulje po Ameriki, oego radi nezaslišanega junaštva in avobodoljub-ja jugoslovanskih junakov pod poveljstvom poprej tako zapo-stavljanega Draže Mihajlovi-ča. Ta edini more reči, da predstavlja jugoslovansko ljudstvo, ker tvega z njim svoje življenje za svobodo svoje lepe domovine. Vsi drugi, ki hočejo veljati za predstavnike Slovencev, Hrvatov m Srbov tukaj in drugod, so vsiljivci. Za mej na jugoslovanska vlada v Londonu je neustavna ; kajti Jugosla-vija se je, če se ne motim, vladala brez vsakršnega ljudskega mandata že od 1. 1923. sem. Leadviltski filozof brez filozofije hoče biti v svojih Sličicah o Rusiji' do kraja originalen. In posrečilo se mu je tisto poskusanje v polni meri. Kakor po navadi. Modrijan ostane modrijan, pa modruje, da ga niti vrag ne razume; posebno pa Se ne, kadar ga piči muha, da hoče biti originalen v vsem, v nedoslednosti in mrcvarjenju naše govorice. No, pa tudi slepa kura najde zrno, pravi naš predgovor in našemu modrijanu se je p6 dolgem času vendarle enkrat posrečilo najti nekakšno zrnce v sledečih nepristnih -tavkih: Jaz Želim, da bi se vojna kmalu končala s porazom osišča in pa da nastane zopet normalno življenje po vsem svetu. Rudolf Potočnik. Gornja slika kaže angleške in ruske državnike, ki so podpisali pogodbo medsebojne pomoči aa terasi pred domom aaglaskih ministrskih predsednikov, 10 Downing Street. Od leva proti desni: M. Majski, sovjetski veleposlanik v Londonu; Vjačeslav Molotov, sovjetski komisar za guaaaja sadeve; Clement Atleef Oliver Lyttleton; ministrski predsednik Winston Charchill in Anthony Eden. višane plače. Ali to povišanje je le pesek v oči. Saj ni nemška marka skoro nič vredna. Med upokojenci dobita jo pokojnino samo tisti, ki so bili sprejeti v Heimatbund; mnogim pa je bil K b | ^ sprejem v to organizacijo od- j r vidno, da temu ni tako pri ju-1 lirfija, ne Hitlerja. Ni re$, da so goslovanskem vladnem zaatop-stvu v Washingtonai. In celo še sedaj ne, ko je kralj tukaj. samo kapitalisti krivi te vojne s pokojnim Chamberlainom v Evropi, zlasti pa še po naših lepih krajih! Ko se enkrat ta krvavi vihar poleže, bodo naši vred, ali pa morda versaillska | ljudje zelo potrebni podpore, pogodba. Malo je je treba pri- če jim bomo mogli kaj poma- Tam doli na Balkanu }e kile vsled petstoletnih razmer pod Tarkom vsaj približno tako kakor prej na Kavkazu: ženske so opravljal« vse dalo, moški so s«d«li dan na dan pred kače. kadili cigarct« ali lalo, politizirali, bi česa poročal iz Clevelanda. klonjen in tako je šla v zgubo Cleveland, O. — Proletarčev tudi pokojnina. Zdaj so siro- • urednik me vprašuje, zakaj ne makj ij^ niti pare jim ne dajejo za življenje. Živijo od dobrodelnosti domačih ljudi. . Upokojenci javijo od dobrodelnosti domačih ljudi... To se pravi, da s6 berači, da mo- pisovati tudi delavstvu, ker se nI zavedalo in ni hotelo poslušati svojih voditeljev; pa tudi Tisoč dolarjev Prireditev Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije st. 8 v Ghicajju, ki se je vršila dne 24. maja, je prinesla čez en tisoč dolarjev čistega (jobička.* Kdor ima kaj opraviti danes s prireditvami, bo rad priznal, da mora biti prireditev, ki prinese tisoč dolarjev v blagajno, že zelo dobra. čikaška naselbina je lahko | ponosna na 24. maj, ker je bil to dan, ko so čikaški Slovenci v dejanju pokazali, kaj se lahko zmore v složnem sodelovanju. Sotrudniki te prireditve so pokazali, da imajo še slovensko srce, ki čuti s trpečimi rojaki v stari domovini. V imenu Čikaškega odbora in lačnih * pa umirajočih ljudi v Sloveniji se prisrčno zahvaljujem društvom, pevskim zborom, klubom, posameznim u-metnikom in umetnicam, pa vsem drugim delavcem, ki so sodelovali pri tej dobrodelni prireditvi. Prav lepa hvala tudi slovenskemu časopisju v Ameriki za to, da je stoodstotno sodelovalo z nami v tem našem človeko- tanje. Ker pa tega ni, si mislim. da se ne izplača pisati samo za peščico ljudi, ki se res rajo beračiti, če hočejo še na- j za kaj zanimajo, dalje tlačiti travo. j Ko govoriš z ljudmi ter jim V tujino so pobegnili ljudje, prigovarjaš, naj si naroČijo ta Igati in če bo še kaj živih ostalo. V zadnjem Proletarcu sem ... . . čital poročilo pomožne akcije!Ijubnem P"Sevanju in enako medsebojno kavsanje je precej ter videl, da je bilo do 1. julija P^P« V8e <*eIo pomožnega prispevalo k temu, da smo do- nabranih skoraj 22 tisoč dolar- £lbanJa- mu! Saj bi človek rad kaj opisal, če I bili, kar imamo. če bi bili de- jev. To je že lepa vsota. Upaj- ^Po zahvaljujem direk- bi se ljudjeJ>olj zanimali za či- lavci politično oraganizirani, bi rno, da pojde še tako naprej ali jugoslovanske radijske * n M s.« V _ _ _ 1 ^---- - • -■ > f —. — * I i___ tM 1 • 1 • • _ _ _ I____ _ f I_ f — • . 11 I _ M rs n m i« L» 2 t ^ «sa ma tvorili npoČ, ki bi je nobena sila ne prematgala. Kaj pa po vojni? Ali se bomo vzbudili ali pa pustili, da se ki so vedeli, kako se to naredi, če ima človek tamkaj milijone ljudskih žuljev v zlatu na razpolago in se še vrh tega izdaja za nekaj, kar pravzaprav ni. Pustili so ubogo ljudstvo ha ce- dilu. Toda to jim ne dela niti Za igranje te ali one vrste jim cenljivo najmanj preglavic. Upokojenci gor, upokojenci dol! Naj beračijo! Kaj nas to briga! In narod?! Hm, mi smo narod in nam gre vse narodno Ljudje prelivajo ali oni list, ti odgovorijo, da sploh ne utegnejo čitati, ker so preveč zaposleni. Drugi ti tudi zabrusijo v obraz, češ, da te vse tisCo vedo, ali pa, da so tisto. kar listi pišejo, že pozabili. debatirali, igrali, filozofirali bras filozofije ... ali 'simply gazing in tke air'... Morda sa j« v nov«ji» dobi} PremoŽenje občudovanje vseh združenih" narodov km* hfremeaile. Pri tistih, ki so prišU | «1 — ttO, hm. Za naS, ki 8ITIO S in dajejo dober vzgled in inspiracijo * Ameriko, se ni dosti izpremenilo. j kraljem. Za nas, ki smo narod, drugim zasužnjenim narodom« \ En tefe" delajo, tri tedne pa podpira- j Tako mislijo, a VČasih Celo gO- vsem ki trpijo litjem. vorijo tako in, nekam čuden pod Hitlerjevim krvopre- i« ▼ogal«. Ko prid« do konca takega . ftankiranja, ni ničesar. ' ■ _ . ... . .. Ali bi ne bilo dobro nekaj tak^a *me" *e raZllJ* T*> Obrazih, sicer malo č«uia«fa, pa »orda le d«-! Smeh, ki nima nobene prisrč-brega "ruskega vetra", ki je tam de-| nosti V Sf bi. Ciničen smeh: sti izpremenil, da bi bili "most men Zgornje vrstice v polkrep-kem <1 robnem tisku so priobče-ne dobesedno in tako, -kakor jih je prejel ta list. Po njih se prav lahko sodi, da nima človek, ki jih je pisal, nobenega pojma o skladnji slovenske go- at work", ne le pri politiziranju in •trankarstvu? Da, dobro in prav bi bilo, Če bi močno potegnil "ruski ve- vorice. Beseda "Kralj" se piše ftkí>z¡ Pra?ne P^ale gredi stavka z malo začetnico, pa čeprav je "kralj" še tako velika zverina. Ona ni slovanskega porekla, kakor ni "kraljevina" slovanskega izvora. V našo lepo govorico se je vrinila šele Trunkovi glavi in pa po paša-likih, po katerih pasejo trapaste ovce in ovne pastirji njegove sorte. Nekod je citati tole: "Na slovenskem so uradniki dobili po- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JÈDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združene država (Uvea Chiraga) la Kanada $6.00 aa letai $3.00 sa pol letat $1.50 sa četrt letat M Chicago in Cleave $7Í0 sa celo latot $3.75 sa pal letat sa laeaaaislva $$.00. Naslov zo list in tajništvo je: 4» i 20,17 Mo. I n »v mía le Avenue I i Cli m* » go, Illlnola ^ Kakor sporoča jugoslovanski informacijski center, so še pred nedavnim ubili slovenski rodoljubi dva znana Kvizlinga v Ljubljani, in sicer bivšega urednika ljubljanskega "Slovenca" Franca Straha pa občinskega tajnika Giovannija Prin-sija. To bi morali storiti iskreni Hrvatje s Pavelicem, a Srbi pa z Nedičem in položaj četniške vojske bi bil izdatno olehčan. Slovenci dajejo prav lep zgled obojim. Pavelič in Nedič zaslužita kaj takega v polni meri. Med številnimi značilhostmi, ki jih je bilo opaziti na čika-škem vseslovanskem shodu dne 19. t. m., je bilo tudi to, da se je atoliška duhovščina zlasti med Poljaki presneto malo zanimala zanj, kar je vsega obžalovanja vredno. Na shodu se' ni kar trlo poljskih ljudi. Pričakovati jih je bilo več, veliko več, če se vpošteva dejstvo, da je najmanj 300,000 Poljakov v Chicagu. če bi šlo za\akega škofa ali kardinala, bi bržkone že sami Poljaki napolnili obsežni Soldier Field. Narodni Glasnik se peča v eni svojih zadnjih izdanj z vprašanjem, zakaj se jugoslovanski konzuli v tej deželi ne pa časa ne manjka. Takšni se prav malo brigajo, kaj se po svetu godi. Sedaj, ko besni vojna furi-ja, so industrije v polnem zamah^, pa obratujejo noč in dan in zaposlitev je velika. Toda kljub temu je še zmerom dosti ljudi brez dela. Ko greš od tovarne do tovarne, opaziš povsod ženske in moške, ki stojijo v vrstah ter čakajo, da bi dobili delo. človek zares ne ve, od kod se jemljejo ti ljudje. Vidi pa se, da je veliko tujcev prišlo v Cleveland za delom. Ti so prvi, ki iga dobijo, med tem ko domačini čakajo. Slišal sem, da samo v eni tovarni dela tri »to Minnesotčanov. Koliko jih pa mora biti še iz sosednih držav? Morda je pa dosti tudi takih, ki si delo izbirajo. Kajti vsak bi rad kaj več zaslužil. Bari so pa tudi zaposleni. Sedaj ko je več denarja. • ko je zaslužek precej boljši, si vsakdo hoče več privoščiti kakor prej. Mno-gokdo se tudi rad pohvali, koliko zasluži, a ne ve pa, da mora nekdo drugi umreti na i«»ti račun. Delavska politika v tej državi je po psu. Državne oblasti so stvar tako uqpdile, da ne more razen republikanske in demokratske stranke nobena druga na glasovnico. To jesen se bodo vršile volitve za državno posta-vodajo in kakor se kaže, ne bo ne socialistične, ne komunistične «stranke na glasovnici. Zavednim delavcem bo težko kaj izbirati ali pa sploh voliti. Tako bo ostalo še zmeraj po starem. % Odkar imamo vojno, se delavstvo še tnanj briga za politična vprašanja kakor poprej. K vragu s politiko! Tako je čuti mnogokje, čeprav je delavstvu pa še bolje. / § Tudi v Detroitu smo imeli odbor za pomožno gibanje. spet nadaljuje stara ijrra! Si-1 *mp*k J« V8e cer je potrebno že .sedaj, da se I18? «t.hn.lo. Nab.ral. ao za So- zanimamo in gledamo v bodoi-1 VJeU,ko RuslJO ln JU*°*lov»n- noiit Treba je paziti na to, da bomo imeli besedo pri sklepanju miru; kajti nikakor ne bi bilo prav, če bi spet vladali tisti, ki delajo vojne in teptajo ljudstva. Morali bomo delati za to, da tisto odpravi in ustvari svet, ki nam bo zagotavljal trajen mir in prinašal blaginjo za vse. Kakor sem že zadnjič o-menil, »o si vzeli naši vojaki dopust za 14 dni, t. j. tisti, ki so bili pri drugem naboru potrjeni. V armado odidejo 29. julija. L. Zorka so pa odpustili zaenkrat; najbrže si mislijo, da bo več koristil doma kakor v vojski. Ivan Babnik bo pa moral iti. On je bil Že v Jugoslaviji oficir in tu ga bodo porabili tudi za kaj boljšega. Kar je drugih mlajših, bodo pa poklicani enkrat pozneje. Za Cankarjev glasnik se Hudi zanimamo. Da ga finančno podpremo, se bo priredil piknik v ta namen v nedeljo 16. avgusta na izletniških prostorih SNPJ. Občinstvo in prijatelje že sedaj opozarjamo na to, da se udeležijo tega izleta v obilnem številu ter nam pomagajo še za naprej vzdrževati to pomembno revijo. Paziti nam •je treba, da nam ne izmre št1 to, kar imamo. Kulturno je naša stara domovina sedaj mrtva in le mi moramo držati kulturo pri življenju, dokler se ne porazi fašizem. J. Kt-ebel. pobrigajo za jugoslovanske | politika potrebnejša kakor pa mornarje, ki morajo po ukrepu kapitalistu, ki izda milijone za- ameriških oblasti na Angleško, med tem ko drugi l^hko ostanejo tukaj, ter zahteva, naj jugoslovanska vlada spodi tiste brezbrižneže h službe, če ima kaj srca za mornarje. ftčititi svoje ljudi in se potegniti zanje je prva in poglavitna naloga vsakega vladnega zastopstva v tuji deželi. Iz tega in morebiti še kakega drugetga primera pa je raz- njo, ker ve, da oirtane z njo v sedlu, kontrolira vse bogastvo In jaha obenem tudi delavca. Ta se kot ustvaritelj vsega bogastva pa vsemu temu upira ribajo ter si polnijo mošnje na njegov račun. če bi se delavstvo zavedalo svoje politične moči in bi bilo organizirano, bi ne bilo tega groznega klanja, nki ne Mumo- Porocilo iz Detroita Detroit, Mich.—Zadnjih par tednov sem pečlar, ker sta si žena in hčerka dali 8 tedne počitnic ter se odpravili v Mehiko. Včasih sem zelo zaposlen. Kadar pa utegnem čjtati ali pisati, me pa tudi nikdo ne moti. V tovarnah, ki izdelujejo vojne potrebščine, »o povsod jako zaposleni; večinoma delajo povsod po 6 Tlli 7 dni v tednu. Ravno da^ies ¿Kam v listih, da bo moških kmalu primanjkovalo za delo in da bodo Že v septembru potrebovali 80 tisoč žensk za delo v tovarnah. Vse ženske se bodo morale menda priglasiti; tiste, kl bodo sposobne, bodo morale iti delat v to- ske četnike, kar je vse dobro in potrebno. Treba se pa nam bo •pomniti tudi rojakov v starem kraju in če sedaj nabiramo, bomo imeli nekaj nabranega tedaj, ko bo čas, da pomagamo*. Veliko več zanimanja je tukaj za vseslovanski kongres in na vseh društvenih sejah se največ pečajo s to zadevo. Lepo in dobro delo je vse Slovane združiti. Ampak pri tem se žal deluje tudi za jugoslovansko kraljev ino. Saj je skoro na vsakem takem shodu kak zastopnik jugoslovanske vlade. Dne 18. julija je bil shod vseslovanskega kongresa v Detroitu (Tech. Highschool) posebno za Jugoslovane. Udeležba bi bila lahko boljša, ker je Jugoslovanov dosti v tem mestu. Vseeno pa se je shod vršil lepo in za glavnega govornika je bil Franc Snoj iz Jugoslavije. Več kakor eno uro je trajal njegov govor. Jaz sem ga lahko poslušal in tako menda tudi drugi Ogreval se je za veliko Jugoslavijo Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Kajpak pod tako vlado, kakor je bila pred vojno.) Omenil je tudi, da priporočajo nekateri ljudje veliko centralno državo; ali po njegovem mnenj« bi kaj takega ne bilo nič umestnega za nas. Pobirali so tudi na tem shodu za jugoslovanske četnike ter nabrali v ta namen Čez tisoč dolarjev od organizacij* in posameznikov. Upam, da pride to v prave roke za četnike. Vse želimo, mislim, da se naj po tojni ustanovi dobra jugoslovanska vlada, .ki bodi narodu in napredku v korist. V prvi svetovni vojni smo delovali za Jugoslovansko federativno republiko/ čeprav nismo uspeli, so ibile po mojem mnenju tiste ideje dobre. Kakšno vlado bodo dobili naši ljudje po sedanji vojni, je pa vprašanje njih samih, če ne bodo vseh pobili in pomorili. ure Geo. Marčanu, ki je po radiu oglašal našo prireditev zastonj. Takisto tudi Zvonku Novaku in Johnu Gottliebu, ki imata veliko zasluženje za uspeh tiste naše skupne prireditve, prvi s svojimi članki, a drugi pa s tajniškim delom. še enkrat prav iskrena hvala vsem skupaj! Ali nikar ne pozabite, da smo delo šele pričeli, de veliko bo treba prositi in nabirati, da vsaj nekoliko ublažimo gorje trpečim rojakom. Bodite zavedni Slovenci in zbirajte pa prosite, kolikor le morete! Kot dobri ameriški državljani kupujte ameriške vojne bonde! Kajti le z zmago Amerike bo zasijalo solnce z late t svobode tudi vašim rojstnim krajem. An^on Krapevtc. predsednik krajevnega odbora. # Osebna vest Znani slovenski zobni zdravnik dr. Frank Paulich se je sredi tega meseca za stalno preselil iz te države v Minnesoto. Tu je izvrševal svoje posle«v čika-škem predmestju Ciceru, a tam pa je odprl svoje poslovne prostore v Virginiji; nastanil se je nedaleč proč, in sicer v Kin-neyju, kjer bivata stari oče in stara mati njegove hčerke, kakor je sporočil kvojim prijateljem v Chicagu. Pred par leti. mu je umrla žena. ♦«HMMMlini MOM»»«« BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-,161 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. iMIIIIIMIimWMi **********fttuttittM+a POSLUSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicaiju od 9. do »0. ure dopoldne, postaia WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchah. MMMMMMMM>tt#»>MM ter dovoljuje, da ga drugI teko- ^arne za vojno. (V resnici jih j menda več kakor polovica dela že sedaj.) Kakor kaže, bomo imeli vojno še dolgb, ker se sovražnik ne bo dal poraziti tako lahko. Nesrečni narodi Koliko trpi ZA LIČNE TISKOVINE v n VSEH VRST PO ZMERNIH CFNAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, HX. Tel. MOHAWK 470T PROLF.TAREC SE TISKA PRI NAS P rolo tarée, July 29, 1942 KNJIGARNA Romani, povesti, črtice in opiti * Poučne in znanstvene knjige PROLETAÄCA Pesmi, poezije, igre Angleške knjige socialne in znanstvene vsebine 2301 Son i Ii Lawiitlttlt» Avenue Romani, povesti, črtico in opiti OjKimbe, 370 strani, broi. $1.60, vet..................2.00 XII. zvezek: Pohujianje v doli-ni ientflorjanski, Zgodbe ii dolin* ¿emflorjanske, Novo iivljenje, Opombe, t 366 str., broir $1.60, vet. 2.00 j XIII. zvezek. Za kritem. Sosed Luk», Kurmt, Opon*be. 359 str., broi, $1.60, vez. 2.00 XIV. zvezek: Pesmi, Nioba, Črtice, Novele, Hlapci, O-pembe, 313 .strani, broi. $160, vet..............•------- 2.00 XV. zvezek: Troje povesti, Črtice. Opomoe. 327 str., bi o*. $r.60, vet............... 2.00 XVI. zvez»k: Satir čni spisi, Kritični in polemični spiti. Bela kritantema. Volja m moč, Lepa Vid», Opombe, J16o str., broi. $1.5(4 vez..................................• 2.00 XVII. zvezek: «Vtiče, Milan in Milena. MoJe iivljenje, Grelnik Lenart. Opombe, 339 str., broi. $1.60, vet. 2.00 (Prv h 7 zvezkov v fini napol-usnjevi vezavi po.......... 2.76 Finsgsr F. S.t Zbran! spiti: I. in II. zvezek :Pod svobodnim solncem, povest davnih dedov, 468 aur.t broi. 2.50 III. tvezek:It modernega sveta, roman, 2K0 str., vet. 1.76 IV. tvetek: Dekle Ančka in Srečala sta se, novela, 200 str., broi. $1.25, Vet. 1.76 VII. tvetek: Moja duša va.«u-je, Skomini na petelina, Slike brez okvira, Pisarna, Gospod, 272 str., broi. $1.25. vet. ....................... 1.76 Maaelj Fran-Podlim bar tki— Zbrani spisi: I. zvezek: Slike in črtice, Gorski potoki in TovariK Damijan, br. $1.26, vez. 1.76 Pregelj Iran, zbrani spisi: IV. avezek: t Zgvdbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sv. noč, broi. $1.26, vet......................... 1.76 Tavčar Ivan: Zbrani «pisi: I. tvetek: Gospa Amalija, Dona Klara, Povest v kleti. Antonio Gledjevič, Bol-■ na ljubeten, M Uda leta, Margareta, Ivan Slavelj, Valovi iivljenja, Med gorami, 606 strani, broi. $1.50, vet. ...................... 2.00 II. tvetek: In vendar I So-' ror Pia, V Karlovcu. čet osem let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broi. $1.60, vet............... 2.00 III. tvetek: Otok m struga. Tiberiuj Pannonicus, Ku-tovci. Vita Vitae Meae, Janez Solnce, 464 str., broi. $1.50, vet............... 2.00 IV. tvetek: Grajski 4000. V Zali, Izgubljeni bog. Pomlad. 612 strani, broi. $1.50, vet......-....... 2.00 VI. tvetek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika, broi $1.50, vet...................... 2.00 Trdina Janes: Obrani spisi, (Uredil I)r. Ivan Prijatelj I, Bajke in poveali o Gorjancik. III. knjiga, broi. 75c, vet...... 1.25 | IV. knjiga, bros. 75c, vet....... 1.25 V. knjiga, broi. 60c, vet....... 1.10 VI. knjiga, broi. 85c, vet..... 1.35 VII. knjig«, broi. *5c, vet....... 1 15 VI. in VII. knjiga skupaj, v«»z. 2.50 VIII. knjiga, broi. 7%c, vez..... 1.25 IX. knjiga, broi. 75*. vet. ... 1.25 VIII. in IX. knjiga *ku, L zv., broi. $1.25, vez........... i. in II. zv. »kup., broš. $2.26, vez......................................... Zivčevj« človeka. (Dr. Alfred 6erko), ilustrirana, vez........... Bacili in bacilko, (Damir F«t-gd), humoreske, broi....... ,45 Babilonska ieaa, (Joe Hosting), zanimiv roman v dveh delih, 62» str., broi. $1.75, ves........ 2.36 Beatin dnevnik, (Li^iza Pesjake va), roman, broil[ .50 Beg ia teme, (ruski pisatelji), broi. 50c, vezana......... 1.00 Beda kova iapovad, (Aug. Strind-berg), broi, $J.26, vet......... 1.86 Ben-Hur, (L. Wallace), povest v dveh delih, 570 str., broi. 1.75, vet. .............................................2.26 Besi. (F D. Dostojevski), roman v dvelf delih, 768 strani, broé. $2.00, vet. ................;....... 2.60 Belgrajski biser, povest it davnih dni, broi...................15 Baneška vedeievalka, povest it preteklih dni, broi..................26 Boj s prirodo in Trcakova Urška. povesti, broi..............................36 Bo y, (L. Colonia), roman, bro^. 25 Boaična pose m v prosi, (Charles i>«ckens), broš..........26 Belo noči—Mali junak. (F. M. Dostojevski), povesti, broi. .45 Bilke. (Marija Kmet), povesti ia črtic«, broi.............25 Blagajna velikega vojvodo, (Frank Heller), roman, broi. 1.00 Bres sarja, (Milan Pugelj), broi. 75c, vet......................... 1.25 Cvetke, (H. Majar), šopek pravljte za stare in mlade, broá.....................20 Cvetina Borograjska, (H. Majar), povest, broi.................35 Ciganova osveta, povest, broi.. .16 Črni šensati, (Maurus Jokali), "Á broi. $1.26, vet...................... 1.76 Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi...... .60 Daj nam danes naš vsakdanji krak, (A. Cerkvenik), povest, broi. ...............40 Darovafta, (Alojzij Dostal), tgodovinska slika it dobe slovanskih apostolov, broi. _______ .30 Dalmatinake povesti, (Igo Kai), broi. ................ ....................46 D«dek je pravil, (Julij Slapéak), pravljice in pripovedke, broi. .65 Devica Orleanska, (S. K ), slika it preteklih časov, broi.........36 Domača bivali, (Damir Feigel), vet. ...................................... .40 Drobii, (Fr. Milčinski), povesti- ce, broi,....._____________________;.......75 Dva svetova,. (Ivan MoWk), povest slovenskega priseljenca, broi% .... ...........i .,. .60 Don Corea, (G. Keller), roman broi. ....................16 Dve slike, (Ks. Meiko), broi.. .40 Dvonoiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljic« a slikami, vez..................75 flisabeta. hči sibirskega jet- nika» broi................20 Farovška kuharica, (J. d. Bsar). povest, broi.. ...............40 Filosofska sgodka, (Aloja Ji- rasek), vez. ..............36 Francka in drugo, (E. Kristan) broi.....................25 Francija in francosko Ijndatvo, (C. Petelin), sploien tanimiv oris Francije in njenega ljudstva, broi.................................50 Fran Baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov, (G. Pandurič), broi.......................................86 Glad, (Knut Hamsun), roman broš. 75c, vez. ............... 1.25 Gad je gnesdo, (VI. Levstik), broi. 75c, vet. ...................... 1.25 General Lavdon, oče vojakov imenovan, (M. Molek), broi. .66 Gosdovnik, (Karol May). povest it ame-riikega življenja v dveh delih, broi. ............................ 1.00 Gospod Fridolin 2ol«* ia njegova drniina, (Fr. Milčinski), vet.....^...........36 Grešnik Lenart, (Ivan Cankar), življenjepis .otroka, broi. ........ ..................... .76 Hiša bres oken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi. .............50 Hadii Mural, (L. N. Tolstoj), roman, broi.......f.................... v .60 Heptameron, (Msrg. Valolska), povesti, broi..............36 Humoresko, grotesko Ia satir« (VI. Atov in Teffi), broi. .. .50 Is naših krajev. (Zofka K veder), povesti, vet...............1.00 Igračke. (Fr. Milčinski), črtice, vet. ..........-..................«... .75 Jeromkin krog, (A. Koževni-kov), povest ta mladino a slikami, it ruičine prevel I. Vuk, broi.............................. .85 Jag, (p. Ohocholouiek), »go-dovinski roman, 614 atrani, broi. 76c, vet.....................«... 1.25 Jasn Miseria, (P. L. Coloma), povest, broi........*............... .75 Jurkica Agičeva, (Ks. iandor- Gjalski), broé. 40c, vet..______ .75 Konfesije lilerati, (J. M Machar), zbirka spisov, broi. SOc, vet. .........................«... .85 Kasaki (L. N. Tolstoj), 4kfttkA- •ta Dovsat, broi-------------------50 Kr»ljev vites, (M. Zevsco), tg1>-»lovinski roman, 874 strani, broi. $1.00, vet....................... 1.60 Krautser j«va sonata. (L. N. Tohtoj), roman, broi...f..........40 ; K'v»s osveta, it spinov črkeake *S častnika, broi....................86 Ljudske povesti, (frrtnc J»k- 1 ¡ M), hrol............... .50 j Ljubljanski tipi, (Jea. Suchy), «ttirléno.p.ihoi,,ikt dbratl. Fran Erjavec, tbrani spisi: I. tv. Povesti, vet................... V. tv. Zbrani spisi ta mladino vet.................................. PESMI IN POEZIJE Akropolis in piramide, (Ant. Aškerc), poVtični spreh >di . po Orientu. fina vetba.... j Atila v Emoni, romanca, (Ant. Aikerc), broi..................... Balade in romance in Stara pravda, broš............. Homer jeva lliada. (Fr. Omer-za), broi. I. zv. spev, 76c, VII. zve. XII. »pev ............. Junaki, epske pesnitve, (Ant. Aškerc), fina vezba ...... Moderna francoska lirika, (Ante Debeljtk), vet...... Preproste pesmi, (Mile Klopne), v«........i........ Poooije, (S. Gregorčič), j. zv., vezan ................... Poealje (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format, eea. .................. Poezije, (Dragotin Kette),' vez. Poesije dr. Franceta Prešerna Pesmi, (Srečko Kosovel), broi. Pohorske poti, (Janko Giaser), broi..................... Primoi Trubar, (Ant. Afkerc), zgodovinska epska pesnitev, vez...................... Pesmic« ia prirode, (VI. Ka- pas), broš. ............... Slovenska narodna ¡trika, (Jan- ko Gliuer), broi...,................. Solnce in sence, (Ante Dt beljak, broi............. Slutnje. (Ivan Albr^cht), broš. S leske pesmi, (P. Retruč), vez. Sto let slovenske lirik«,. od Vodnika do moderne, (Cv. Golar), broi. 66c, vez. ... Strup ia J «de j«, (J. S. Machar), broi. 75c, ve«..................... . V aarj« Vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broš. Trbovlje, proletsr < » 2fi57 S. Lawndale Avs. i I CHICAGO, ILL. i! . ...............Ml*»». ABC socialisma,' kratek pregled socialističnih teorij (Iv. V Molek), broi.......................... Ali jo religija pr«a«hala funk-cionirati 7 t)ebata . ... ^.. Ali spolna vsgoja rea ni potrebna? (Frsnjo žgečl, broi. Angleško-slor«nsko berilo, (Dr. F. J. RerW), vet...,, čitanka o higijeni, (Dr. Ivo Pirc> Unstrirana, vet....... Borbo an jugoslovansko drinvo, (Dr. Al. Ogris), broi. .......... Človek — od bed in kam. duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez....................... Državljanski priročnik. (Leo Zakrajiek. broi....................... Doba rasama, (Thomas Paine), broi...................................... Govedoreja, (R. Legvsrt), s slikami. brod. ............———— Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 Weat 26th Mreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Ezcept Wed. and Sun.) • >30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 221» So. Ridgewap Aft, Tel. Crawford §440 If no answer CaR Austin S700 Slika Doriaan Graya, (Oscar Wilde), roman, broA....... S poti, (Itidor Cankar), potopisne črtiee, broi. ......;...... Sesuti Stolu, (Ivan Molek), povest it dobe velike amerMHte WriÄe, brni................ Sosedje ia drngo novele, (A, P, čeho*), bl-oi........... Siran« tttlilb, (A. Ro4mahc), povesi it delavskih bojev, Stric T«meva ko«1^.......... S rta, (Amici* Miklsvčlčevs), k v igo j i mladiae, vat........ S^séi»! aa Pteieraa, (Erne-ttina Jtloviek), broi....... A Yugoslav We< kly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its ^durational Bureau PROLETAREC KIM'CATION j ' ORGANIZATION CO-OPKRAT1VK CO M M ON W|i ALT'! NO. 1820. Pebliske«! W««kl, el 2301 So. LswndsU Ave. CHICAGO, ILL., July 2® 1942. VOL. XXX VII. FASCIST PAPERS \ porous action by the Federal Bureau of Investigation is cracking the Gt i man-American Bund and iU "hunting and fishing club" front», but «till flourishing, after eight month* o# war, are numerous seditious publications, as well as groups that have been intimately tied with the Bund in anti-Amorican activities. • ' The Bund was only one section of a well-oiled interlocking directorat» rf fpsjbt activity. So close have been these ties that joint meetings of the Bund and the Ku Klux Klan were held openly in the Bund'« New Jersey rtoim troop resort Camp Nordland. Numerous pictures have been printed of August Klapprot, Bund leader, smilingly greeting Arthur Bell, New Jersey Klan leader. Shortly after war broke out, the New Leader printed a front-page box dley Policy's Galilean ware barred from the mails. Crusader leader George W. Christians was convincted of sedition. Recently Ellis O. Jonea and Robert Noble, leader of the California Copperheads were found guilty of the same crime, while two weeks ago William Kullgren, publisher of the Beacon Light at Atascadero, California, was indicted for sedition. Bui tens of seditious and hate papers still flourish. Just one short step away from these are many papers whose hate of the British and the New Deal brings them skirting the edge which separates criticism from sedition. A prominent paper in this category is the Gaelic American. We list below the renewed checklist of danger, thoee publications whose avowed policy is to whip up opposition to the war and our allies, opposition ranging from burning resentment to open hostility: "The Cross and the Flag." Publisher Gerald L. K. Smith, successor to Huey Long, organiser of the Committee of One Million, ex-Silver Shirter No. 3223, union buster and rabble rouser who cloaks his hate preaching in clerics garb. Smith has openly bid for the support of the German-American Bund. "Comment," a newsletter issued from San Bernardino, California, by David Baxter, the head of a secret subversive group called the Social Republic Society of America. "The Individualist." published by Charles W. Philips at Lincoln, Nebraska. A weekly, anti-semitic and pro-fascist. "The Broom," from San Diego, California, edited by C. Leon de Aryan. "America in Danger," the weekly Hitlerite bulletin continues publication in Omaha, Nebraska, under the editorship of Charles B. Hudson, who wes quizzed recently by the Washington Grand Jury. Hudson has circulated material franked by Congressman Clare Hoffman. "The Ku Klux Klan's Fiery Cross" stiU incites .white against black. Gentiles against Jew, while local klan chapters issue their own bulletins. "The Malist—The Voice of a Christian," comes from Meriden, Connecticut, defending Father Coughlin and accusing President Roosevelt of "violating the oath of his office." "The Weekly Foreign News Letter" continues from New York, though rumors have it that intellectual fuehrer Lawrence Dennis will suspend publication. "The Nationalist Newsletter," official organ of the Nationalist Work-ers' League, a group that precipitated the Sojourner Truth race riots in Detroit, is still sent out. "Destiny" is a publication offered to the public by the Anglo-Saxon Federation, headed not so long ago by Henry Ford's voice of the late Sunday symphony programs, W. J. Cameron. Howard Rend, editor of Destiny continues in favor of a negotiated peace, while the magasine continues its veiled anti-semitism behind the cloak of Biblical phrases. "America's Hope' is published by Horace J. Haase, prominent former America Firster, and organixer of a new appeasement organisation, Americans for Peace. These, then, arc the vials of hate, pouring out their poison into the stream of our national life, while America bends fully to the task of pro-duct ion and battle. Let not the Bund raids lull us into complacency. There's a job to be done. There is still a checklist of danger. — The New Leader. THE MARCH OF LABOR Synthetic Rubber ¡Unions Open Drive For War Jobs ^IfftT 10 1HI N AI ION'S WAS 1«M£ Nit OS a S HÜ t «OASttS uniOh ItCtNtlf PRO* POSiO SAtvAüt Of MOON ftUtfttft Ht I. LS 2AO.OOOOOO HAiftS.IOIAUlHOttOHff HUl/O* C Out P SI SAiVAtelD VtA*lT. Het Ptofns Of 711 WAS rao Ouc 11 on conmnk) m i94i SOSC 141 ovca toso. •UV U 1 VMAft SON OS K* In« ofclATfSI ftfluRN OS an 1 imvestmfml F m DOM! RN \Lá AMmiwTt Of AMUlCAN i A SOR : "CAl ONI lAAfrl SHIf SüUOlNO COM ICTORY buy i'Nireo statm .war ONDS AND STAMPS RAN t m Tt*AS ONI* too o* »N« O.SOO WORKMtN tvts DIO A &HIP SUIL0H40 JOS SfttORC WHtNtvea vou tyv a nat NitN This t aml too AMuRe touamt of tni SCSI vatot -and yoo nttr organ-izko l Atoa i Oos toa this cascl unocr tni swcat -sand or tni nf xt hai t ou SUV. NEW LYNCHING AROUSES NEGRO GROUPS WASHINGTON, D. C. — Once again the shapeless form of the lynch-mob has taken its toll. This time in the southern poll tax state of Texas, «where a twenty.five-year-old Negro was dragged from his bed in the basement of a hospital and hung to the winch of a coton gin. The victim was Willie Vinson, who «was "suspected" of an attempted rape of a white woman. He was "suspected" because the excited woman said that she tought Vinson "looked like the man." Two other Negroes were arrested on suspicion of the same crime and were lodged in a nearby jail. The sheriff later disclosed that the men were unarmed and unmasked, but that no one could identify them. He also stated that, although he made an investigation, he made no arrests and had no chies. The Vinson lynching tAas the se-cond this year, the first at Sikestown, Mo. Coming shortly after the Waller case, this new lynching has greatly excited the Negro groups in the country. One week ago in Arixona, Jessie ■Smith, a Negro wearing the uniform of the U. Si Army, was deliberately and illegally shot to death by the police whan he was victimixed by the Jim-Crow practice which denied him the right to enter a public place in Flagstaff, Arixona. Two oilier Negro soldiers were wounded by the white police who murdered Smith. The-police claimed that the Negro soldiers had "shot up" the town, but Capt R. M. Stanford branded as a lie the charge that Negro soldiers "shot up' the town and declared that the officials who had made, the charge "must b* eraxy."—The New I>eader. ___ The bravest battis that ever fought Shall I tell you where and when T On the maps of the world you wiU find it not; It was fought by the mothers of men • • Joaquin Miller. PRESIDENT WINS FARM FIGHT President Roosevelt scored a great victory in Congress last week in his "food for victory" campaign. The triumph was shared by all branches of organ ixed labor, including the Standard Railroad Labor Organisations, snd by religious, civic and welfare organisations. In a dramatic switch, the House backed down on t two-months' deadlock over the President's demand for authority to sell below the parity price government-owned wheat for feeding cattle, hogs and poultry, or for the manufacture of alcohol for rubber and munitions-making purposes. The House also gave way on the President's demand for continuation of the program of placing sharecroppers snd tenants on land of their own and financing them until they are* self-supporting. Foagkt by Tories Both proposals were opposed by reactionary leaders of the Farm Bureau Federation, who were accused by congressional critics of selling out a majority of farmers for the benefit of a few large commercial operators and wheat speculators. The wheat which the government holda is declared to bs unfit for human consumption. Its distribution, the Preeident contended, was necessary to enable cattle and hog raisers to Increase the supply of meat. At the same time, the President said, no wheat grower would be hurt, since the government guarantees them par-ity prices for their crops. In s letter to the President, sprtes-men for labor and religious groups declared that those who opposed farm rehabilitation preferred that underprivileged farm workers should be a source of cheap labor rather than independent operators. Congress at New Low The New York Social Democratic Federation did well to throw its influence against the hamstringing of the Office of Price Administration by short-sighted and hysterical Congressmen. In their telcjgrains to Senate leaders, they put their finger on the vital point. Laws will not stop inflation. Price ceilings and rationing regulations will not atop it. Without adequate and vigorous administration, all laws and rules are futile. And administration coats money. \ We all do our best to think well of Congress. We are keenly conscious of its importance in the democratic process. But there is one provision in the Senate version of the OPA appropriation measure which reveals Congressional morals snd psychology at a level that is so low that it is frightening. A provision has been inserted which would compel the Director to submit the names of all appointees to posta offering salaries higher than M.600 to the Senate for confirmation. No one can pretend that Leon Henderson's appointments have been anything but good. He has appointed men who know their business, and he has done it without regard to party affiliations. Good Democrats have long been growling that too many Republicans have been put on the payroll. So the Senate proposes to take vengeance on Mr. Henderson becauae he has risen above the level of politics as usual. Members of Congress are motivated by reasons as lo»w as this in their campaign to cripple Mr. Henderson's organisation. They would «risk inflation and all of its dire results to satisfy a spite. Here is the plain story. Mr. Henderson asked for an annual appropriation of $161,000,000. The Budger Commissioner passed this as reasonable, the House cut this figure down to $75,000,000. The Scnste went btf-hearted and raised the appropriation to $140,000,000. What figure will be agreed to when the measure goes into conference, no man can foretell. Mr. Henderson demonstrates with plain arithmetic that with any sum much below his original demand and tied by the various limitations written into the present measure, he will be unable to maintain the, ceilings on price and rents. Congress is simply scuttling the entire anti-inflation program. The Social Democratic Federation proposes that citixens express themselves by (writing or telegraphing to Senator Alvin Barkley or to their own members of Cowess.—The New Leader. While bowing to s refugee king a Washington matron fell fist on the face, thus affording his majesty a clear view of the buffet luncheon be-yond.—»Detroit Nsws. Lo Follette to Lose New Deol Support Shifting realignments in the state presage the death of the Progressive Party and a new liberal resurgence in the Democratic Party. A series of conferences between Wisconsin Democrats and national officials have been reported with the result that I^a Follettes will lose New Deal aid at the polla this fall in the Congressional races. A strong actor in the new Democratic rebirth is exported to be the Wisconsin Union or De Action which was organized Juy at Fond du Iac. In this new organir.a^ tion are old-time Socialists, forme LaFollette supporters snd msny well known liberals fnd democrats. From the first group come Dan Hoan, longtime Mayor of Milwaukee, and Max Raskin, former City Attorney of that city; from the second Thomas R. Am-lie, Washington Director of the Union for Democratic Action, and William T. Evjue, editor of the Ma* dison Capital Times and former editor of the LaFollette Progressive. The Democratic Party in the state is nearly wholly pre-Pearl HsrW interventionist, with many isolationist elements "purged." The Progressive Party members were largely isolationist, though several Progressive Congressmen, such as Harry Saut-hoff, have had good domestic voting records. The split in strength of Progressive and Democratic has returned to the Gubernatorial chair twicv, Julius (the Just) Heil, tory industrislist. With the decline of the Progressive Party — Phil La Follette has left politics for the army—it seems likely that the liberal and New Deal elements will now cluster about the Democratic Party. New York Investigates Hod-Carriers For the first time in its history, the State of New York started sn investigation of a labor union. Governor Lehman called a special term of the Supreme Court to delve into charges of fraud, corruption, embezzlement and extortion made against both the international and local officials of the Hot Carriers and Common Laborers Union (AFL). The court will «weigh evidence gathered in a five month inquiry by Assistant Attorney Edward O'Neil. The investigation was instituted due to the charges from members of the union that Samuel Nuxxo apd a group of "pseudo officers" held dictatorial control of the union. The rank-and-filers also asked for an accounting of $600,000 of the union's funds. In an election ordered by the Supreme Court last February Nuzzo was defeated by a rank-and-filer Fred Dusfng, however, the result has not yet been certified. | *! .« oil tiunts that gave Hitler j the IuiiiiuIib tor syntactic products an i u«pt them from our own jovern-" now get 90 per cent of the I U, lu contracts for synthetic rubber. | Ait. jujtn chemists from the Depart-¡•nu it of Agriculture experimenting with &oy hi »n oil «mi .orn oil have . produced «uSstances that "look, smel an I feel much like rubber"; although the Army and Navy Munitions Board released a report this week saying that a one-step process for producing iuMmt from alcohol is no»w in satis-l A tory operation, Donald Nebon t f the Wl»B toH a Senate sub-commit tec re tntly thtt his boi;rd intended to «tick to its decision to make nearly 1,0 l»er cent of the synthetic rubber Irom petroleum. He said that no moie rubber from alcohol will be made above the 200,000 tors already pro-vided for, despite the fact that sur plus facilities to make rubber from alcohol are idle. Skip*—for Bananas Yes, we have bananas. The trade with South America is flourishing in spite of the fact that there is a shortage of ships to carry vital war materials through submarine - infested waters to fighting fronts. Stiangely enough, the War Production Board an<| the War Shipping Board have approved a July schedule permitting 60.000 tons of. bananas to be imported. Christian Americans in Teaes Deep ¡n the heart of Texas the war dance of the reactionaries is kicking up new dust. An organization known as the Christian Americans is starting a noisy anti-labor, anti-Negro, anti-Semitic, anti-Administration campaign in an effort to end collective *?l!,*aininir decent wage stan- dards for labor. They are circulating a "declaration of war by the un arm«! forces of the United States," which attacks the working rules and provisions found in almost all union contracts. The organization, which is starting it« campaign for national re cognition in the home state of Martin Dies, is being condemned by AFL CIO and civic leaders. It will take a strong organized effort to silence it. Saskatchewan Booms the COF The prairie province of Saskatchewan is showing signs, of electing a socialist government. The Canadian province's action is indicative of a trend which is gaining ground in all of the United Nations. The socialists, who have been acquiring prestige as an opposition party since 1934, are expected to get control of the legislature at the next election. The latest boom of the socialist Co-operative Commonwealth Federation is due to farmers' discontent with the present minimum price of wheat. Saskatchewan normally goes to the polls in August, but no election has yet been set; it is believed that the government wil stall elections for several months. Killing Is Prohibited South Dakota, according to a court sentence, must electrocute a man during the week of August 9—but has no electric chair. The WPB, after careful deliberation, refused to grant priority rating to build the chair which will be used for non-war killing. The Warden of South Dakota State Penetentiary will probably borrow an electric chair from Vermont. It is estimated that it will cost $3,000 to transport the chair. It would cost $5,600 to buy one. Small Business Beard Not to Aid Small Bvsiness Although he expects results from the Smaller War Plants Corporation, Donald Nelson warned this week that the majority of little businessmen would not get aid from it When he appointed five directors for the board, Nelson said, "It is unfortunately very likely that the number of smsll business firms which we can help in this war will be smaller than . the number we cannot help." New York City.-r-Pkins for concerted action by organized labor, in cor|m*ration «with employers, toward obtaining a larger share of war con tracts for N