MARIBORSKI 1 W aHLaJB ^ Cena 1 Din RNIK Uradnlitvo In uprava s Maribor, (toapoaka id. 11 / Talafoa Uradnlitvn 2440, uprava 2468 Uhaja razan nadalja In prarnlkov vaak dan ab 16. url / Valja maaaEno prajamah v upravi aH po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din I Oglasi pa aanik« / Oglasa a prejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani r Poitr,. čekovni račun iL 11.40C JUTRA 99 Blazna akcija nemških agentov AGITATORJEM IN NAŠEMU NEPOUČENEMU LJUDSTVU! ftitlerizem, heimvvehrizem, revizioni-Zem in zlasti rimski načrt so zmešali Slave tudi vsem nemškim narodnim manjšinam, tako seveda v prvi vrsti naši Nemški diaspori v Mariboru, Ptu-,u> Celju in drugod. Položaj, ki je na-f|al iz tega, so znali spretno izrabiti nekateri domači in tuji agenti, ki širijo med jjetnčurji i-n omahljivci, pa tudi med na-s‘m_ mestnim in podeželskim ljudstvom skrivnostne vesti o skorajšnjih spremembah meja in vrnitvi Maribora v okrilje !*natere Avstrije«. Naši naročniki in či-jatelji nam poročajo dan za dnem o ta-*pm rovar skem delu in pripominjajo, da Povsod docela brez uspeha. Ponekod Se najdejo naivneži, ki se dajo zbegati ja Prestrašiti in fakt je, da se je zadnje 'ej aV-v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga cS-niki kmalu nato operirali, tako da J® daj že izven vsake nevarnosti. . Ukradeno kolo. Ko se je danes dot* dne mudil trgovec Ivan Babič iz uyre. ske ulice pri nekem odvetniku v e. šernovi ulici, mu je med tern ‘ znan tat ukradel 2000 Din vredno k Narodno obrambno društvo „Branibor“ USTANOVITEV IN NAMENI NOVEGA DRUŠTVA. Naši rojaki v tujini se čedalje težje |gledniki: dr. Vilko Baltič, predsednik Po branijo proti tuji poplavi in se bore za ’ ' ‘ svoj obstanek, to pa toliko bolj, ker nimajo iz središča matičnega naroda skoraj nikake podpore. Že tri leta nimamo občenarodne nadstrankarske ustanove, ki bi mogla pomagati v sili in potrebi najbolj zapuščenemu delu naroda. — Ve liki nemški narod ima v take namene Poleg znanega nam »Schulvereina« tudi Še »Siidmarko«, a vrhu tega si je ustanovilo še posebno društvo v pomoč »Nem cem v tujini« (Der Dcutschen im Aus-lande), ki prejema od prvih dveh organizacij denarna sredstva. Prav tako ima-io Italijani poleg šolske družbe »Dante Alighieri« še posebno podporno akcijo za Italijane v inozemstvu (per gli Italiani nell’ Estero), ki dobiva od prve družbe Smotna sredstva na razpolago. Poleg teh društev pa sodeluje ves državni aparat, ki tekmuje z društvi v delu za iste cilje. Naši narodni delavci čutijo zadnja tri leta posebno bridko svojo onemoglost v delu in skrbeh za rojake zunaj mej te države. Ali, ker so potrebe čedalje večje in nujnejše, ker zahteva tudi propagandno delo zanesljive gmotne opore, se je združilo že v avgustu 15 narodnih delavcev v namen, da ustanove novo narodno obrambno društvo z imenom »Branibor«, da bi.pomagali braniti vse teptane in zaničevane ter boriti se za njihovo boljšo bodočnost. Ali nove naloge, ki so se pokazale v zadnjih treh letih, pa tudi zahteve novega društvenega zakona, katerim je bilo treba ugoditi, so zavlekle odobritev pravil, tako da se je vršil nstanovni občni zbor šele 23. marca t. 1. v Posvetovalnici na magistratu. Povabljen je bil samo ožji krog na-fodnih delavcev, ki so se že doslej zadali za take vrste narodnega dela in ndzvalo se je 38 udeležencev iz vseh krogov, ljubljanskega mesta. Namesto radi stanovskih poslov zadržanega inicia-°rja g. dr. Otona Papeža je zbor vodil njegov sotrudnik g. Andrej Gabršček, k' je razložil namen in pomen tega se-*tenka in neobhodno potrebo novega dfuštva »Bran-i-bor«. Vsi udeležniki so glasno odobrili ustanovitev in so tudi fiotem v celoti sprejeli pravila, ki jih je da banska uprava že odobrila in so jih teejeli vsi navzoči že več dni prej. S ,eto sklepom je bilo društvo ustanovno, nakar je bil soglasno izvoljen na-ejdnji osrednji odbor: Predsednik dr. Josip Krevl, notar; pr-j1 Podpredsednik dr. Matej Slavič, rek-2r< drugi podpredsednik Andrej Gabr-J;ek, novinar; tajnik Vladimir Saksida, tednik; blagajnik Stane Vidmar, tovar-jjrJ’ Odborniki: dr. Janko Brejc, odvet-ip; dr. Julij Fellacher, drž. pravdnik; dr. j' Gorjanc, profesor; Joško Prezelj, pro-Vs°r; Fran Grafenauer, profesor; Fran ^Pturini, učitelj. Namestniki: Josip Žni-W ■ g*avar; dr. Lojze Kuhar, no- j*ter; Ivan Srebrnič, rač. nadsvetnik; Jj'P Ribičič, učitelj; dr. Stojan Bajič, Franjo Uršič, žel. uradnik. Pre- kojninskega zavoda; dr. Dinko Puc, župan; ing. Janko Mačkovšek, grad. nadsvetnik. Soglasnost vseh zborovalcev in imena novega odbora so nam porok, da bo novo društvo res obča narodna ustanova, vzvišena nad vse težkoče sedanjega javnega življenja in ostane v vsakem položaju dosleden borec za poglavitni namen društva, ki je: da na primeren način vzbuja zanimanje javnosti za Jugoslovane v tujini, da javnost seznanja z njihovimi potrebami in položaj ter zbira sredstva za njihovo kulturno in gospodarsko povzdigo.« Dalje društvo v dosego tega namena: »ustanavlja širom vse kraljevine podružnice, ki bodo v določenem jim delokrogu zbirale sredstva in na primeren način vzbujale zanimanje za namene društva, vpliva na korporacije in javnost v ta namen, da podpira kulturne in gospodarske interese Jugoslovanov v tujini, skrbi za razne prireditve, predavanja in potovanja, zbira in izdaja gradivo, ki se nanaša na Jugoslovane v tujini, itd.« »Bran-i-bor« ima svoje prostore v poslopju Podunavsko-jadranske banke, nasproti glavni pošti, Šelenburgova ul. rf¥lektw-■ riap^jcukllalo-poit aufruukrui lepo* št. 7/II. Uradne ure so od 9.—12. in od 4.—3. ure vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. Glavno delovanje društva se bo vršilo v podružnicah, po znanem dobrem vzgle du, ki se je že prav dobro obnesel. Dosedanji vrli narodni delavci dobe že v nekaj dneh okrožnice z navodilom, kako je treba ustanoviti podružnico, dobe tudi že pravila in vse, kar je potrebno za ustanovitev. Novemu društvu želimo največji uspeh v prepričanju, da bo naše ljudstvo razumelo veliko in neobhodno potrebno nalogo, izraženo že v imenu »Bran-i-bor«: brani in bori se! Ptuj V zadevi še nerazjasnjenega zahrbtnega umora na Trnovskem vrhu pri Sv. Urbanu so zaprli že tretjo osebo, in sicer 251etno Marijo Zorčičevo, sestro Leopolda Zorčiča, ki so ga prvega osumili umora, ir. dobro znanko Alojza Polanca, ki so ga istotaiko radi suma udeležbe pri umoru aretirali pred štirimi dnevi. Marija Zorčičeva zavrača vsak sum, ki bi jo hotel spraviti v zvezo z umorom. Trdi, da je o umoru zvedela šele naslednje jutro po zločinu. Pač pa je med tem Leopold Zorčič svojo prvo izpoved bistveno izprememl. Pred preiskovalnim sodnikom je izjavil, da je umoril prevžitkarja Bezjaka s pomočjo Polanca. Polanec ga je po umoru pregovoril, naj vso krivdo prevzame nase, zagotavljajoč mu, da se mu kot pohabljencu ni treba ničesar bati. V ta namen ga je pomazal s starčevo krvjo, da bi se tako sum zdel čim bolj upravičen ir. verjetnejši. Polanec pa pozvan pred sodnika svoj prvi zagovor vzdržuje naprej, da je namreč vso noč, v kateri se je izvršil umor, neprebujen trdno spal. Tatova. V roke pravice sta zopet prišla brata, kočarska sinova Franc in Jakob Kosirnik, ki imata, čeprav še zelo mlada, na vesti več tatvin in sta stalna gosta sodnijskih zaporov. Doma sta iz Majšperka to tam jima je bilo glavno okolje udejstvovanja. Nekaj časa bo mir pred njima. Pozor! Še Je čas, da sl nabavite srečko državne razredne loterije v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. 11. Žrebanje bo že 11. aprila 1933. Soort ISSK Maribor ;SK Rapid. V nadaljevanju tekmovanja podzveznega prvenstva se srečata v nedeljo 9. t. m. ob 16. uri na igrišču v Ljudskem vrtu domača rivala ISSK Maribor to SK Rapid. Tekmo bo sodil g. Podubsky iz Zagreba. Občni zbor ISSK Maribora. Sinoči je bil v lovski dvorani hotela »Orel« 14. redni letni občni zbor ISSK Maribora. Otvo-ril in vodil ga je predsednik g. dr. Sta-mol. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja, nova uprava: predsednik dr. Starnol, odborniki: dr. Jančič, Rodošek, Gnus, Štok, Loos, Gil-ly, inž. Černe, dr. Vauhnik, major Gero-vac, dr. Rosina, inž. Jelenec. Načelniki sekcij: nogomet Filipančič, tenis Šepec, zimski šport Golubovič, lahka atletika prof. Cestnik, plavanje Košak, ping-pong prof. Sevnik, damski šport Ravnikova in propaganda Voglar. Namestniki: Julius Gustto, dr. Marinič, Miloš Oset, Drago Roglič, Hutter, Kanc, inž. Dračer, major Maslač, Dolček, Šerec, narodni poslanec Krejči, inž. Baran, Videmšek, Novšak, Gustinčič in dr. Lutman. Revizorji: ravnatelj Pogačnik, dr. Boštjančič in ravnatelj Barle. Namestniki: ravnatelj Pišek in Rosr.er. častno razsodišče: senator dr. Ploj, dr. Ravnik, dr. Tominšek, okrajni glavar Makar in dr. Štor. Podrobno poročilo o poteku občnega zbora kakor poročila posameznih sekcij bomo zaradi poročila posameznih sekcij bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naši prihodnji številki. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme so- dijo: Rapid mlad.:Svoboda mlad. gy iger, ISSK Maribor mlad.:SK Železničar mlad. g. Klippstatter, Rapid rez.^JSSK Maribor rez. g. Mohonko, Čakovečki SK: Svoboda g. Oberlintner in SK Mura:Jugoslavija g. Nemec (Murska Sobota). Koliko trgovskih obratov imamo v Mariboru. Ob zaključku prvega tromesečja letošnjega leta je bilo v Mariboru 31* agentur in komisij, 17 trgovin z avtomobili, motornimi kolesi, kolesi in šivalnimi stroji; 6 trgovin z barvami, firne-žem in laki; devet bencinskih črpalk in prodajaln bencina; 10 cvetličarn in vrtnarskih podjetij; 18 trgovin s čevlji in čevljarskimi potrebščinami; 34 delikatesnih trgovin, zajtrkovalnic in točilnic; 22 trgovin z deželnimi pridelki in južnim sadjem; 12 z elektrotehničnimi predmeti; 32 galanterijskih trgovini; 2 kemijska laboratorija; 22 trgovin s kurivom; 21 z lesom in stavbenim materialom; 65 mami-fakturnih, konfekcijskih in modnih trgovin; 7 mlekarn in prodajaln z mlečnimi izdelki; 21 knjigam in papirnic; 10 trgovin s pohištvom; 7 s perutnino in jajci; 70 trgovin razne stroke; 10 trgovin s steklom, porcelanom in sličnim; 8 starinarn; 16 slaščičarn in prodajaln kanddtov in čokolade; 20 špedicijskih to prevozniških podjetij ter carinskih posredništev; 130 špecerijskih in kolonialnih trgovin; 4 trgovine s torbarskiimi in usnjenimi izdelki; 10 z usnjem in čevljarskimi potrebščinami; 16 z urami, zlatnino in srebrnino; 10 z vir.om, žganjem in likerji na debelo in drobno; 20 trgovin z železnino, poljedelskimi, šivalnimi in pisalnimi stroji in 40 branjevk. Skupno je torej v Mariboru 700 trgovskih obratov. Ne pošiljajte denarja v pismih v tujino! Po odloku finančnega ministra je ustavljeno pošiljanje denarnih pisem po •pošti v tujino. Ker se pa ta odlok krši na ta način, da pošiljajo nekateri naš denar, tuje valute aii pa čeke vi tujino v navadnih pismih, se opozarjajo vsi prizadeti, da je tako pošiljanje pisem z denarjem kaznjivo in bodo osebe, za katere se ugotovi, da na nezakonit način pošiljajo denar v tujino, najstrožje kaznovane. Otvoritev zračnega prometa na progi Zagreb—Beograd. Na zračni progi Zagreb—Beograd bo otvorjen promet 15. t. m., s 1. majem pa bo proga podaljšana do Dunaja in bo s tem dnem otvorjen na vsej pirogi Dunaj—Zagreb—Beograd— Skoplje—Solun. ®tentln Katajev: Eksemplar je dejal upravitelj muzeja,« j„ omari je v vsem SSSR edinstveni Dre ®teodkejši eksemplar svoje vrste, ki ^tavija meščana iz epohe leta 1905«. k n °ščena figura ali nagačena zver?« lf?1Zved°val eden izletnikov. &Hi| ’ dragi sodrug,« je ponosno poja-f|^i)r')piravitelj. »To ni nikaka voščena h->Poi ln tudi nagačena zver ni, ampak ■ 'torna pravi, od moljev in časa Še 1'njeni, veličastni eksemplar me- *KakZ epohe leta 1905,< ,ie *<> mogoče?« so soglasno »h?1* ^letniki. •' Je namre£ na vsem svetu r*> o u Pnnner letargičnega sna. Čute, v '^kršnem je razpravljal že Wal-Nel v0r te človek pred dvajsetimi leti moči opisati. Dežnik, galoše, srebrna ura — vse kakor novo. In njegov obraz! Prste si boste obliznili... Prepričajte se, prosim!« S temi besedami je upravitelj odprl omaro in mahoma prestrašen odskočil. Omara je bila prazna. »Izginil!« je obupno vzkliknil upravitelj. »Gotovo so ga ukradli,« so Izrazili svo- ja domnevanja izletniki. »Žalostno dejstvo!« »Ni mogoče, da bi ga bili ukradli. Križe z grobov že včasih kradejo, toda mrtvih doslej še niso.« »Kaj pa naj bi potem bilo. Ali je mar sam odšel?« »Dovolite, sodrugi! Pravkar sem ss domislil. Prav zdaj je preteklo dvajset let in...« »Potem je to vendar jako preprosto!« »V tem primeru ga je treba takoj poiskati!« je kriknil upravitelj. »Prav lahko pade pod avtobus. Jaz sem vendar sam odgovoren zanj. Čudno se mi zdi, da ga vratar ni opazil. Oprostite, sodrugi, moram se požuriti!« * Ko se je meščan prebudil iz letargičnega sna, se je najprej prepričal, če ima še galoše, potem je zgrabil dežnik, se useknil, previdno stopil iz omare in neovirano odšel na ulico. »Domov, čim hitreje domov!« je zamrmral. »Moj Bog, kaj poreče žena? Kaj bo dejal hišni gospodar! Spati v zaporu — kakšna sramota! Izvošček, Tretja meščanska!« »Dva rublja}« »Kaj si se kislih kumaric najedel! Cela dva rublja!« »Sam si se jih najedel! Rač nič! Lahko najdem drugega!« »Govedo! Še celo zmerjati si upa. AH mar hočeš priti v zapor?« »Ta je lepa! Še z zaporom mi grozi.« »Ah, ti kanal ja! Oblastvom se upiraš? Temelje rušiš? Glej golobček, takoj si zapišem tvojo številko. Stra-a-ažniki« »Kaj pa je to?« je začudeno vzkliknil kočijaž. »Kje neki dobivajo ljudje ob nedeljah toliko žganja? To mi ne gre v glavo. Več kakor dve čaši ga ni mogel popiti, ker sicer ne bi mogel stati na nogah. Pa vendar kriči: stražnik!« Meščan si je natančno zapisal številko predrznega izvoščka in šel peš dalje. »Sodrug, povejte mi, kako pridem odtod na Dmitrovko?« je vprašalmeščana mimoidoči mladenič. »Kaj?« je zarežal meščan. »Za koga me pa imate? Vi najbrž mislite, da sem eden izmed osvobojevalcev. Jaz nisem nikak sodrug!« »Oprostite prosim, državljan!« »Tudi državljan nisem!« »Kaj pa ste potem?« (Konec jutrlg Rudyard KipUng: Milijonar in n/egov (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) 0 mrazu, ko je dvesto mož noč in dan razbijalo in sekalo led na kablju in vrvju, kako je 'bila kuhinja razbeljena kakor krogle iz trdnjave in so mornarji pili kakao iz veder. Tom Platt se ni menil za paro. Njegova službena doba je bila pri kraju, ko je bila ta reč primeroma nova. Priznal je sicer, da je bila to v času imiru čedna iznajdba, .vendar je upapohjo pričakoval dne, ko se zopet povrnejo jadra na desettisočtonske fregate s stoindevetdeset čevljev dolgimi drevesi. Manuelovo govorjenje je bilo počasno in milo in se je sukalo o zalih dekletih na Madeiri, ki so prale po suhih strugah rek ob mesečini pod majajočimi se bananami; pripovedoval je legende o svetnikih in zgodbe o čudnih plesih in tepežih tam v mrzlih novofundlandskih pristaniščih, kjer so se bili ustavili. Sal-'ters je bil iz^ečine poljedelec; dasi je namreč prebiral Josepha in ga tolmačil, je vseeno bila naloga njegovega življenja, da dokaže vrednost zelenih gnojil, posebno detelje, nasproti katerikoli obliki umetnih gnojil. Malemu Penu je bilo tako silno hudo, kadar je Harvey zbijal šale iz Saltersovih naukov, da je fant odnehal ir, vljudno trpel molče. To je bilo jako dobro za Harveyja. Kuhar se teh razgovorov naravno ni udeleževal. Navadno je govoril samo takrat, kadar je bilo neobhodno potrebno; včasih pa ga ej navdal čudežen dar govora in takrat je govoril napol v kelt-ščini napol v slabi angleščini cele ure hkratu. Posebno zgovoren je bil do obeh fantov ir. »1 umeknil svojega prerokovanja, da bo Harvey neki dan Danov gospodar in da bo on to doživel. Pripovedoval jim je o zimski pošti preti predgorju Breton, o pasjem vlaku, ki hodi do Condrayja in o ledokolu Arctic, ki lomd led med celino in Princ Edvardo- vim otokom. Pripovedoval je zgodbe, ki mu jih je bila pravila mati, o življenju daleč na jugu, kjer voda nikdar ne zamrzne, in na kor.cu jim je povedal, da pojde po njegovi smrti duša na toplo belo obalo s peskom in palmami. Fantoma se je čudno videlo tako govorjenje človeka, ki v vsem svojem življenju ni bil videl palme. Pri vsaki jedi je redno vprašal Harveyja, in samo Harveyja, ako je kuhinja po njegovem okusu; druga polovica se je vselej smejala temu. Vendar so močno čislali kuharjevo mnenje In so radi tega v svojem srcu imeli Hair-veyja kot človeka, ki prinese srečo. Ko je Harvey tako pri vsaki znojnici ■jemal v se znanje novih stvari, in krepko zdravje z vsakim srkljajem dobrega zraka, je ladja »Tukaj smo« hodila svojo po*t in opravljala svoje delo, in srebrno sive plasti dobro natlačenih rib v notranji ladji so se dvigale vedr.o više. Noben dan ni bilo delo nenavadno, povprečnih dni pa je bilo mnogo in tik skupaj. Naravno je bilo, da so sosednje ladje možaka Diskovega slovesa ponovno opazovale — tiščale so za njim, je dejal Dan — vendar se jim je znal kaj imenitno izmuzniti skozi strjajoče se, polzeče meglene plasti. Iz dveh vzrokov se je Disko izogibal družbe drugih ladij. Prvič je želel delati svoje poizkuse, drugič pa je bil zoper zbiranje ladij iz vseh koncev sveta. Večina njih je bila ponaj-več iz Gloucesterja, med njimi nekaj iz Provinceto\vna, Harvvicka, Chathama, nekaj tudi iz maineskih pristanov; ampak njihovo moštvo je bilo od Bog ve kod. Nevarnost poraja drznost in če se temu pridruži še pohlepnost, je krasna prilika za vse mogoče nezgode v številnem bro-dovju, .ki se gnete liki čreda ovac okoli kakega nepriznanega voditelja. »Naj jih vodita oba Jerraulda«, je dejal Disko. »Nekaj časa moramo biti med njimi po vzhodnih plitvinah, dasi ne za dolgo, če bo sreča mila. Kjer smo sedaj, Harvey, po splošni sodbini dober prostor.« »Res ni?« je dejal Harvey, ki je vlekel vodo na ladjo — pravkar se je bil naučil vijugati s čebrom — po nenavadno dolgem trebljenju: »Potem ne bi imeli nič zoper to, če bi za izpremeno namerili na slab prostor.« »Edini prostor, ki bi ga rad videl — ne nameril nanj — je Easterr, Poimt,« je dejal Dan. »Slišiš, tatej, kakor vse kaže, nam ne bo treba ležati na teh plitvinah dalj kot dva tedna. Tačas boš našel vso družbo, ki se je poželiš, Harvey. To je čas, ko pričnemo delati. Tedaj ni rednih jedi. Takrat se pravi, garaj, kadar si lačen, pa spi,. kadar ne moreš biti pokor.cu. Sreča, da te nismo našli mesec pozneje kakor smo te, sicer bi te ne mogli primerno izučiti za Staro Devo.« Harvey je razbral iz zemljevida, da je bila Stara Deva in celo gnezdo plitvin s čudnimi imeni obratišče njihovega kri-žarenja in da bodo ob količkaj dobri sreči ondi pozabili ostanek soli. Ko pa je videl, kako velika je, Deva — bila je le mičkena točka se je čudil, kako jo je mogel sam Disko najti s pomočjo kvadranta pa svinca. Pozneje je dognal, da je bil Disko docela kos tej nalogi in vsaki drugi stvari in da je celo lahko pomagal drugiim V kabini je visela velika črna deska, pet čevljev dolga in šest široka; H-arvey . ni mogel dognati, čemu so jo potrebovali, dokler niso po nekolikih slepeče mežavih dneh zaslišali neblagoglasno trobenje velikega meglenega roga, priprave, ki ima tak glas kakor je glas jetičnega slona. Dvignili so sidro, ki so ga vlekli pod nogami kviško, da si prihranijo delo. »Ladja s srednjimi jadri, ki tava rjoveč okoli, da bi izvedela zemljepisno širino,« je dejal Dolgi Jack. »Iz megle so se prikazala mokra jadra neke barke in ladje. »Tukaj smo« je trikrat pozvonila s svojim zvoncem, poslužujoč se kratkega pomorskega dajanja znamenj. Večja ladja je zavila svoje vrhnje ja* dro, njeni mornarji so vpili in kričali* . »Francoz«, je dejal stric Salters zaničljivo. »Miquelonska ladja iz St. Mala.« Kmet je imel dobro mornarsko oko. »Cisto suh sem tobaka, Disko.« »Jaz tudi,« je dejal Tone Platt. »Hej! Backez vous — BackeZ vous!« Standez awayez, debeloglavi mucho bono! Odkod pa — St. Malo, e?« »E, ka! Mucho bono! Oui! oui! Cio? Poulet — St. Malo, St. Pierre et Mi* quelon!« so vpili na drugi ladji, mahali z volnenimi čepicami in se smejali. Nato pa so vsi naenkrat zadoneli: »Bordl Bord!« »Prinesi desko, Dan. Ne gre mi v glavo, kako morejo ti-le Francozi dospeti do kakega kiraja; pa seveda, Amerika je precej široka in dolga. Šestinštirideset devetinštirideset je dovolj dobro zanje« in dejal bi, da je tudi precej pravilno.« Dan je • napisal Številko s kredo m® desko, ki so jo nato izobesil; na glavni vrvi ob zboru gromkih »Merci!« z druge ladje. »Malo neprijazno se vidi, Če jih tako odpravimo,« je dejal Salters in tipal po žepih. »Ali si se izza zadnje vožnje francoščine naučil?« je dejal Disko. »Ni m« volja, da bi naložil si več balasta s tistim Tvojim klicanjem miquek»skih ladij. kakor si storil pri Le Have.« »Vsi smo strašansko suhi tobaka. Po* bič, govoriš ti francosko?« ' »Ej, da!« se je odrezal Harvey hrabro, in zadrl se je na ves glas: »Hej! Slišite! Arrštez-vous! Attendez! Nous sommes venant pour tabac!« »Ah, tabac, tabac!« so vpili in se iz* nova smejali. »To se jih je prijelo. Spustite vsekakor čoln z ladje,« je dejal Tom Platt. »S1‘ cer nimam nobenega izpričevala iz francoščine, poznam pa drugo lingo, ki W veljala, kakor mislim. Pojdi z menoi' Harvey, da boš za tolmača!« (Se bo nadaljevalo.) Z zrakoplovom k ljudem iz kamene dobe na novi Gvineji Holandska odprava pri doslej neznanih pritlikavcih. Holandska znanstvena ekspedicija, ki je štela štiri sto petdeset ljudi, je pod vodstvom učenjaka dr. Stirmenga prodrla do neraziskanih pokrajin holandske Nove Guineje, kjer žive pritlikavci’primitivno življenje ljudi iz kamene dobe. V ekspediciji je bilo 20 belih raziskovalcev, 75 vojakov iz ondotnih pokrajin, 130 veslačev in 220 malajskih nosačev. Svoje doživljaje in pustolovščine je ekspedicija pripravila za film, ki ga zdaj predvajajo v $vici. Preden je ekspedicija prišla do domovine novogvinejskih pritlikavcev, je morala premagati velike in deroč,? reke. Te 50 bile, vsaj nekatere,, tako uevarne, da je moral transport uporabljati zrakoplove. Za film so bili posneti ne samo pritlikavci, ampak tudi narodi, ki si grade koče na kolih v pomorski oblasti Nove Gvineje, strašni ljudožrci in lovci glav. Več mesecev je bilo treba, da sije ekspedicija utrla pot do predstavnikov pritlikavih narodov. Ni še dolgo tega, kar smo izvedeli za pritlikavce Nove Gvineje, Novih Hebri ,dov in avstralskega kontinenta. To odkritje je bilo sprejeto kot senzacija prve vrste. Kmalu se je pokazalo, da so si južnomorski in avstralski pritlikavi na rodi sorodni z azijskimi in afriškimi pritlikavci.’ Način življenja teh primitivnih narodov, naseljenih po raznih kontinentih, nam kaže podobnosti, ki osupljajo. Novogvinejski pritlikavci žive v gorskih pokrajinah na. isti primitivni stopnji, kakor so živeli ljudje iz kamene dobe. Vprašanje, odkod izvirajo ti prebivalci Nove Gvineje, je za zdaj še problem. Zgo dovinskih spomenikov ni, kamenito orožje pa prav nič ne razodeva, kako bi se rešila ta zagonetka. Za zdaj je še vse temna domneva. Na eno žensko v Novi Gvineji pridejo trije moški. Starih ljudi ondi sploh ni. Kadar pridejo pigmejci v srednja leta, umrjejo. Otroci pnšiio že v mhterinem naročju. Puhajo kakor Turki, Izraz obraza jim je pa pri tem nedolžen kakor le kaj. Moški imajo kodre, ženske pa nosijo deško frizuro. Nekatera plemena si posebno rada okrase telo z živalskimi repi. Najzanimivejši prizori tega zanimivega filma so tisti, v katerih kažejo člani ekspedicije domačinom, kako je treba ravnati k puško. Osuplega in hkrati navdušenega izraza njih obrazov ni mogoče popisati z besedo. Nikdar niso dotlej še kaj takšnega videli! Med svatbenimi ceremonijami si ženin in nevesta s kamenito sekiro odsekata prvi členek kazalca na roki. Ta čudni običaj nadomešča izmenjavo prstana. Pritlikavci so silno veseli orožja in orodja, ki jim ga je poklonila ekspedicija. Vendar je dolgo trajalo, preden so spoznali, da je železna sekira več vredna od kamenite. Pritlikavke, ki nosijo samo pas iz palmovih listov, so ž velikim veseljem ovile svoja telesa v ponošene cunje EVrop-cey. Moški nosijo pas, ki jim pokriva ledja. Visoki so okoli 140 cm, ženske samo 130 cm. Prebivajo v pečinah ali pa sl zgrade kolibe iz vej, palmovih listov in drevesnega lubja, da se zavarujejo proti vetru. Škorai vedno prebiva po več dru da povedati nič natančnega. O ekonomi' ji nimajo niti pojma. Leto za letom se s«* lijo skozi pragozdove in džungle, hranil® se pa z rastlinsko in živalsko hrano. TU* di poljedelstva ne poznajo. V streljani®! z lokom so pa posebni veščaki. PODJETNI VLOMILEC. . Te dni je bil v Pragi aretiran že cte“ časa zasledovani stavbenik Tomaž Hon& ki je bil obtožen in osumljen mnogih vi®' mov in prevar. V zadnjem času je bi' Hong poklicni vlomilec in je izvršeV vlome kot podnajemnik pod pretvezo, #j je najel vsak dan več stanovanj. Nekežjj dne se mu je posrečilo, da je na ta naS1*. okradel kar deset stanodajalcev. Ko s? mu 'preteklo leto prišle oblasti na sle*) je pobegnil z-acroplanom v Berlin. ^ pa je tako nepreviden, da se je. zopf vrnil v Prago, kjer ga je v neki‘kav'ai| spoznal njegov bivši stanodajalec, ki | obvestil o tem policijo, Nesporazum. »Slišite, gospod,« opozori prodajal® svojega dolžnika, »kdaj pa mi sploh $ slite plačati svoj avto?« . »Plačati? Čemu« Saj ste mikoseinf* k 0( V; S V 6v k' k' $6 br, le Ml 'iti »d: rU! ? } •kupoval, natančno dokazali, da se T Zin skupaj. To je selo. O njih jeziku se nei) voz v pol leta sam izplačal!« Mali oglasi Rasno Mi NAZNANJAM. da sem prevzel lokal na Tržaški cesti 2 (vogal Trž.aške in Pobreške ceste), ter se cenjenim naročnikom priporočam zu, nadalino naklonjenost. Anton Vadim, krojač. 1196 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter ijh izvršuje dobro fn poceni. 1190 Prodam POSODE ZA CVETLJICE v vseli velikostih od Din 12 naprej. Sodarstvo Sulcer, Vojašniška 'utica 7. U93 POSTELJNE PREPROGE zastori in namizni prti, lastnoročno flletdolo (tudi mreža) na prodaj v dr. Rosinovi ulici 24 (proti Kamnici). 1193 --------------U i. . —M Kupim KUPIM RABLJEN PISALNI .STROJ pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo lista ood »Stroj -i- 2000 Stanovanle ODDAM DVOSOBNA. solnčna, parkotirana stanovanja v novih hilah za Din-700., enaka v starih hišah Din 60(), Maribor. Smetanova ulica .34, gostima. 1171 Službo Išie 20-LETNO DEKLE vajeno gostilne, z dvemi razredi meščanske šole, zmožna nemškega in srbohrvaškega jezika, išče mesta natakarice v Mariboru ali okolici. Naslov v upravi »Večernika«. 1182 DEKLE z dolgoletnimi izpričevali, vajena vseli hišnih del in nekaj kuhe. želi nameščenla pri mali družini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pridna in poštena«. Il81 Vinotoč Brecelj v Počehovi bo otvorlen v soboto 8. apr. Toillo M be prvovrstno vino ZOBOTEHNICA. popolnoma Izučena, pridna in povsem zanesljiva, išče na-meščenjc. Naslov pove uprava lista. 2001 POMOČNICO sprejmem takoj. Naslov pri Zadrugi 'krojačev v Mariboru. n$š Kupujte svoje po* trebili n e pri na*!*1 interentih i n? ?5 Ops IS Nt; VELEZANIM1VI ROMAN PBOKLETSTVO LJUBEZNI DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA' MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11 CENA ZA OBA DELA 35 DIN Vfl Izdaja konzorcij »Jutra« X DobHanU predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni STANKO DETELA v Maribora