227. Itev. Pavia bil Iranko » driavl m. V Uubllanl, v soboto 2. oktobra 1929. Isha|a vezen nedelj In 'praiKCIieii »sak dan eb 10. kpS dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, siecr se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X &5 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pii večjem naročilu popust. Ggssiio iugosiov. sedfaBno - demekratižK® stranka. Posamezna štev. 1 Hrano. Leto iv. TeEefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino iu Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. UpravniStvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/f,, Učiteljska tiskarna. Albansko vprašanje in Italifa. Pariz, 1. Na nedavno noto, ki jo je poslala Italija francoski in angleški vladi in ki se nanaša na rešitev albanskega vprašanja, kakor se zdi še ni došel odgovor, vsaj ne od francoske strani. Znano je, da je Italija zahtevala za Albanijo meje, ki so bile določene v Londonu za balkanske vojne. Vladi Francije in Anglije, katerima je istotako znano znanje bel-grajske in atenske vlade, želita, da se vprašanje albanskih meja reši na prijateljski način med Italijo, Jugoslavijo in Grško, ker bi se s tem izognile kakršnikoli sohtciji, ki bi napravila nezadovoljno eno ali drugo, ah ra celo vse tri strani. Italijanski socialisti se ne priklucijo Moskvi. Milan, 30. Na zborovanju vodstva socijalistične stranke je poudarjal državni tajnik Genarri potrebo, da se stranka izčisti. Serrati je izjavil, da je Moskva o političnem položaju v Italiji zelo slabo poučena. Tudi drugi govorniki so se izjavili za čiščenje v stranki. Genarri je predlagal dnevni red, v katerem se odobrava Serattijevo poročilo na moskovskem kongresu o razmerah v italijanski socijalistični stranki. V debati, ki je sledila nato glede pogojev, katere je stavila Moskva, je Derragona odločno zagovarjal načela splošne delavske zveze. Seratti je izjavil, da je čiščenje stranke potrebno, ne da bi se pri tem morala prevreči podlaga. Baratono smatra nevarno za stranko in za širjenje socijalistične misli v javnem mnenju, ako bi se priključili moskovskim željam. Debata se bo jutri nadalevala. Izključenje komunistov na Češkem. Praga, 30. Zastopniki socijano-demokratskc stranke so se posvetovali o dogodkih v stranki. Posvetovanja se je udeležilo 53 odposlancev iz vse republike. Po poročilih Tušarja in Nemca so med drugim-soglasno sklenili, da ne pripoznajo zadnje komunistične konference kot strankarskega kongresa. Poslanski klubi obeh zbornic naj se sestanejo, da izključijo pristaše komunistične internacijonale. Sklicatelji komunistične konference v Pragi so bili izključeni iz stranke, med njuni dr. SmeraJ, Muna, Zapotocky in Albrecht. 4 Francoska mornarica proti Rusiji* Moskva, 1. Po zanesljivih poročilih je francoska mornarica v Siedo-zemskem morju dobila povelje, naj bo pripravljena, da odpluje v Orno morje. Sodijo, da bo sodelovala pri ofenzivi proti Odesi in Ukrajini. Prazna volilna gesla! DAVEK NA POSLOVNO OBRT ODGODEN. h »Jutamji List« poroča odrodnra-da’ da ’e finančni minister redhe tri«^edbo svoie ukazne nareke glede davka na D0Si0vn0 PRIPRAVE ZA VOLITVE. Belarad. 1. Delo državnega odbora za ormrave in izvedbo volitev za konstituanto se bliža koncu. Kakor se čuie. bo v naši kraljevini okoli 6000 glasovalnih krajev. KUGA NA REKI. Keka. 1. Na Reki sta se pojavila Od 24. do 25. septembra dva primera kuge. Dosedai te bilo skupno šest Primerov. med niirni eden smrten. MILLO V DALMACIJI. Snlit. 1. Podadmiral Millo ie včeraj obiskal okupirano vas Kije-Vo v vrliški občini. Vse občine so dobile zaooved. da moraio niegov Driliod slaviti z zvonienjem. Millo ie ostal v Kijevu eno uro. potem pa ie odšel v Knin. AVSTRIJSKA NARODNA SKUPŠČINA. Dunaj, 1. Narodna skupščna je danes spreicla ustavni zakon, kakor tudi prehodni zakon v tretiem čitanki. Na to so sklepali o zakonih, ki se tičeio invalidov in državnih vno-koienccv. kakor tudi o zavarovanju brezposelnih. KONGRES FRANCOSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Pariz. 1. Na kongresu strokov-n'h organizacij v Orleansu ie bilo Poročilo upravnega sveta iCom-oagnie generale de travaille« odobreno z 1482 glasovi proti 691 glasovom. pri čemer se ie vzdržalo gla- POZIV NA RUSKO - RUMUNSKA POGAJANJA. Moskva. 1. Ljudski poverjenik Čičerin le brzojavno pozval rumun-siko vlado, nai bi se med obema državama uvedla neposredna poga-iania. RUSKO-POL.1SKA vojna. Moskva 1. Pri Slonimu se vrše srditi boii. Pri Pinsku se razvMafo za nas ugodni boii in ie upati, da mesto kmalu zavzamemo. Pn Novgorodu Viliniskem smo zasedli Go-rodnico. Boii vzhodno od Proskuro-va. Na Krimu srditi boii. IDU Varšava, 3. (PBA) Frontno poročilo z dne 30. t. m.: Potem ko smo razpršili v odseiku Lida zbrane sovietske čete. so naši oddelki nadalievall zasledovanje sovražnika. ki se umika proti vzhodu. Nasnrotnik beži v popolnem neredu, pri čemer zaletava na vseh straneh na obkolievalne naoade naših oddelkov. Velifcoooliske čete so danes zavzele Baraio-viče. vsled Česar se ie sovražnik na jugu Prioieta umaknil na črto reke Slucz. Zasedli smo tudi Zvvichel ter zajeli mnogo ujetnikov in šest topov. SINFA?NOVSKI POKRET NA IRSKEM. Amsterdam. 30. Kakor javlja »Telegraaf«. ie položaj na Irskem vedno boli kritičen. V mestu Drag-nedo so pomožni redarji nabili proglas. kier naznaniaio, da , bodo ustrelili pet uglednih sinfainovcev. ako bo v bližini ustreljen še kak redar. j VpošFiie zaostalo naročnino za I „NAPREJ“, da se Vam njega ^ Doeiliaale ne ustavi. 1 Naši slovenski meščanski politiki se sedai pred volitvami v konsti-tuaiito med seboi kregaio o pokrajinski avtonomni. Nihče od niih pa na zna povedati kai novega. Klerikalci. ki so znali časih napraviti tudi kai samostoinega so popolnoma odrekli. Ni čuda: izgubili so svoie naiboliše glave: Kreka. Lampeta. Šušteršiča. To kar ie ostalo, ie drobiž za maihne reči. Pravzanrav ie to čudno. Krek ie polagal veliko važnost, da si vzgoii naslednike. I a ni imel sreče. Par njegovih učencev ie še premladih in brez zadostnih izkušeni za sedanii čas. Drugi so boli cerkveni učeniki, kakor n. m. Ušeničnik. ki svoie soeiiološKo zna-nie omeiuie s papeškimi okrožnicami. I)r. Korošec kot ustvariaioci duh ne pomeni nič. Ostane še Sušnik eventualno Veseniak... Klerikalci so torei omagali in so se oprijeli ustavnega načrta Protiča. srbskega pravoslavnega politika ki $ra poznamo vsaj po Imenu tudi kot voditelja plenazt ne velikosrbske stranke. ' ■ t Druga skunitia. to so d e mokra. i-v tem pogledu niso na boiisem. imeli so ministra za konstituanto (dr. Krameria). kler niso absolutno ničesar ustvarili. Njihova ustava sta dve politični besedi: Svetozar Pri-bičevič. To se nravi z drugimi besedami: Vsi ood,srt»ianski podplat! Ker so oa videli, da s centralizmom ne bo nič pri volitvah, so se‘nte5no — bofeči se zamere uri belgraiski gospodi — ttidf izrekli za nekakšno ravtonomijo;« Za sedai se prepiraio o tem. kai ie to avtonomiia. kai snada pod uoliv centralne iu kai ood unliv pokrajinska vlade in uprave. Na strani demokratov se g. dr. Žerjav trudi kompetence opredeliti in tako dokazati, da ie on večii avto-nomaš kot so klerikalci. V tem ima nrav. da ie klerikalcem avtonomiia všeč samo tam in taka. da bo od tega imela njihova stranka (ne slovensko liudstvo) dobiček. V tem tiči pravzaprav vsa slabost naše 1 klerikalne stranke. Ce bi znali pogledati tudi preko Plotičkov svoiQ ctrankc. bi delali in tovorili drujta-*e Pa ne znaio. 1udi demokrati so iinj v tem enaki in hudo podobni. Ker se na Slovenskem boje klerikalne večine, so malo navdušeni« za avtouomiio. za predsednika., ki bi ga volilo liudstvo. za deželni zbor. ttd. Zato iščeio lukmic. skozi kate-rc 1)5 mosrel 113.se d01n3.ee živlienie m razmere general iz Bel-grada. O državni obliki pa molče obpii. j klerikalci i liberalci! Da so demokrati za monarh™, vemo ker tako izpovednih. ! ,a c' D.a ue rečejo ne tako >ie diugače. Mi vemo sicer, da so monarhisti že po svoii naturi, toda Hudstvu tega ne povedo odkrito, da bi mogli loviti kaline! .. . Kar i'e avtonomne m centralizma tiče. ‘'mislimo, da so to orecel prazne besede, ^la. ki hm naše meščanske strank \ edo dati konkretne vsebine. Avtonomiia le v tem. da se vsa tiorava Izroči »a-ravnest ljudstvu. Demokratična samoupravo že sama po sebi vsebuje avtonomno: ž nio ie v bistvu tako-iekoč izrečeno vse. Ce ie župan v občini volien od ljudstva, ie to prav. Ni pa prav. da se v tel vo-litvi izrečeni in priznani princip omenite z raznimi dostavki. Občina bodi v vsem nersem samo-stoina. telo za sebe. v katerega nima iiikdo pravice nasilno posegat!.. Ravno isto ie s ookvaiino. Pokraii-na bodi po našem mneniu povsem suverena. strogo demokratično upravljana oo volti ljudstva, ljudstvo irnei ne lc pravico voliti deželnega predsednika temveč tudi vse rodilne ucravne in sodne uradnike. Ne gre torai enostavno za vprašanje. kakšne kompetence imel pokrajinska uprava in zakon odaia temveč narobe: V katerih primerih ie neobhodna nujnost prenesti suverenost občine in pokraiine na osreefnio vlado to ie na naivlšio oblast v državi. Po našem mneniu ie to potrebno v tehle primerih: v zu-nanii politiki, v zadevah notraniega reda in mira. v meinih sporih med posameznimi pokraiinami. v zadevali garancii za veliau?pe pokrajinske ustave in izoolne^anie istih. Nadalie imei osrednia vlada zadnio besedo še v nasleniih poslih: glede nadzorstva verskih družb in ment-s*va fabrtkaeiie-in- BFodaie alkoholnih nilač. sDlošjtih sanitetno - poli-cilskih odredb za gotove bolezni (kuga itd.), obratovanja in zidanla žeie/nic. uredb glede enotnega trgovskega prava in tovarniškega obratovanja. Glede vseh ostalili uoravnih panog nai pripade osredna oblasti le večia ali maniša nadzorstvena pravica, na primer: glede gozdov in rek. nekaterih cest m mostov, glede uprave šolstva, nekaterih sociialnih ustanov, društvenega zborovalnega in tiskovnega zakona itd. Centralni parlament nai bo v naiveč primerih, kolikor le mogoče, okvirni zakonodaialec. pre-puščaioč zlasti izvršitev zakonov pokrajinam. Zato tudi finančna uprava ne more in ne sme biti centralistična V splošnem na nai se vsi važni zakoni, ki iih sklene centralni ali nokraiinski parlament. zJasti pa volni in finančni zakoni, oredjofce liudstvu. da iih odobri ali pa zavrže! Sploh ie treba, da ima. v za-konodainih zadevah liudstvo pravico do referenduma, neticiie in veta! Prerekanje naših meščanskilr strank o avtonomiji ali centralizmu ie torei zgolj pesek v oci liudstvu. ako se noče liudstvu preminiti ud-rava. Samo uprava po ljudstvu — to ie avtonomiia! Zgoli iz praktičnih m nuinih potreb države pa ere beseda o tem. koliko ingerence in iniciative in — če že hočete! — komoetence orinade centralnemu parlamentu in niegovi osrednji vladi. x ===== Kongr08 kovinarjev v Ljubljani, Centralno sindikalno vi,ece v Belgradu ie v smislu belgraiskega dogovora iz ntcscCJ mina t. 1 sklicalo na dan 1. oktobra v Luibliano kotigres kovinariev iz vse Jugoslavije, ki nai bi skleml zedimeme vseh kovinarskih orgamzacu v Jugoslaviji Delegati iz vseh kraiev države so sc zbrali včcrai popoldne on o. ud v veliki dvorani hotela livoli. Iz Slovenile so došli delegati - iz vseh podružnic, tudi s Koroškega. Tudi delegati iz Hrvatske. Slavoni-ie. Bosne, in Hercegovine ter Srbl-ie so bili zastopani v lepem številu. V imenu sklicateljev kongresa ie pozdravil Bogdan Krstič vse navzoče delegate in otvoril kongres. Obiavil ie dnevni red: glavno točko tvori vorašanie o ziedinieniu kovinarskih organizacij v Jugoslaviji. Nato se ie kongres konstituiral. Predsednikom kongresa so bili iz-voJieni sledeči: Hlebš Ivan (Slovenec). Cuiibrkovič Dimitriia (Hrvat), in Adam Bušič (Srb). Zapisnikarji so bili ss. Kociias. Miiller in Mile-kič. Predno se ie prešlo na dnevni red. ie kongres pozdravil v imenu »Partijske? cenlralnog sindikalnog viieča v Beogradu« delegat Stefanovič novdariaiioč potrebo ziedinie-nia. V imenu strokovne komisije v Sloveniti ie delegate pozdravil sodr. Tokiu onisuie delo v strokovnih or- ganizaciiah v Sloveniti od prevrata iz 1. 1918. Izrazi iskreno žclio. da Izvrši kongres svoio nalogo kar nal-bolie. predvsem pa da sklene ziedi-nienie. Kot zastopnik slovenskih kovinariev oozdravlio navzoče sodr. Mihevc. Predočuie potrebo kar nat močneiše strokovne, organizaciie. potrebo kar m\iyečie solidarnosti vsega delavstva ookažaoč na moč kapitalistične protidelavske organizacije. — V imenu hrvatskili kovinariev izreče pozdrave kongresu. s. Kuničič. Pokazuie pri tem na škodliivo deistvo da se ie doslel s prerekanjem za malenkosti izgubilo mnogo časa in želi. da kongres izvrši svoio veliko nalogo. Verifikacijski odsek ie medtem ugotovil, da ie navzočih 12 srbskih. 10 hrvatskili in 11 slovenskih delegatov, ki skupno zastopaio 16.500 organiziranih kovinariev. Kot prvi govornik re-ferira o vprašanju ziedinlenia tal-nik srbskih kovinariev v Belgradu, Blagoie Bračinac. Obširno ooisuie delo kovinarskih organizacij od prevrata sem in utemeljuje resolucijo Centralnega Sindikalnega Veča v, Belgradu. resoluciio ki zahteva do-nolno strogo centralizacHo vseh kovinarskih organizacii v Jugosla-vili v »Savez metalskih radnijsa« s sedežem v Belgradu (resolucija, ki >o odgovarja komunistični stranki v Belgradu; vsebino priobčujemo drugič. Op. ur.) V svojem vzhičenem govoru snobiia« federalistična ziediiiieme kakršnega hočeio zaen-i krat slovenske kovinarske organizaciie. Obširno razpravlja o po-, trebi strogeca centralističnega zie-dinienia. češ da more samo tako ziedinienic omogočiti skuben usoe-> šen bi' i proti organizirajoči se bur-žoaziii ki sedai celo namerava mili-' tarizirati mnoga nodietia. podališati delovni čas in prepovedati štraike. — Kot drugi icferent poroča sodr. Franc Svetok iz Ljubljane. Predočuie v obširnem govoru veliko razliko strogo centralističnega in kom-nromisuega federativnega ziedinie-nla kovinariev vse Jugoslavije. Zie-din-ienie kakor ga predlaga »Osred-nie društvo kovinariev in sorodnih strok« v Liubliani ie sreduia not. le prehod iz dosedanja stania orea-nivacH v pozneišo izvedeneišo centralizacijo. Slovenski kovinarii so vedno poznali disciplino in disciplina ter solidarnost organizacij bo edino v federalističnem zjedinjenju še nadalie garantirana, dočim bi se v slučaiu orenaglene stroge centralizacije gotovo (vsled velikih razlik razmer v posameznih pokra-tinah) poiavile škodliive »bune« teh ali onih organizacij. Za solidarnost (in še celo za mnogo loialneišo kot v centralizmu) v federativnem zje-dinieniu iamči že samo dosedanja disciplina slovenskih kovinarjev, ki ie vedno bila dika strokovnemu po-kretu slovenskega delavstva. Slovensko delavstvo te v svoiem po-kretu hladen računar, ki računa z razmerami in svoiega pokreta nikdar ne bo utesnevalo v šablono po lepo donečih besedah. (Prečita nato resolucijo, ki io objavimo .jutri.) — Zn sodrugom Svetkom je govo-. ril v drastičnih primerih iz gibania slov. kovinariev sodr. Ignaci Mihevc Pove. da bi i-ziedinicnje«,. kakor ga diktirajo v Belgradu. bilo le raziediuienie in oslabitev strokovnega rr-kr^ta na Slovenskem. Zavojevati se ziediuienia ne da: treba io tu vstvariti nainjiei most do po-zneišega ponolnega zieditvienia. Pri-meria ^ziedinienie«. ki so ga komunisti napravili nri rudariilt. So-drug Tokan ie izvaial v daljšem in zelo' stvarnem govoru, ua mora biti z.iedinienie tudi resnično jamstvo za nadallni razvoi in za nadaline zmage nroletariiata. Strokovne organizaciie morajo napredovati tako. da' bodo vedno sorazmerna protiutež nroti razvilaločemu se kapitalizmu. In v Jugoslaviji, v teh ntkonsoliaira* Stran 2. Ste*. 221. nih' razmerah bi bil naenkraten skok v ekstrem škodljiv. Zato svari ored prenagljenostjo centralistične-* ga ziedinlenia. kler vsled razmer 5e ni jamstva za uspešen razvoj v centralizaciji. Oblika, ki ie najbolia. je prehodna federalistična, kakor io predlagajo slovenski kovinarii. S centralizacijo na bi dali poleg teaia buržoazni v obmejnih krajih tudi rovod. da med tamkaišnie delavstvo zanese kvarni naciionalizem. Loialna in resnična solidarnost delavstva ie mogoča za sedai le v federalističnem ziedinienjti. — Tainik kovinarjev iz Sarajeva, Obradovič predlaga nato sporazumno resoluci-io. ki io nai izdela šestčlanska komisija, resolucijo, ki nai upošteva prvo iz Belgrada. kakor tudi drugo iz Ljubljane in ki nai bo nekak sred-tiii izhod. Ista šestčlanska komisija bo pregledala no predlogu sodr. Mihevca tudi vse ostale oredloge. ki so iih dali delegati. Predlog ie bil sprelet. Danes dopoldne se kongres nadaljuje. Komisija predloži Izdelano resolucijo, na kar bodo o nje! razpravljali vsi delegati kongresa. Slovenski kovinarii kažeio s svoio resolucijo. ki ie za federalistično zie-dinjenie in ki varuje še nadalje do-sedanfo avtonomijo organizacij v posameznih pokrajinah da razumevajo svoie dejanske razmere in da razumevajo tudi, da ie le v takem ziedinieniu oodauo jamtsvo. tako zanje. kakor tudi za ostalo kovinarje v .lugOslaviU. iamtsvo uspešnega razvoja in usoešne borbe, iamstvo. da se organizacij« ne bo cepila Kako Je z Rumunijo? Delavski pokret ie silneiši kot ■kdaj prej: rumunska socijalistična stranka ie pokazala svoio vol to do miru s tem. da ie oo svoiih dvajsetih zastopnikih v parlamentu odklonila ratifikacijo senžermenske mirovne pogodbe: za sabo Ima ves delavski in kmetiški oroletariiat. Da zlotniio kapitalisti odpornost ruinunskega proletariiata, sc ne ustrašiio nobenega sredstva. Zlasti ob priliki zadnie SDlošne stavke v temešvarskem Banatu se ie izkazala vlada kot zelo divio. »Soci-alismus«. oficielno strankino glasilo v Bukarešti, nam podaja o tei stvari posameznosti, o katerih »e veliki tisk globoko molčal. V ječah so pričeli s sramotnimi praktikanti, ki tzdaiaio do dna militaristično vlado kakega generala Avarescuia. Pred delavskim domom ie prišlo zadniič do monstruoznih Pivo- li arii : komoanila voiakov ie obkolila Dostooie in puške in stroinice so delovale. Bil je en mrtvec in šest ranlencev. V tem času pripravlja vladna kitka z nalvečk) resnostjo velike in brezmiselne aketie proti Rusiji. Ba-ie pripravlja ogromne »manevre« (?). ki se l>odo vršili ieseni. Nikakršne voiaške parade ni bilo več oo voini: kai ie torej s temi »manev- ri«? To se godi v istem času. ko se nahaia cela država v naivečii gospodarski onemoglosti, ko nas ob-novHelini davek naiboli tlači, in vendar govore o te? nepotrebni in dragi paradi, katere se udeleži 500 tisoč mož: prozna številka, ki obsega armado celega kraljestva z anektiranimi provincami vred. celo voino brodovie In — vrlo čudna stvar — tudi angleško Črnomorsko brodovie! Kdaj smo na videli toliko uporabo sij za eno samo nrc- j prosto vojaško vajo? — Toda mi vemo. kai to pomeni! »Socialismus« pravi zelo jasno: »Te takozvane voiaške vale z »velikimi bitkami« (po uradnih izjavah) in ki se bodo vršile v štirih moldavskih okraiih v neposredni bližini Rusije, so čisto preproste priprave velike ofenzive proti Rusiii. Brez namena ne kooičiio čet za brezmiselne parade in v taki množini ob granici!« Če zvežemo te priprave s prihodom francoske voiaške misije pod Joffreiem v Bukarešto, se nam odpiralo čudne perspektive. V Bukarešti imaio veliko vojaško posvetovanje. katerega so udeležuje do svoiih zastopnikih tudi Wran-gel. Gre za skupno akciio proti sovjetski Rusiji. Če ne. kako bi se je udeležila Franciia? Po poliski ofenzivi rumunska ofenziva, katere stroški se poravnata ob prihodnjem francoskem državnem proračunu. Vojna, večna voina! Doklej? Polllline vesti. ’+' Korošec In volitve v konstltuanto. Dne 1. t. m. Je itnel dr. Korošec v Mariboru sestanek zaupnikov, na katerem se je izrekel za upravno avtonomijo, o demokratizmu, to je o samoupravi ljudstva pa ni govoril. Izrekel se je tudi za monarhijo kakor demokrati ter končno utemeljeval predstoječi v »lini boj s cerkvenoverskega stališča. Iz njegovih vodilnih besed je razvidno, da bo klerikalcem šlo pri teh volitvah, čemur se bo pridružila cela stranka, za oblast, za vlado klerikalizma, ne pa za pravice ljudstva. S tem je približno tudi označen volilni boj, ki bo £et v treh smereh za liberalni ali klerikalni absolutizem ali pa socijalnodemokratični demokratizem, to je samoupravo ljudstva. -F Demokrati o avtonomiji. O. dr. Žerjav piše v »Jutru« glede avtonomije, ki jo zahtevajo demokrati sledeče: »Ml hočemo obsežno avtonomijo občin. Hočemo, da se več malih občin združi v krepko »veliko občino« (načrt Winklerjev). Nad to komuno pa si želimo še dvoje višjih komun: okrai in pokrajino. Gkraj bo zmagal že mnogo več kakor občina. Tam bodo od ljudstva voljeni zastopniki sodelovali tudi na držav-ni upravi. Ako bi bila ostala demokratska vlada na krmilu, bi ta prcvažna avtonomija bila prevedena že preteklo pomlad. Nad okraji pa naj se organizira najvišja komuna — samouprava pokrajine, ki k obenem področje II. državne instance.« +Stallšče hrvatskih klerikalcev glede ustave. Glavno glasilo lirvatsklh klerikalcev, »Narodna Politika«, o bodoči - ustavi naše države. Zavzemajoč avtonomistično »tališče, piše: »Centralizem zavrača velika večina Hrvatov in Slovencev, in zdi se, da tudi Srbov. Centralistična ureditev naše države je za našo državo ne samo nepri-kladna, ampak tudi škodljiva tako z ekonomskega, kakor tudi s kulturnega vidika. Ako bi se uvedel centralizem, ki ga zastopajo dem. in radikalci, bi se maloštevl!-nejša plemena (Hrvati in Slovenci) čutila zapostavljana in izrabljana, kar bi gotovo ne bilo v prid zjedlnjenja. Nasprotje centralizma, t. j. federalizem (zastopa ga »Hr-vatska Zajednica«), bi bil za državo prav-tako škodljiv, ker bi se plemenska opredelitev ne mogla prav izvesti, niti historično, niti geografsko - ekonomsko. Samo v razširjenju današnje avtonomije je mogoč plemenski razvoj.« 4- Stališče srbskih radikalcev glede ustave. »Balkan« piše: »Radikalna stranka ostaja na staHšču, da predstavlja zjedinjena država tudi politično edinstvo: Z eno centralno politično oblastjo v enem parlamentu in v vladi. Dalje, da se država upravlja po načelu upravne decentralizacije, samo da bo največja upravna enota večja kakor današnja okrožja. Velikost bo odmerjena po ekonomskih potrebah in geografskih pogojih. Historična razdelitev se smatra za ——TT~T~Tnrm~iig -t-rrrriir«-Tnrirri d& t »bankine prisoevke obdrže organizacij same tako dolgo, dokler ne bo izvoden la-j sten i?vrševa!ce odbor za SIova^KO. — Večina poslancev, vsi ministri in največ »tariK znanih' !>>jevnikov čsl. soc. ilemoSra cije kot dr. Soukup, Nemec, Sti'/!.n, ing. Flelschner, Tay*,rle, Derer, Johan'a, Stum- mc”i;.its, p:l^ ci zadr:;'r:;iki, sktifo ves čr~!.i zapad, vsi okraji ok. Mor. Ostrave se zbora ne udeležujejo. Sploh je tudi stališče '/borovih delegatov n cutnl j Ivo; vsi socijalni demokratje, nihče ni boljševik, pa vsi so proti soc. demokraciji in za III. in-ternacijonalo. — Na zboru je tudi 53 časnikarjev in poročevalcev, in zelo se razpravlja med občinstvom o njem. (Iz poročil o razpravah 26. in 27. t. m. v *Rude Pravo a.) •f Razprava o dogodkih na Hrvatskem v narodnem predstavništvu. Na četrtkovi seji narodnega predstavništva se je nadaljevala debata o interpelaciji sodruga Buk šega glede dogodkov na Hrvatskem. Govorili so poslanci Kneževič, republikanec Zlvljon Zlatlč, Milivoj Bašič, VVilder, Grl-sogono in zadnji je govoril Stojan Protič. V petek se je debata nadaljevala. + Kako so si zamislili socijalno revolucijo komunisti na Francoskem. »Matin« objavlja vsebino resolucij, katere je sprejel mednarodni komunistični kongres v Kon-stanzi, ki bi pomagal ustanoviti diktaturo proletarijata na Francoskem. Na Francoskem nameravajo ustanoviti tri propagandna središča, in sicer v Parizu, Lyonu In Marsellleu, ker oblasti strogo nadzorujejo akcijo v Parizu in ker ta nikakor ne zadostuje. Pozimi se bo nemara organiziralo večje gibanje. Komunisti vseh dežel naj bi se podvizali preprečiti vsako produkcijo premoga, da bi pri gibanju, ki bi na Francoskem nastalo vsled pomanjkanja premoga, komunisti prevzeli vodstvo. Tudi v Nemčiji in Angliji bi enak položaj utegnil dovesti do podobnih uspeliov. Toda ti ljudje pri sklepanju te resolucije niso pomislili da bo največ trpel revni sloj naroda; on bo stradal in ne kapitalisti. Ti se bodo že preskrbeli. Take sklepe se more pričakovati samo od sanjačev. -+- Rusko nemški odnošajl. »Lokalau-zeigera poroča iz Llpskega: Sotrudnlk lista »Letpziger Neuesten Nachrichten« v Rigi se je raztovarjal z Joffejem, ki mu je med drugim dejal: Govorice o tajnih odnošajiii med Rusijo in Nemčijo so neresnične in jih razširjajo le Rusiji sovražne države. Sicer so bili odnošaji napratn Nemčiji vedno dobri in upati je, da pride do sporazuma. Ako se ne doseže sprava s Poljsko, b > Rusija dirigirala svoj uvoz in Izvoz v prometu z Nemčijo preko baltskih pristanišč. Nemčija nima pričakovati posebnih predpravic, ker Rusija ne mora dovoljevati nobeni kapitallstičn državi ugodnosti. Rusija se bo pri sklepanju trgovinskih pogodb dala voditi Ie po gospodarskih interesih, kateri bodo njej sami v korist. + Kamenjev. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Rotterdama: Kakcr javlja »Holjandsch Nevvs Bureau«, je bit Kamenjev zaradi nepravilnega poslovanja in zaradi odnošajev z »Daily Heraldom« odpuščen iz diplomatske službe ta imenovan za komisarja na zapadni fronti s sedežem v Smoleusku. Gospodom okrog »Rdečega Prapora". Gospodje okrog »R. P.« so vrlo pridni učenci svoiih učiteljev ori-ientalskih metod v političnem boie-vaniu. Kadar iirn zmanika argumentov za stvarno polemiko, pa lop s kolom do elavi nasorotnika — prav oo maniri tistih rokomavhov. ki r.laneio v eozdtt nred človeka s krikom: »Denar ali živlienie!« Če bi ne bilo prežalostno. bi človek rekel: »Vsak oo svoie!« Ampak dvakrat žalostno ie. da so se take metode Ivoievania zanesle ravno v vrste delavstva, k ie pouka in izobrazbe naiboli potrebno. Naše gospodarske organizacije so se v zadniem času razširile in ooglobile tako. kakor tega ni nihče pričakoval. Koliko dela in koliko truda liči v teh organizacijah, ve Drav ceniti ie tisti, ki ie bil zraven od vsega začatfka. In šteiem si v čast in pionos da sem bila zraven pri gradnii te naše gospodarske stavbe, ki zbuja marsikomu bledo zavist zgoli zaraditeera. ker so to stavbo zcradili in io dobro imrav-liaio socialni dfimokr.atie. Gospodarska organizaciia. kakršna ie danes, ie plod dolgoletnega dela. izobraževalnega. gospodarskega, kulturnega Ne stvaren razlog, ampak zgotl zelena zavist, da ie tako in nič drugače. ie potisnila znanemu mi »gospodu« v gnoinico omočeno pero v roko, ki ie napisala pamflet, kakršnega bi tudi od naizagrizeneišeea komunista ne bila nikdar pričakovala. Pa nai ima mož svoie veselje — saj ie že od nekdai vajen brizgati kri in strup tudi na svoio naibližjo okolico celo v meščanskih listih! Vem. da ga ie trla nevoščljivost nad uspehi naše gospodarske organizacije že nred leti. takrat, ko ie bil še sociialni demokrat. Sodrugi so i>o-znall nieirovo dobro, še boli Da nle-eovo slabo stran, in so — molča- li ... Gotovi liudie se spreobrnejo, kadar se v iamo zvrneio. »P. P.« me torei natolcuje. Zakaj? Zato. ker sem sodelavka, in na-meščenka konsumnega društva za Sloveniio. Ne sramujem se tega. ker moie delo ie pošteno in odkrito. Saj veliaio celo taki za nesebične in požrtvovalne. ki so plačani za »požrtvovalna« sumničenja in natolcevanja. Ko bi vsai takim Bog da! pamet da bi ne hodili na solnce! Ako bi »Naprej* tako pisal kakor Diše »R. P.«, hei. tedaj bi bil ves »zeleni kadar s nokonci in bi kričal: »Gieite iih socijalpatrijote, kako blatiio poštene proletarske žene in dekleta! Le po niih s kolom iih dajte do_ niih malomeščanskih buti-eah!« it d.Tak a ie vaša žurnalistična morala. Še nikdar nismo čuli. da bi bil mriasec kdai gnezdi! na drevesu, veverica pa — recimo v hlevu. Kai-ne. »dobri« gospod dopisnik! Ptica, ki leže iaica v tuie gnezdo, ie kukavica Hrvatje pravijo tudi gotoye vrste ljudem — kukavica! Wie der Schelm selbst ist. so denkt er von anderen ... Zapomnite si to! Vajena sem dela in bom še delala. iako kakor sem delala dosedal. Svoie Dolitične barve na ne bom iz-premenila ker sem dovoli značajna in vem. da ie socializem tisti, v katerem ie snas nroletariiata. Eno na ie gotovo: Boi delavca Droti delaven sumničenie. namicavanie te nodtikanie ni naloga socializma, pa tudi ne komunizma: to delo nai onravliaio socialtraniiotie ali laži-komunisti. Mici Urbančeva, talnica Kons. društva za Slovenilo. Organizacijski vestnik, ig stranke. Zaupniki vseh liublianskih okra-, iev se vabiio na sestanek danes v soboto ob 8. zvečer na Turiašken? trgu 4-1. Prosi se za zanesljivo ude ležbo in točnost. Bz sfrok. ©rganizaei!«. Shod Divovarnisbih delavcev v Ljubljani se vrši v torek ob 5. un popoldne takoi do delu v ff Petan v Snodnii Šiški Celovška cesta. Poročevalec sodr. Tokati. iiijTšTiiisa silam H LISTEK. »f1 Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) — Poizkusiti hočem. Od trenutka. ko ie bil v galeriii pa do takrat, ko ie izginil, ao ker nj mogel uiti ne skoz vrata, ne skoz okno. ie pač našel kakšno drugo odprtino. Rouletabille mo ie'gledat pomilovalno. lahno se ie nasmehnil ter se ni več pomiSiinl mi zaupati, da mislim še vedno kot »star čreveli.« — Kai sem rekel? kot star čreveli! Vi mislite kot Friderik Larsan! Pri Rouletabillu se ie namreč menjavalo občudovanie napram Larsauu z zaničevanjem: včasi ie vzklikal: »Res ie veliki« včasi le godrnjal: »Kakšna šema!« kakor se ie oač skladalo nietrovo orepričanie z Larsanovim. oziroma če mu ie bi- lo nasprotno. Bila ie to nekaka posebnost plemenite«« Rouletabillove-ga značaia. Vstala sva. odvedel me ie v park. Ko sto.oava oo dvorišču proti izhodu, ie nekdo odpiral v prvem nadstropiu na levi strani veternice. Ozreva se. Na oknu zagledam gladko obrit, škrlatast obraz, ki ga še nisem videl, — Glei! Glej! žanimira Roulo-tabille. Arthur Rance! Sklonil ie glavo, pospešil korake. in čtil sem. kako ie govoril med zobe: — Bil ie torei to neč v gradu? .. Kai dela tukai? Ko sva bila že precej od grada oddaltena. ga vprašam, kdo ie ta Arthur Rance, in kako. ga posna. Spontni nse na to. kar mi je ž.e na-ve/iel. te-r dostavi, da ic g. Arthur \\. Rancc oni Američan iz Filadelfije. ki se ie v tUizeiu pri slavnostnem sprejemu tako wiianil. — Ali ni nameraval takoi odpotovali Iz Francije? Gotovo, zato pa tudi vidite. kako se čudim, da ie še v Franciji In še celo tukaj na gradu. Danes zjutrai ni prišel, on noči tudi nc. Prišel ie naibrže po večerii. čudno, da ga nisem zapazil Kako ie mogoče da me nista vratarjeva opozorila? Pripomnil sem. da mi Se m povedal. kako se mu ie posrečilo osvoboditi vratarjeva. Ravno sva prišla do vratarjeve hišice Na pragu sta n aru pozdravljala oba: otiiazno sta se smehljala, veselie iima ie siialo z obraza. Uci-vidno sta že premagala vse slabe s d o nji n e na svoie kratko bivanje v stolpu. Moi mladi oriiateli ju vpia-ša. kdaj je nrišel Arthur Rauce Odgovorila sta. da ne vesta, ce ie v gradu. Naibrže ie prišel prejšnjega dne na večer, a ona mu nista odprla vrat. mogoče io tudi. da ie izstopil g. Arthur Rauce na kolodvoru v vasi Saint-Michel ter prišel potem kot izurjen pešec skoz hesto mimo votline Sv. Genoveie do paika. preskočil živo moto ter se tako nepričakvano predstavil v gradu. Zt večkrat ie napravil tako. ni namreč maral, da bi mu pošiljali voz na kolodvor. Videl sem. kako se ie mrači/1 Rouletabillu obraz, izražal ie skrajno nezadovoljnost, in brezdvomno ie bila ta nezadovoljnost nauerlena proti niemu samemu. Gotovo le bil nekoliko Vezen: toliko truda si i© orizadial. študiral na gradu vse osebe in vse reči in sedai šele izve. da ie prišel Arthur Rauce že večkrat v Glaudier. Nestrpno zahteva poiasnil, — Pravite, da ie prjšei Arthur Rauce že večkrat na grad... kdai ie vendar prišel na zadnie? — Tega vam ne morejno točno povedati, mu odgovori g. Bernier — tako ie vratariu ime — bila sva v zaporu in kar se ie godilo v tem času. tega ne moreva vedeti, potem pa ima še ta gospod navado, da ne pride v grad pri vrtnih vratih, kakor ga tudi ne zapusti oo tem potu... — Mogoče vsai veste, kdai je prišel prvikrat? — O to že. gospod... Ze devet let ie tega!... — Prišel ie torei na Francosko nred devetimi Iiiti. oravi Roujeta- hille. ali veste kolikokrat ie prišel takrat na grad? — Trikrat. — Kdai ie prišel na Glaudier zadnjikrat, kolikor vam ie znano? — Teden dni pred atentatom v Rumeni sobi. Rouletabille se še obrne proti vratarievi ženi in io vpraša: —• V šoranjl na tleh? — V špranji na tleh. mu odgo- VOn_ Hvala, de Rouletabille. pripravite se za nocoi. Položil ie pri tem prst na usta: svarilo za. opreznost In molčečnost. Prišla sva na cesto ter krenila proti gostilni y Donlonu. — Obedujete katerikrat v tej gostilni ? — Včasi. — A obedujete tudi v gradu? — Da. z Larsanom. enkrat v moii sobi. drugikrat v njegovi. Tudi večerjeva skupno. — G. Staneerson vas še ni povabit k sebi? (Dalje prih.) Stev. 227. Dnevna kronika. J Iz uredništva. Prihodnji teden prevzame glavno uredništvo »Napreja« s. Etbin Kristan. Dan prevzema bo razviden iz lista. T2 dni ga še ni mogel prevzeti, ker ie bil preobložen z drugim delom. Jutri v nedeljo bo poročal v Celju na shodu, ki sc bo vršil ob 9. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. O tem prvem shodu s. Etbina Kristana priobčimo v torek obširno poročilo. — Dalje prosimo sodruge dopisnike, da nekoliko potrpe, ker ne moremo vseh dopisov, posebno daljših, takoj objaviti. Pridejo v par dneh na vrsto. Se le že pričelo. Srbski radikalci dobro izkoriščajo volilno dobo in so s pomočjo svojih zaveznikov, vojaške kamarile »Belorukcev« pričeli upotrebljavati svoje stare knife. Kakor poročajo »Radničke Nevine«, se je po celi Srbiji pričela pravcata mobilizacija vojnih obveznikov I. In II. reda. Ljudi poživljajo v masah v vojsko pod »firmo dvomesečnih vojaških vaj«. Karakteristično je, da se poživljajo samo pristaš/ komunistične in pa republikanske Stranke. So mesta, odkoder so poklicali v vojsko vse somišljenike teh strank, od prvega do zadnjega. Komandant belgrajske okružne komande je pozvanim odkrito rekel: »Jesl li glasao za komuniste? Ja nišam glasao, a ti, kad si glasao, treba sad, da budeš zado-voljan i ideš na vežbu.« Na ta način delajo srbski radikalci volitve. Mi smo to njihovo čedno prakso sicer že poznali od poprej. Nismo pa mislili, da bodo radikalci predrzni dovolj, da bi jo uporabili tudi v sedanji kampanji. Saj se je govorilo vendar že v Parlamentu o teh praksah in ministri so sklepali, da tako ne sme iti. Gre pa vendar! Korupcija, ki jo s tem odkrivata vlada in vojna uprava je tolika, da bi se res ne bilo čuditi, če bi se vse že enkrat — zamajalo. Predsedniki glavnih volilnih odborov. Državni odbor je določil predsednike glavnih volilnih komisij za 55 volilnih okrajev z žrebom. Ti predsedniki morejo biti le člani najvišjih sodišč v državi. Žreb je te višje sodne funkcionarje razmetal po celi državi. Za mesto Ljubljano ie izžreban kot Predsednik volilne komisije Ivan Ivkovič, predsednik apelacijskega sodišča v Belgra-du, za mariborsko volilno okrožje Sava Ccrovič, član velrkog suda v Podgorici, za okrožje ljubljanske okolice dvorni svetnik Fran Dukič cd nadsodišča v Ljubljani; predsednik ljubljanskega nadsodišča dr. Ivan Kavčnik je določen za Pro-kuplje, dvorni svetnik Miha Gabrijelčič v Mostar, člani stola sedmorice v Zagrebu dr. Furlan za Sremsko Mitrovico, Fran Milčinski v Travnik, Makso Černe za rudniški okrug; za mesto Zagreb bo predsednik dr. Tabu-kovk iz Novega Sada, za Belgrad domačin Aleksa Andjelovič, v Črno goro Josip Stje-Panovič iz Zagreba in v Bitolj Milan Svoboda iz Zagreba. Kot predsednik volilnega odbora za Negotin je izžreban Stojan Pro-tlč, ki je tudi član državnega sveta, ker pa bo sam kandidiral, ga je državni odbor sklenil vprašati, ali sprejme to funkcijo. V Italiji ni nobenega jugoslovanskega ujetnika. Italijansko zunanje ministrstvo izjavlja, da se ne nahaja več v Italiji noben iugoslovenski vojni ujetnik razen bolnikov 'n onih, ki so obtoženi kakih prestopkov, ter noben civilni interniranec. Vsled tega tako?Va’ da se mu v nasprotnem primera -...j° 7^(r'iavi ysak tozadevni specialni slu- predsedništvo deželne vlade vse in ercsir da mu brzoiavno prijavijo v roku treh dni iraena vojnlh ujetnikov m civilnih internirancev odkod so doma ter .mena krajev v Italiji, kjer so zadržani. Uradni list od 30. t. m. objavlja železniško prometno uredbo za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga. — Pri statističnem oddelku poverjeništva za so-cijaino skrb v Ljubljani so razpisana mesta dveh asistentov in dveh pomožnih pisarniških moči. Prtljaga civilnih Internirancev v Ameriki In Angliji, Notranje min. objavlja pod St. 20.979 naslednje: Naš generalni konzulat na Dunaju je prejel od avstrijskega zunanjega ministrstva verbalno noto, v kateri javlja imenovano ministrstvo, da je zadnji čas došlo na Dunaj oblastim, ki so kompetentne za vojne ujetnike in internirance, •mnogo prtljage. Ta prtljaga je lastnina bivših civilnih internirancev iz Amerike. Poleg tega pride še veliko take prtljage iz Anglije. Mislijo, da je med to prtljago tudi kaj lastnine naših državljanov, ki so se zadnje čase povrnili iz Amerike. Na to opozarja notranje ministrstvo državljane, ki bi eventuelno imeli med prtljago kal svoje lastnine. 12 ročnih podpor po 40 in 50 K za mestne reveže ima mestni magistrat oddati. Podrobnosti glej na razpisu, ki je na mestni hiši. Za tiskovni sklad. Z ozirom na vrstice V »Napreju«: »ali je sploh treba glasovanja na Koroškem«, kjer se je list zavzel za našo pravično stvar na Koroškem, je daroval neimenovani Primorec 20 K za naš tiskovni sklad. Retta - Obradovič v »Narodnem domu«. Od obeh njegovih večerov sem prisostvoval, žal, le drugemu, a že to zadostu-^e> da smem g. Obradoviča označiti kot resničnega mojstra v njegovi stroki. Raznovrsten. Izbran program, katerega ie mla- di, simpatični umetnik proizvajal z nenavadno preciznostjo, naglico ta eleganco: magične manipulacije, iluzije, transforma-, cije itd., a predvsem nad vse interesantni tel c petični poskusi, ined njimi zlasti oni, kjer je vplival potom psihične sile na oddaljene mrtve predmete (Rettina ura!). Vsi, ki smo bili tam, smo videli, da je poleg sleparjev a la Riza - beg tudi takih ljudi, ki so se posvetili tej stroki z resnično ljubeznijo. G. Retta je lahko zadovoljen z ljubljanskim občinstvom in dokaz, da je, tiči v tem, ker nam je obljubil na naše prošnje za sredo še en večer, na katerem bo podal najlepše točke obeh prejšnjih. Skoda, da ne bo toliko materijelnega kot moralnega uspeha. Nenasitnost oblastvene grabežljivosti ne pozna nobenih mej! S krivičnim davkom na povsem resne prireditve nam še uniči vsako duševno življenje . . . —au-—. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v bolezni ozir. s spremstvom na zadnji poti naše nad vse ljubljene in prerano izgubljene soproge in mamice M. Čižman Izkazali sočutje, se srčni zahvaljujemo. Najtoplejšo zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov ter pevskemu odboru »Svoboda« za ginljivo petje, kar bodemo obdržali v trajnem spominu. — Rodbina Ivan Čižmanova. Velike zaloge volne In kotenlne. ' Za časa poloma Avstrije so dospele v Ljubljano po vojaških avtomobilih in po železnici iz Italije velike množine volne In kotenlne. To blago pa so znali razni temni elementi skriti v razna skrivališča ter jih potem za drag denar spravili v promet. Stvar še doslej ni pojasnjena. Prav bi bilo, da se v tem oziru posveti z bengalično lučjo v gnezdo tatov in škodljivcev. Poškodbe. France Kožuh iz Vevč je v neki gostilni poškodoval uradnika Ivana Prelovška, ko je slednji branil mater prvega pred njegovimi izbruhi, — Posestnik France Ločniškar iz St. Vida nad Ljubljano je na glavi z vilami poškodoval svojo ženo Frančiško, ker sta se v hlevu hudo prepirala. Kako prispevajo ljubljanski »pijanci« v državno blagajno? »Pijance« zelo pridno .zasleduje ljubljanska policija, to nam dokazuje mesečim statistika policijskega ravnateljstva o plačanih globah. Ljubljanski ve-seljaki so v času od 1. julija do 30. septembra letos vplačali zaradi prestopka pijanosti znesek 22.500 K v državno blagajno Policijska statistika v globah. Zanimiva je statistika policije v vseh tekom zadnjih treh mesecev vplačanih policijskih globah V teh mesecih ie bilo plačanih 58.2C4 K na globah zaradi raznih policijskih prestopkov. Od tega zneska pride v ubožni zaklad ljubljanske mestne občine 31.734 K, za občino Zgornja šiška 500 K, za Vič 2260 K in za Moste 1210 K, dalje v državno blagajno 22.500 K. — Za vidlranje tujezemskih potnih listov je policija prejela v korist države meseca septembra 25.156 K in 130 francoskih frankov. Za svoje državljane pa je govski sotrudniki, sotrudnice, stavb, to strojni ključavničarji, čevljarji, krojači šivilje, natakarice, natakarji, peki, mesarji, dninarji, dninarice, ključavničarji, mehaniki, sedlarji, služkinje, vajenci, vajenke itd, — V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, mizarji, zidarji, tesarji, pleskarji, gozdni delavci, koti. kovači, tehtničarji, pletarji, žagarji, sobarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Po svetu. — Kuga v Trstu. Iz Trsta poročajo, da se je v civilni bolnici pojavil slučaj kuge. — Povrnitev nemške lastnine v JtalllL Ministrski svet je sklenil, povrniti Nemcem njihovo lastnino, ako ne presega 50.000 lir sedanje vrednosti. — Ameriška podpora za vrnitev avstrijskih vjetnikov Iz Rusije. Ameriški zastopnik pri avstrijski sekciji reparacijske komisije polkovnik Smith, je sporoči! državnemu uradu za zunanje stvari, da so ameriške dobrodelne družbe izročile dr. Nansenu en milijon dolarjev v gotovini za poratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Državni tajnik za zunanje posle se je zahvalil polkovniku Smithu za to razveseljivo sporočilo in ga je naprosil, naj tudi darovalcem izreče njegovo zahvalo. — Prevoz sanitetnih vlakov čez Nemčijo na Poljsko. K vestem, ki jih razširjata agenciji Havas in Reuter, da je nemška vlada sklenila, protiviti se prevozu sanitetnih vlakov iz Belgije na Poljsko, do-znava Wolffov urad z dobro poučenega mesta, da se nemška vlada glede prevoza imenovanih vlakov še ni odločila, ker se mora poprej ugotoviti, ali bodo vozili ti vlaki izključno sanitetni materija!. — Socialdemokratska mestna zastopnica Terezija Eschholz je bila, kakor poročajo listi iz Lycka na Nemškem, v postelji umorjena. Kot storilko so prijel! neko nad-učlteijico, katera pa svoje dejanje taji. — 62 otrok zastrupljenih. V nekem dunajskem otroškem Vrtcu je obolelo na za-strupljenju 62 otrok, ker so ihn dali nevede Jesti pokvarjenega sira. 8 otrok ka e vedno težke znake zastrupljenja, v tem, ko so ostali že večjidel izven nevarno . Neka postrežnica, ki je slišala, da je tu nje mali vnuček med žrtvami, je umrla na kapi. Oblasti preiskujejo vzroke zastrup-Ijenia. — Anatole France, ki je sedaj že popolnoma ozdravel, se namerava poročiti tekom oktobra z gdč. Emo Laprevotte. — Tudi med črnel so vojni milijonarji. Med črnci je mnogo vojnih dobičkarjev, ki žive tako luksurijozneu kakor kaki evropski velikomestni bogataši. Na Zlati Obali v Zapadni Afriki živi mnogo teh mtoionar-jev, ki so si med vojno pridobili težke milijone s prekupčevanjem kakava. Imajo svoje avtomobile in prekrasne palače zgTa-jene po evropskem stilu v vrednosti večlh milijonov kron. _ Avstralski ministrski predsednik Hughes ie padel s konja to se težko poškodoval. ljubljanska policija Izdala okoli 2300 K pot- nih listov, za vsakega kolek po 12 K. ^ Trgovec s staro obleko. Že dalj časa, skoro takoj po velikem polomu Avstrije, so se v Ljubljani pojavili pravcato orientalski tipi iz Bosne. Bili so to razni muslimanski kramarji in bosanski španjoli, ki so prihajali v Ljubljano pokupovati raznoliko staro obleko, katero so potem po sejmih v Bosni prodajali siromašnemu bosanskemu narodu za lep in čeden dobiček. Tak trgovec je bil tudi Softič. Hasanbeg iz Bi-liača, ki je redno prihajal v Ljubljano na trg starinarjev, kjer je vse pokupil. Softič pa je razpredel svojo obrt na celo Slovenijo, zlasti pa proti Vrhniki. Hkratu pa je začel s tihotapstvom tobaka. Zadnje dni je nakupil v Ljubljani okoli 400 zavitkov egiptovskih cigaret ter se je P» po® srečno brez potnih dokumentov splazil preko demarkacijske črte v Logatec. Tu pa so ga prijeli italijanski financarjl, mu zaplenili lepo zalogo tobaka, pobrali denar ter ga brcnili nazaj preko demarkacije. Sedaj je Softič Hasan beg brez sredstev, obenem ga pa še vrhniško okrajno sodišče preganja zaradi nakupa sumljivega blaga. Stanovanjska kriza v Zagrebu. Zagrebška občina se mnogo peča s vprašanjem, kako bi najbolje rešila stanovanjsko krizo, rte zida pa satna ničesar. Novih hiš se sedaj zida v Zagrebu šestdeset. Občina se je postavila na stališče, da naj zklajo hiše tisti, ki jih potrebujejo, t. j. v pn i vrsti država ta podjetniki. Kolonizacija Macedonlje. Ker je v lužni Makedoniji še mnogo nenaseljenih zemljišč, je ministrstvo za agrarno reformo sklenilo, da ta zemljišča podeli siromašnim kmetovalcem zlasti iz Dalmacije in Like. Brezžična postaja Vračar. Ministrstvo za zgradbo je odobrilo kredit 66.245 dinarjev za povečanje brezžične brzojavne po staje na Vračaru, ker dosedanja naprava nikakor ne odgovarja zahtevam. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti le iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. septembra 1920. dela 210 moških in 53 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 193 moških in 75 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je Izvršno J37. — Dela Iščejo: pisarniške moči. tr Kulturni vestnik. Za koncert Zlatka Balokovica v Ljubljani se vrši prodaja vstopnic v soboto, dne 2. oktobra od 8.-19. ure, v nedeljo, dne 3. oktobra od 8.-13 in »a dan koncerta 4. oktobra od 8.-18. ure v anončnl^ekspediciji Al. Matelič, (Kongresni trg 3/1.) ter zvečer od 19 ure naprej pri blagajni v Unionu. Jugoslavenska Obnova - Njiva, Preje- li smo 32. številko te tedensko izhajajoče revije. Iz vsebine omenjamo: Članki: R. Mllačevič: Sistem centralizacije in decentralizacije; dr. Lj. RadK: Uvoz ta izvoz Jugoslavije in M. Durič: Srpska narodna pesem v ekonomski perspektivi. Iz preg.cdov: v političnem poroča M. raSi o Irski in Egiptu, v literarnem Pa r- F. H. K. o Pugljevi zbirki novel: Črni panter. _ Naroča se v Zagrebu. Cena posamezne številke 4 K - I D. _________ kron, v okraju koprskem ki piranskem za 520.000 K, v pol. okr. poreškem 1,105.000 kron, v okr. puljskem za 1,382.000 K, v okraju vološkem za 2,290,000 K, v Trstu in okolici za 92.000 K, na Goriškem za 8,000.000 K, v postojnskem okraju pa za 1,550.000 K. Iz polltičnegp okraja logaškega ni podatkov. Politično društvo »Edinost« zahteva v imenu prebivalstva, da se ta denar Izmenja po menjalnem ključu 60%. — Prehrana Dalmacije. Po odločitvi ministrstva za prehrano se bo vsa prehrana za pasivne kraje Dalmacije, Črne gore in Hercegovine odslej odpravljala preko odseka ministrstva za prehrano v Bakru. = Naredba finančnega ministrstva, s katero se odpravlja devizna centrala, vsebuje poleg drugih tudi določbo, da morajo vse banke najpozneje tekom meseca dni odpovedati vse lombardne valute. Na ta način namerava ministrstvo za finance ukreniti nadaljnje korake v svrho preprečeni špekulacije z valutami. — Finančni položaj Velike Britanije. V torkovi sej! bruseljske konference je lord Chalmers poročal o finančnem položaju Velike Britanije. Najprvo je govoril o dolgovih države v inozemstvu. Sklenilo sc je, je dejal, da se ta dolg čiinprej plača. Zunanji dolgovi ne obsegajo samo angleške, ampak tudi one dolgove, ki smo jih napravili za zaveznike vsled vojne. Dne 31. marca 1917 je ta dolg znaša! 1364 milijonov funtov. Konsum tega leta se bo znižal na 1278 milijonov. Upamo, da bo v šestih mesecih znašal le še 1115 milijonov funtov. — Nato je govoril Chalmers o angleški zunanji trgovini ta se je Izrekel za svobodne trgovine. Omeni! je, da se angleška vlada zavzema za svobodno trgovino to da hoče izključit! vsako umetno ureditev lastne valute. Sedaj obstoje omejitve edinole na polju prehrane.' — Kako meščanske stranke gospodarijo v Jugoslaviji, o tem se je Izjavil neki s. S. Aleksander na trgovcev in podjetnikov v Zagrebu e- *Vse naše gospodarsko življenje razjeda bolezen, ker nimamo nobene prave gospodarske statistike. Ne poznamo uiti svoje produkcije, niti izvoza in uvoza. Zdi se pa, da imajo merodajna mesta o tem se najmanj pojma ta niti približno ne poznajo količino domačega konsuma, sicer bi ne bilo mogoče, da je finančni minister tako napačno kalkuliral pri odmerjanju davkov.« — S temi besedami ie kapitalist sam ostro obsodil kapitalistično anarhijo v gospodarstvu ta jo za jugoslovanske razmere še posebej dobro označil! — Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase. — Avstro - ogrskega nemenjauega denarja Je v zasedenem ozemiju glasom spomenice, ki jo je predložilo drž. politično društvo »Edinost« okolu 20 milijonov kron. V sodnem okraju labtaskem ga je za 2.220.000 K, v okraju paztaskem za 1 mttlj. 380.000 K, v okraju buzetskem sa 955.000 Društvene vesti. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, v ponedeljek, dne 4. oktobra ob treh popoldne, Hrenova ulica 4. k Zabavni odsek »Društva zasebnega uredništva« otvorl začetkom novembra plesni tedaj pod vodstvom plesnega profesorja, g. Umeka. Kor se nadeja društvo, da bo letos dana možnost, posetnike plesnih večerov vsestransko zadovoljiti, prosimo vse cenjene tovariše in tovarišiec, da se v kar največjem številu priglase za ta tečaj. Prijave se bodo sprejemale do 10. oktobra 1920 v društveni pisarni, Gosposvetska cesta št, 12./II. Mesečni prispevek se bo določil, ko bo znano skupno število prigia-Sencev. Clmveč posestnikov, tem manjši prispevek! Pričakujemo Vaše cenjene prijave to Vam kličemo: Na veselo svidenje! Zabavni odsek DZU. . Češka obec v Ljubljani, počinaje dnem 2. t. m. odbyvaji se sobotni schftzky v prednt restauračni mistnosti nšrodniho domu. P. t. členovč se vyz$vajl, k hojnemu učastenstvl. Hostfi vi tani. K. Šport. Nogomet v Športnem tednu. Danes ob 16. uri tekmujeta na proštom Ilirije dve kombinirani moštvi ljubljanskih klubov. Moštva so sestavljena iz najboljših igralcev Svobode, Jadrana, Slovana, Špar te, Primorja, Hermesa, vsled česar bo tekma gotovo zanimiva in lepa. Tekma bo obenem merilo za letošnji napredek naših mlajših klubov. — V nedeljo ob 16. uri se vrši tekma Ilirija : Atletlksportklub, Celje, za katero vlada neobičajno veliko zanimanje, ker se govori, da so Atletiki močnejši od Ilirije. Oba kluba postavita v tekmo kompletno I. moštvo. Športni teden se zaključi v nedeljo 3. oktobra ob 8. uri zvečer z zabavnim večerom, na kojean se razdeli nagrade zmagovalcem športnega tedna. Ker je čisti dobiček tega večera namenjen v korist Športne zveze t. j. za propagando športa, pričakujemo, čhn največjega poseta. — Športna zveza. Apro^izacSia. Telečje meso. Vnovčevalnica za živino in mast je oddala za soboto In nedeljo, to je dne 2. In 3. okt. sledečim mesarjem svoja teleta-v razprodajo in stcer: Ahlinu, Dolničar Jožefi, Škerjancu, Skrajnerju, Smetu, Žabjeku, Žganjar Josipu, Žganjar Antonu in Zajc Ivanu po eno tole; Ham Mariji, Ham Matiji, Kastelicu, Kocjanu, Kraševcu, Makovcu, Prepeluhu, PrezeJju, Porenti, Rihtarju star. in Smoijanu po dve teleti; Petrič dobi 3 teleta. Kg sprednjega mesa velja K !S.— ter kg zaunjega K 20. . Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa. Dopisi. Samostojna kmetska stranka. Zadnjo nedeljo, 19. t. in., so imeli satnostojneži shod v Pesnici. Kakšni so ti samostojneži itak vemo, saj stoji za njimi kot oče — g. dr. Žerjav — s svojim ekonomom. A zdaj so liberalci še jasneje pokazali, da so v zvezi s Samostojno kmetsko stranko. Po tem shodu je mariborski Tabor (liberalni Ust) in ljubljansko »Jutro« (tudi liberalni Itetf tako trlnllivo leoo in prijazno pisal o Samostojni kmetski stranki, kakor še nikdar ni o kaki drugi n. pr. v naši socijali« stični. Torej oni smatrajo, da Samostojna stoji na liberalnih nogah in da z liberalno stranko stoji in pade. Upamo sicer, da se bo ta kmetska stranka, ki se je otresla klerikalcev, tudi še enkrat osvobodila liberalnega jerobstva in takrat bo res samostojna — kar pa danes še ni. Pred volitvami. Voli ied 2a iailii stepli (konstifuanfo)* 27. Kako dolgo traja glasovanje? Glasovanje (raia nepretrgoma od 7. are zfutrai pa do 6. ure zvečer. Ob 6. zvečer se zapre volilni prostor. vendar smeio dotični volilci. ki so ob 6. ‘uri navzoči v volilnem noslooiu. še oddati svoie glasove. 28. Kako se vršf skrutinii (štetje glasov)? Ko se glasovanje zaključi, se riaiorei zanečatito zaboički s kroglicami. ki so še preostale. Potem se prešteie do seznamku glasovalcev. koliko volilcev ie glasovalo, kar se zabeleži v zapisnik. Na to s-e odpre prva skriniica ter se orešteieio kroglice, ki so v niei. Na to se zabeleži v zapisniku številka skrinilce. kandidatna lista, za katero ie veliala ta skriniica. in število kroglic, ki so se našle v niei Na ta način se zaporedoma od-pro vse skriniice. Ko se to zgodi, se zapisnik sklene nodniše in pristavi nani občinski nečat. Na to se dene zapisnik, sezna-mek glasovalcev in volilni imenik v zavoi ki se zapečati, naslovi na glavni okrožni (mestni) volilni odbor ter se pusti na mizi volilnega odbora. Na to volilni odbor zaklene in zapečati sobo. kakor Drelšnii večer ter nostavi stražo, ki ne sme nikogar v nobenim izgovorom nustiti v sobo. 29. Katero opravilo ima volilni odbor dan oo izvršenem elasovaniu? Dan po izvršenem glasovanju se vsi člani volilnega odbora sestanelo ob sedmih zlutrai pred vrati glasovalne sobe. fo odoro in vstopilo. Ko so se prepričali, da ie vse v redu vrnejo ves volilni materJial (za-boičke s kroglicami, skriniice itd.) občinskemu uradu. Predsednik volilnega odbora Da vzame zavoi z volilnimi spisi In odide na sedež glavnega volilnega odbora (v Ljub-l!ano oziroma v Maribor), kier odda volilne ssise. 30. Volilne skriniice In kroglice. Volilne skriniice bodo iz pločevine ali iz druve prikladne snovi in moraio biti tako uapravliene. da se snuščanie kroglic vanie ne vidi in ne sliši. Na vsaiki skriniici bo vtt-snien grb naše države. Volilne kroglice oa bodo iz gu-miia ali podobne snovi in bodo tudi opremljene z državnim grbom. * Zaupnikom in somišljenikom na Kranjskem! Pazite na volilne imenike. Čuie-mo. da so oasorotnl nam žuoani In ofcč. gerenti Izpustili veliko naših sodrimov In somišljenikov Iz imenikov. ki so IHi te dni predložili sodišču. Preprlčaite se osebno ako ste volsanl v volilni Imenik Volilni Imenik! so ta hlo naivažneišl. če niste voisanl. morate zahtevati vols. sicer ne boste smeli voliti Zaupniki posameznih okraiev nal dobe zveze z zaunniki In sotui-šlietilkf v vsaki posamezni občini. V vsaki občini moramo imeti agilnega zaupnika. V večiih občinah in prometnih središčih izvolite kraiev-ne volilne odbore Skllcuite zagone sestanke. Podpisanemu volilnemu odboru naznanite, kie so potrebni lavni shodi. Pomnite, da agitacija od moža do moža. od hiše do hiše naivec zaleže. Pomnite, di čas beži. Izrabite vsako priliko. Zbirajte zaupnike do vaseh In mestih ^ Naznanite ndhove naslove podpisanemu volilnemu odboru. Volilni odbor za Kranjsko. Sodrueom na Kranjskem! Vse doolse in objave zaradi predstolečih volitev ie naslovliati na Volilni odbor za Kraniskn v Lhib-liani- Knatlieva ulica št. 4.______ Tzdalatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak, Vehovec, Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst, za gospode, dame in otroke. Zaloga vsako-vrstnega blaga za MHBuMHjMaHanHMaanaai moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre (slavno *astopslTO za THE REX Co., Ljubljana P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel gosp. V. Jarca v Mariboru, Gosposka ulica 28. Potrudil se bodem, da postrežem cenj. odjemalce z najboljšim in cenim blagom. Priporočam se Charles Princ Ljubljana Zaloga i Turjaški trg 1 Pišema: Ž5diewska ulica 1*1 taisto cesta It JO PGar. Jurfifeva ul 0 priporoča pneuiitafiko s a c ut© 5w &s©iesa tar w$afoe tfrsga gumijeviH pre<žme-tov, i z g BIF a n « £ S € a za ©EelstFieM© napeljav©, ■ I—i I rir---------------* elekSmžečaRžerti maleffffill p© nafrafšS&fo ceRals. folefost £«. 410, Generalno reprezentanco 8'ovite znamke Pod Trančo št. 2, postaja cestne. 2e!£fcnice (pr. MikloSiceva cesta 16)' Velika :;-Koa tauitesa Lleas. RajsolidneiSi iideltk. fetanfos tene. Naročila z (Ježilo istvrše &e točuo. izučen ključavničar, ieiy strojnik in stroje- i vodja, ki je zmožen upravljati; (udi službo delovodje. Vzame le stalno službo, in sicer naj-rajše pri kakšnem večjem podjetju. Ponudbe pod „štev. 120”j poštno ležeče Hrastnik. šfAMPlL-JB V imenu Njeg. Veličanstva Kralja Kfitalcg 'a&AVEt/fi'- ant. Černe ' LJUBLJANA '^2£'OREI TB& ' ŽIC0 se mm kot namestnik mojstra, vešč nekoliko urezovf sij -, voljan pa privaditi se temeljiteje. Bober poznavalec vsakega krojaškega •lela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod št. ,,87u pri upravi Napreja. vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FHANJO CERAR, v Stobo. pošla taftle pri Na tuzemskih peseslviii „Blei-berger Bergwerks - Union*4 na Koroškem se razpisuje služba samostojnega gozdarja«, Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o jezikovnem znanju naj pc vlože do dne 15 okt. 1.1. sta bili Lucija Grilova, rojena 16. decembra 1861 v Bizoviku, pristojna v Ljubljano, r. k , omožena, žena šolskega sluge v Ljub-iljan?, stanujoča na Start m trgu St* 11, nekaznovana, —• in Marija tonita Pečkova, rojena Riolini, dne 3. oktobra 1886 v Ljubljani, tjakaj pristojna, r. k., omožena, častniškega namestnika žena v Ljubljani, stanujoča v Kopališki ulici št. 12, kaznovana, krivim spoznani, da sla v pni polovici lela 1919 in sicer prva v Ljubljani, druga pa na Dunaju s tobakom, to je s potrebščinami verižno trgovali in s tem zakrivili pregrešek veriženja po § 23, št. 4, cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, drž. zak.^st. 131. Obsojeni sta bili po imenovani zakoniti določbi z uporabo §§ 266 in 260, lit. b) k. z., Marija Pečkova tudi z uporabo § 265 k. p. r., vsaka na pri državnem nadzorni&tvu in štirinajst dni strogega zapora, poostrenega z enim trdim leži- upraviteljstvn v Mežici, železniška postaja Prevalje, Koroško, Sar Kupi se IM ,motorno kolo* z ali brez priklopnega voza. Prednost oni z priklopnim vozom. V popravilo prevzema tudi Ponudbo na Anončno ekspedi- vsa tozadevna dela ter pre- ~ ........ oblikuje po najnovcjci modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer] so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...........- - cijo Al. Matelič, Ljubljana. ščem na teden. V Ljubljani, dne 20. septembra 1920. KAJO DELIČ, a!atar En draguljar &.! is b B | @.na ifevaau hiša Sodrugi, pozor! Kupujte Vaše potrebščine v novo ustanovljena trgovini P> Spornu G0SUL1ČH - LINE TRST-AMERIKA 1-1UB1 Brezplačna pojasnila in predaja voznih listov za potnike ----- iz Slovenije edinole pri .... Slm@n Umetne, Ljubljana, ggolodvorsfca Miega štev. 26. Proda se z lepim vrtom j . x . .. . in hlevom v Petelinovi Vesi za Šontajzom v Irbovijah. Svoji k svojim! zelo primerna za obrtnike tik glavne ceste v Trbovljah. Vee se izve pri lastniku Iv. Orešnik, zaloga pive Union, Trbovlje 2. priporoča svojo ilaM in Staplja* delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t. d. K ujpuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t, d. nudi po najnižjih cenah. P. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 Petrolejske vrže in Za obilen poset se priporoča kupujemo (zaboj z K 58 posamesno up J® po K 32*- fianko postaja odpošiljatelja. Hrovat & ICemp. Ljubljane. Poleg realke. zaboje 9 dvema vrčema) po | t UK II lliski ikoiiit za stalno delo se išče. Vprašati je v stavbni pisarni Viljem Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. rrrnmawiMTirwiniai.il Gradbeno podjetje “ ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko, spadajoča dela. ummmmmmumsu,* Eriavec & Turk, iisi Albert Hribar. pri »Zlati lopati 4 »■ preje Hamtners'hmldt, ••• IjiiaE Vslratin lig štev. 7, nasproti Krlianske cerkve. to. m naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so naročeni moški čevlji prišli v Ljubljano in dobijo iste v skladišču „Balkan“ magaein št; 54. Vsi pt. interesenti trgovci, posebno zadruge, oblačilnice se vljudno opozarjajo, da si ravnotam ogledajo lehko kvaliteto blaga. Čevlji so vsi Šivani, prvovrstnega izdelka, cene brez konkurence. — Naročila za prihodnjo pošiljatev sprejema že sedaj g. Malhape; plačilo pri prejemu blaga v Ljubljani. K|e dobim dober in fin posamezne dele za plošče in igle za Kdo popravlja Edino v največji tovarniški zalogi, gramofonov in godbenih avtomatov Ima (vidha Občno konsumno društvo v Trbovljah. Vabilo redni občni zbor ki se vrši v nedeljo 10. oktobra 1920 ob 4. uri popoldne v prostorih „Delavskesra domatt v Trbovljah. asa; S33STEZBBS3ECSStZz33 A. RASBERGER Ljubljana — Sodna ulica St. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseli vrst gramofonov in godbenih avtomatov. - Izvršuje vse dela precizne mehanike. za obrtno in rodbinsko rabo v vseh opremah. - Istotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. zarezani strešnik zakrivač (dvestruki &st©rr*i cs^p) nudi takoj dobavno v poljubni množini, del. družba (prej VUSis-Knes). Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. IUV PEItllHt. 1. 2. 8. 4. 5. 6. 7. 8. Dnevni red: Cilanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Računsko poročilo. Poročilo nadzorstva. Sklepanje o prebitku. Volitev predstojništva, treh članov nadzorstva ter dveh na-namestnikov. Sprememba pravil § 56. Revizijsko poročilo. Predlogi in nasveti. Za nadzorstvo: August Tratnik. ISeva psarfifa gonfilnčh Jermenov doiSs» Oobavp: | El H H11 Ji J : isIfiiiiaisliiiaMi, * —__VTT-JJ* i** i.'—J1; ~ Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Ljubljani,