številka 17 četrtek, 28. aprila 1994 100 tolarjev tbzm FIMEXd.o.c RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA POČITNIŠKO DELO Telefon 853-061,711-202 Kavčnikova domačija v Zavodnjah ■ iiiiiisiiiiiiigiiiiiiiiiii Med najboljšimi muzeji Evrope Čez dobre tri tedne bodo v Belfastu na Irskem razglasili najboljše muzeje Evrope v letu 1984. Med 85 evropskimi muzeji, ki so letos sodelovali v "tekmovanju" sta tokrat tudi dva slovenska muzeja - Solinarski muzej v Sečovljah in seveda Kavčnikova domačija v Zavodnjah. Oba muzeja sta prišla v ožji izbor 20 muzejev, ki se bodo potegovali za laskav naziv "Muzej Evrope 1994", hkrati pa še za nagrado sveta Evrope (lansko leto jo je osvojil kobariški muzej I. svetovne vojne) in še za pet nazivov "posebej pohvaljenih muzejev". Ne glede na končno uvrstitev, že sama uvrstitev v ožji krog pomeni za velenjske muzealce veliko priznanje in spodbudo. Vse tiste, ki si tega bisera kmečke arhitekture še niste uspeli ogledati, vabijo v Zavodnje, ker bo Kavčnikova domačija od nedelje, 1. maja, dalje odprta za obiskovalce vsak dan razen ponedeljka od lft. do 19. ure. | Proslavili dve pomembni obletnici ŠMARTNO OB PAKI - Minuli petek je bil za učitelje (sedanje in nekdanje), učence Osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki ter še koga radosten dan. Proslavili so namreč 160- letnico tamkajšnje šole in 15-letnico ustvarjanja otroške gledališke skupine šmarškega Gledališča pod kozolcem. Aktivnosti, ki so jih pripravili ob tej priložnosti, so strnili na osrednji prireditvi v avli šole. Oder je bil za vse nastopajoče skorajda premajhen. M(tp) V spomin na dan upora proti okupatorju ■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■•■■•■a "Moč spomina in zgodovine so neizmerljivi!" 1. maja na Graško goro! TELEFAXI! Atestirani telefaxi FUJITSU Canon že od 1.100,00 DEM Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel, 852-465, fax 856-913 mladinski servis 27. april. Praznik, poln spominov za vse, ki so se postavili po robu okupatorjem v drugi svetovni vojni in tudi za tiste, ki so sodelovali v slovenski osamosvojitveni vojni. Pa vednar, po udeležbi na osrednji občinski proslavi v velenjskem Domu kulture sodeč, še vedno bolj praznik prvih. Veliko jih je prišlo, praznično razpoloženje pa so pričarali sodelujoči v kulturnem programu; Rudarska godba na pihala pod vodstvom Franca Verzolaka, Moški pevski zbor "Kajuh" pod vodstvom Alenke Mlinšek ter recitatorja Kari Seme in Mojca Kašnik. Slavnostni govornik, državni svetnik dr. Jože Zupančič, je povezal zgodovinske dogodke s sedanjostjo in jih prepletel z številnimi lepimi mislimi. "Težko bi našli v zgodovini človeštva čas, ki je tako bogat z dogodki, kot zadnja desetletja. Težko bi našli čas, v katerem so bila in so še, moralne norme tako brez-človeško pokopane." je dejal, nanizal še nekaj dogodkov iz tistih zgodovinskih dni in zaključil: " S spomladanskimi sapami prihajajo v deželo med nas spomini...Danes se zdi, da smo ponovno na razpotju. Pretresajo nas afere, medse bo- Slavnostnl govornik dr. Jože Zupančič jne razprtije, borba za prestiž-Upam, da ne bo pozebe, da se popki ne bodo usuli. Zato pozdravljena pomlad in pozdravljeni vsi, ki prinašate mir v to našo deželo!" Potem je zadonela slovenska pesem iz grl "Kajuhovcev", recitacije so segle do srca, ubrano igranje Rudarske godbe paje zaklučilo lep večer, ki so ga mnogi podaljšali ob kozarcu in klepetu v avli Doma Kulture... Ubš foto: Aleš O. Pred nami je 1. maj, mednarodni delavski praznik. Občani in delovni ljudje Šaleške in Savinjske doline ga že nekaj let zapovrstjo počastijo s srečanjem na Graški gori, prireditvi, ki jo pripravlja Območna organizacija ZSSS Velenje. Tudi letos pripravljajo pester program, upati je le, da bo lepo vreme, kajti v primeru dežja ta prireditev odpade. Praznovanje pa se bo pričelo že prej. V petek, 29.aprila in soboto 30. aprila, od 18. pa do 18. ure z maratonom v malem nogometu na igrišču Vrbovec v Nazarjah. 1. maja od 6. do 6.30 bo zaspano jutro prebudila kanonada z velenjskega gradu in budnica v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Zgornje Savinjske doline. Prvomajski pozdrav vam bodo voščili godbeniki Rudarske godbe, Pihalne godbe Zarja in Delavske godbe Nazarje in vas obenem povabili na Graško goro, kjer se bo program pričel ob 11. uri. Začeli ga bodo s kulturnim programom in pozdravom slavnostnega govornika mag. Dušana Semoliča, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ob 11.30 bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev. Sledile bodo športne igre, ob 11.40 družinski štafetni tek, ob 12.15 tretji gorski tek in ob 1230 trim pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib. Organizatoiji bodo letos poskrbeli tudi za golaž, tako da boste lahko potem tudi zaplesali. Na Graško goro bodo na prvomajsko srečanje vozili avtobusi. Iz Velenja od 9. ure naprej vsakih 30 minut in sicer s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, Nama, Tržnica in Rudarski dom. Iz Šoštanja bosta peljala dva avtobusa in sicer ob 9.30 in 10.30 z avtobusne postaje. Iz Plešivca pa bodo avtobusi vozili najaj v dolino od 15. do 17. ure. mmkp i i % BREZA RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, MREŽE NOVELL, SERVIS Dr.Primo Nebioio na otvoritvi besedah predsednika AZS Janeza Aljančiča s takšnimi objekti slovenska atletika še bolj napredovala. Najlepše priznanje paje bil obisk prvega moža svetovne atletike dr.Prima Nebiola. V spomin na ta obisk mu je direktor velenjskega premogovnika dr.Franc Žerdin (prvi z desne, v sredini Janez Aljančič) izročil kipec mastodonta, ki postaja vse bolj velenjski simbol. U(foto:S. Vovk) VELENJE - Minuli petek so v Velenju z atletskim mitingom slovesno odprli prenovljene atletske naprave. To je bil praznik velenjske in tudi slovenske atletike, saj bo po Ob koncu tedna bo sončno in toplo. dogodki_ V Velenju jih je več kot tisoč "pozabilo" oddati davčno napoved Prve odločbe za dohodnino konec maja Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so pravočasno, do 31. marca, sprejeli 23.711 napovedi dohodnine za leto 1993. Prepozno je napovedi oddalo 170 davkoplačevalcev, predvidevajo pa, kot nam je povedala Darinka Mravljak, vodja te izpostave, da napovedi ni oddalo približno tisoč občanov. Kršitelje bodo predali v postopek. Za tiste, ki napovedi sploh niso oddali, pa bi jo po zakonu morali, predvideva zakon kar visoko kazen, 50 000 tolarjev. Malo drugače bodo ravnali s tistimi, ki so rok za oddajo zamudili največ 3 dni, pa tudi ti bodo morali zamudo upravičiti s primernim potrdilom. Na postopek lahko računajo še tisti, ki so dali neresnične podatke. Tisti, ki so jim izračunali precejšnja vračila, pa lahko računajo na to, da jim bo davčna uprava preverila olajšave, ki so jih uveljavljali. Na izpostavah imajo te dni veliko dela. Obdelati je treba vse napovedi, kijih morajo najkasneje do zadnjega dne maja posredovati republiški upravi. "Na naši izpostavi vse obdelane napovedi pošiljamG v Ljubljano sproti. Prve odločbe bodo tisti, pri katerih je bila obdelava najenostavnejša, recimo, da jim je edini vir dohodkov plača, prejeli že konec maja," nam je povedala Mravljakova, ki pa je obenem razložila tudi, da je bilo pri izpolnjevanju napovedi veliko napak. Veliko davčnih zavezancev kličejo nazaj, da popravijo podatke. Recimo, ker so pozabili vpisati EMŠO vzdrževanih članov, ali ker so kot olajšavo vpisali koga, za katerega jim olajšava ne gre. g mkp Borci napisali protestno pismo ministru za zdravstvo Ne jemljite nam nekaj, kar smo ustvarili sami Borci NOB občine Velenje, aprila zbrani na redni letni skupščini, so ministru za zdravstvo Republike Slovenije dr. Božidarju Voljču poslali protestno pismo ob nameravanem postopnem ukinjanju Bolnišnice Topolšica. Vanj so med drugim zapisali: "Ob prebiranju tega pisma imejte pred očmi, da ga na vaše ministrstvo in vas osebno naslavlja generacija, ki je dala nemali delež v II. svetovni vojni za obstoj, in ki je v povojni graditvi prispevala ogromen in najtežji delež pri obnovi. Ob izgradnji industrije je prav Šaleška dolina dajala Sloveniji 47 odstotkov potrebne energije." V pismu so med drugim zapisali, da so za elektriko, to elegantno dobrino morali mnogi ljudje pogoltniti velike količine žvepla in predihati mnogo škodljivega zraka, kar pušča posledice na zdravju tistega, ki je bil prisiljen živeti v nezdravem okolju zato, da je šel razvoj naprej, in da nekateri niso bili prikrajšani pri udobju. "Če nam že kot minister za zdravstvo ne morete nuditi proti usluge za žrtvovano, potem nam vsaj ne jemljite tistega, kar smo že ob tako težkih in nezdravih pogojih, ustvarili sami. Zato, da bi si naredili jesen našega življenja kolikor toliko spodobno in varno," so še zapisali v protestnem pismu ministru. ■ mkp 1» ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BBS - HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, ki omogoča posredovanje bančnih informacij na dom in sicer preko BBS- a (BULLETIN BOARD SYSTEM). Do inforamcij, ki jih objavljamo preko našega BBS- a imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem). In kaj ponujamo na našem BBS-u? BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja: - kreditne ponudbe za obrtnike in občane - tolarskih in deviznih obrestnih mer - zakonskih zamudnih obresti, seznanjamo vas s: - tečajno listo Banke Slovenije - tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d. - seznamom naših enot in naših menjalnic omogočamo pa vam tudi dostop do: - raznih sporočil, obvestil in - baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih. BBS lahko koristite vsak da, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063-856-510. Podrobnejše informacije dobite na ekspozituri Šaleški osebno ali na telefonu 063-856-510 vsak delovni dan od 7. do 13. ure. Pravno pomoč je pri ZSSS Velenje lani iskala desetina članov Vse se zgrinja na delavca Delavec že dolgo ni bil tako slabo pravno zaščiten kot je danes, ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in temu pritrjujejo tudi v Območni organizaciji ZSSS Velenje. To se vidi že iz dolgega seznama tistih članov, ki so lani iskali zaradi dela in sporov, ki so nastali iz dela, pravno pomoč pri sindikatu. Prav na področju pravne zaščite delavcev so, kot pravijo, naredili v Območni organizaciji ZSSS Velenje pomemben korak. Že nekaj časa imajo organizirano službo pravne pomoči, kjer je profesionalno zaposlen odvetnik. Pravna služba je članom na razpolago vsak dan. "Lani se je na to službo obrnilo več kot 10 odstotkov članov na našem območju, bodisi, ker so potrebovali pravni nasvet, bodisi zaradi konkretnega zastopanja na sodišču," nam je povedal Andrej Kranjc iz Območne organizacije ZSSS Velenje. Z drugimi besedami to pomeni, da je po pravno pomoč te temu sindikatu, prišlo več kot več kot 1700 članov! S pravno službo in z odvetnikom, ki je pri njih zaposlen, so zelo zadovoljni. "Več kot 95 odstotkov vseh sporov, ki smo jih imeli na sodišču, je bilo doblje- Andrej Kranjc: "Pravno pomoč nudimo le članom." nih v korist delavcev, naših članov. Rad pa bo poudaril, da dostikrat slišimo kritike, da nekateri sprašujejo - kaj le imamo od sindikata? Pa velikokrat pridejo k nam tudi drugi, ki so v težki situaciji, ko so v podjetju ali pri obrtniku doživeli krivico, bili prizadeti zaradi plač ali postopka v zaposlitvi. Tu pa smo dosledni in pravno pomoč in zaščito nudimo samo našim članom," pravi Andrej Kranjc. ■ mkp, foto: B.M. Iz poslanskih klopi Poslanska pobuda g. Ivana Verzolaka, poslanca SPS, v zvezi z izgradnjo tovarne za sežig komunalnih odpadkov Poslanec SPS g. Ivan Verzolak je dal naslednjo pobudo: Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da prične z aktivnostmi za ustanovitev javnega državnega podjetja oziroma prične s postopkom za izgradnjo tovarne za sežiganje gorljivih odpadkov, ki jih komunalna podjetja v Sloveniji zbirajo in odlagajo na odlagališčih komunalnih odpadkov. V zvezi s to pobudo Ministrstvo za okolje in prostor lahko pojasni, da je ustanovitev takega podjetja predvidena v 25. členu Zakona o varstvu okolja U. L. RS 32/93 in daje sežig komunalnih odpadkov osnovni tehnološki postopek, na katerem bo temeljila strategija ravnanja z odpadki v državi. Po podatkih Ministrstva nastaja v Sloveniji na leto 500.000 ton komunalnih odpadkov, v katerih je po strokovnih ocenah gorljivi delež 40 %. Pri sežigu komunalnih odpadkov ostaja 10-20 % žlindre in pepela. To pomeni velik prihranek pri potrebnem deponijskem prostoru, seveda ob istočasnem upoštevanju vseh omejitev glede emisij škodljivih plinov v okolje. Komunalni odpadki so stalen možen energetski vir. Povprečna ocenjena kalorična vrednost odpadkov za sežig je okoli 8MJ/kg, kar je pod spodnjo kalorično vrednostjo velenjskega lignita. Po izkušnjah je prag rentabilnosti za sežigalnice - toplarne (z istočasno proizvodnjo električne energije) pri približno 200.000 prebivalcih v regiji. Pri tem je možno priključiti 40 MW toplotne in 10 MW električne moči. Vsem navedenim pogojem (predvsem koncentracija izvorov odpadkov in koncentracija odjema toplote) ustrezajo v Sloveniji največ 3-4 področja s centri v Ljubljani, Mariboru, Celju in Gorici. Prioritetna vloga sežiga komunalnih odpadkov je bila upoštevana v 25. in 26. členu Zakona o varstvu okolja. Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo vse predpise, kot jih v zvezi s tem predvidevajo določbe Zakona o varstvu okolja in Zakona o gospodarskih javnih službah. ■ Minister: dr. Pavle Gantar Med udeleženci osrednje proslave v Velenju ob dnevu upora Spomini so v teh dneh močnejši Na osrednji občinski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju smo ustavili nekaj udeležencev in jim zastavili tri vprašanja. Kaj jim pomeni ta praznik, ali se jim zdi, da njegov pomen bledi in tudi to, ali radi prihajajo na tovrstne proslave. Ivan Sedminek, Velenje: "27. april je za nas, ki smo se borili in takrat, ko se je ta datum "ustvaril" živeli, velik praznik. V naših srcih in mislih je prepričanje, da če nas takrat nebi bilo tudi danes nas nebi bilo. Bledi? Ja, to pa malo bledi, ker nasprotniki proti našim idejam to, skoraj bi rekel, uničujejo. To me zelo boli in tudi vse, ki smo to dali "skozi". V teh dneh se spomini bolj močno obudijo in to boli, tudi zato, ker vidiš, da se te stvari sedaj izničujejo." Marija Pečko, Pesje: "Sedaj so sicer spremenili ime, včasih je bilo drugače. Meni ta dan pomeni spomin na to, da smo pre- M ■K ■■ praznik zamrl, ker so partizani slave, ki so povezane z vojno, Ferdo Kovič, Velenje: "To je eden naših najlepših praznikov. Skorajda se takrat spomini bolj obudijo. Človek se večkrat spomne na to, kaj smo počeli med okupacijo, pa potem, ko sem začel sodelovati z osvobodilno fronto, 42 leta. Veste, prepričan sem, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha in tudi to naše osamosvajanje počasi le prihaja k sebi. Mislim, da mora biti prostora za vse, ne samo za nekatere, zato bo ta praznik obdržal svoj pomen. Vsakokrat pridem na proslavo ob tem prazniku in tudi na druge, na njih občutim neko zadovoljstvo." Anica Podlesnik, Topolšica: " Meni predvsem pomeni spomin na otroštvo in težke vojne dni. Običajno prihajam na te proslave. Ne morem reči, da me k temu vodi le tradicija, ampak občutek, da pripadam generaciji, ki je to doživljala, kar sem jaz z njo doživljala sama in ker mislim, da je prav, da te čase spoštujemo. Mislim, da je to predvsem praznik starejših, pa mladim ne moremo tega zameriti, čas se oddaljuje in če jim mi tega ne bomo posredovali, tudi vedeli ne bodo zato." ■ Bojana Špegel, foto: Aleš Ojsteršek gnali okupatorje in da so zaživeli partizani. Jaz sem delala zanje kljub temu, da sem bila v službi pri Nemcih vsa 4 leta. Niso me odkrili, ker sem se močno čuvala. Veliko spominov na tiste čase ostaja, nekaj pa sem že pozabila, ker je že dolgo. Ja, praznik bledi, čeprav je že malo boljše kot je bilo. Ne bi pa bilo prav, da bi dali "veliko skozi". Na vse pro-prihajam, rada jih imam." Sklanjamo se k zemlji Človek bi rekel, da nekateri v tej velenjski okolici niso zadnje čase nič kaj delovali skladno s praznovanjem Dneva zemlje. Še vedno je namreč slišati precej glasov občanov, ki so proti raznim vrtičkarjem. Znano pa je, da vrtičkarji zemljo obdelujejo. Seveda lahko kdo poreče, daje obdelovanje zemlje tudi "mučenje" zemlje, ker ji prizadevamo poškodbe z lo-patanjem ali prekopavanjem. Zato naj bi bilo bolj "praznično", če zemljo lepo pustimo pri miru, da sama rodi, kar želi roditi. Vendar to ne drži, saj že naš kmečki pregovor izraža odločno stališče zemlje: obdeluj me, sicer bom jaz obdelovala tebe! Letos so se ob Dnevu zemlje v njen bran najbolj postavili Vanetovi bralci za zeleno. V Kamniku so zasadli 22 lip, v spomin ob Psihiatrični bolnišnici Polje pri Ljubljani in v Orli vasi v Savinjski vasi pa po tri lipe v opomin. V opomin tistim, ki želijo tu speljati cesto. Na prvi lokaciji bi motila tiste, ki so miru še posebno potrebni, na drugi bi s hmeljišč in drugih polj pregnala savinjske kmete. Seveda je vprašanje, če so se za sajenje teh pro-ticestnih lip odločili še pravi čas, toda tisti, ki bodo zasadili lopate in morali ob pričetku del podreti tudi te zasajene lipe, se bodo morda ob tem le malo zamislili. Pa čeprav se bo morda spet zgodilo tako, da se bodo zamislili tisti, ki bodo to morali narediti, ne pa tisti, ki so privolili do tega, da je treba to narediti. Kakorkoli nekateri pravijo, da bomo imeli zemlje po smrti še preveč, je vendarle res, daje marsikje že tudi primanjkuje. Morda tudi zato v našem ožjem okolju vrtičkarji silijo že do- mala med bloke. Tudu pri gradnji raznih objektov se vendarle že obnašamo malo bolj smotrno in z zemljišči ne razmetavamo več kot z nečem, česar je neomejeno na pretek. Premalo pa se še morda zavedamo tega, da nam veliko tega kar zemlji dajemo, ta tudi vrača. V dobrem smislu to mnogi kmetovalci sicer že spoznavajo, ne pa tudi v slabem. Če zemlji dodajamo izrabljene hranljive snovi, nam daje obilnejši sad. Če ji dodajamo strupene snovi, nam te strupene snovi vrača v rastline. V trikotniku zrak - voda -zemlja še vedno najlažje stvari uredimo v prvih dveh snoveh. To vemo tudi sami, čeprav tudi spoznavamo, da ne gre najlažje. Ko bomo dali "nagobčnika" na dimnike, bo zrak vendarle hitro bolj čist. Ko bomo uresničili tudi načrt o ravnanju s tekočimi odpadki, uredili čistilne naprave za odpadne vode, bodo tudi naše vode čistejše. Ne bo pa tako enostavno očistiti zemlje, v katero tudi že toliko let nalagamo toliko najrazličnejših strupenih snovi. Nekaj tega sicer s pridelano hrano spet sami pojemo, nekaj te nesnage bo dolga leta opozrajalo, kako mačehovsko smo ravnali z Zemljo, ki nas je začasno sprejela na domovanje. Upamo lahko le, da ne bo tako stroga sodnica in nam ne bo vrnila vsega, kar smo ji dali mi. Pa čeprav gotovo drži, da bo račun za naše grehe izstavljala še našim zanamcem. Prav zaradi vsega tega smo morda še s premalo pozornosti slavili Dan zemlje. Ampak je že tako - dokler nam v najhujši luči še ne pokaže zob, smo še kar pripravljeni preizkušati njeno potrpežljivost. ■ Kr gospodarstvo Obsežen remont IV. bloka TEŠ bo trajal vse do 20. avgusta Opravili bodo vse potrebno priključitev razžvepljevalne naprave V začetku prejšnjega tedna so v šoštanjskih termoelektrarnah izključili iz omrežja četrti blok in se lotili obsežnih remontnih del, ki bodo trajala vse do 20. avgusta. Opravili bodo seveda tudi vse potrebno za priključitev razžvepljevalne naprave, ki bo dograjena do konca leta in naj bi začela takrat tudi poskusno obratovati. Gre za izjemno obsežna dela, ki bodo veljala kar enajst milijonov mark. Po besedah tehničnega direktorja Borisa Dejanoviča, so predvideli obsežnejši remont in izgradnjo priključkov za priključitev odžvepljevalne naprave na ta blok, ki naj bi deloval že sredi prihodnjega leta ekološko povsem neobremenjujoče. In kaj vse bodo opravili v teh štirih mesecih ? "Predvidena je prestavitev "velk" ventilatorjev. Potrebno jih bo odmontirati, zgraditi nove temelje in jih na novo postaviti. Zgradili bomo vse priključke dimnih kanalov in elektrofil- Iz dimnika četrtega bloka šoštanjskih ermoeiektrarn se že dober teden ne kadi. Tako bo vse do 20. avgusta trov. Poleg tega pa načrtujejo tudi predelavo notranjega odplava pepela, ki jo bomo uskladili z delovanjem razžvepljevalne naprave. Predvideno je, da bomo v bodoče mešali del pepela s produkti odžvepljevanja," je na kratko opisal dela povezana s priključitvijo razžvepljevalne naprave Boris Dejanovič. Poleg tega pa bodo opravili vzdrževalna dela. Največji bo po- seg na lijaku in uparjalniku kot-lja ter sanacija hladilnega stolpa. Slednji obratuje že vse od leta 1972. Ves ta čas je bil podvržen različnim atmosferskim vplivom, tako da so betonske površine hladilnega stolpa že močno poškodovane. Oprali jih bodo z visokotlačnimi vodnimi curki in nato poškodovane površine popravili. Armaturo hladilnega stolpa bodo antikorozijsko zaščitili, nato pa tako sanirane površine premazali še z zaščitnimi sloji. Tako bo hladilni stolp spet lahko nemoteno obratoval naslednjih petnajst do dvajset let. Četrti blok šoštanjskih termo-elektarn se je zdaj resnično spremenil v veliko gradbišče. Na njem so poleg vzdrževalcev šoštanjske termoelektrarne, še mnogi zunanji izvajalci med drugim Metalne, Hidromontaže, ESO, ATM, TODE, Vegrada, pa tudi Inštituta Milan Vidmar, ki nenehno kontrolirajo kvaliteto opravljenih del. ■ Mira Zakošek Poslovne novice ♦ Vabimo podjetnike, mala in srednja podjetja, da se priglasijo za sodelovanje na srečanju z velikim gospodarstvom, ter na srečanje s predstavniki združenja malih' podjetij API iz Benetk. ♦ V organizaciji Zbornice za Po-murje, bo 19. maja 1994 srečanje z madžarskimi podjetij v VEZSPREM-u na Madžarskem. ♦ Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z IHK Munchen pripravlja 29. junija 1994 predstavitev slovenskega gospodarstva v Munchnu. ♦ Območna gospodarska zbornica Velenje vabi strokovnjake pravnega, finančno računovodskega in tehnološkega profila, da se vključujejo v svetovalno delo pri Območni gospodarski zbornici Velenje. ♦ Obveščamo vas, da Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju v Gea College organizira PODJETNIŠKO USPOSABLJANJE ZA SVETOVANJE V TURISTIČNI DEJAVNOSTI. ♦ Območna gospodarska zbornica Kranj v dneh 19. mednarodnega sejma malega gospodarstva, kooperacij, podjetništva v Kranju od 26. do 29.4.1994 organizira: - 26. aprila ob 11.00 uri - Posvet o zunanjetrgovskih predpisih, uvozno izvoznih dokumentih. - 29. aprila ob 11.00 uri - Posvet o pogojih in prednostih poslovanja z Avstrijo. V času sejma bodo sodelovali in predstavljali svoje storitve svetovlaci strokovnih služb Gospodarske zbornice Slovenije, in sicer z naslednjimi temami: - financiranje malega gospodarstva, - dokapitalizacija, - davčna politika, - informatika (borza, register, ekonomski odnosi s tujino). ♦ Obveščamo vas, daje bila objavljena v Uradnem listu št. 19 (13.04.1994) Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitve carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994. ♦ Območna gospodarska zbornica Velenje skupaj z Obrtno zbornico Velenje in Obrtno zbornico Mozirje pripravlja KATALOG VSEH GOSPODARSKIH ENOT v Savinjs-ko-šaleški regiji. Vpis v katalog je brezplačen, saj ga sofinancira Ministrstvo za malo gospodastvo in Izvršni svet Velenje. Katalog bo koristno služil pri medsebojnem spoznavanju, pri ažuri-ranju podatkov in pri stikih, srečanjih, povpraševajih. ♦ Območna gospodarska zbornica Celje organizira skupno s holandskim magistrskim svetovanjem programom (NMCP) ponovno ZAČETNI MAR-KETINŠKI SEMINAR, KI BO TRAJAL OD 30. MAJA DO 10. JUNIJA 1994. Seminar bo potekal v hotelu Dobrna v Dobrni, soba Dobrna v I. nadstropju. Seminarje BREZPLAČEN. Po končanem seminarju prejmete certifikat o udeležbi. ♦ V Gdansku bo 9. in 10. junija 1994 organiziran EUROOPARTE-NARIAT, srečanaje poslovnežev iz Evropske unije, Efte, Srednje in Vzhodnoevropskih držav, Mediteranskih držav, ZDA in Kanade. Program EU-ROPARTENARIT je sprejela Komisija Evropske skupnosti kot pomoč malim in srednjim podjetjem pri navezovanju stikov z novimi poslovnimi partnerji. ♦ Gospodarska zbornica Slovenije, ki je koordinirala za Slovenijo, bo v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Minsitrstvu za gospodarske dejavnosti organizirala udeležbo (prevoz namestitev) slovenskih podjetij drugih držav, udeleženk prireditve. ♦ Prejeli smo nov izpis ponudb in povpraševanj iz mednarodnega poslovno - informacijskega sistema BORZA, med njimi tudi naslednje: ♦ Madžarska tovarna verig ponuja verige za vgradnjo v tovorno vozilo, osebne avtomobile, delovne stroje, motorna kolesa in kolesa. ♦ Finsko podjetje - proizvajalec reklamnih znakov oziroma napisov ponuja svoje izdelke slovenskim uvoznikom in distributeijem proizvodov znanih mednarodnih proizvajalcev. ♦ Češko podjetje nudi dezinfekcijs-ka sredstva za zdravstvo, veterino, vodo, delovne obleke, linije, itd. ♦ Češko podjetje nudi slovenskim podjetjem pomoč pri poslovnem sodelovanju s podjetji iz Češke. ♦ Italijanski proizvajalec zaščitnih sredstev za kovinsko industrijo in gradbeništvo išče uvoznike in distributerje. Nudi široko lestvico specializiranih proizvodov. ♦ Slovaško podjetje želi s slovenskimi podjetij sodelovati na področju uvoza raznovrstnega blaga. ♦ Italijansko podjetje prodaja na debelo krznene izdelke, izdelke za potovanja, za šolo (torbe), dežnike, itd. Išče predstavništvo za Slovenijo. ♦ Zadruga MARKET iz pliberka z veliko lastno trgovino išče poslovne stike s proizvajalci blaga za široko potrošnjo iz Slovenije z namenom prodaje tega blaga v Avstriji. ♦ Nemško podjetje išče proizvajalca drobnega pohištva iz smreke in jelke za verigo samoposstrežnih trgovin v Nemčiji. ♦ Italijanski proizvajalec išče zastopnika ali distributerja za Slovenijo za proizvode osebne higijene (šamponi, peneče kopeli, regeneratorji....) ♦ Nemška firma želi uvažati lesene plošče, TV sprejemnike. \E PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TEL: 063/856-920. Območna gospodarska zbornica Velenje Želijo biti res v pomoč svojim članom Pospeševanje podjetništva, izvoz, poslovne informacije, izobraževanje, turizem in gostinstvo so področja, ki so predstavljala vsebinsko težišče delovanja velenjske območne gospodarske zbornice v minulem letu. Z njimi je zbornica želela pomagati svojim članom pri lažjem reševanju nekaterih njihovih težav. Koliko jim je res, vedo najbrž sami. Prizadevanja na prvih dveh področjih naj bi dala konkretne rezultate v tem letu. Na ostalih področjih pa so bila učinkovita v danem trenutku, čeprav povsod niso dosegla načrtovanih ciljev. Poleg nekaterih sistemskih rešitev so pri omenjeni zbornici v lanskem letu pogrešali boljše sodelovanje z upravnim odborom Gospodarske zbornice Slovenije. Menijo namreč, da bi stališča o pomembnejših zadevah morali potrditi tudi upravni odbori območnih zbornic. S širjenjem podjetništva v velenjski občin se bo svetovalna dejavnost še bolj razmahnila, potrebe po tesnejšem sodelovanju s pospeševalno mrežo v okviru občinskega pospeševalnega centra in Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo na republiški ravni, bodo večje. Zato mora biti tudi vpliv na dejavnost in politiko Gospodarske zbornice Slovenije večji kot je bil doslej, so menili gospodarstveniki Šaleške doline na nedavni seji odbora velenjske zbornice. Dosegli naj bi ga z ustanovitvijo sekcije malih in srednjih podjetnikov. Srečanje malega in velikega gospodarstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline, borza ponudbe in povpraševanja (zbornica naj bi ga organizirala skupaj z velenjsko Obrtno zbornico, s katero je lani sklenila partnerstvo) pa naj bi preraslo v sejem ponudbe in povpraševanja po polizdelkih in storitvah. Med drugim pa načrtujejo še srečanje s podjetniki iz tujine, predvsem partnerskih mest. Zanemarljive seveda ne bodo aktivnosti pri izobraževanju (seminarji o uvajanju novega načina poklicnega usposabljanja), dograjevanju baze poslovnih informacij in na področju kakovosti. Tu naj bi ustanovili poseben odbor ali komisijo, s pomočjo katere naj bi prenašali izkušnje in spodbujali aktivnosti za celovito obvladovanje kakovosti. Bolj kot minulo leto naj bi se "poznal" vpliv delovanja zbornice tudi v Zgornji Savinjski dolini. ■ tp ) Gospodarski položaj občine Velenje v letu 1993 Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije Območna organizacija Velenje Vsem občanom, delovnim ljudem občin Velenje in Mozirje, posebno pa še našim članom iskrene čestitke ob 1. maju - MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA! NAS VID EN JE NA GRAŠKI GORI! Po stanju konec leta 1993 je bilo pri SDK podružnici Velenje registriranih 482 pravnih oseb s področja gospodarstva velenjske občine. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 1992 seje njihovo število povečalo za 117 podjetij oziroma za 32,1%. Med registriranimi pravnimi osebami je največ zasebnih podjetij (83,6%). Po poreklu kapitala prevladuje domači kapital, 9 podjetij ali 1,9% vseh registriranih je z mešanim kapitalom, 5 podjetij paje s tujim kapitalom. Od skupaj 482 registriranih pravnih oseb s področja gospodarstva jih 106 ali 22% ni predložilo zaključnega računa oziroma je podalo izjavo, da niso imeli prometa. Zaključne račune je torej predložilo 376 pravnih oseb (78% registriranih), kolikor jih je tudi obravnavano v pričujoči informaciji. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 1992 seje število predlagateljev računovodskih izkazov povečalo za 30,1%. Največji delež predlagateljev računovodskih izkazov predstavljajo majhne pravne osebe (92,3%), v okviru katerih prevladujejo predvsem zasebna podjetja. Udeležba srednjih pravnih oseb je 5,3 odstotna, delež velikih pravnih oseb pa znaša 2,4%. Po obliki lastnine zavzemajo zasebna podejtja 79,5% predlagateljev, podjetja v družbeni lastnini 15,4%, mešana podjetja 4,8% ter zadružna 0,3% predlagateljev računovodskih izkazov. Pravne osebe velenjskega gospodarstva so zaposlovale 15.986 delavcev, v primerjavi z letom 1992 seje zaposlenost zmanjšala za 0,1 % oziroma za 4,7 indeksnih točk manj kot na ravni republiškega gosodarstva. Zaposlenost v družbenih podjetjih se je zmanjšala za 1,2%, vendar družbena podjetja še vedno zaposlujejo večino delavcev (94,6% vseh zaposlenih v gospodarstvu občine). V zasebnih podjetjih se je zaposlenost povečala za 32,5%, tako da zasebna podjetja v povprečju zaposlujejo 2,5 delavcev. Ob 1,1 odstotni rasti industrijske proizvodnje (na nivoju republike seje zmanjšala za 2,8%) ter ob 21,6 ods- totnim porastom cen proizvajalcev oziroma 32,2 odstotnim porastom cen na drobno je v letu 1993 velenjsko gospodarstvo obračunalo za 106.710 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 18,7% več kot jih je bilo v letu 1992. Kljub naraščajočemu deležu zasebnih in mešanih podjetjih pa so večino prihodkov oblikovala družbena podjetja (91,7%). Višina prihodkov pa še vedno ni zadoščala za pokritje odhodkov, stopnja pokritja odhodkov s prihodki se od leta 1991 celo zmanjšuje. V lanskem letu so prihodki pokrili odhodke 96,2 odstotno. 67,3% podjetij je bilo takih, ki so obračunala večje prihodke od odhodkov, vendar pa je znesek ugotovljenega bruto dobička v višini 307 milijonov tolaijev skromen, saj predstavlja 0,3% prihodkov. Razmerja med bruto dobičkom in izgubo v poslovnem letu seje poslabšalo, saj je z bruto dobičkom pokrito le 6,8% izgub (v letu 1992: 7%). Tako je bil neto finančni efekt gospodarjenja, ki se kaže kot razlika med bruto dobičkom in izgubo, še vedno negativen oziroma za 30,9% slabši kot leta 1992. V obravnavanem obdobju je z izgubo poslovalo 110 podjetij s skupno 7.335 zaposlenimi, kar predstavlja 45,9% vseh zaposlenih v gospodarstvu velenjske občine. Skupaj ustvarjena izguba znaša 4.491 milijonov tolarjev in je za 17,6% večja kot v letu 1992, medtem ko se je število zgubašev povečalo za 17%. Res je, da je največ zgubašev (70%) zasebnih podjetij, vendar je njihov delež v celotni izgubi gospodarstva 1,9 odstoten. Glavni nosilci izgube so družbena podjetja (97,7%) in sicer v panogi pridobivanja premoga. Ob 32,9 odstotni rasti cen življenjskih potrebščin je gospodarstvo v letu 1993 izplačalo za plače za 40,3% več kot v letu 1992, kar pomeni 14,2% njihovih prihodkov (v letu 1992: 12%). Mesečno poprečje plače na delavca je lani znašalo 79.917 tolarjev. Rast obveznosti za javno porabo je znašala 38,6%, kar je za 19,9 ind-kesnih točk hitreje od rasti prihodkov, tako da se je njihov delež v skup- nih prihodkih povečal od 3,3% na 3,8%. Tako je gospodarstvo v letu 1993 zbralo za akumulacijo 279 milijonov tolarjev. Tovrstna sredstva predstavljajo le 0,3% prihodkov, hkrati pa je znesek izgube za več kot 16 krat večji od sredstev akumulacije. Rezultati so tudi v primerjavi z gospodarstvom Slovenije slabši. Poleg porasta izgub (v velenjskem gospodarstvu seje znesek izgub povečal za 17,6%, v republiškem se je zmanjšal za 23,7%) velja izpostaviti predvsem slabo akumulativnost velenjskega gospodarstva, saj je znesek akumulacije v skupnih prihodkih pa je za 1 odstotno točko manjši kot v republiškem gospodarstvu. Osnovni kazalci poslovanja na delavca v primerjavi z republiškim povprečjem, kažejo, da je velenjsko gospodarstvo izkazalo manjši znesek bruto dobička in akumulacije na delavca, a hkrati tudi večji znesek izgube na delavca, medtem ko je bila povprečna plača na delavca za 5,7% višja kot v gospodarstvu republike. Likvidnostni položaj gospodarstva skušamo osvetliti s podatki o blo-kacijah žiro računov pravnih oseb nad pet dni v mesecu. V obdobju januar - december 1993 je bil celoten znesek blokacij za 48,9% višji kot v letu 1992, število primerov blokacij pravnih oseb nad pet dni pa se je povečalo od 428 na 589 ali za 37,6%. Edini vzpodbuden podatek pri blokacijah je ta, daje bilo v letu 1993 v podjetjih z blokacijo povprečno zaposlenih 6.724 delavcev ali 12,7% manj kot v letu 1992. Po stanju konec leta 1993 je bilo v velenjski občini 31 pravnih oseb (26 v gospodarstvu, 5 v negospodarstvu), ki so izpolnjevala pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Ta podjetja zaposlujejo 980 delavcev. V celotnem obdobju spremljanja blokiranih žiro računov je SDK podružnica Velenje podala prijavo za stečaj za 14 pranvih oseb (od tega 10 v letu 1993), dve pravni osebi pa sta kot dolžniki sami predlagali uvedbo stečajnega postopka. ■ Vlado Šuster, SDK podružnica Velenje T 28. aprila 1994 Območni odbor RK Velenje ■ ig i liiiimiiiiiiiiaiiiii Ostanite takšni še naprej! Misel, ki jo je na programsko - volilni seji skupščine Območnega odbora RK Velenje izrekel generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič (bila je pred tednom dni), je zgovorna in sama po sebi govori o dejavnosti te človekoljubne organizacije v minulem letu. Z oceno, daje peščica aktivistov opravila izjemno delo zlasti na področju solidarnosti in socialne varnosti posameznikom in družinam, pri reševanju begunskih vprašanj, bi najbrž soglašali mnogi. Sploh tisti, ki so njihovo pomoč potrebovali. Seveda so občanom pomagali iz njihovih življenjskih stisk s paketi hrane, higienskih potrebščin in tudi oblačili. Ničmanj lepih uspehov ne beležijo še na področju krvodajalstva, prve pomoči, pri zdravstveni vzgoji in izobraževanju ter pri delu poizvedovalne službe. Dejavnost te se je lani precej razmahnila, saj so pri velenjskem RK samo lani oddali v Bosno in Hercegovino 5300, prejeli pa 2100 takšnih in drugačnih družinskih sporočil. Območni odbor Rdečega križa Velenje sodi -po mnenju Mirka Jeleniča - med najboljše v Sloveniji. Vestno delo aktivistov na terenu, strokovnih delavcev RK in tistih, ki jim pomagajo preko javnih del, v širšem šaleškem prostoru ni ostalo neo-paženo. Nagrada Skupščine občine Velenje (občinska človekoljubna organizacija jo je dobila lani) je dokaz za to. Zastavljenih ciljev in nalog ni bilo vedno lahko uresničiti. Delovni pogoji so dela volje pri RK Velenje spravljali v obup, prav tako iskanje ustreznih skladiščnih prostorov (našli so jih le za pakete hrane in higienskih potrebščin), tudi pomoči ni bilo vedno dovolj. Res zvrhana mera dobre volje, pripravljenosti, sodelovanje z nekaterimi v občini, ljudmi s širokim srcem kot je na primer Lady Miloška Nott so pogosto potrjevali sporočilo gesla: nemogoče je mogoče. Smelost in ponos jim bosta zagotovo dobrodošla pri nadaljnjih aktivnostih. Teh letos gotovo ne bo malo. Kajti, kljub še vedno prikriti stiski socialne težave vse bolj vstopajo skozi glavna in ne več stranska vrata. Skrb za še vedno 1300 beguncev iz Bosne in Hercegovine, kolikor jih začasno še živi v velenjski občini, bo terjala svoje. Čeprav je predsednik velenjske vlade Srečko Meh obljubil pomoč pri zagotavljanju skladiščnih prostorov za rabljena oblačila, to ne bo lahek zalogaj. Ponosni so lahko na opravljeno delo, saj ga nI bilo malo Težave s tujci brez slovenskega državljanstva, delo poizvedovalne službe, krvodajalstvo, zdravstveno in vzgojno prosvetljevanje občanov so - poleg že omenjenih - osrednje naloge letošnjega delovnega programa občinskega odbora RK Velenje. Stane Žula, stari in novi njegov predsednik, je zbranim obljubil, da bodo poskušali delati vsaj tako kot do sedaj. Ne bo lahko, kajti delo z ljudmi in zanje je sicer lepo, a v danem položaju težko ter odgovorno. Tudi vrzeli iz minulega leta (delo z mladimi člani po os- novnih in srednjih šolah, najbrž še kje na terenu) naj bi odpravili. Poleg sodelovanja z velenjsko vlado, Centrom za socialno delo Velenje, aktivisti na terenu, se bodo pred tednom dni novo izvoljeni podpredsednik RK Velenje dr. Bogdan Menih, sekretarka Darinka Herman ter člani predsedstva območnega obdora RK morali kar krepko truditi, da bo tudi letos na videz še tako nemogoča težava mogoče rešljiva. Ob koncu programsko - volilne skupščine so najprizadevnej- r i i i i i i i i i i i i i i i i i i ♦ 4252 krvodajalcev, kolikor se jih je lani odzvalo klicu na pomoč iz velenjske občine, znova sodi v sam vrh na področju krvodajalstva v državi. Več kot 2900 jih je darovalo kri za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, 538 za bolnišnico Slovenj Gradec in 772 za celjsko bolnišnico. ♦ Pri velenjskem Rdečem križu pravijo, da se je število občanov, ki žive na robu preživetja, med nami vse več. Redno mesečno pomoč so samo v zadnjih treh mesecih preteklega ieta nudili 610 socialno ogroženim družinam s 1646 člani. Občasno pomoč v obliki prehrambenega in higienskega paketa je lani dobilo še od 300 do 350 socialno ogroženih družin iz krajevnih organizacij RK. ♦ Občinski odbor RK Velenje je lani prejel in razdelil 9128 prehrambenih in 1729 higienskih paketov. Poleg tega so begunci dobili še 222 ton moke, 9160 kg fižola, 7400 kg sladkorja, 1750 kg riža, mleka v prahu 1800 kg in 7005 kg pralnega praška. To pomoč je velenjski RK dobil iz centralnega skladišča republiške človekoljubne organizacije, Lady Miloška Nott je poslala 8 pošilj, nekaj malega pomoči pa je prišlo še iz Nemčije in Nizozemske. ♦ Denarno pomoč za družine gostiteljice beguncev so pri RK Velenje lani delili trikrat. Prejelo jo je 562 družin v skupnem znesku 11.672.000 tolarjev. To pomoč je prispeval UNHCR -Visokega komisariata za begunce pri OZN. šim podelili priznanja občinskega odbora RK Velenje ter srebne in zlate plakete republiškega RK. Dobitniki najžlahtnejših priznanj so bili: krajevni organizaciji RK Škale in Šmartno ob Paki, Karel Koželj, Alojz Meterc, Jože Mi-klavc, Ivan Medved, Jože Jančič in Darinka Herman. Ob tem naj še omenimo, da so udeleženci s seje poslali sporočilo Lady Mi-loški Nott. V njem so se ji še enkrat zahvalili za njeno dosedanje delo pri premagovanju begunskih vprašanj v občini Velenje. ■ tp Šaleški mlekarji in usoda Mlekarne v Arji vasi iiiii ■ IIIIEIIIII11 Odločitev naj bi "padla" danes Križev in težav glede Mlekarne v Arji vasi ni in ni konec. Med tistimi, ki njeno agonijo preživetja čutijo pošteno na svoji koži, so tudi mlečni proizvajalci iz Šaleške doline. Mlekarna je še vedno pod "streho" Koržetovega sklada, ki pa se je že pred časom odločil, da jo bo v celoti prodal najboljšemu ponudniku. "Že marsikaj neprijetnega smo doživljale članice 22 kmetijskih zadrug celjske regije ob dajanju kupnine, ob poskusih dokazovanja prednosti, ki bi jo mo- rale pri tem imeti. Za zdaj vse zaman, saj še tako tehtni argumenti v pogajanjih s skladom niso nič zalegli. Ni nam uspelo pridobiti v tej zadevi posebnega položaja. Po vseh pravilih bi si ga zaslužili, saj je mlekarno gradila ta regija z gospodarstvom in ob pomoči njene širše družbene skupnosti. Nerazumljivo torej je, da moramo še enkrat plačati 55- odstoten delež, če hočemo biti lastniki Mlekarne v Arji vasi" pravi direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Mimogrede, tako neuspešno, kot so bile v pogajanjih zadruge, je bilo tudi republiško Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Tudi njemu namreč ni uspelo v tej zadevi zagotoviti zadrugam posebnega položaja, ki bi jim omogočil odkup mlekarne pod ugodnejšimi pogoji. Zadruge so danes 46- odstotni lastnik omenjene mlekarne in bi rade odkupile le 6- odstoten delež. Vendar pa seje Koržetov sklad odločil, da bo mlekarno prodal v celoti. Po neuradnih informacijah prodaja Koržetov sklad 55-ods-toten delež za 3 milijone 800 tisoč nemških mark. Za nameček ji menda cena raste iz dneva v dan in, kot se sliši, naj bi kupnino kupci še povečali, kar pomeni, da bo za toliko višja tudi predkupna pravica. "Za zadruge je to velik zalogaj, ki ga v danem trenutku same nismo sposobne rešiti. Toliko denarja enostavno nimamo. Zato sedaj zadruge celjske regije iščemo najustreznejšo rešitev skupaj z Zvezo hranilno kreditnih služb in zadružno inves- ticijsko družbo". Po besedah Marjana Jakoba naj bi se prav danes (v četrtek) na sejo sešli direktorji zadrug celjske regije, na katerem naj bi se dokončno odločali, ali gredo v odkup ali ne. Šaleški kmetijci so za odkup, saj le tako vidijo nekoliko svetlejšo prihodnost za mlečno proizvodnjo v dolini. ZA so tudi ob možnih dodatnih težavah glede zmanjšanja zaščite te proizvodnje. "Upam, da bomo Slovenci znali zaščititi lastno proizvodnjo in ne bomo dopustili, da bi nam dampinški posegi razvrednotili ustvarjeno raven." Velikost deleža, ki bi ga morala vsaka zadruga celjske regije plačati za odkup mlekarne, določa sodelovanje iz preteklih let. Za zadružnike Šaleške doline to predstavlja 10- odstotkov ali približno 300 tisoč nemških mark. Trenutno vozijo šaleški kmetijci v Mlekarno Arja vas vso mlečno proizvodnjo - torej 15 tisoč litrov mleka na dan. mtp Razmišljanje o potrebnosti oziroma nepotrebnosti... Cb ugotavljanju, kaj morajo družbene dejavnosti zagotoviti za gospodarski in celotni družbeni razvoj, se zastavlja vprašanje, kakšen del ustvarjenega dohodka je za to potreben. Očitno je obseg sredstev odvisen tudi od ustreznosti strukture družbenih dejavnosti in od učinkovitosti njihovega delovanja. Prav zaradi tega, ker je vedno večji del ustvarjenega dohodka namenjen za te dejavnosti, in zaradi neustrezne rasti kvalitativnih dejavnikov razvoja (inovacije, produktivnost dela, strukturni problemi) je ekonomski položaj teh dejavnosti, ki je povezan z njihovo učinkovitostjo, potrebno spremljati in analizirati tako kot področje gospodarstva. Ekonomske osnove za delovanje družbenih dejavnosti izhajajo iz dejstva, da se proizvodnja ne more razvijati brez osnovnih možnosti za razvoj, med katere pa sodijo tudi tisti, ki jih ustvarjajo družbene dejavnosti. Nezadržno rast družbenih dejavnosti resnično ogroža učinkovitost gospodarstva, bodisi zaradi zmanjšanih naložb v posodobitev le-tega, bodisi zaradi zmanjševanja kompetitivne moči celotne nacionalne ekonomije. Omejevanje rasti družbenih dejavnosti je neizogibno, da bi se zagotovil uravnotežen razvoj celotne družbe. V Bajtovem inštitutu že več kot leto opozarjajo, da sta rušilna rast mase plač in dajatev javnemu sektorju poleg zmanjševanja gospodarske dejavnosti, največji narodnogospodarski težavi, ki bi se ji mora vlada lotiti nemudoma. Pravila inštituta temeljijo na spoznanju, da so stroški za plače in dajatve skupaj nekaj več kot 50 odstotkov vseh narodnogospodarskih stroškov. Ravno tako zahodne države ugotavljajo, da je eden od glavnih vzrokov za krizo države blaginja, ker so družbene dejavnosti preveč podržavljene. V začetku tega stoletja je prevladovalo naraščanje javnih ustanov na področju družbenih dejavnosti, predvsem zaradi tega, ker so javne ustanove zagotavljale zanesljivejše in vsem enako dostopne storitve. Toda že v šestdesetih letih se je izkazalo, da so javne oziroma državne ustanove predrage in premalo kakovostne. Zaradi tega razmišljanje o alternativnih oblikah upravljanja in organizacije teh ustanov. Postalo je jasno, da tako birokratske ustanove niso sposobne socialnih inovacij. Zaradi te togosti seje povečal prepad med t. i. "profitnimi in neprof-itnimi organizacijami". Drucker opozarja, da so prav tu, na tem področju socialne inovacije najpotrebnejše in tudi tistih, ki bodo znali z veliko količino socialnih inovacij modernizirati preživele strukture sedanjih javnih ustanov. Mnenje dr. E. Rojca (delno): Doslej smo pri nas poznali pretežno kvantitativni in redukci-onalistični pristop k problemu obsega in načina delovanja družbenih dejavnosti. Čisto drugače pa je kvalitativni pristop, ki temelji na načelih učinkovitosti, produktivnosti, ino-vativnosti in profitabilnosti v delovanju teh služb, ki mu tega logika podjetništva ni tuja. Razviti svet ne razvija podjetništva samo v gospodarskih dejavnostih. Pri naših "sosedih" so se lotili dolgoročnega in sistematičnega racionaliziranja družbenih dejavnosti z državno upravo vred, predvsem na način večanja njihove učinkovitosti in ne zgolj, kot pri nas - z večnim pozivanjem k zmanjševanju družbene (državne) režije in z nikdar realiziranimi plani zmanjševanja števila zaposlenih v družbenih dejavnostih oziroma državnih službah. Razvitejše države od nas gredo pri reševanju teh problemov v naslednjih primerih: - ciljnega vodenja in projektne organizacije dela, (pri stalnih in rutinskih nalogah to ne pride v poštev); - permanentnega strokovnega izobraževnja vseh zaposlenih in formiranja širših profilov, univerzalno gibljivih za pokrivanje različnih delovnih mest v ustanovi; - načrtovanje karier zaposlenih v smeri strokovnega in poklicnega razvoja ter vertikalne in horizontalne mobilnosti zaposlenih; - stalnega preverjanja stroškovnega vidika vseh postavk delovanja posamezne ustanove, še posebej tekočega ugotavljanja variabilnih stroškov; - prenašanja dela stroškov za te službe tudi v zasebno sfero in v institucije civilne družbe, kot so razne družbene organizacije, dobrodelne in socialno zaščitna društva ter združenja itd.; - vključevanje porabnikov v ocenjevanje ustreznosti, kvalitete dela in odgovornega odnosa do javnosti s strani teh služb; - razvijanja mehanizmov varčevanja, racionalizacije in inovacij v poslovanju javnih ustanov; - odpravljanje večtirnosti v organizaciji posameznih služb; - ponudbe in prodaje svojih strokovnih uslug na trgu; - skrbnega in premišljenega investiranja v drugo opremo in tehnične pripomočke za delo v teh službah; le-ti se morajo poplačati v dveh do treh letih, itd. Omenjeni in drugi pristopi bi nedvoumno lahko precej pripomogli k večji učinkovitosti in racionalnosti pa tudi k višji kvaliteti uslug in storitev v družbenih dejavnostih ter tudi v javnih podjetjih (PTT, promet, železnice,...). Za racionalnost in učinkovitost družbenih dejavnosti niso zainteresirani samo davkoplačevalci, temveč tudi državljani kot porabniki storitev. Na primer v delavski stranki Norveške so dali vrsto pobud za povečanje učinkovitosti v javnem sektorju. Njihovega pomena ne reducirajo zgolj na posameznem delu tega sektoija samega, temveč ga vidijo v zagotavljanju učinkovite proizvodnje in delovanja družbe kot celote. Za zaključek bi dodal še dve misli dr. V. Rusa: "Glavna teza mojih prispevkov je, daje socializem sistem, kije realne socialne probleme industrializirane in urbanizirane družbe ideologiziral in spolitiziral ter deformiral socialno politiko. S tega vidika seveda ne gre zato, da bi postsocialistična družba odpravila socialno državo, ampak gre zato, da postane socialna politika prag-matičnejša in manj spolitizirana. Razumna privatizacija družbenih dejavnosti lahko k tej depolitizaciji veliko prispeva, poleg tega pa lahko deregulacija teh dejavnosti odpre vrata takšnim socialnim inovacijam, ki bodo bistveno povečale učinkovitost teh služb, ne da bi hkrati s tem ogrozile socialno varnost in socialne pravice državljanov v postsocialističnih družbah. Čisto na koncu pa še odgovor V. Rusa ga. Katji Boh, ki je poudarjala, da je obseg družbenih dejavnosti odvisen od učinkovitega gospodarstva. V. Rus pa to postavi na glavo: To misel lahko tudi obrnemo in rečemo, daje učinkovitost gospodarstva odvisna od obsega družbenih dejavnosti; neizobražena in bolehna delovna sila ne more generirati učinkovitega gospodarstva, pa čeprav jo skušamo spodbujati z visokimi dohodki ali pa s privatizacijo družbene lastnine. Morda kdo poreče, če so zapisovalcu tega prispevka tako jasne te zadeve, zakaj pa ne začne s preoblikovanjem le-teh. Vendar moram povedati, da so "škarje in platno" v rokah zakonodajalca v Ljubljani. Mi zaposleni v družbenih dejavnostih pa se po svojih najboljših močeh trudimo, da bi presegli sedanje stanje. Vendar dokler "država" jasno ne pove, kaj bo "njeno", smo bolj ali manj lahko samo izvajalci naloženih nam nalog. ■ Peter Kovač 28. aprila 1994 SAŠ ČAS 5 MM »/-iN SERVIS ELEKTRONIKE - FINOMEHANIKE KOMPAN Tel.: (063)854-061 63320 Velenje, Stantetova 18 ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA, d.o.o. Tel./fax.: (063)854-061 Tel.: (063)881-044 63320 Velenje, Srebotnikova 1 * Celotna oprema za trgovine, gostinstvo in poslovne prostore /register blagajne, računalniška mreža s programi gostinskega in trgovinskega poslovanja, fotokopirna tehnika, najem in prodaja/ UGODNE CENE I PRI VEČJIH VREDNOSTIH OMOGOČAMO NAKUP NA LEASING ALI NA OBROKE I * Servis Elektronike-tinomehanike /vzdrževanje in popravila fotokopirne tehnike, register blagajn, računalniške tehnike in ostale biroopreme/ Obiščite prodajalno Kompan Velenje na Srebotnikovi 1 in se prepričajte o ponudbi. Nudimo FOTOKOPIRANJE! Poslovnim partnerjem in bralcem želimo prijetne 1. majske praznike! Precizna mehanika d.o.o. Foitova 8, Velenje, telefon: 854-153 IROSTROJ TROJ \JO * i Storitve in prodaja biroopreme (ves program) * OPREMA: računalniki, tiskalniki, telefaxi, registrirne blagajne * STROJI: fotokopirni, računski, - pisalni * POTROŠNI MATERIAL: fotokopirni papir, trakovi za tiskalnike, pisalne stroje in blagajne, tonerji... Občanom želimo prijetne prvomajske praznike T Birostroj^ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ (j TUDI Ml SMO BANKA Za nas jamči Republika Slovenija in Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d. Ljubljana OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE: • hranilne vloge • izplačilo pokojnin • vodimo žiro in tekoče račune občanom in obrtnikom • opravljamo plačilni promet • dajemo posojila svojim komitentom VELIKO NAM JIH ŽE ZAUPA! zato nas obiščite ali pokličite: - v Velenju, Prešernova 10, tel.: 856-539 - v Šoštanju, Trg svobode 12, tel.: 881-204 - v Šmartnem ob Paki 139, tel.: 885-567 Čestitamo ob 1. maju! K mladinska knjiga trgovina d.d. velenje KNJIGARNA IN PAPIRNICA Trgovski center Velenje Tel.: 063/ 855 - 827 VELEPR0DAJA IN BIRO OPREMA Velenje, Kidričeva 5 Tel./ fax: 063/ 853 - 371 Tel.: 063/ 851 - 485 Čestitamo za 1. maj! ■ni NekajmpeVBE POOBLAŠČENI SERVIS Kosovelova 16, tel.: 855-975 prodaja celotnega programa vozil OPEL u prodaja rezervnih delov in dodatne opreme takoj! kleparsko ličarska dela ia vaše staro ali poškodovano vozilo vzamemo v račun nudimo nadomestno vozilo včasu popravila vašega vozila MS«* Želimo vam prijetne prvomajske praznike! VAM SREČNO KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,63325 Šoštanj tel. (063) 881 241,881 338, fax (063) 882 261 NOVO V SESTAVI KZ Šaleška dolina: KMETIJSKA TRGOVINA v Šmartnem ob Paki - ves kmetijski repromaterial ta hip IZJEMNO ugodna cena KRMIL-prepričajte se!!! - gradbeni material /IZREDNA PONUDBA: APNO - le 479,00 sit/vreča; CEMENT - 529,00 sit/vreča! MESNICA v Šoštanju za hotelom "Kajuh" - lastna predelava svežega govejega in svinjskega mesa ter mesni izdelki lastne izdelave -CENE SO ZELO UGODNE! Obiščite nas od 3. maja dalje! Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU t . < t - T-V * M, • GIP VEGRAD P.O. Prešernova 9a Velenje % ZASTOPNIK d.o.o. Trzin Sy PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček) ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!! TUDI BREZ POPUSTA SMO NAJCENEJŠI!!! AKUSTIKA/stolpi s CD-jem, video rekorderji, TV, vvalkie - talkie.,7 KOZMETKA/izjemna izbira visokokvalitetne ženske in moške kozmetike - kreme, deodoranti.../ PRAŠKI /NOVOST: pralni prašek z mehčalcem "VIDUE" - izjemno!!!/ ZA ŠPORT/trenerke, športni copati.../ JEANS/kavbojke, jakne.../ IGRAČE, KAVA, SLADKARIJE, PAMPERS, POSODA, in še vrsta drugih artiklov!!! Vsem našim kupcem in ostalim občanom želimo prijetne prvomajske praznike! Ne potrebujete Špara v Avstriji in ne Interšpara v Ljubljani ■ za vas je poskrbela trgovina ZAS TOPNIK! O o K < O S < I Seja Izvršnega sveta SO Mozirje Zasedanje zborov SO Mozirje miiiiiiiaiciiaiiiiBiii ^^ B — U —__y__—--M- __— _____M S__# — - ■ — \ |iiiiiiiiii.............. sklepčnost, resnost in (celo) ; Rešitev za Komunalo, duhovitost Stavbeno v stečaj Poslanci vseh treh zborov mozirske občinske skupščine so prejšnji četrtek popoldne na skupnem zasedanju na Ljubnem ob Savinji (prvič sploh) sebi in drugim pokazali, kakšne naj bi približno seje občinskega parlamenta, dokler seveda še bodo v tej sestavi. Res je bila na začetku sklepčnost točno na meji, kasneje je precej poslancev še prišlo in brez težav so strpno in tvorno opravili z vsemi osemnajstimi točkami dnevnega reda. Moarda tudi zaradi dejstva, da so poslanci sami na začetku opozorili župana Franca Miklavca, da ima v skladu s poslovnikom pravico opozoriti in prekiniti poslanca, če se njegova razprava oddalji od vsebine, ali postane še kaj drugega. Zupan je stvar vsel zares in nasvet nekajkrat upošteval, tudi z značilnim kančkom duhovitosti, posamezni poslanci mu niso ostali "dolžni" in kljub (dobrodošlemu) kresanju mnenj ter zelo resnim razpravam je bila to seja za vzorec vsem bodočim, kolikor jih pač še bo v tem letu. Po dovolj zanimivi razpravi o zapisnikih prejšnjih sej podpredsednika skupščine spet niso volili, župan pa je zagotovil, da bodo to zanesljivo opravili na prihodnji seji, zlasti sedaj, ko je skupščinam podaljšan mandat do konca leta. Za tem so potrdili predlog predlog imenovanja volilnih ko- misij za izvedbo referendumov za ustanovitev novih občin, glavna točka paje seveda bila razprava o predlogu proračuna občine Mozirje za ltošnje leto. Občinski izvršni svet se je temeljito lotil obravnavanja pripomb na osnutek proračuna s prejšnje seje in jih večino upošteval, razen pripomb glede sredstev za krajevne skupnosti. V osnutku in predlogu proračuna je bilo za deset krajevnih skupnosti namenjenih točno deset milijonov tolarjev. Skupina poslancev je v četrtek z amandmajem zahtevala, da se vse postavke v proračunu linerano zmanjšajo za dva odstotka in se s tem krajevnim skupnos- Pod klopjo: Poslanci so torej zmanjšali postavko "kolektivna komunalna raba" z 12 na 7 milijonov tolarjev. Nihče ni protestiral, vsi pa so bili za ostrejše varčevalne ukrepe na tem področju. "Res smo potratni in razvajeni. Luči po krajih in drugod svetijo vse noči in še kakšno uro povrh, v "enakem" času so bogato razsvetljene cerkve; ob zadnjih brezplačnih akcijah odvoza večjih odpadkov so ljudje dobili veselje (kar je prav!) in v zabojnike "veselo" vozijo dobesedno prav vse, tudi veje sadnega drevja; številne nove trgovine velike količine embalaže in druge navlake preprosto mečejo v krajevne zabojnike (naj imajo svoje!); po dolini tako Komunala za drag denar prevaža zrak itd.", so bile nekatere ugotovitve z napotki za varčevanje. Epilog: predsednika družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti sta se družno pognala k stikalu in v hipu ugasnila vseh 8 luči v mali dvorani ljubenskega prosvetnega doma! • Osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Mozirje so želeli spremeniti v predlog, pa so si po številnih pripombah in predvsem dopolnitvah premislili in si dali čas do naslednje seje.,Izjava: "ob izvajanju tako ostrega in vseobsegajočega odloka bomo vendarle morali biti tudi živjenski"; odgovor: "torej kot zadnji člen zapišimo - izvajati življensko!" • Poslanec: "Če mi dovolite gospod župan, moram povedati, da smo storili..."; župan: "čakaj čakaj, vprašal si za dovoljenje, ki ti pa ga nisem dal. Dovolim! Izvoli." tim zagotovi dodatnih deset milijonov. Seveda se je takoj sestal občinski izvršni svet in ugotovil, da vseh postavk že po zakonu ni mogoče zmanjšati, ostale naj bi zmanjšali za en odstotek in tako pridobili 5 milijonov, manjkajočih 5 pa naj bi pridobili z zmanjšanjem postavke "kolektivna komunalna raba" z 12 na 7 milijonov tolarjev. Poslanci so se s tem strinjali, umaknili amandma in nov predlog proračuna soglasno sprejeli. Proračun je uravnotežen na 503,8 milijona tolarjev, v prihodkih pa sta največji postavki dohodnina (271,5 milijona tolarjev) in dopolnilna sredstva republike (176,5). V nadaljevanju so med drugim sprejeli še odlok o določitvi gospodarskih javnih služb in odlok o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja in s tem končno ter malo pozno Javnemu podjetju Komunala Mozirje omogočili nadaljevanje zakonsko določenega postopka reorganizacije, ki je ob razrešitvi preteklih nepravilnosti v poslovanju temeljni pogoj za prebroditev hude krize in za pričetek normalnega dela in poslovanja. Čisto na koncu so povsem u-pravičeno popili kozarček ruj-nega; naj ga na takšni podlagi še vsak mesec do konca leta in sedanje skupščine seveda. Konec dober, vse dobro, pravijo; le kakšen bo začetek nečesa novega!? Strategija razvoja turizma lllllllillltlillllll Zbirka možnosti in pomanjkljivosti Prejšnjo sredo zvečer je bila v mali dvorani nazarskega delavskega doma okrogla miza o strategiji razvoja slovenskega turizma, ki jo je sklical mozirs-ki župan Franc Miklavc. Strategijo je predstavil minister za gospodarske dejavnosti dr.-Maks Tajnikar, z njim je bil poslanec v Državnem zboru mag.Franc Avberšek, pogovora pa so se udeležili predstavniki vseh dejavnikov Zgornje Savinjske doline, ki so kakorkoli povezani s turističnim gospodarstvom. Minister je je celovito pred- stavil strategijo in posebej vse njene pomanjkljivosti, obenem prisotne seznanil z možnostmi pridobitve sredstev za turistične namene in z vsemi konkretnimi načrti, ki jih ministrstvo pripravlja po uvedbi nove lokalne samouprave. Posebej je poudaril, da sredstva so na voljo, da bodo razpise objavili po sprejetju državnega proračuna, gostiteljem pa je na njihova vprašanja posebej položil na srce naslednje: da ministrstvo sofinancira že začete projekte in jih pomaga uresničevati, v nobenem primeru pa ne deli (zagonskega) denarja na lepe oči. Cvetlični park ob Savinji "Zaživelo" je še izročilo (Ne) kadilci pozor! Borce proti kajenju in seveda vse nekadilce bo moarda razveselila novica, da naj bi bila od l.maja dalje čudovita Logarska dolina - dolina brez cigaret. Kako se bodo "znašli" kadilci, ni znano, vsekakor pa - kjerkoli in povsod čist in svež gorski zrak. Savinjski gaj v Mozirju se v svojem 16.lepotnem letu še posebej bohoti. Narava je letos pohitela in s toplimi sončnimi dnevi prehitela koledarsko pomlad. Večina od letošnjih 120.000 čebulnic je vzcvetela veliko prej kot običajno in že sedaj je park ob Savinji prava paša za oči, ob bližnjih praznikih pa bo še bolj. Lani je gaj obiskalo preko 60.000 ljubiteljev cvetja in lepe narave, letos jih bo gotovo še več. Če je napoved večjega obiska množica, ki se je minulo nedeljo zgrnila ob Savinjo v Mozirju, potem se bo to zagotovo zgodilo. Znano je, da gaj z letošnjim letom ni več pod okriljem mozirske krajevne skupnosti, tem- I I Prejšnjo sredo so se na red-| ni seji sestali člani Izvršnega I sveta skupščine SO Mozirje in J seja naj bi bila vsaj glede dveh I točk precej vroča. Šlo je (še | kar) za razreševanje perečih | problemov v Javnem podjetju ■ Komunala, kot kaže bodo . stvari v kratkem le postavili ' na svoje mesto, predvsem pa I za še za večje težave v nazars-| ki lesni industriji. Razprava | sicer vroča ni bila, v obeh pri- ■ merih so se člani seznanili le z informacijama, slišali pa so I veliko, milo rečeno, slabih no-I vic in dejstev. Komisija izvršnega sveta, ki | raziskuje pretekle nepravilnosti ■ v mozirski Komunali, je postre-J gla z novimi številkami glede ' terjatev in obveznosti, nakazala I je nekaj konkretnih rešitev za | pokritje obveznosti, vsekakor pa | je v minulih dneh pospešeno ■ nadaljevala z delom, saj poslan-! ci v občinski skupščini že nes-I trpno čakajo na tolikokrat za-I htevano podrobno poročilo. | Dejstvo je, da stvari postajajo | vse bolj jasne, ko bo komisija ■ razčlenila vse pretekle nepravil-J nosti, bo predlagala ukrepe, na I podlagi vsega tega pa bodo iz-| delali in potrdili še letošnji na-| črt. V zvezi s Komunalo so sp-| rejeli le en sklep, pravzaprav so I za vršilca dolžnosti imenovali ' Rudija Hramca. Še bolj črnogleda je bila in-| formacija o stanju in dogodkih v nazarski lesni industriji. Prisilna poravnava, ki sojo opravili lani decembra, je temeljila na predpostavki, da so posamezna podjetja sposobna poslovati pozitivno, niso pa sposobna poravnati obveznosti za nazaj. Zato se je republiški Sklad kot lastnik odločil za prodajo podjetij in za druge ukrepe, da bi si tem zagotovil potrebna sredstva. V posameznih primerih jim je to že uspelo, na prodaj pa je tudi najboljša firma Pohištvo, s prodajo katere bo Sklad dobil znaten del sredstev za poravnavo dolgov po prisilni poravnavi. Možnih kupcev je več, v tem času pa si v Nazarjah na vso moč prizadevajo, da bi izvedli interni odkup, v nasprotnem primeru bo večinski lastnik skoraj zanesljivo iz Nemčije. Sklad seveda prodaja tisto kar je še kaj vredno, kar pa na žalost ne velja za Stavbno pohištvo. Zanj so iskali rešitev v povezavi z Žago, omenjali so še druge rešitve, tudi stečaj in čeprav so nekateri na seji o-čitno že vedeli za razplet, vseeno niso povedali, da je Stavb-no pohištvo že zapisano stečaju. Sklep o uvedbi stečajnega postopka so namreč sprejeli že dan prej, v sredo to sporočili delavcem, v četrtek pa zaprli vrata podjetja, nekaj delavcev so prerazporedili, večina pa je zaenkrat seveda ostala brez dela. Pavličevo sedlo Mejni prehod po treh desetletjih več samostojno društvo, ki je trdno odločeno obiskovalcem ob lepem cvetju ponuditi še kaj več, tudi nekaj tistega kar je nekoč že bilo. Ponudba kmečke hiše je poznana, obisk kapelice sv. Valentina je tudi dogodek, tudi prvo poroko so v njej že opravili, ob tema pa se že med prazniki obeta nekaj novosti. Oživela bo kovačija s pravim kovačem in prodajo kovaških izdelkov, v njej bodo postavili dve statvi, na katere bodo tkali domačini, zavrtelo se bo tudi mlinsko kolo, mlinar pa bo namleto moko tudi prodajal. Ribnika in bogastva njegovih užitkov tudi ne smemo pozabiti, pa še marsičesa ne; nasvet torej za proste praznične dni in za vsak dan posebej. Po pomladanskem razcvetu bodo pripravili poleti in jeseni še več zanimivih prireditev. Res, skoraj tri desetletja se že vlečejo pogovori, dogovori, obljube, zagotovila in še kaj v zvezi z odprtjem mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo na Pavličevem sedlu v Matkovem kotu za motorni promet. V "prejšnjih" časih je bila krivda za neuresničeno željo večinoma na avstrijski strani, čeprav so imeli prste vmes gotovo tudi v Beogradu. Razmere so se seveda spremenile, resnično zanimanje za prehod je danes očitno na obeh straneh meje. Mejni prehod za motorni promet je realnost naslednjih let, vsaj do konca leta 1996, menijo nekateri. Na avstrijski strani so končno uredili najbolj sporno lastništvo zemljišč, koroška deželna vlada je že dala zeleno luč, oblikovala dva projekta, ki jih sedaj obravnava ustrezno avstrijsko ministrstvo na Dunaju, predvsem pa še ni znana kategorija tega prehoda. Slovens- ko Ministrstvo za promet in zveze že pripravlja dokumentacijo, čeprav je delo v minulih tednih oviral nepričakovano visok sneg, svoje pripravlja tudi Ministrstvo za notranje zadeve. Ob vsem tem pomembne naloge čakajo tudi mozirsko občino. Še letos je treba izdelati prostorske dokumente za prostor, ki ga bodo s prehodom še bolj odprli, kar velja za celotno področje Logarske doline in okolico, v teh dokumentih opredeliti koliko in kakšno infrastrukturo zgraditi od meje do doline in seveda postoriti še marsikaj. (Z odprtjem Pavličevega bo tako končno konec izgovorov za slab obisk doline na njegov račun; kakšen izgovor bo torej ostal, ko bo (upajmo kmalu) zgrajena še cesta od Ljubnega do Luč in morda naprej do znamenite Igle?). Janez Plesnik Logarska dolina ■ ■ ■ ■ •J. s - y "domačih" rokah Nekdanja obmejna postojanka v Logarski dolini, sicer skrita v gozdičku, z okolico vred (nekoč) zares lepo urejena, je zadnja leta samevala, kar njenemu "stanju" nikakor ni bilo v prid. Pristojna ministrstva so imela v zvezi z njo, denimo temu prijetne načrte, ki pa doslej niso bili uresničeni. Pravzaprav načrti niso izginili v svež planinski zrak, le za nedoločen čas so jih odložili. Neizkoriščen objekt z okolico vred je seveda zapisan propadanju, zato so vsi poklicani sklenili, da to na najboljši možni način preprečijo. V dogovoru z obrambnim ministrstvom • je stavbo v upravljanje prevzelo podjetje Logarska d.o.o., v njem bo uredilo svoje poslovne prostore inposkrbelo za opremo, kije zdaj razpršena vsepovsod po dolini. Že očitne poškodbe so v minulih dneh odpravili in prostori so za obiskovalce Logarske doline že pripravljeni. 15 let Turistične jame Rotovnik iif«8«siai Priznanje za prispevek k razvoju turizma Petnajst let je od takrat, ko so povsem po naključju, pri gradnji nove hiše, v Skornem pri Šoštanju, odkrili prelepo kraško jamo, Turistično jamo Rotovnik. To si je po tistem, ko proslavili ob navzočnosti krajanov, predstavnikov okoliških Turističnih društev in mnogih gostov, ki so prišli v Skorno od dlje. Najprej so se zbrali na svečani seji predstavniki Turi- Marjan Rožič, ki je s seboj prinesel tudi priznanje Turistične zveze Slovenije za Jurija Rotov-nika in njegovo družino. Rotov-nikovi so dobili to priznanje za vse, kar so storili za obogatitev turizma in turistične ponudbe v Šaleški dolini. OS Livada n i % « k a « »j 8 s V Taboru praznovali krajevni praznik ........................................................ Nova cesta, vodovod, most... V Krajevni skupnosti Tabor v žalski občini so minuli teden pripravili vrsto prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na drugi kmečki upor. Praznovanje so zaključili v nedeljo s 3. Šentjurskim sejmom, z nastopom folkorne skupine France Ma-rovt iz Ljubljane, Savinjskih ro-gistov, prikazom vasovanja, prodajno razstavo kmečke kuhinje itd. Najbolj bogat spored paje bil v soboto. Že dopoldne je bil v Domu krajanov kulturno umetniški program, ki so ga pripravili mešani pevski zbor Tabor, ki ga vodi Milan Kasesnik, dramska skupina Teloh, Savinjski rogisti in učenci OŠ Tabor. O delu, ki so ga opravili od lasnkega do letošnjega praznika, je govoril predsednik sveta KS Tabor, Lojze Rak in dejal, daje največja pridobitev 1800 kaj dni pa bo v tem zaselku dobilo pitno vodo kar 32 gospodinjstev. Pomembna pridobitev je tudi nov most v Ojstriški vasi čez potok Knjiščico in melioracijski kanal Vindija v Kapli, v dolžini 1,2 km. Za vsa omenjena dela je bilo treba odšteti okrog 27 milijonov tolarjev. Največ denaija za izgradnje teh komunalnih objektov so dobili od sekretariata za varstvo okolja in prostora, žalske komunale in drugih. Veliko pa so prispevali tudi krajani in KS Tabor. O tem, kako teče življenje ob Paki V Sloveniji Je na tisoče ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno In ljubiteljsko delovati v turizmu, eden Izmed njih je tudi Jurij Rotovnik In zasluženo Je prejel Iz rok dr. Marjana Rožiča visoko priznaje. (foto: vos) so jo uredili za obiskovalce, ogledalo že več kot štirideset tisoč turistov. Pri odkrivanju in čiščenju jame so imeli mnogi veliko dela: ob Rotovnikovih tudi člani jamarskega kluba Podlasica iz Topolšiee in krajani. V soboto pa so pri Rotovnikovih to obletnico tudi svečano stičnih jam Slovenije, nato pa slavje, ki so ga z nastopom popestrili šoštanjski godbeniki, harmonikarji in citrarji, nadaljevali na prostem. Razvili so zastavo Rotovnikjo-ve jame, na kateri je v središču pozornosti zaščitni znak te jame, to je aragonitni jažek. Vse zbrane je nagovoril dr. Na velenjski osnovni šoli Livada so v ponedeljek ob 16. uri učenci vseh razredov te šole pripravili predstavitev projekta "Življenje ob Paki". Potekal je kar nekaj časa, vanj pa so bili vključeni prav vsi učenci. V prvih razredih so obdelali temo "Naša šola". Risali in pisali so na to temo, delček tega so tudi predstavili. Učenci drugih razredov so preučili lovske družine, svoje delo so tudi razstavili in to združili z razstavo živali. V tretjih razredih so obdelali zgodovino Šaleka, tako Pri-slanove domačije, gradu in cerkve. Četrti razredi so delali v več skupinah; eni so obdelali stare obrti, drugi gasilstvo in Va-lencijev gasilski muzej, tretji - velenjski grad in muzej v njem. Slavnostni koncert v Gotovljah Najbolj vztrajnim pevcem podeljene Gallusove značke Ob stoletnici organiziranega petja v Gotovljah je bila v soboto zvečer v tamkaj šnjem zadružnem domu osrednja prireditev. Na njej so prepevali trije domači pevski zbori, to so ženski, moški in otroški, kijih vodi zborovodkinja Zdenka Markovič. Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja. Predsednica kulturnega društva Gotovlje Marija Krajnc je podelila priznanja najprizadevnejšim članom domačega društva. Marko Slokar, predsednik odbora za vokalno glasbo pri ZKO, je izročil Gallusove značke za dolgoletno prepevanje številnim pevcem. Odličja Zveze kulturnih organizacij pa je dobitnikom podelil njen predsednik Janez Meglič. Priznanja so prejeli za dolgoletno uspešno organiza- cijsko delo v kulturnem društvu in prepevanje nad 40 in 30 let: Vinko Čremožnik, Ivan Bizjak, Štefan Novak, Slavko Škafer, Janko Vizovišek, Stanko Zupane, Jože Zupanič, Silva Kočevar in Irena Krajnc. Za dolgoletno sodelovanje v društvu in požrtvovalnost pri vodenju Ženskega pevskega zbora in organiziranju stoletnice zborovskega prepevanja je bronasto plaketo prejela predsednica društva in zbora Marija Krajnc. Prav tako je za dolgoletno predsed-nikovanje Moškemu pevskemu zboru in sodelovanje v kulturnem društvo dobil srebrno plaketo ZKO Alojz Puntar. Kri je življenje Kako pritegniti nove krvodajalce? Prejšnji petek je v prostorih mestne skupnosti Žalec potekala redna krvodajalska akcija, prva izmed dveh vsako leto. Udeležilo se je je 136 krvodajalcev, od tega jih je bilo zaradi zdravstvenih razlogov odklonjenih osem. Že nekaj časa udeležba na krvodajalskih akcijah upada tudi v Žalcu. Kot je povedala Štefka Klaudik iz krajevnega odbora RK, pogrešajo na njih predvsem mlade in nove krvodajalce, izobražence, podjetnike in tudi funkcionarje. Tokrat je bil med krvodajalci samo en učitelj, od večjih delovnih kolektivov, kot je na primer Žana, pa nikogar. Razlogov za tako slab odziv je gotovo mnogo, med njimi je odločilen slab gospodarski položaj. Mnogi delavci so brezposelni in večino dnevov preživljajo v vrstah pred zavodom za zaposlovanje, tisti, ki še imajo delo, pa se bojijo, da bi ga zaradi enodnevne odsotnosti z dela izgubili. Tu pa smo že pri vprašanju srčne kulture. Mnogi namreč pravijo, da jih nihče ne more prisiliti, da bi dali svojo kri, kar je seveda popolnoma res. Prav tako je res, da bo vsakdo, ki bo potreboval kri, to tudi dobil. Kot je povedala doktorica Helena Gulin z Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane, potrebujejo v Sloveniji vsak dan kri od 200 do 250 krvodajalcev, ob tem, da se zdravniki odločajo za transfuzije res le v nujnih primerih. Žal je kri še vedno nenadomestljiva. Vso kri temeljito pregledajo in jo komponentno obdelajo. Kadar se v množičnih medijih pogosteje omenja nevarnost okužbe z aidsom, je opaziti tudi upad krvodajalcev. Vendar vedno manj, saj so ljudje danes že precej seznanjeni z načini okužbe. Doktorica Gulinova meni, da bo za ponoven vzpon krvodajalstva v Sloveniji potrebno začeti z vzgojo srčne kulture in solidarnosti že v vrtcih, predvsem pa med mladimi. Odločitev za krvodajalstvo je prostovoljna. Žal pa sami ne moremo odločati o tem, ali bomo kri potrebovali tudi sami. M K. Rozman Peti razredi so raziskali Hudo luknjo, tam pa so bili tudi biologi. Na višji stopnji je namreč projekt potekal po posameznih skupinah. Tako so likovniki izdelovali grb šole, glasbena skupina paje sestavila himno šole, slavisti so naredili časopis o projektu, ekologi pa ekološkega, ki so ga delno posvetili tudi dnevu zem-Ije. Gostje in starši so si lahko ogledali tudi maketo, ki sojo izdelali tehniki. Športniki so obdelali zasedenost igrišč in zgodovino smučišča v Šaleku. Svoje programe so obdelali tudi matematiki, računalničaiji in fiziki. Skratka, v ponedeljek so učenci vse raziskano predstavili staršem in povabljenim gostom. Več o ponedeljkovem dogajanju na Livadi pa preberite v naslednji številki Našega časa. ■ (bš) ■■tf Cesti je s prerezom traku odprl Ivan Szroži, pred tem pa so spregovorili prof. Milan Dobnik, žalski župan in Lojze Rak, predsednik sveta KS Tabor. Cesto pa je ob koncu blagoslovil domači župnik Leopold Selčan. m na novo asfaltirane ceste Črni vrh - Dol, ki je stala 8,5 milijona tolaijev. Na ta odsek ceste je bilo treba pripeljati 2500 kubičnih metrov gramoza, urediti je bilo treba 12 propustov itd. Krajani so opravili pri izgradnji te ceste več tisoč udarniških ur in več sto traktorskih. Za naselje Miklavž sta bila zgrajena dva rezervoarja, čez ne- Priznanja KS Tabor pa so prejeli Vinko Debelak, Branko Pepel, Mihael Kokole in Ivan Strožič. Za praznik so pripravili tudi tekmovanje v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in nočni orientacijski pohod društev podeželske mladine Slovenije. Trgovsko in proizvodno podjetje d.d. ingrad Medlog 7, Celje 63000, Tel.: 063/ 26-711, Fax: 27-028 V MESECU MAJU SE POSEBEJ UGODNO PLOSCICE NARAVNI MARMOR HOTAVLJE GOTOVINSKI POPUST ZA VES GRADBENI MATERIAL * BETONSKI ZIDAKI (VSEH DIMENZIJ) * BETONSKE CEVI IN POKROVI, ROBNIKI, POHODNE PLOŠČE, ŠKARPNIKI, STEBRI, BETONSKA OKNA IN OSTALA GALANTERIJA * BETONSKE MEŠANICE IN KRIVUENA ARMATURA (S PREVOZOM IN ČRPALKO NA GRADBIŠČE) * IZDELKI IZ PRANEGA KULIRJA (TUDI PO NAROČILU) * APNO, PESKI RAZNIH GRANULACJ, * BETONSKA BI0 GREZNICA PLAČILO NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI ingrad KO PRIČAKUJETE VEČ gjfcffflclt Informacije in prodaja: Medlog 7, telefon 063/26-711 SlilsilllliSlil Gostinstvo Turizem Trgovina ■i J ^SfiliSlli' restavracija Jezero restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA RTC Jezero Preživite prosti čas in bližnje praznike v naših gostinskih objektih in Rekreacijsko turističnem centru podjetja Gost Velenje! Pa lepo praznovanje! PETROL Z VAMI NA POTI iPIlaiiBiii Iskrene čestitke ob prazniku dela l.maju! RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78, 63320 Velenje, SLOVENIJA tel.: (063) 855-321, fax: (063) 854-986 A Nikoli ne delamo Nešteto ur, dni, mesec nas po Nikoli ne del Zato tudi nikoli ne t mi. v in let Szuje delo. o samo zase. kaznujemo sami. Vsako leto 1. maja nas povezuje praznik. RAZNUJMO SKUPAJ 1. MAJ, PRAZNIK DELA! ££ FORI d.o.o. d.o.o. s Jg Jf Hrastovec 24, 63320 Velenje tel.: (063) 893 884 fax: (063) 893 715 PRODAJNI SALON H) Mercedes-Benz HONDA U G O DNI KREDITNI POGOJI g/m®®,* MICHEUN IBSI TRGOVINA | PROIZVODNJA | POSREDNIŠTVO PRODAJA KURIV (predvsem velenjski lignit) ZASTOPANJE NEMŠKE FIRME ULHMANN pri prodaji sabljaške opreme PROIZVODNJA KOVINSKIH POLIZDELKOV IN IZDELKOV (85 artiklov) IZDELKI IZ PLASTIČNIH MAS ELEKTR0 PRIZV0DI INŽENIRING NA DOMAČEM IN TUJIH TRGIH PRI VEČJIH INVESTICIJSKIH POSLIH (informacijski sitemi, transport, gradbeništvo) Iskrene čestitke ob prazniku dela - 1. maju! ■ KULTURA _ 63320 Piše: Ivo Stropnik Naučimo se sklanjati županovo ime Ledeni mož Pankrac goduje dvanajsti dan v maju. Pankraca takrat ni med miičeniki v» raju, tisti dan Pankracu vsak svetnik kljubuje: "Zakaj nisem sv. Martin?" nad sabo jadikuje! A če na Pankraca sonce peče, sladko vince pri Pankracu v klet priteče! S Pankracem pa takrat sv. Martin "Na zdravje!" reče. (Premalo pošalečena) JEZIKOVNA NEKULTURA IN JEZIKOVNA NEVEDNOST nista niti jezikoslovna niti sociološka termina. Dojemljivo pa poimenujeta stanje v našem jeziku, ki je zaenkrat komajda še slovenščina, in nerazumljivo kažeta na jezikovno nelojalnost pri njegovih uporabnikih. Policajev v jeziku cnimn cmiclu iti. n pntrphnvali hi jih 7a manj nreerešno popotovanje skozi naše izrečene in zapisane besede, še zlasti, če še kdaj nameravamo razmišljati o našem preljubem slovenstvu in govoriti obenem, kako da nas ta jezik določa navznoter in navzven. Takšno jezno razmišljanje o naši jezikovni nekulturi me ob preštevilnih jezikovnih napakah zgrabi vsaj enkrat na teden. Za pričujoči zapis pa so piko na i pridali tudi v prejšnji številki Našega časa. Najprej v zapisu pogovora s Pankracom Semeč-nikom (s Pankracem vendar! -O me, kakor jaz nisem župan ali kakor kisla kumarica ni banana! Učiteljice slovenščine pravijo temu preglas - glasovna premena samoglasnika ene vrste Z drugo v končnici ali obrazilu zaradi drugačnega vpliva soglasniškega okolja, npr. o z e za c, č, ž, š, j in dž (narobe: s Pankracom, bičov pet, z Božom, pet sadežov, Dedek Mraz s košom, s Franjom, ukvarjati se z bridžom itd. -, pravilno: s Pankracem, bičev pet, z Božem, pet sadežev, Dedek Mraz s košem, s Franjem, ukvarjati se z bridžem itd. Glasove, ki zahtevajo tovrstni preglas (o -> e), si najlažje zapomnimo z naslednjim izrekom: Cele češnje že še jem! - V istem zapisu in tudi na drugih mestih je več kot očitno, da je pri Našem času še vedno dokaj nejasno, kako je z rabo velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih imenih. Redoma se pojavljajo eneter-iste napake pri zapisovanju krajevnih imen v naši in sosednjih občinah, tako npr. napačno: Vinska gora, Graška gora - gora jurišev, Bele vode, Veliki vrh, Mali vrh, Gaberke, tudi Lepa njiva, Gornji grad, Paški kozjak itd. -; pravilno: Vinska Gora, Graška Gora - Gora jurišev (naselbinsko ime, naselje samotnih hribovskih kmetij), Bele Vode (naselbinsko ime), Veliki Vrh, Mali Vrh (naselbinski imeni), Gabrke (<- *gaber - gabra -> gabrke; Gaberke je lokalizem), Lepa Njiva, Gornji Grad, Paški Konjak itd. V naštetih naselbinskih imenih pišemo torej vse sestavine z veliko začetnico, "izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, selo (če ne stojijo na začetku imena)" (npr. Paška vas), kakor nas pouči Slovenski pravopis (1990). - Da slovenskega pravopisa v naših krajih, še zlasti pa ne v naših osrednjih medijih, ne spoštujemo dovolj, se lahko prepričamo na vsakem koraku. Trmasti smo vsak po svoje, zganjamo jezikoslovno ljubiteljsko in pri tem še bolj grešimo. Spet berem Prireditve kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje, Glasbena šola Fran Korun-Koželjski, Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh itd. Le komu na čast je bilo svetovano pravilo "Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in .priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku " (SP); torej Kulturni center Ivana Napotnika, Glasbena šola Frana Koruna - Koželjskega (pri psevdonimu vedno pomišljaj in ne vezaj!), Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha (nestično) itd., zatorej je navajanje v narekovajih (čeprav so ustanove morda res tako registrirane) velika nevednost in poneumljanje samega sebe. - Rešimo enkrat dokončno tudi s pravilnim naglasom našega mesta: Velenje ali Velenje? Gorenje ali Gorenje? (Verjeli ali ne, tisti, ki ste za prvo varianto, zagotovo naglašate korenje, hren-hrena, hrenovke; drugi pa korenje, hren-hrena, hrenovke. Oboji imate prav! Najbrž je tako tudi z Velenjem -Velenjem (čeprav se osebno mnogo bolj nagibam k drugi varianti). Dilema je morda vendarle primerljiva s Koprom, kakor naglašujejo domačini, vesoljna Slovenija pa naglašuje (pravilno) Koper. Številnih jezikovnih zablod bi se seveda morali lotiti veliko veliko bolj sistematično in skupaj s pametnimi jezikoslovci-strokovnjaki, ki jih vendarle imamo in poznamo. Imamo in poznamo seveda tudi veliko ne prav umnih ter površnih slavis-tov-lektorjev, ki delajo jeziku včasih več škode kot koristi. Ob vsem tem bi rad dal zgolj pobudo, da v obsegu občine Velenje (in seveda novih občin, ki so na vidiku) pripravimo in objavimo vsaj skromen jezikovni priročnik - študijo o naših krajevnih imenih, kakor jih zaznamujejo šaleški govori in kakor jih izgo-vomo-pisno normira slovenski knjižni jezik. Jezikovni priročnik bi nujno sprejel še marsikaj: poimenovanja ulic, ustanov, podjetij, prebivalcev itd., zlasti pa vsakomur koristne pravopisne nasvete. Pravopis je težak in prezakompliciran zlasti za jezikovne brezbrižneže. S pravopisom v roki bi bil tudi tehnokratski, pravni in še kateri svet močnejši. Pobuda o šaleškem jezikovnem priročniku je več kot drzen naslov za nalogo v okviru akcije Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje v prihodnjem letu. Sicer pa, prostor, ki da na jezikovno kulturo tako malo, si velike besedne umetnosti ne more obetati. Kakšen je naš jezik izvesnih napisov? Je jezik res živ organizem, ki ima svoj začetek in konec? Kaj je ubilo našo jezikovno omikanost in lojalnost? Se znotraj sebe umikamo v neki drugi jezik ali nas nekdo vseskozi namerno poneumlja? Dragi moj župan, temn6 je v slovenskem jeziku, temn6 je tudi pri nas. Boš privil močnejšo žarnico? Boš, seveda boš. Kaj lahko pravzaprav storiš? Nič, čisto nič. Ti sklanjaj moje ime Ivo - Ivota/Ivana/Iveja ipd., jaz pa bom Tvoje Pankrac - s Pankracom ... Lahko pa kot priljubljen človek dvigneš svoj žugalec (tj. kazalec na desni ali levi roki) in s kakšno majčkeno akcijo postaviš sebi in zanamcem majhen jezikovni spomenik. Z veseljem Ti bom takrat iztesal še kakšno pesem. - Pa brez zamere. Amatersko gledališče Velenje ■ ts k m m m m IlilllS Z Ogledalcem še na festival Prijetno presenečeni so bili člani Amaterskega gledališča iz Velenja, ko so pred dnevi dobili povabilo za sodelovanje na Festivalu amaterskih gledališč vzhodne in srednje Evrope v Erfurtu v Nemčiji. Ta bo od 5. do 8. maja letos. Vabilu so se seveda z veseljem odzvali, saj "nam to povabilo veliko pomeni: plačilo za dosedanje delo, spodbudo za nadaljnje vestno odrsko ustvarjanje, nenazadnje pa se bomo srečali z nami "sorodnimi dušami". Videli bomo lahko, kaj počnejo in pri tem ocenili svoje mesto," poudarja režiser in dolgo- lUbii član Amotcraliogu gledališča Karli Čretnik. Občinstvu, ki si bo predstave na festivalu ogledalo, se bodo velenjski gledališčniki predstavili dvakrat, obakrat z delom domačina Petra Rezmana Ogledalce. Kot vemo, so ga pred mesecem dni premierno uspešno predstavili domačemu občinstvu. Tudi na gostovanjih v bližnji okolici Šaleške doline so z njim poželi pohvalne kritike. Po podatkih naj bi bili edini predstavniki iz Slovenije. Čeprav glavnino stroškov sodelovanja krije gostitelj, pot ne bo zastonj. Za zdaj je glavni pokrovitelj njihovega gostovanja na festivalu v Nemčiji Skupščina občine Velenje. To za velenjske nepoklicne gleda-liščnike ne bo edino gostovanje izven meja domovine. Udeležili so se namreč podobnega festivala že pred 10 leti na Poljoleom, poznajo p« cojih tudi ljubitelji odrskih deskah v poznanih kulturnih središčih bivše Jugoslavije. Na pot, 4. maja, jih bo krenilo 19. Med popotniki pa bo tudi avtor Ogledalca. ■ tp PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE KULTURNI VEČER ZA VSAKOGAR V četrtek, 5. maja, ob 20.00 bo v domu kulture Velenje zanimiv kulturni večer, pod naslovom SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ, slikanice iz veselega kmečkega življenja.Izvedli jo bodo gledališčniki ter čisto navadni ljudje in otroci iz Šmartnega ob Paki. Režija: Ema Goršek. Vstopnine ne bo. Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Četrtek, 5. maja, ob 10.45 uri: A.T.Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Režija: Vito Taufer. Abonma Gimnazija center Celje. Petek, 6. maja, ob 10. uri: C. Goldoni - A. Rozman: Sluga dveh gospodov. Režiser: Franci Križaj. Zaključena predstava za OŠ Brežice. Ob 15.30 uri bodo celjski gledališčniki s tem delom nastopili še za abonma 1. šolski in izven. V sobota, 7. maja, pa bodo člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje gostovali v Krškem, in sicer ob 19.30 uri z delom A.T. Linharta: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Jajčarija na Kavčnikovi domačiji Andragoško društvo Velenje - Univerza za tretje življensko obdobje, pripravlja 5. maja ob 16. uri na Kavčnikovi domačiji v Zavod-njah zanimivo srečanje v naravi, ki so ga poimenovali Jajčarija. Ne kar tako, na njem dobo seveda obujali ta star slovenski ljudski običaj. Na srečanje vabijo vse skupine Univerze, pa tudi prijatelje in znance. _ Zgodilo se je... 28. malega travna | LETA 1886 Po krajšem premoru, zaradi bolezni avtorja, danes zopet objavljamo sicer našo stalno rubriko "Zgodilo se je...". Upam, da ste jo vsaj nekateri malo le pogrešali. Današnji prispevek pričenjamo s člankom iz Slovenskega gospodarja. "Iz Pake. (Sadjerejsko društvo. - Prvo sv. obhajilo.) Prav lepo je gledati sadna drevesa, katera pri nas zdaj kaj lepo cveto ter krasni duh razprostirajo na vse strani. Ptičice po njih mično prepevajo in ž njih marljive bučele sladko strd nabirajo. Nadejamo se, ako Bog da, veliko sadja; pa še več v prihodnjih letih, ker se pridno goji mlado sadno drevje. - Za vse to pa se imamo zahvaliti v prvi vrsti našemu častivrednemu gospodu kaplanu. So šele sicer kratek čas pri nas, ali moremo reči, da so že prav veliko dobrega nam v prid izvršili. Tako so na primer "sadjerejsko društvo" oni spravili na noge in kakor imajo veselje in skrb za mlado sadno drevje, tako in še v večej meri na skrbe tudi za naše mlade otroke v šoli in povsod; preskrbeli so v velikem trudu in podučili okoli 70 otrok, da so na belo nedeljo pristopili v veliki pobožnosti k prvemu sv. obhajilu. Bodi toraj našemu častivrednemu g. kaplanu za vse to lepa in srčna zahvala izrečena in Bog daj, da bi še dolgo med nami ostali." Tudi letos nas je narava bogato obdarila s cvetovi na sadnem drevju. Le upamo lahko, da bo jeseni na drevesih tudi veliko sadja. LETA 1898 V Slovenskem narodu so objavili članek z naslovom " Narodno gospodarske stvari - gradivo za štatistiko slov. posojilnic 1.1897 spisal Iv. Lapajne": "Glede posojilništva smo bili začeli Slovenci že pred 30 leti Čehe posnemati. Koje dični domoljub g. dr. Josip Vošnjak pred 30 leti po Češkem potoval, videl je skoro v vsaki vasi češko "založno". Na to je začel on prvi Slovence na posojilnice opozarjati. Od takrat nam Slovencem Čehi služijo za vzor na tem denarnem polji. Tudi glede sestavljanja Statistike o svojih posojilnicah se ravnamo po češkem vzoru. "Letopis slovenskih posojilnic", ki prinaša to našo velevažno štatistiko, je sestavljen skoro čisto po vzoru "Statistike založen českyh v Čechach na Morave a ve Slezsku." Osobito prinaša poslednji letnik, ki ga je sestavil g. A. Endlicher, mnogo poučljive tvarine, urejene po češkem vzgledu. Ker se pa ta obširna tvarina ne more dosti pred koncem vsakega leta za javnost v celoti prikrojiti in objaviti, hočemo tu kakor smo obljubili, v odlomkih in perijodično priobčevati gradivo za štatistiko slovenskih posojilnic 1. 1897. Posnetke iz letnih računov posameznih slovenskih posojilnic hočemo tu podajati v tistem redu, v katerem nam računi v roko prihajajo. Za zdaj smo iz njih posneli le te-le zelo važne podatke, namreč: upravno leto (t.j. starost posojilnice), denarni promet, dobiček (prebitek) in velikost zadružnih zakladov. Iz teh malih podatkov se že da nekoliko sklepati, kakošen obseg, delokrog in uspeh ima ta in druga posojilnica." Poleg mnogih drugih pomembnih stvari, je dr. Josip Vošnjak zaslužen torej tudi za ustanovitev prvih slovenskih hranilnic. ■ Damijan Kljajič * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Do slovenske glasbene scene se na teh straneh včasih obnašamo kar preveč mačehovsko. Res je sicer, da se na malem slovenskem glasbenem trgu ne dogaja neprestano kaj spek-takularno novega (če seveda ne štejemo vsakdanjih tračarij), kar bi opravičevalo pojavljanje inforamcij o teh dogodkih v medijih, a kljub temu povsem mrtva domača glasbene scena vendarle ni. Škoda sicer, da teh dogodkov ni več, da jih ni vsaj toliko, da bi napolnili kakšno specializirano publikacijo, ki bi izhajala vsaj na dva tedna in tako informirala slovensko javnost o življenju in delu domačih glasbenih ustvarjalcev. V mesecu dni pa se zgod in nezgod s slovenskega glasbenega prizorišča le nabere nekaj. Tisti, kije tako priden, da jih zbere, uredi in v obliki biltena razpošlje raznim novinarjem, glasbenim urednikom in drugim podobnim uporabnikom tosortnih vesti je Jani Kenda, znani slovenski publicist in glasbeni delavec. Po njem povzemamo nekaj inforamcij tudi za vas. ANJA RUPEL Nekdanja prva dama slovenskega popa in pevka skupine Videosex je v studiu Metro pod budnim očesom pro-ducentskega para Klinar - Fajon naredila štiri nove posnetke za mini album, katerega delovni naslov je Lep je dan. Tak je tudi naslov nosilne pesmi s tega albuma, na katerem so še skladbe: Sanjam te, Začaraj me nocoj in priredba stare uspešnice Tine Charles I love to love. Vsa slovenska besedila je napisala Anja sama, projekt pa je uvod k novemu (pravemu) albumu, ki naj bi predvidoma izšel jeseni. AGROPOP Ljubljanska skupina Agropop pripravlja posebno videokaseto največjih uspešnic. Na njej bo zbranih dvanajst najbolj uspelih videospotov omenjene skupine, ki bodo v celoto povezani s posebnimi skeči, ki so jih člani skupine posebej zato posneli. Delovni naslov kasete je Od prašiča do rakete, scenariij zanjo pa so napisali Agropopovci sami s pomočjo Špele Predan. JAN PLESTENJAK Jan Plestenjak v studiu Luca v Novem mestu skupaj z Janijem Hac-etom pripravlja material za svoj drugi album. Nekaj skladb je posnel že konec marca, preostale pa naj bi posnel v teh ■ dneh. Pri tem mu je pomagal tudi lastnik in vodja omenjenega novomeškega studia Tomaž Borsan, s katerim načrtujeta nekatere projekte tudi za druge izvajalce. ŠANK ROČK Šank ročk so v studiu Rose naredili dva nova posentka. S prvim se bodo ueležili letošnjega rock-ovskega festivala v Mariboru, drugi pa je priredba znane uspešnice skupine The Clash iz leta 1982 Should i stay or should I go. Besedili za obe skladbi je menda pripravil Zoran Predin, ki je za Šank ročk že pripravil tudi prepev Mr. Bigove To be with you. 29. aprila bodo fantje nastopili v Celju, v okviru prireditev ob tamkajšnjem glasbenem sejmu. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... In zdaj na tuje: PINK FLOYD Legendarna zasedba ponovno koncertira. Z velikim spektaklom, polnim svetlobnih in pirotehničnih efektov ter čudovitim kvadrofonskim zvokom, so David Gilmour, Rick VVright in Nick Mason ob pomoči še osmih gostujočih glasbenikov konec marca v Miamiju (Florida) začeli s serijo koncertov po ZDA. Sceno gigantskih dimenzij, ki jo prevažajo na kar 49-ih tovornjakih in katere skupna teža presega 700 ton, lahko postavijo le na prostem, zato bo večina njihovih koncertov na velikih športnih stadionih. Poleti bodo zajadrali tudi v Evropo, k nam najbrž ne, lahko pa si jih boste ogledali 4. avgusta v Muenchenu. MICHAEL JACKSON Michael Jackson bo ponovno stopil pred filmske kamere. Nastopil bo namreč v glavni vlogi filma z naslovom 7 faces of Dr. Lao (Sedem obrazov Dr. Laa). S snemanjem naj bi začeli januarja prihodnje leto v Pinevvood studiu v Londonu. Film govori o potujočem cirkusu, ki s svojo predstavo spravi k pameti majhno mestece na divjem zahodu. VVOODSTOCK Ob 25-letnici najodmevnejšega rockovskega koncerta doslej, znanega po imenu Woodstock, nameravajo 13. in 14. avgusta na avtentični lokaciji na travniku farme Woodstock (v ameriški zvezni državi New York) organizirati festival Woodstock 2, s katerim bi se spomnili na dogodke ob legendarnem koncertu izpred četrt stoletja. Festivala, na katerem bi izvajalci nastopali nepretrgoma dan in noč kot na "pravem " Woodstocku, naj bi se udeležili: Al-ice in chains, Red hot chili pepers, Soundgarden, Metallica, GunsVRoses, Pearl jam in drugi. BJORK Bjork, do leta 1992 pevka znane islandske skupine Sugarcubes, je pred kratkim izdala nov single. Njegov naslov je Violently happy in je že tretji single z njenega uspešnega debi-tantskega solo albuma Debut, ki je izšel v zadnjem letu. ELTON JOHN Elton John si je za praznovanje svojega 47. rojstnega dne omislil kaj nenavadno opravo. Našemil se je namreč v Sončnega kralja Ludvika XIV. in se tak pojavil na gala praznovanju rojstnega dne v londonski dvorani Dorchester Hali.Poleti sicer načrtuje serijo koncertov skupaj z Billyem Joelom. MAGIC AFFAIR 25. aprila so premiemo predstavili novi single skupine Magic Affair. Skladba, kije menda narejena v hitrejšem in bolj trdem ritmu kot njihova prva uspešnica Omen III., nosi naslov Give me ali your love. njihov album Omen - the sto-ry continues pa bo izšel sredi prihodnjega meseca. ■ Mitja Čretnik 28. aprila 1994 10 NAŠ ČAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Kulturna pomlad na OŠ Šalek Razcveta se že drugič Pomlad je v naravi, pomlad je v bujnem razcvetu tudi na osnovni šoli Šalek v Velenju. Le da so ji tu nadeli še oznako kulturna. Pod tem imenom se skriva vrsta kulturnih prireditev, na katerih se bodo predstavili učenci, ki so skozi celo šolsko leto pridno ustvaijali v različnih interesnih dejavnostih. Letošnjo, že drugo kulturno pomlad, je pred tednom dni na omenjeni šoli otvorila otroška šolska gledališča skupina Frko-lini. Predstavila se je s premiera igrice Cesarjevi novi čevlji. Letošnji 6. maj bo minil v znamenju Šaleškega gledališkega živ-žava. Pravi gledališki praznik se obeta ljubiteljem otroške odrske ustvarjalnosti. Obogatile ga bodo namreč tovrstne skupine iz različnih krajev Slovenije (Trboje, Kranj, Radovljica). 19. maja bodo v avli šole ustvarjali učenci iz podružnične šole Paka. Ob tej priložnosti bodo nastopili člani folklorne skupine, mladi lutkarji, pravljičarji in instrumentalna skupina. Za učence, željne nastopa, bo kot nalašč prireditev Pokaži kaj znaš 27. maja. Drugo po vrsti kulturno pomlad bodo sklenili 9. junija, in sicer z osrednjo prireditvijo v velenjskem kulturnem domu. Tu bodo učenci ustvaijali za starše, sošolce in druge občane pod geslom Ustvarjalnost ne pozna meja. Vse pomladne prireditve bodo v avli osnovne šole Šalek v Velenju, začeli pa jih bodo ob 18. uri. Tu bodo na ogled tudi likovna dela učencev šole. ■ tp Dvojni praznik v KS Stara vas "Brez pridnih ljudi ne bi šlo" Jože Uršej: "Mislinja skupaj z Dollčem Izpolnjuje vse pogoje za novo občino" skromno število zaposlenih, saj lahko prav na tem področju prihranimo znatna sredstva in jih koristno porabimo drugje. Prepričan sem torej, če se bodo seveda občani na referendumu odločili za občino, da bo ta imela več sredstev kot doslej, z dobrim gospodarjenjem pa bomo vse težave uspešneje reševali kot doslej. Če bomo postali občina, bomo najprej pripravili temeljit razvojni program za določeno obdobje, v katerem bomo natančno opredelili naše potrebe in predvsem možnosti. Naš cilj je, da bi se krajani počutili čim bolje in bi imeli možnost, da bodo preko svojih predstavnikov v svetu občine uspešno reševali probleme svojega kraja. Sicer pa je res, da imajo ljudje takšno vlado, kakršno si zaslužijo." ■ B.Mugerle Sejem sadik in cvetja Mislinja - Turistično olepševalno društvo Mislinja že vrsto let organizira sejem sadik in ostalega cvetja. Sadike na sejmu prodajajo, kupujejo ali zamenjavajo, to velja tudi za cvetje, vse pa se dogaja v Šentlenartu v središču Mislinje. Letošnji sejem bo 14. maja. Ob tej priložnosti bo Kmetijska zadruga Mislinja prodajala tudi orodje in pripomočke za vrtičkarje ter različna škropiva, vse seveda po nižjih cenah. ■ B.M. Mislinja ■■■■■■ Kaj menijo o novi občini? V soboto so se krajani Stare vasi zbrali na osrednji slovesnoti ob Prazniku krajevne skupnosti, ki ga obeležijo vsako leto 30. aprila. Hkrati so počastili 20-letnico dela krajevne skupnosti in oboje združili z otvoritvijo težko pričakovanega, dograjenega in posodobljenega Doma krajanov. Prireditve so se v kraju pričele že v petek, ko so krajani v hudem nalivu postavili mlaj, Rudarska godba na pihala pa je zaigrala po soseskah. V soboto dopoldne je sonce pozdravilo številne krajane in goste, ki so prišli na slovesnost in ogled posodobljenega Doma Krajanov. Dobrodošlica, kruh in sol, je pričakala vsakega posebej; krajane, predsednike sosednjih krajevnih skupnosti, tudi predsednik KS Grad iz Goričkega je prišel, predstavnike velenjskega izvršnega sveta, državnega svetnika dr. Jožeta Zupančiča in predstavnike Bračičeve brigade, ki je pred 50 leti 30. aprila napadla nemško postojanko na Rudniku in Elektrarni. Prišli so tudi podjetniki in obrtniki, ki delajo v kraju in zato z njim živijo. Moški pevski zbor Društva upokojencev je slovesnost otvoril z ubranim petjem, po pozdravnem govoru Jelke Imperl pa je o "vzrokih" za vse dogodke te proslave spregovoril predsednik skupščine KS Marjan Lipovšek. V njem je strnil pridobitve in "rak" rane kraja: "Pred dvema desetletjema smo se tudi krajani Stare vasi odločili, da bomo strnili moči in ustvarili celovite pogoje za življenje in delo. Spisek vsega, kar je bilo storjeno, je dolg... Danes so ustvarjene možnosti za širjenje podjetništva in obrti v kraju, obvoznica ob železnici je velika pridobitev, vsi krajani imajo kabelsko televizijo... Seveda imamo še veliko načrtov na področju cestne infrastrukture. Čeprav smo ena najlepših krajevnih skupnosti v Velenju, nismo več kos uničevanju mestnega parka. Vse pridobitev v KS pa so rezultat sodelovanja krajanov!" V Stari vasi so zadnja leta ves denar, ki so ga dobili za delovanje krajevne skupnosti, vlagali v posodobitev Doma krajanov. Stavbo so kupili s krajevnim samoprispevkom, potem pa je, ravno zaradi pomanjkanja financ, delo teklo počasi. Zato so danes, ko je dom obnovljen in dograjen prizidek, v katerem bo kmalu bife, imajo pa tudi velik prostor za srečanja in različne dejavnosti, krajani upravičeno ponosni. Vsak je dal svoj Bodoča občina Mislinja Darja Oder iz Vasi pri Mislinji: "Najprej se sprašujem kakšno korist bodo imeli nekateri, ko bo Mislinja občina. Največja težava je, da nimamo več industrije. Nadalje, po vse uradne listine bomo morali še naprej v Slovenj Gradec. Koliko zaposlenih bo v novi občinski upravi? Vsak bo namreč dobil toliko in toliko plače. Res imamo nekaj zasebnikov, vendar ti finančnega bremena bremena nove občine ne bodo zmogli. Veliko ljudi je na čakanju, tudi teh zasebniki ne bodo mogli zaposliti. In tako naprej. Z eno besedo - nisem ne za in ne proti novi občini." prispevek, tudi v več kot 600 udarniških urah pri pomožnih delih je delček tega. Prisluhnili so obrtniki in podjetniki v kraju in pomagali vsak po svojih močeh. "Vsem želimo ob tej priložnosti izreči iskarno zahvalo, brez tolikšne složnosti ne bi šlo." je ob tem poudaril Jože Lekše, predsednik sveta KS, ki je dobil tudi posebno spominsko zahvalo. Ni bil edini, dobili so jo tudi krajani Franc Mokotar, Radiša Džor-dževič, Janko Meh, Marija Meh, Viktor Krašek in pred- stavnik Bračičeve brigade. Čestitkam so se pridružili tudi številni gostje, Srečko Meh pa je spregovoril tudi o načrtih in nad-aljnem razvoju Velenja, z njim tudi Stare vasi. Dela je res še veliko, vendar tudi volje, da se opravi - to je bila glavna misel v njem. Dom krajanov bo od sobote dalje prav gotovo koristno izrabljen. Družabno življenje v kraju bo oživelo, saj bodo v njem lahko našli prostor vsi, ki bodo želeli delati. ■ Bojana Špegel V Stari vasi so dobili lep, obnovljen In dograjen Dom krajanov, ki bo v kraj spet prinesel družabno življenje In več možnosti za usklajeno delo Mislinjski s4k«B B i i Ribolov za sladokusce Ivan Polenik iz Mislinje: "Takšna odločitev bi bila zelao pametna, če bi jo sprejeli pred leti, ko smo v našem kraju še imeli žago, Mikon, Gozdno gospodarstvo in druga podjetja. Sedaj smo brez njih in bo sila težko, zato si težko predstavljam, kako bomo preživeli kot samostojna občina. Po drugi strani seveda ne bo slabo, bomo vsaj vedeli kam gre denar in za katere potrebe." Franc Gotovnik iz Mislinje: "Menim, da se nam slabo piše, ker nimamo več močne industrije, ki je bila glavni nosilec razvoja našega kraja. Odločitev za samostojno občino ni pametna. Sprašujem se, kako bomo v prihodnje sploh lahko popravljali ceste in postorili vse drugo. Samoprispevka nimamo več, od drugih pa denarja tako in tako ne moremo pričakovati." Jože Zaveršnik iz Šentilja pri Mislinji: "Bil sem na zboru krajanov in nazadnje ugotovil, daje po eni strani dobro, da postanemo občina, po drugi pa ne. Zakaj dobro? Če bo Med slovenjgraškimi in zlasti mis-linjskimi ribiči je bila že dolgo časa prisotna želja, da bi imeli svoje jezero oziroma ribnik, saj je bila reka Mislinja njihov edini ribolovni revir. Pred leti sta vzklili želja in pobuda, da bi v te namene uredili znani "mislinjski bajer", vendar je v kaj takega malo kdo verjel, verjela paje skupina ribiških zanesenjakov z Jožetom Skazo na čelu in uspela. Že lani so ribnik s površino preko 2.000 kvadratnih metrov poglobili, v minulem obdobju uredili okolico, pri nadaljnjih delih pa želijo vključiti še člane tamkajšnjega olepševalnega društva in ostale krajevne dejavnike. Za slehernega obiskovalca in posebej ribiče je pomembno, da bodo poskrbeli za komercialni ribolov in v tem lepem okolju bo vsak obiskovalec prišel na svoj račun. Cena dnevnih ribolovnic tudi ni pretirana, člani koroške ribiške družine bodo plačali 900, ostali ribiči pa 1.500 tolarjev. V ribnik so vložili veliko rib, največje ameriških postrvi, precej paje tudi lepih primerkov potočnic. Kaj je treba dodati k temu? Najprej to, da so akcijo izredno lepo sprejeli vsi domačini in ljubitelji lepe in čiste narave, drugič pa to, da bi takšno akcijo lahko posnemali tudi drugje, saj je možnosti veliko, le "videti" jih je treba. ■ Silvo Jaš Lepo urejeno jezero že vabi prve ribiče Čim manj zaposlenih Središče Mislinje se nenehno spreminja - na lepše Te dni smo obiskali Mislinjo, največjo krajevno skupnost v sedanji občini Slovenj Gradec, ki meri kar 83 kvadratnih kilometrov in trenutno šteje 3.144 prebivalcev. Na štirih delnih in enem skupnem zboru krajanov so se odločili za lastno občino, po republiškem predlogu pa bi vanjo sodila še krajevna skupnost Dolič s 1.345 prebivalci. Tako bi bodoča občina Mislinja merila kar 112 kvadratnih kilometrov in bi štela 4.489 občanov. Na zborih krajanov so prisotni največkrat spraševali kako bodo sedanji zaselki enakopravno zastopani v novem svetu občine. Zaradi tega so se odločili za izmenični vrstni red imen na kandidatni listi vseh zaselkov in središča Mislinje. Dogovorili so se tudi, da bi nova občinska uprava imela kar najmanj zaposlenih, največ štiri. S tem bi prihranili sredstva za druge namene. Zakaj so se torej v Mislinji odločili za samostojno občino, je bilo prvo vprašanje predsedniku sveta krajevne skupnosti Jožetu Uršeju. "Moram reči, da smo se sestali takoj po objavi zakona o lokalni samoupravi in pretehtali vse dobre strani nove občine in vse slabosti oziroma neznanke, ki nas morebiti čakajo. Ob tem je republiška komisija določila, da naj bi bila Mislinja skupaj z Doličem samostojna občina. Ocenili smo tudi vse naloge, ki nas čakajo v postopku ustanavljanja, podrobno pa tudi kriterije, ki jih določa zakon. Moram povedati, da izpolnjujemo vseh enajst kriterijev. Ko smo torej ocenili vse pogoje in naloge bodoče občine, smo ugotovili, da imata Mislinja in Dolič zanesljivo lepo perspektivo, seveda z dobrim, skrbnim delom in sodelovanjem. Nekatere naloge bodo seveda tudi v prihodnje v pristojnosti države in kljub novi občini Mislinja bomo veliko zadev še naprej reševali v Slovenj Gradcu. Na področju komunalnega urejanja, življenja in dela v novi občini pa upam, da bomo lahko težave našega področja lažje reševali. Tudi vrstni red financiranja infrastrukture bo drugačen kot doslej. Za nov občinski upravi načrtujemo sila Med obiskom v Mislinji smo nekaj naključnih sogovornikov vprašali, kaj menijo o samostojni občini, ki bo povezovala Mislinjo in Dolič. financiranje takšno kot ga obljubljajo, bo vse v redu in se bo kraj dostojno razvijal. Slabost je v tem, da bo zagotovo premalo denarja, da bi ga enakopravno razdelili za potrebe slehernega zaselka. Posebej sedaj, ko je industrija v razsulu. Vprašanje je tudi kam z velikim številom nezaposlenih, kaj z njimi?" Milica Gumpot iz Mislinje: "Če odkrito povem, nam je bilo tudi doslej lepo in nam nič ni manjkalo. Upam, da se bo kraj tudi z novo lokalno samoupravo še bolj razvijal in postal še bogatejši. Zamisel o novi občini je dobra, da nam le ne bi bilo slabše, tega se bojim. Največja težava je kje dobiti dovolj denarja za vse prihodnje potrebe." 28. aprila 1994 ZANIMIVO Zakaj ste se po šolanju v | Ljubljani odločili za tak zah- ■ teven poklic pevovodje? Primorci radi pojejo, doma I smo vedno peli. Vedno sem bila | v pojoči družbi. Kdo vas je po Maksu Pir-. nuku negoval in dopolnjeval • tu, v Velenju? Da, nikakor ne pozabim I magistra Ivana Marina. Tudi ■ njemu sem hvaležna, ker me je ' vedno vzpodbujal. Naša Roža je kar vsa leta v I Velenju bila s svojim zborom ■ izbrana za republišlko petje v J Zagorju. Pela je tudi na medn-I arodnem mladinskem festivalu | v Celju. Od kod vam ta moč, ta J sposobnost vodenja, in doseg-I anja vrhov v glasbi? Veste, tako delo je garaško. i Z vsemi svojimi prsti me obje-. ma tudi doma, v družini. Vedno I znova razmišljam, kako bi lah-| ko oblikovala kompozicijo še I drugače. Želite z mnogo vajami ■ doseči pravi perfekcionizem? Da, toda temu odstopam s I čustveno prizadevnostjo, s ■ takim posluhom za srce otrok. J Med nastopom se pesem kot flu-I id vedno preliva iz mene do | otrok, do teh, kijih imam rada. Oči še enkrat zdrknejo po J okusno oblikovanem prostoru, I po njeni črno-beli obleki, po | neki posebnosti, ki jo je polna i vsa njena osebnost. Ali je vsa vaša individual- ■ nost pogojena tudi s težnjo po | samostojnosti v interpretiran-I ju pesmi, pa tudi v izvirnosti? Res je, ne ponavljam se ' rada. Želim vedno znova biti I bolj ustvarjalna, bliže tistemu, I kar označujemo z umetniško ■ kvaliteto. Pred dnevi ste nas ponov-I no očarali med najboljšimi. | Zapeli ste drugo pesem Veter, i avtorice Brine Jež-Berzavšek. V prepolni dvorani je zastajal dih... Kljub temu, daje pesem atonalna, je močno približana sodobnemu otroku in odraslemu. Kako že gre? Veter, veter, ki se imenuje Peter. Ta veter, ki piha od obzorja do obzorja, krade klobuke. Nagajivi Peter.... Zdi se, da so se nenadoma oglasili glasovi mladih v Glasbeni. Veter je utihnil, in nam vsem je bilo žal. Kako sprejemajo Velenjčani vaše petje in petje nasploh? Veste, rada jih imam, ozračje na pevskih srečanjih je vedno prijetno, pozitivno. . Zdaj že delate v šoli dvajset let. Tu, v osemletki Livada. Kakšne načrte ste oblikovali v prihodnje? Predvsem osebno izpopolnjevanje. V zboru moraš vedno misliti na nadgrajevanje sebe, sicer kvalitetno ne rateš. Zelo rada intenzivno delam čeprav čutim, kako me tako delo izžema. Kot pedagog poskušam spoznavati nove zvrsti glasbe, tudi zabavno. Posebej bi se rada posvečala scenski glasbi. Roža je to opravila že dvakrat. Za zadnjo gledališko prireditev je izbrala glasbeno sceno. Koliko bi še lahko napisala! Tudi pritožila bi se lahko, da zavod za šolstvo premalo skrbi za pevovodje. Napisal bi lahko tudi to, da ji je zaradi tako napetega in zahtevnega dela potrebna sprostitev. Se sreča, da zaradi tega živi z njo družina. Pa tudi na zelene tolminske vrhe ne pozablja. Za vse soji pripeli Silihovo značko. Veliko Velenjčanov pa ji vedno znova za njeno vrhunsko zapeto pesem pripne šopek rdečih rož. Po vinskem čaju se tako dobro spi... Martin Turk je bil poznan šoštanjski furman Sem v posvečenem prostoru mlade pevovodkinje. Stene so obložene z imenitnimi podobami in zrcalna stena jih razkazuje še več. Roža Napotnik, kako dolgo že vodite otroške in mladinske zbore v Velenju? Celih šestnajst let. Njene globoke, črne oči, nemirno preletijo mladost, tisto, ki jo je preživljala med tolminskimi hribi. Doma tam so radi peli, oče je tudi rezbaril. Prvi njen mentor je bil poznani g. Maks Pirnik. V Šoštanju so nam namignili: zakaj ne predstavite enkrat našega Martina Turka, dolgoletnega šoštanjskega furmana, gasilskega veterana, možaka, ki ga je vsako dopoldne srečati, ko se odpravi na sprehod? Zakorakal je že v 94. leto, pa je še vedno čil in zdrav, bistre pameti in ostrega pogleda. Prava korenina! Saj res, zakaj ga ne bi, smo si rekli in pokhcali številko, ki smo jo dobili v Šoštanju. Oglasil se nam je sin in povedal, da se bo z očetom dogovoril, kdaj bi ga lahko obiskali. "Ob dveh pridite. Oče je rekel, da sprehoda ne bo spustil, potem ima kosilo in po kosilu, bi lahko v miru sedli in rekli kakšno. Nič prej. Sprehoda ne bo spustil, kosila pa tudi ne prestavil." Tako je prav, smo pritrdili, zakaj bi imel zaradi obiska porušen dnevni red? Srečanje z njim je bilo pa res zanimivo. In veselo. To smo se mu nasmejali! In načuditi se nismo mogli, da ima res toliko let. "1972. sem jih imel 72, zdaj pa računajte." Potem je vstal, nekaj brskal in prišel nazaj z zdravstveno knjižico. "Ne, lažem pa ne. Na Martinovo sem rojen. Kdaj je Martin? Veste?" Vsako dopoldne gre na obvezen sprehod. "Ob devetih se uredim in jo odrajžam. Proti Merxu na obvezno kavico. Tam se malo pomenimot nasmejimo, potem pa nazaj. Ce je vreme lepo... Ce je slabo, se pa kar doma potuhnem." Tudi doma mu ni dolg čas. Bere, veliko bere, pri svojih letih, brez očal! Ko smo se pogovarjali o teh njegovih očeh, se je za mizo muzal sin. Potem smo slišali zakaj, in smo se tudi mi. Ni še tako dolgo nazaj, zvečer je bilo, tema je že bila, sin Martin se je vračal domov. Oče, v pritličju hiše ima stanovanje, pred njo je javna razsvetljava, je sedel v temi ob oknu, pred odgrnjenimi zavesami in bral! Pri svetlobi, ki jo daje ulična luč. "Veste, elektrika je draga...," je bil njegov edini komentar in se ob tem spomnil, da šoštanjska elektrarna stoji na zemlji, ki je bila nekoč njegova. "Za to zemljo sem dobil, ah, kaj bi pravil? Bolje je ne bi mogel prodati! Državne obveznice na 25 let. Ce bi na to zemljo posadil krompir, bi od njega več iztržil. Pa kaj bi to?" je zamahnil z roko. Bistrega uma, smo rekli? "16. septembra 1917 sem šel pa prvič v jamo, v rudnik," se je mimogrede spomnil, ko je omenil elektrarno. Asociacija. Kako, da tako natanko ve, paje že toliko let od takrat? "Kako naj ne bi vedel," seje odrezal, "saj sem bil zraven!" V jami je delal do leta 1921, ko je "ajnrikal" v Črno Goro k vojakom, in ko seje vrnil, je šel h Kumru, da se izuči za zidarja. Bil je zraven, ko so gradili Turk koraka v štirilndevetdeseto. Ni mu videti, kajne? (foto: vos) občinsko hišo, Sokolski dom, Delavski dom... Zidarje bil, dokler se ni poročil. "Potem nisem več rad odhajal od doma in sem šel v Tovarno usnja. Prišla so leta, ko je šlo zelo težko in so mi rekli: grunt imaš, doma delaj! Temu bi se reklo, da sem bil odpuščen." Koliko otrok ste imeli, smo ga vprašali. "Jaz nobenega, žena pa štiri," se je pošalil. Po tistem, ko so ga "dol dali", se je pričelo nekaj, kar ga je spremljalo vse življenje in o čemer še posebno rad govori. Fur-manstvo. Celo spodnjo Štajersko in Koroško je obvladal. Kdo ve, kje vse ni bil, kam vse ni vozil. Enkrat blago, premog, pohištvo, svinje, vse kar je bilo treba, drugič spet potnike. Tudi te je vozil! Spomnil se profesorice in njene hčerke, ki jo je enkrat na teden peljal v Topolšico. Ali pa, ko je peljal, pohištvo v Žerjav. Malo pred veliko nočjo je bilo. Pride do Mislinja, tam pa snega in nobene strehe nikjer. "O, ja! Saj so bile včasih oštarije. Prav na gosto so bile posejane, ampak ob treh zjutraj niso bile odprte." Na pot je bilo pa treba velikokrat sredi noči. Omeniti moramo pa še nekaj. Kako je škropil šoštanjske ceste, da se ni prašilo. "Cisterno sem imel. Na vozu velik dolgi sod, s pipo in cevjo, ki je imela luknje. Vsako jutro sem škropil, če je bilo vreme lepo. Občina je to naročila in tudi plačala. Če je bil dež, nisem špricaL Včasih sem se pa tudi uštel. Šprical sem, potem je začelo pa deževati. Je bilo pa dvakrat namočeno! Huje je bilo, če sem mislil, da bo dež, pa ga ni bilo. Takrat sem moral kakšno tudi preslišati. S špri-canjem je bilo za vedno konec, ko so mi med drugo vojno, bombe uničile sod. Hoteli so bombardirati železniško postajo, pa so zgrešili..." Martin Turk je bil furman vse do leta 1980. V tem času je menjal veliko konjev in kobil in se na vse navezal, nekaj posebnega je bila pa Luca, skupaj sta bila 27 let. "Dve leti staro sem dobil. To je bila pridna in močna, pa pametna! Imam sliko, poglejte mojo Luco," je odprl denarnico in iz nje potegnil fotografijo ob kateri seje čisto raznežil. "Zadnja, ki sem jo imel, je bila Cveta. Prej pa Pubi, Sokol, Muri...", je našteval. Ob vsakem imenu, ki gaje izrekel, se je spomnil kakšne dogodivščine in se raznežil. "Včasih sem šel komu tudi po vino v Šentilj. Največkrat po izabelo. Potem smo jo pa poskušali in v kakšni kleti rogovilili. Konji so pa tako vsi vedeli, kje je Šoštanj in kje smo doma." Recept za tako dolgo in zdravo življenje, Martin Turk, recept? "Vsak večer vinski čaj. Po njem tako lepo spiš." Nič drugega? ■ Milena Krstič - Planine Ob 160-letnici Osnovne šole v Šmartnem ob Paki Da je šola mlada tudi v častitljivi starosti, je znova dokazala. Prepričani smo, da bo taka tudi ostala, dokler bodo stali njeni zidovi in dokler bodo polnile šolske klopi generacije otrok iz tega lepega Paškega kota pod Goro Oljko. Sto šestdeset generacij si je v tej hiši učenosti pomembno obli- kovalo svojo podobo. Življenje in delo na šoli pravzaprav tudi ne more biti drugačno, saj je namenjeno mladosti, vedoželjnosti, upom,... Skratka vsemu, kar sestavlja mozaik v življenju vsakega posameznika. Še na mnoga uspešna leta! ■ t p Naša Roža Napotnik Med velenjskimi pevskimi vrhovi Večno mlada učiteljica pod goro Oljko Ravnateljica Nevenka Hofer: "V letih 1954/55 do danes je zaključilo osnovno šolanje pri nas 1204 osmošolcev. Od tega je bilo 171 odličnjakov ali 14-odstotkov in 240 prav dobrih (20-odstotkov). Od njih jih je 50 doseglo višjo, 72 visoko izobrazbo. Tudi v prihodnje želimo vzgajati otroke, ki bodo ponesli v življenje misel pesnika Toneta Pavčka: Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce. In da s sveta odganjaš - sence. "To bo še zanimivo", so pred začetkom prireditve ob 160- letnici Osnovne šole bratov Letonje v Šmartnem ob Paki (bila je prejšnji petek) menili nekateri. Ozračje, vrvež pred in v šoli, trema učiteljic, učiteljev in nastopajočih, nervoza, prijeten vonj po dobrotah, ki so jih pripravile za to priložnost šolske kuharice,... jih je vodilo k tej ugotovitvi. In kot se je pokazalo v več kot dve uri trajajočem programu, so imeli presneto prav. Da posebej seveda ne omenjamo sproščenega klepeta, druženja, srečanja po prireditvi za bogato obloženo mizo v telovadnici šole. Radoživost, igrivost, izvirnost - odlike šmarških šolarjev, brez katerih skorajda ne mine nobena prireditev v kraju, so se potrdile tudi tokrat. Ob njih so uživali vsi, ki so napolnili avlo šole; ravnatelji drugih osnovnih šol velenjske občine, nekdanji in sedanji delavci šole, starši učencev. Med gosti sta bila tudi Majda Urank iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Celje ter sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Peter Kovač. Prireditev je "otvorila" še ne objavljena pesem Borisa A. Novaka, ki jo je ta spesnil posebej za to priložnost. Ker brez pozdrava gostiteljice tudi na prireditvi ob zavidanju vrednem jubileju ne gre, se je na priložnostnem odru priklonila ravnateljica šmarške šole Nevenka Hofer. Med drugim je povedala, da so tisto, kar se dogaja za šolskimi zidovi, delavci šole poskušali vsa ta leta narediti prijazno, zanimivo. Seveda z namenom, da bi vanjo radi zahajali tako učenci kot starši. "Mislim, da nam to uspeva, včasih bolj, drugič manj." Svoje prepričanje je podkrepila z doseženimi rezultati učencev šole v tem šolskem letu. Malce zaskrbljenosti je "bilo čutiti", ko je razmišljala o novi lokalni samoupravi. Izrazila je upanje, da govorom gostiteljice. Kot smo slišali, gre za nadaljevanje vsebine iz Biltena, izdanega ob praznovanju 150-letnice šole. V njem so zbrani torej podatki ter zanimivosti iz življenja in dela šole v zadnjih 10- letih. Vredno gaje vsaj prelistati, če ne tudi prebrati. kot pravijo otroški gledališki sku-ini Gledališča pod kozolcem iz martnega ob Paki. Že 15- let uspešno dela pod vodstvom mentorice Slavice Pečnik. Zajeten zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, je sad dela skupine. Na"svetlo" so na prireditvi stopili bo vodstvo nove občine našlo razumevanje za potrebe šole. Svoje razmišljanje paje sklenila z željo, da bi na šoli tudi v prihodnje vzgajali otroke, ki bodo kos nalogam, ki jih bo pred nje postavilo življenje. Bilten ob 160- letnici šole je "stopil" na oder za slavnostnim Tudi predstavitev likovne mape so obiskovalci prireditve nagradili s ploskanjem. Še bolj pa je odmevalo po šoli, ko so nastopili člani šolskega pevskega zbora, ta mali in ta veliki, udeleženci kviz tekmovanja iz zgodovine šole. Sploh pa, ko so se predstavljali člani "neukrotljivega otroka" kar trije rodovi šmarških gledališ-čnikov in ob njihovih nastopih so gotovo vsaj nekaterim udeležencem misli pohitele v njihova osnovnošolska leta. Če ne ob radoživosti gledališčnikov, pa ob obujanju spominov nanje skupaj s skrito gostjo - astrologinjo Meto Malus - šmarškim gore listom. - ■■ I 1 PRAZNUJEMO_ rila 1994 CEMENTNINARSTVO PO LAK GORENJE, 63327 ŠMARTNO OB PAKI TEL.: 063/885 -065 Če gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo, pridite ! Ne boste razočarani! Cene so konkurenčne, izdelki pa kvalitetni. Izdelujemo tudi betonske zidake petih velikosti, zidake za škarpe, za silose, cevi, plošče... ŽELIMO VAM KAR NAJLEPŠE PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA! Partner, ki ugaja Preživimo skupaj prijetne praznike TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 ZELO Ui MOKA T500 25/1 39,90 MOKA T500 25/1 44,90 OLJE ZVEZDA 121 165,90 TESTENINE 1/2kg 57,90 SLADKOR 50/1 88,90 PRAŠEK OSKAR 449,90 PRAŠEK PERSIL 899,00 PRAŠEK ARIEL 1.049,90 TOALETNI PAPIR 10/1 169,00 PAMPERS PLENICE 1.690,00 mODNO: JERUZALEMČAN 12/11 250,00 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 57.133,00 KOSILNICA VRTNA 38.700,00 PRALNI STROJ G 608 47.500,00 KORITO ZA ROŽE PVC 350,00 VSE VRSTE TRAKTORSKIH GUM KRMNA KORUZA 27,90 KRMNI JEČMEN 22,90 PESNI REZANCI 24,90 KRMILNA MOKA 19,90 i gj "v VIČNEGA BLAGA, POSODE IN TEKSTILA, MOŽNOST ^KVARČ^U VKOŠAMaKUPtJE! ^ ^ JL jA g AVTOUČARSTVO g\Mj\g avtokleparstvo ^T^^Vm PETER VODIŠEK \ \ Skale 36 a, 63320 Velenje m hi/, oco ooo coo NUDIMO VAM VSE LIČAR S KO - KLEPARSKE USLUGE: - mašalnica Standox - uvoženi materiali - lakirna komora • ravnaina miza ■ vlečna služba Vesele prvomajske praznike T Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. ODKUPUJEMO VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV Cene (netto) za m3: vrsta sortimenta kvaliteta IGLAVCI BUKEV (poJUS) (smreka + jelka) 1. HLODOVINA F1 18.000 SIT F 13.000 SIT 15.500 SIT L - 12.500 SIT I. 8.600 SIT 9.000 SIT II. 6.100 SIT 6.000 SIT III. 4.100 SIT 4.500 SIT 2. DROGOVI do 7,5 m 4.500 SIT 8 - 9 m 5.100 SIT za hmelj 3.100 SIT 3. Les za lesene plošče 2.100 SIT 4. DRVA (iidU u 30 - ocpljcua!) 4.100 3IT/iii" GLIN! POGOJI ODKUPA: - vse cene so NETTO in veljajo fcco gozdna cesta (razen za sortimente pod 4!) - doplačilo za olupljene sortimente je 400 SIT/m3 za celulozni les oz. 300 SIT/m3 lesa za lesne plošče. ROK PLAČILA Za odkupljene sortimente je ob določenih pogojih možen TAKOJ oz. po dogovoru. Cenik velja do preklica! NAROČILA IN INFORMACIJE SPREJEMAMO VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE NA TELEFON MERCATOR ZKZ MOZIRJE 831 -033 ALI 831 -521. w POSEBNA RAZNICNA rjTic PONUDBA: svinjsko brez kosti ggg §|j svinjski kare 549 §it svinjska reberca 395 §it goveji kare 595 SIT Vabimo vas, da nas obiščete! Želimo vam prijetne prvomajske praznike! MESARSTVO SUŠEČ Del; čj*s: ........._ vsak dan razen «n/» '""'A ponedeljka 8. - 22., sj petek, sobota, /J % nedelja 8. - 24. ure \ VSAK DAN Že ; Trg Bratov"^ravljakov 5 3 pripravljene \ Tet 053/882-266 i MALICE in r KOSILA. Poleg PIZZ velika izbira jedi PO NAROČILU /zrezki vseh vrst, lignji, ribje specialitete.../ Čestitamo ob prazniku dela in vas vabimo v prijetno okolje PIZZERIJE CIGLER! OPTIKA PODGORŠEK Šaleška 16, Velenje, tei.:852-773 Glavni trg, Slovenj Gradec 0602/ 43-470 O velika izbira korekcijskih okvirjev O očala Police in Ray Ban Ekskluzivne cene ihhsii-:IWS ammmmmmmm ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU DELA -1. MAJU! KRT d.d. PREŠERNOVA 22c, VELENJE, tel.: 851-308, 853-366 Prodamo ali oddamo v najem utečen program prodaje pohištva v centru Vrenja. Poslovni prostor s skladiščem meri 350 m . Informacije sc od 7. do 12. n na voljo v Dinos Celje, d.d. ENOTA VELENJE Simona Blatnika 9 tel. in fax: 853-401 enota Zbiranje vseh vrst uporabnih v i l b n j e surovjn za nadaljno predelavo v koristne izdelke. Prodaja industrijskih cevi različnih dimenzij (profilov). Vesele prvomajske praznike! POLICIJSKA POSTAJ/ VELENJE Umrla peška V ponedeljek, 18. aprila, je cesta spet terjala davek. Do hude nezgode je prišlo ob 14.35 na lokalni cesti v naselju Braslovče. Iz smeri Malih Braslovč proti Polzeli je vozil avtobus 37-Ietni Dragan Sarac iz Smartnega ob Paki. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjske hiše Braslovče številka 1, je zadel 82-letno peško Marijo Skornšek iz Velenja, ki jo je z roba vozišča, zaradi izgube ravnotežja, zaneslo proti sredini vozišča. Skornškova je za posledicami nezgode umrla v bolnišnici, istega dne, ob 21. uri. S tujim avtomobilom v akcijo V četrtek, 21. aprila, sije malo drugačne zabave, obenem pa tudi nekaj akcije, privoščil 34-letni Bojan O. iz Topolšice. Ko je popoldne najprej malo popival po Šoštanju, sije zaželel vožnje. Avtomobil pa bi moral biti malo boljši kot ga ima sam, zato je v bifeju Kegljišče neopazno odtujil ključe osebnega avtomobila natakarice Rozike. Z vozilom se je odpeljal v Velenje, kjer paje njegov način vožnje motil nekatere in so obvestili policijo. Bojan se jim ni dal kar tako. Niso ga uspeli ustaviti niti velenjski, niti žalski policisti, sam jih je počakal v Soteski pri Moziiju, kjer je povzročil prometno nezgodo. Z rešilnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da ni poškodovan, zato so ga v nadaljnjo obdelavo prevzeli policisti. Zaenkrat vemo le to, da seje ugotavljanju prisotnosti alkohola v organizmu odločno uprl. Neprijavljeno bivanje je kaznivo V ponedeljek, 18. aprila okoli 20.45, so velenjske policiste zaprosili za pomoč kolegi iz Policijske postaje Žalec, ki so iskali Evgenijo R. iz Andraža pri Polzeli. Žensko so že nekaj časa pogrešali. Velenjski poli- Vedno več Je takšnih dogodkov na naših cestah. Zato previdno na pot. cisti so jo našli v mestu, skupaj z Antonom A., 34 let, iz Velenja in ugotovili, da Evgenija že nekaj časa neprijavljena biva pri Antonu. Zaradi kršitve Zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, so oba prijavili sodniku za prekrške. Evgenijo, ker se ni prijavila, Antona pa, ker podnajemnice ni prijavil. S Katerco sta se prevrnila V noči na 21. april, okoli pol tretje ure, so bili velenjski policisti obveščeni, da nekdo z osebnim avtomobilom že dalj časa divja po Gorici. Policijska patrulja je ugotovila, da s svojo Katrco divja po Gorici 24-letni Slavko B. iz,Velenja, s katero sta se potem tudi preobrnila na bok. Policisti ga bodo predali v postopek sodniku za prekrške. Neznanec odpeljal gulfa V noči iz 20. na 2.1. april je neznani storilec v Velenju, s Kersnikove ceste, odtujil osebni avto znamke golf JX, rdeče barve, registerskih številk CE B6 - 471, last Antona K. iz Velenja. Kdor bi karkoli vedel o pogrešanem vozilu ga prosijo, da to sporoči po telefonu na številko 92. Ker sta bili v približno istem času in v neposredni bližini ukradeni registerski tablici z oznako CK 829 U obstaja sum, da jih je storilec nadel na ukradeno vozilo. S ceste na travnik Velenjski policisti so imeli v torek, 19. aprila, kar precej dela z italijanskim državljanom, 37-letnim Valentinom Mango, voznikom tovornega avtomobila, s katerim je vozil 22 ton jedke snovi. Z njim je pred Rdečo dvorano v Velenju zapeljal na travnik, kjer je obstal. Vozniku, za katerega so policisti sumili, da ni "povsem sam", so odredili preizkus z alkotestom, kije pokazal, daje imel voznik v izdihanem zraku, verjeli ali ne, kar 2,46 promile alkohola. Da bi zaradi stanja, v kakršnem je bil, lahko prišlo do nezgode in zaradi izlitja nevarnega tovora, do tragedije širših razsežnosti, pa ni potrebno posebaj govoriti. Sodnica za prekrške je voznika tovornjaka kaznovala z desetimi dnevi zaporne kazni. Kazen prestaja v Zaporih Celje. S kolesom z motorjem zbil otroka V četrtek, 21. aprila ob 15.40 je na Cesti III v Velenju doslej še neznani voznik kolesa z motorjem Tomos avtomatik, modre barve, oplazil 4-letnega T.G., kije padel po vozišču in se lažje poškodoval. Voznik kolesa z motoijem je s kraja nezgode odpeljal. Policisti ga prosijo, da se zglasi na postaji zaradi pojasnitve okoliščin nezgode, prosijo pa tudi morebitne očividce nezgode, da se zglasijo pri njih. Mladoletniki napadli žensko V nedeljo, 24. aprila okoli 22. ure, je za pomoč zaprosila 30- letna Frančiška R. iz Šaleka, ker naj bi jo napadli in pretepli trije mladolet- niki. Policisti so ugotovili, da so dejanja osumljeni S.H., E.L. in M.J. iz Šaleka. Prijavljeni bodo sodniku za prekrške. Delovna nesreča v Gorenju GA Nekaj po 17. uri je v sredo, 20. aprila, prišlo do delovne nezgode v Gorenju Gospodinjskih aparatih. Na stiskalnici za oblikovanje pločevine je odtrgalo vijak in ga vrglo v glavo 29-Ietnemu Aleksandru N. iz Šmartnega ob Paki. Pri tem seje lažje poškodoval, vzrok nezgode pa še raziskujejo. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Nezgoda pri delu v hmeljišču Delavci ZKZ Mozirje so v sredo, 20. aprila, že ob 6. uri pričeli pripravljati hmeljišča v Rečici ob Savinji. Dva delavca sta se povzpela po železni konstrukciji v košaro, s katero si pomagajo pri napenjanju vrvi za hmelj. Na razmočenem zemljišču seje naprava pogreznila in nagnila na eno stran ter prevrnila in padla po 22-letnem Andreju B. iz Hrvaške, ki je opravljal pri ZKZ Mozitje sezonska dela. V delovni nezgodi je dobil lažje telesne poškodbe. Krivdo "ugotavljala" s pestmi POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Vponedeljek, 18.aprila ob 12.20,je prišlo v križišču Savinjske ceste s Šlandrovim trgom v Žalcu do prometne nezgode, v kateri sta bila udeležena voznika osebnih vozil, 28-letni Renato S. iz Žalca in 20-letni Dušan K. iz Velenja. Med pogovorom je Renato močno udaril Dušana v predel glave in ga hudo telesno poškodoval. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov, Renato pa bo moral svojo pregretost razložiti še na sodišču. Trčil v drevo V soboto, 23. aprila, malo po 3. uri zjutraj, je prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti zunaj naselja Polzela. V nezgodi sta se dve osebi hudo, ena pa lažje poškodovale, materialna škoda na vozilu pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Iz Velenja proti Polzeli je vozil osebni avto 18-letni Aleš Štahl iz Brega pri Polzeli. Na ravnem delu ceste v bližini stanovanjske hiše Polzela 16, je zapeljal na levo in od tam na travnato površino, kjer je trčil v drevo. Pri trčenju sta bila voznik Štahl in sopotnik, 18-letni Matej Hrašar iz Polzele hudo poškodovana, 20-letni sopotnik Stanko Plevnik iz Polzele pa lažje. Vozilo se je kotalilo V soboto, 21. aprila ob 21.30, je 19-letni Boštjan Pere iz Žalca vozil osebni avto iz smeri Kasaz proti Pe-trovčam. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek v bližino diskoteke Jack, je zapeljal na desno in izven vozišča, kjer se je vozilo na travniku prekota-lilo in se ustavilo na kolesih. Pri nezgodi je sopotnik, 20-letni Sandi Ožir iz Brnice utrpel hudo telesno poškodbo, voznik Pere pa lažjo. Neznanec odpeljal R-19 V noči iz petka na soboto, med 21. in 22. aprilom, je neznani storilec z osvetljenega parkirnega prostora z Bevkove ulice v Žalcu, odpeljal neznano kam osebni avto R-19 chama-de, kovinsko modre barve, re-gisterskih številk CE S4 - 971. Avto vreden več kot 2 milijona tolaijev, je bil last Draga K.. Stepla sta se oče in sin V soboto, 22. aprila okoli 19. ure, sta se doma v Podkra-ju v žalski občini najprej spo-rekla, potem pa tudi stepla 45-Ietni Ivan N. in njegov 22-letni sin Branko. Pri pretepu je oče z nožem zabodel sina Branka v levo ramo in mu prizadejal hudo telesno poškodbo.Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico Slo- venj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju. Zoper Ivana bodo policisti napisali kazensko ovadbo. Odtujil kolo z motorjem V Žalcu sije neznanec zaželel malo vožnje in je izpred trgovine na Šlandrovem trgu odtujil kolo z motorjem znamke Tomos CTX, bele barve. Z njim seje odpeljal v neznano, lastnika Branka D. iz Arje vasi paje oškodoval za blizu 100 000 tolaijev. MESNICA TRGOVINA POZNIČ Kidričeva 57, Velenje Partizanska 54, Pesje Ravne na Koroškem AKCIJSKA PRODAJA: meso za mletje domače klobase jajca več drugih artiklov po konkurenčnih cenah 400 SIT/kg 500 SIT/kg 12 SIT/kom VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! IMn NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.:-EP (061) 213-475 Carig - Šlang shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Cang - Slang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok h rane _so čutili kot en sampožirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVILO ZAVITKOV KUHARSKI NASVET MODA :np Oven od 21. marca de 20. aprila V ekaj prostih dni in še več mirnih trenutkov, da bi se lahko prepustili sanjarnjenju in brezdelju, ki vam zadnje čase še najbolj paše. Ne, ne bo šlo. Dela bo preveč, vi pa si boste v prostem času privoščili nekaj takih "športov", da vas bo rahlo pekla vest. Na to, da je vsega kriva pomlad, se res ni lepo zgovarjati ali zagovarjati, pred nekom pa se boste mogli! Bik od 21. aprila de 20. maja Trudili ste se, da bi svoje življenje spravili v utečene tire, ki vas ne bi čustveno pretresali. Žal se bo v naslednjih dneh vse porušilo. Največ težav bo povzročal partner, ki bo tečen in sumnjičav. Vprašajte se že vendar ali je njegovo tečnarjenje in ljubosumnost upravičena? Potem pa premislite in se odločite, kaj zavraga sploh hočete. Prekipevali boste od zdravja. H Dvojčka od 21. maja de 21. junija Prav gotovo v prihodnjih dneh ne boste imeli veliko skrbi z zdravjem in denarjem. Če se boste znali v družbi tistega, ki povzroča, da vam srce hitreje bije, sprostiti, se zna iz tega že kmalu kaj izcimiti. Po eni strani si to želite, po drugi se bojite razočaranja. Če je tako, počakajte, da bo situacija zrela za "napad" in potem vrzite vse svoje adute v ogenj. Saj vam jih ne manjka, ne bojte se! Rak ed 22.jumja de 22.jolija 23 Vsi okoli vas se bodo držali za glavo, saj boste svoje razpoloženje spreminjali kar naprej, poleg tega boste v enem trenutku govorili eno, že v naslednjem pa vse zanikali. Naporni dnevi ne čakajo le vaših domačih, ampak tudi vas, saj sami ne boste vedeli, kaj je z vami. Le to vam bo jasno, da sploh ne veste, kaj bi radi spremenili, nekaj pa bi. Z zdravjem bo nekaj težav, krivi bodo nenehni stresi. Lev od 23. julija do 23. avgusta Q J Obnašati se boste morali zelo diplomatsko in se žal udeležiti tudi kakšne take stvari, ki se je živi nebi, če se nebi zavedali, da bo to poslovno dobra poteza. Manjka vam predvsem narava, pa bo morala še malo počakati. Ob dvomih, kijih bo v vas sprožal vaš partner, se ne živ-cirajte preveč. Predobro ga poznate, poznate pa tudi sebe. Če se boste jezili, bo to le voda na njegov mlin. Devica od 24. avgusta do 23. septembra [ [ n Sanjarjenja bodo vedno pogostejša tudi zato, ker si ne boste vzeli časa, da bi jih uresničili, čeprav imate vse pogoje zato. Oseba temnih las bo tista, ki vas bo najbolj vzpodbujala k njim, vi pa se boste prepričevali, da je vse skupaj brez veze. Pri delu ne boste zbrani, zato opravljajte le najnujnejše stvari, pozorni pa bodite tudi na cesti. n. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Potrudite se in zgladite nesporazum z nekom, ki ga boste še krepko potrebovali, hkrati pa vam ni vseeno, kaj se dogajaj med vama. Kljub gneči in pomanjkanju časa ne pozabite na to. Nekaj trenutkov pa skušajte posvetiti tudi partnerju, ki sicer sploh ne bo tečnaril, bo pa rahlo osamljen. Nekaj zdravstvenih težav lahko pričakujete, pri tem ne bo nič novega, le stari problemi bodo spet privreli na dan. Škorpijon od 24. oktobra de 22. novembra Marsikak načrt boste morali spremeniti, ker bo nenadni finančni primanjkljaj prevelik. Povzročila ga bo res izredna situacija, zato se od denarja ne bo težko posloviti. Sicer vam bodo dnevi tekli mirno in dokaj lepo, še najlepši bodo večeri, kijih boste že ob jutrih tečko čakali. Naj skrivnost še nekaj časa to tudi ostane, saj poznate zlobne jezike. Strelec od 23. novembra do 21. decembra Težko boste lahko rekli, da so vaši dnevi dolgočasni. Nasprotno. Živeli boste zelo intenzivno in pestro, vse skupaj vas bo rahlo spominjalo na "stare čase", zato boste kar polni pričakovanja. Če bo na začetku še kazalo, da vas partner pri tem ne bo podpiral, se bo kmalu izkazalo, da ni tako. Le tisti kratek čas, ko bosta skupaj, mu posvetite vso svojo pozornost. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Nikakor ne boste hoteli spustiti iz rok niti ene niti in niti ene priložnosti, da bi vsem dokazali, kako pridni ste. Brez skrbi, to bodo opazili tudi, če se boste vmes malo spočili, v nasprotnem primeru pa boste tako pristali v vodoravnem položaju in tako počivali vsaj nekaj dni. Pri eni st\'aripa ni nikar ne poskušajte vsega rešiti sami - naj vam partner pomaga! Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Čudni boste. Nekaj časa vam je šel na živce hrup in veselje okoli vas, sedaj, ko boste imeli nekaj čisto mirnih dni, boste preklinjali in si želeli bolj razgibano življenje. Morda bi bilo dobro, če bi se lotili kakšnega športa, saj se že nekaj časa precej zanemarjate. Korist bo dvojna - boljše volje boste, pa še boljše boste uzgledali. Finančne težave še ne bodo preteklost. R (bi od 21 februarja do 20. marca TT Ko boste že mislili, da vas nič več ne more presenetiti, vas bodo krepko presenetili z novico, ki vas bo spravila rahlo v obup, po drugi strani pa boste veseli. Čudna situacija, žal pa boste morali rešitev iz zagate iskati sami. Krepko pretehtajte vse argumente za in proti, da ne boste s svojo občutljivo naravo v bodočnosti preveč trpeli. Darilo boste dobili! AV\ Majoneza in tatarska omaka Pripravite: (za 1/2 litra): 2 žlički gorčice, 2 rumenjaka, 1/21 olja, sol, poper, limonov sok ali dober kis; za tatarsko omako: poleg majoneze potrebujete še drobno sesekljane kisle kumare, žličko nasekljanih kaper, 2 žlici sesekljanih zeliščnih rastlin (pe- teršilj....) Vse sestavine naj bodo sobne temperature, zato jih iz hladilnika dajte pravočasno - v nasprotnem primeru vam majoneza ne bo uspela. V posodo dajte rumenjaka in gorčico ter premešajte. Nekaj minut naj počiva, potem pa dobro premešajte zmes z mikserjem. Po kapljicah dodajajte olje, na kon- cu lahko v tankem curku. Na koncu posolite, popoprajte in okisajte po okusu. Če želite, da bo majoneza rahla, primešajte malo belega vina. Tatarska omaka: je pravzaprav začinjena majoneza, ki ji enostavno dodate vse naštete sestavine. Od vaše domošljije in okusa je odvisno, kaj vse boste dali vanjo, iz majoneze pa lahko pripravljate zelo različne hladne omake. Rumova omaka za sadje Potrebujete:(za 6 oseb) 4 pomaranče, 4 žlice ruma, 3 dkg masla, 3 žlice koruzne moke (če ni dovolj gladka, jo po potrebi prečistite), 6 dkg rumenega sladkorja, žličko ananasovega soka. Ananasovemu soku (lahko je tudi od kakšnega drugega sadja) dodajte koruzno moko in kuhajte na pari, da se zgosti. Dodajte sladkor in pomarančni sok in kuhajte dalje. Na koncu dodajte na-ribano pomarančno skorjo in umaknite s štedilnika. Počasi dodajajte na majhne koščke narezano maslo. V ohlajeno zmes dodajte rum, pripravljeno omako pa prelijte preko sadja v kozarcih ali skodelicah. Okrasite s sadjem. Lepi v pomlad Če smo preko puste in (včasih) mrzle zime že malo brezbrižni, kakšen je naš izgled, prav gotovo pa ne več, ko pride topla pomlad. Nekaj nasvetov za vaš lepši izgled vam bomo predstavili danes, nekaj pa še v prihodnji številki. 1. Osvežite si izgled Ko si zjutraj nanašate na obraz dnevno kremo, istočasno opravite še lahkotno masažo lica z majhnimi spiralnimi kretnjami. Pričnite na sredini lica in nadaljujte proti robom. Ponovite vsaj 30-krat. 2. Proti majhnim gubicam Očistite lice in vrat. S kosmičem vate dobro navlažite obraz z hladnim mlekom, pustite, da se osuši in preko tega nanesite hidratantno kremo. 3. Akne in mozoljčki Čajno žličko kuhinjske soli raztopite v četrt litra vode, s to tekočino navlažite kosmič vate in ga položite na akne. Ko se omehčajo, jih istisnite. Nasvet upoštevajte le, če se vam naredijo posamezni mozoljčki, če je prizadet večji del kože pa raje ne. 4. Mastna koža Če imate res masno kožo, si pred spanjem nanesite kremo samo na predel okoli oči in ust. Če imate preostale dele kože na obrazu izrazito masne in nečiste, uporabljajte kremo, ki je namenjena taki koži, ali pa si na te dele nikoli ne nanašjate kreme. 5. Proč s podočnjaki Veliko žlico svežega sira položite med dve gazi. Položite na oči in pustite vsaj 10 minut. Ko boste odstranili oblogo, ne spirajte kože, ampak le nanesite gel za negovanje nežne kože okoli oči. 6. Proti očesnim vrečicam Vsak tretji dan si položite na zaprte oči kolobarčke svežega krompirja, ki naj bodo karsida tanke. Oblogo pustite vsaj 10 minut. 7. Puljenje obrvi Če imate občutljivo kožo, si morate obrvi populiti zvečer, pred tem pa kožo dobro natrite z losio-nom, ki vsebuje alkohol. Z alkoholom tudi obvezno razkužite pinceto, ko boste delo opravili pa kožo spet očistite z losionom. Še majhnen trik - veliko manj bo bolelo, če boste obrvi prej dobro zdrgnili s koščkom leda ali koščkom zmrznjene zelenjave, če tega nimate pri roki. Platno povsod, tudi na nogah! Hit letošnjega poletja so naravne tkanine in čisto naravni toni. Barva zemlje in bež barva prednjačita, med materiali za oblačila je ogromno lana in bombažnih tkanin, nič drugače pa letos ni tudi pri materialih, iz katerih so čevljarji izdelali po- svoje, saj so bile poletne kombinacije v hipu brezhibne. Letos platneni čevlji torej niso le praktično obuvalo, ampak skoraj zakon. Oblikovalci so jih dodobra obdelali in dodelali, cenenost je s tem izginila, pa tudi izdelava je veliko lepša in predvsem kvali- letna obuvala. Toliko platnenih čevljev, kot jih bomo lahko našli po trgovinah (in upam tudi na nogah) letos, že dolgo ni bilo. Popularne "špagarce" so sicer mlade prevzele že pred leti, hitro so v njih našli praktično, poceni in lahko obutev za pasje vroče dni. Pisana paleta barv je k temu prinesla tetnejša. Ne le športne modele, tudi gležnajrje so izdelali iz njih. Veliko drobnih modnih dodatkov, zanimivo tkani materiali...so njihov zaščitni znak. Če boste to poletje preživeli v etno looku, če boste osvojili "naravno" eleganco, nikar ne pozabite še na "prave" čevlje. 107,8 MHz kaiiiii vi:li:k.ii: NOVO NOVO NOVO TRGOVINA Z ŽIVILI "PFEIFER" POLZELA, Podvin 5 Spoštovani kupci! Ob PRVOMAJSKIH praznikih imamo odprto VSAK DAN, od jutra do večera. Vsak dan vam bomo nudili SVEŽ kruh, pijačo, sadje in zelenjavo ter seveda ostalo špecerijo! Pridite! ** *** * ** #**. * * z VEZ *** D N ** * * * * * * K * * * * * ***** A Z 1 P O T • * * *** *** * * I^II^IPI HHH MUHHHfli i HM i ■■■■ . ■■■■ H p9BIB| ■■■■■■■jI .mrrm MiFTM M B iMjlill^tfilMMin UMIJMmRlili delo © © © © © © © © © © ® © ljubezen ® © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © ČETRTEK, 28. APRILA SLOVENIJA 1 08.55 Stotisočnoga, lutk. predstava 09.45 Zmaj iz tunela, risanka 10.15 Kronika, 24. del 10.10 Smeško med črkami ali plesna abeceda 10.45 Voziček za vodo, drama 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio city 15.05 Svet poroča 15.40 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC-ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Žarišče 20.35 Četrtkove posebnosti 21.30 Tednik 22.20 TV Dnevnik 3,vreme 22.45 SOVA: ..... To je ljubezen, 8/19 23.15 Glavni osumljenec III., 3/4 SLOVENIJA 2 14.55 ESnapurski tiger, nemSki film 16.30 Strta srca, 7/16 17.10 SOVA, ponovitev Popolna tujca, 7/22 17.40 Glavni osumljenec III., 2/4 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Nebo nad Ženavljami, dok.film 21.05 Povečava 22.25 Triglavske strmine, slovenski film (ČB) HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Sandokan, risana serija 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Samci, humor.serija 13.05 Gospod Klein, amer. film 15.00 Monofon 16.05 Veseli glasbeni četrtek 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.35 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT- 36 del: Superve-per 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Program s 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju 20.45 Celovečerni film: RAZPARAČEV PLES; žanr: tri-ler 22.15 Horoskop 22.20 Videostrani do 24.00 Četrtek, 28. april TVS1 20.35_ ESNAPURSKI TIGER, nemški film, 1958 Igraje: Debora Paget, Paul Hubschmid, VValter Reyer Režija: Fritz Lang ESnapurski maharadža povabi nemškega inženirja Ber-gerja, saj so palače v njegovem kraju potrebne korenite obnove; inženir z modernimi pogledi na stroko, bi bil za obnovo najprimernejši. V eksotičnem okolju spozna in vzljubi lepo indijsko plesalko, ki pa je všeč tudi delodajalcu in prijatelju maharadži... PETEK, 29. APRILA SLOVENIJA 1 09.00 Vili, povej... 09.15 Moji konji 09.30 Rang, risanka 09.55 Pokal, EBU drama 10.20 Očim, franc. film 12.20 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Gabriele D'annunzio 14.25 Triglavske strmine, slovenski film (ČB) 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC-ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.30 Francoska zveza, 1. del amer. filma 22.20 TV dnevnik 3 22.45 SOVA: sledi Ko se srca vnamejo, 20. del 23.10 Glavni osumljenec III., 4/4 00.05 Mcquade, volk samotar, amer. film SLOVENIJA 2 11.55 Tenis - Davisov pokal: Slovenija:Grčija, prenos 16.25 Četrtkove posebnosti 17.20 SOVA, ponovitev To je ljubezen, 8/19 17.50 Glavni osumljenec III., 3/4 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Večerni gost: Borut Le-sjak 21.10 Oči kritike 22.10 Vinko Globokar HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.35 Sandokan, risana serija 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Samci, humo.serija 13.05 Policaj, amer.film 14.45 Monoplus 16.05 Mali veliki svet 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Glasbena oddaja 21.05 Latinica 22.05 Dokumentarna oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45 Gorod zero, ruski film VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 37. del; Pazite se Lotus 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Program s 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju 20.45 Celovečerni film: DEVIŠKA KRALJICA; žanr: ko-medija 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00 Petek, 29. april TVS1 20.30 FRANCOSKA ZVEZA, amer. film, 1971 Igrajo: Gene hackman, Fernando Rey, Roy Schei-der Režija: VVilliam Friedkin Detektiva iz urada za boj proti mamilom prideta na shod prekupčevalcev. Policijski nadzor trgovine, kjer bi naj se nekaj dogajalo je vse prej kot lahko delo, zato dobita še "zvezno" pomoč. Pravih rezultatov pa vendar ni in ni. Merjenje moči pa vendarle premakne preiskavo - saj eden od osumljenih iz "francoske zveze" poskuša ubiti detektiva Popeya. Sum, da SOBOTA, 30. APRILA SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Lonček kuhaj 08.30 Zimska tekmovanja 08.55 Crufts'94 09.25 Plesna akrobat, skupina 09.40 TOK TOK 10.30 Zgodbe iz školjke 11.30 Sreča na vrvici, slov. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Večerni gost: Borut Le-sjak 15.10 Francoska zveza, l.del franc.filma 17.00 TV dnevniki 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, 5/6 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.103x3 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.35 Razgledi slovenskih vrhov 21.00 Eurosong'94, prenos iz Dublina 00.00 TV Dnevnik 3,vreme 00.15 SOVA: sledi Lovorova ulica, 1/2 SLOVENIJA 2 12.30 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, 20. del 1'3.00 Glavni osumjenec 13.55 Športna sobota Maribor: tenis - Davisov pokal: Slovenija:Grčija, prenos 16.10 Košarka NBA, posnetek 17.10 Prva tekma finala končnice DP v rokometu (M), prenos 18.50 Vodne pustolovščine, 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Moški svet, 3/5 21.00 V drugačni luči, 4/4 21.30 Poglej in zadeni 22.45 Sobotna noč HRVAŠKA 1 10.35 Kapetan Zaspan, risana serija 11.00 Kaj mi se to dogaja?, oddaja za otroke 12.05 Resna glasba 13.55 The Phantom Horse-men, australski film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15........ 21.00 Dublin: Eurosong'94 00.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 38. del; Prikazen iz preteklosti 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Program s 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju 21.10 Horoskop 21.15 Videostrani do 24.00 se bo v kratkem pojavila preko te zveze - vejetno preko Marscillea nova pošiljka mamil se potrdi potem, ko v avtomobilu glavnega osumljenca odkrijejo skrivališče, polno prečiščenega heroina... Sobota, 30. april TVSl 21.00 EUROSONG 1994 Eurosong '94 bo ponovno v Dublinu na Irskem. Slovenija, zaradi preslabe uvrstitve na lanskoletnem izboru, letos ne more sodelovati, kljub temu pa bo slovenska televizija prireditev neposredno prenašala. Iz Dublina bo od 21. ure pa do polnoči izbor v živo komentirala Damjana NEDELJA, 1. MAJA SLOVENIJA 1 09.05 ŽIV ŽAV 09.50 Upornik v službi kralja, 4/13 10.20 Govorica živali 11.20 Slike iz Sečuana 11.30 Obzoija duha 12.0014. srečanje tambu-raških skupin 12.25 Vodne pustolovščine, 22/24 13.00 Poročila 13.05 Kan Kan, amer. film 15.10 Nebo nad Ženavljami, dok.film 16.05 Še se bomo srečali, 8/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Kitolovci iz Lamalere 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: Lovorova ulica, 2/2 SLOVENIJA 2 09.55 Udobna vožnja, 6/6 10.45 Poglej in zadeni 12.00 Karaoke 12.55 Športna nedelja Tenis: SLO-Grčija, prenos 15.40 F-l, San Marino, posnetek 17.10 Milano: SP v hokeju na ledu A Nemčija:Rusija, posnetek 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Francoska zveza, 2.dei amer.filma 22.15 Športni pregled 22.55 DP v nogometu: PublikunrŽivila Naklo, posnetek iz Celja HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Film 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko VTV 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 268. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja 1. mednarodni glasbeni sejem 1994 v Celju glasbeni gost: LOJZE SLAK Program s 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju Naj spot, kontaktna oddaja o pop glasbi Horoskop ........ Videostrani do 24.00 Golavšek. TVSl 00.05_ LOVOROVA ULICA, nadaljevanka v dveh delih Igrajo: Mary Alice, Mel VVinkler, Juanita Jennings Režija: Čari Franklin V nadaljevanki je predstavljena delavska družina Arnett, natančneje: en sam vikend v njihovem življenju. V tem kratkem času pa se vendar zgodi vrsta velikih in malih dogodkov, še kako pomembnih za posamezne družinske člane. Tako policistka Yolanda sodeluje pri aretaciji prekupčevalcev z mamili; med bežečimi opazi svojega mladega nečaka. Sicer pa je Yolanda poročena s socialnim delavcem Michaelom. In PONEDELJEK, 2. MAJA SLOVENIJA 09.55 Škrat Tukitam in njegove težave 10.30 Huckleberry Finn in njegovi prijatelji 11.40 Znanje za znanje 11.25 Storm and Sorrovv, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.00 Kraljestvo ruskega medveda, 5/6 14.50 Oči kritike 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25Zimska tekmovanja, risanka, 24/26 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.35 Omizje 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: Vampir, 4/5 Dempsey, 1/4 SLOVENIJA 2 13.40 Forum 13.55 TV mernik 14.10 Utrip 14.25 Zrcalo tedna 14.40 SOVA, ponovitev Lovorova ulica, 1. del 16.00 Nedeljskih 60 17.00 Obzorja duha 17.30 Lovorova ulica, 2. del 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Odpisano, nemška drama 21.10 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Film 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 39. del; Usnjeno-glavec 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 Zabavni program 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju 21.10 Horoskop 21.15 Videostrani do 24.00 pravkar so jo povišali, zato ji člani družine pripravijo slavnostno zabavo. Toda zabava se ne konča, kot je bilo pričakovati, kajti posamezni družinski člani imajo težave in težavice... Nedelja, 1. maj TVSl 13.00 CAN-CAN, amer. film, 1960 Igrajo: Frank Sinatra, Shir-ley McLaine, Louis Jour-dan Režija: VValter Lang V kabaret, imenovan BAL DU PARADIS, zahaja tudi skupina intelektualcev, celo sodnikov in advokatov. Lepa in zvita Simone, ki vodi svojo žensko plesno skupino, se TOREK, 3. MAJA SLOVENIJA 1 10.35 Govorica živali 11.35 Univerzitetni razgledi 12.05 Odpisano, nemška drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Lonček kuhaj 17.20 Upornik v službi kralja, 5/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.40 Strta srca, 8/16 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: Zakonca Fields v Franciji, 6. del Dempsey, 2/4 SLOVENIJA 2 16.15 Zgodbe iz školjke 17.05 Sedma steza 17.25 SOVA, ponovitev V avtobusu, 23. del Dempsey, 1/4 18.40 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Družinske skrivnosti, 2/6 21.00 Pro et contra 22.00 Možnosti sosodbne kar- tdiologije 22.30 Videošpon HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja . 23.15 Slikana sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-40. del; Michelangelov roj. dan 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 269. VTV magazin, od daja z informativnimi vsebinami 20.30 Športni torek 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00 prav nič ne meni za dejstvo, da so oblasti prepovedale can-can. Preganja jih policija in pariška javnost in morajo pred sodišče, a tu imajo svoje zaveznike, ki jih venomer "izvlečejo" in se znjimi radi tudi pozabavajo... Sreda, 4. maj TVSl 20.35 OGLASI SE, TAKO TEMNO JE, švedski film, 1992 Igrajo: Etienne Glaser, Simon Norrthon Režija: Suzanne Osten Mladenič Soren je desničarsko, neonacistično usmerjen, bolj zaradi upornosti, želje po drugačnosti in nasprotovanju obstoječemu. Njegovo sovraštvo in ideo- SREDA, 4. MAJA SLOVENIJA 1 09.401001 Amerika, 18/26 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje 11.30 V drugačni luči, 4/4 12.00 Kitolovci iz Lamalere 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.00 Pro et contra 15.05 Družinske skrivnosti, 2/6 15.50 Meridiani, tarča 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 17.40 Plesna akrobatska skupina Flip Piran 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Oglasi se, tako temno je, švedski film 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA: Popolna tujca, 8/22 Dempsey, 3/4 SLOVENIJA 2 15.45 Omizje 17.00 Moč in slava 17.30 SOVA, ponovitev Zakonca Fields v Franciji, 6. del 17.55 Dempsey, 2/4 18.45 Kronika, 26. del 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: sledi Kranj: nomadi lepote, prenos 20.20 F evr.pokala po-kal.zmag. v nogometu: Parma-Arsenal, prenos 22.20 Rokomet, 2. tekma konč.DP (M): posnetek 22.30 Svet poroča HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 FIlm 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slikana sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-41. del; Ubogi Jodžimbo 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi, vodi: Aleš Uranjek 21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka -10. del, Dvakrat kot mrtev Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00 loška opredelitev nimajo realne osnove, je prej rezultat črednega. Med demonstracijami neonacistov je Soren v pretepu poškodavan in na vlaku mu nudi pomoč zdravnik Jakob, ki ga naroči v svojo ordinacijo. Jakob je žid, med vojno je v Auschwitzu izgubil svojo družino in ob Sorenu se odprejo stare rane in bolečine. Med njima se prične postopoma človeški odnos, v katerem se prično luščiti pravi vzroki Sorenove neonacistične opredelitve, ki se začne spraševati o svojem nasilnem begu od soočanja z življenjem. Pri tem ima Jakob odločilno vlogo. Rokomet Igralci Gorenja na cilju Težko pričakovano željo - zaigrati v enem izmed mednarodnih tekmovanj - so velenjski rokometaši uresničili v soboto v vroči dvorani na Ptuju proti domači Dravi. Velenjčani so bili boljši tudi na drugi tekmi in zasluženo bodo nasprotnik naše najboljše ekipe Pivovarne Laško za naslov državnega prvaka. Prva tekma bo že v soboto v celjskem Golovcu. Gorenjčani so na prvi tekmi v svoji dvorani zmagali šele po podaljških. Mnogi so bili tedaj prepričani, da bo zmagovalec znan šele po tretjem srečanju. Nekateri, med njimi tudi predsednik kluba Franc Plaskan, pa so optimistično dejali: "Na Ptuju bomo zmagali, ker smo v psihološki prednosti." Tako seje tudi zgodilo, a je bilo to srečanje razburljivo in dramatično še bolj kot prvo v Rdeči dvorani, saj so gostje slavili šele po dveh podaljških. Tekma je bil trda, na trenutke celo preostra. Bilo je veliko izključitev. Velenjčani so morali na klopi presedeti 16 minut, domačini 14. Gotovo sta tekmo odločili večja borbenost in zavzetost igralcev Gorenja. Po besedah trenerja Mira Požuna so se z zagrizeno igro odlikovali vsi rokometaši, odločilne pa so bile vsekakor blesteče obrambe vrataija Lapajneta. Sodnika Vo-dopivec in Krasna iz Ajdovščine sta gostom dosodiljj le dve sedemmetrovki (ena zastreljana), igralcem Drave pa kar 11 (enajst). Njuno "namero" paje preprečil Beno Lapajne, saj se ne spomnimo srečanja, da bi katerakoli ekipa od enajstih strelov s sedmih metrov zadela le trikrat! Torej, ne glede na izid finalnega srečanja končnice prvenstva s Pivovarno Laško, bodo Velenjčani zaigrali na mednarodni sceni. ■ vos NK Rudar 1 ■ C ■ ■ I ■ Zmagali kljub slabi igri Je bila kriva prva, zares vroča pomladanska nedelja, da so nogometaši Rudarja v 23.krogu komajda premagali zdesetkano ekipo Izole? Po sijajni igri v prejšnjem krogu proti Potrošniku so gledalci pričakovali lahko delo Rudarja. Pa temu ni bilo tako. Videli so doslej najslabše srečanje v spomladanskem delu prvenstva. Domači so igrali, kot da bi bila to prijateljska tekma in dobili smo vtis, da svojih dresov niso niti pošteno preznojili. Očitno so pozabili na besede trenerja Boruta Jarca, da je vsak nasprotnik vreden spoštovanja, da je proti vsakemu treba gristi. Na srečo je le prišla 56.minuta, ko je do tedaj najboljši igralec na igrišču Slavko Komar po samostojni akciji prišel blizu pet metrske črte. Na desni strani je oipazil dobro postavljenega Živanoviča, mu takoj podal žogo in zmaga je bila v žepu. Žal je Komar v 65.minuti zaradi nešportne geste moral z igrišča, na srečo Velenjčanov pa pomlajena in ambiciozna gostujoča ekipa, njihov trener je celo napovedoval presenečenje, ni izkoristila številčne premoči. Ne glede na zaspano igro domačih so bili gledalci po srečanju vseeno zadovoljni, saj je bila to tretja Rudarjeva zmaga v spomladanskem delu prvenstva in druga zaporedna, oziroma je to že deveta točka v drugem delu prvenstva, tejejo samo zmage, na bledo igro Velenjčanov pa so verjetno med tem že vsi pozabili, aH kot je rekel trener Borut Jarc, da se zmagi pač ne gleda v zobe. V naslednjem krogu bo enajsterica Rudarja gostovala pri Primorju. ■ vos ERA Šmartno »kji mmmmmmmm Četrti zaporedni poraz Šmarčani nadaljujejo slabe igre in v nedeljo so zabeležili četrti zaporedni poraz. Vodstvo kluba bo moralo presekati gordijski vozel; ali se odreči uslug nekaterih igralcev, ali zamenjati trenerja. Če namreč izgubijo še naslednjo tekmo, bodo padli globoko v ozadje, kar ni dobro niti za klub, niti za igralce. Tekmo v Prevaljah so pričeli izredno nezainteresirano, domačini so takoj prevzeli pobudo in že v 29.minuti vodili s 3:0, gostje pa so z lepim prostim strelom Irmana do odmora vendarle zmanjšali razliko. V drugem polčasu so Šmarčani le zaigrali nekoliko bolje, Delameja je celo zadel vratnico, za tem pa so se razigrali domačini, popolnoma razbili goste, dosegli še dva zadetka in imeli še nekaj lepih priložnosti, ki pa jih na srečo Šmarčanov niso izkoristili. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Steklarja iz Rogaške Slatine. M Janko Goričnik Mali nogomet • »■■•■••■K« Spominski turnir v Velenju... Po izločitvi trboveljske ekipe "Malo po malo" se je velenjski Sportklub uvrstil med osem najboljših ekip v slovenskem pokalnem tekmovanju. Ob tem bo Sportklub danes, v četrtek, pripravil spominski turnir ob obletnici smrti dolgoletnega predsednika kluba Romana Terglava. Turnir bo v Rdeči dvorani v Velenju od 17.do 19.ure, nastopili pa bodo Pelikani iz Celja, selekcija Gorenja in Sportklub. ...maratonski v Nazarjah Športno društvo Vrbovec iz nazarij je lani izvedlo 15.maraton v malem nogometu, na katerem so mladi in stari 24 ur merili moči. Tak maraton se je tako ali drugače izčrpal, tej prvomjaski prireditvi pa se v Nazarjah ne nameravajo odreči. Zato so se letos odločili za turnir, ki bo prav tako trajal 24 ur. Prijavilo seje dovolj ekip, žrebanje so v minulih dneh že opravili, turnir pa bodo pričeli jutri, v petek, ob 19.uri na igrišču v Nazarjah in ga sklenili 24 ur kasneje. g Mojstri borilnih športov Zanimivega regijskega tekmovanja policistov in delavcev kriminalistične službe v samoobrambi se je v Rdeči dvorani v Velenju u-deležilo kar 30 posameznikov in sedem ekip. Velika udeležba tekmovalcev vseh enot UNZ Celje in dejstvo, da na tekmovanju ni bilo nobene poškodbe povesta, da je ta šport na tem območju zelo dobro razvit. Tekmovanje je potrdilo, da so vsi tekmovalci odlično usposobljeni za to borilno veščino. Med posamezniki je bil najboljši Vladimir Ilič iz Po- Lepl boji In dokaz velika usposobljenost licijske postaje Žalec, med ekipami pa moštvo Urada kriminalistične službe UNZ Celje. Nekaj ostalih uvrstitev: 7.Ivan Mavc, 9.Gorazd Resnik, 21.Marko Kortnik (vsi PP Velenje); 11.Aleksander Levpu- šček, 13.Gorazd Trbovšek, 20.Dominik Osrečki (vsi PP Mozirje); ekipno: 4.PP Velenje (Mavc, Resnik, Kortnik), 6.PP Mozirje (Levpušček, Trbovšek, Osrečki). ■ vos Khimtchenko (na levi), odlični obrambni Igralec, je moral zaradi treh Izključitev hitro z Igrišča, Lapajne pa Je gostitelje dobesedno spravljal ob živce Mariničev memorial Rokomet Velenjčanke spet za Žalčankami Podobno kot kadetinje so tudi žalske mladinke postale državne prvakinje, kar samo potrjuje dobro-delo z mladimi igralkami v tem mestu. Na sklepnem turnirju v Žalcu so poleg gostiteljic sodelovale še vrstnice iz Velenja, Izole in Kranja. Drugo mesto so osvojile Velenjčanke, tretje Kranjčanke in četrto Izolčanke. Za najboljšo igralko so razglasili Vanjo Dolar (Žalec), z 20 zadetki je bila najboljša strelka Rajgeljeva (Kranj), najboljša vratarka pa Zalovičeva (Izola). Rezultati: Žalec:Velenje 16:12 (8:8), Kranj:Izola 13:14 (7:7), Izola: Velenje 15:18 (7:9), Kranj:Žalec 13:19 (7:11), Žalec:Izola 17:12 (8:8), Velenje: Kranj 22:13 (9:4). Invalidski šport V 4.krogu državnega prvenstva v sedeči odbojki v Kamniku je velenjska ekipa izgubila z domačini z 0:2, nato pa tesno z 1:2 z drugo ekipo Samorastnik. Kljub temu seje ekipa Velenja uvrstila v končnico prvenstva, ki bo 21.maja na Ravnah na Koroškem. M Andrej Samec V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je PK Velenje 20.aprila organiziral "7.memorial Boštjana Mariniča". Spominske tekme seje udel e ž i 1 o 60 učencev l.,2.in 3.razredov osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Največ dečkov in deklic je prišlo iz OŠ Livada in iz Šmartnega ob Paki. Rezultati - mlajši dečki: 50 m prosto - memorialna disciplina: 1 .Ocepek (MPT), 2.Ivanovič (BB), 3.Stojnic (Livada); 50 m prsno: 1 .Ocepek (MPT), 2.Ivano-vič (BB), 3.Vrabič (AA); štafeta 4 x 25 m: 1.Livada I, 2.Livada II; mlajše deklice - 50 m prsno: l.Pandaža, 2.Kugonič, 3.Kova-čevič (vse BM); 50 m prosto: 1.Pandža, 2.Kugonič (obe BM), Raft "94" Za evropski pokal Ekipa na novo ustanovljenega Rafting kluba Velenje, prej sekcija Kluba vodnih športov, se je v soboto in nedeljo udeležila tekme z; veliko nagrado "Sava Kranj", k šteje tudi za pokal Evropske raft ing lige. To je bil prvi nastop na take velikem tekmovanju, kljub temi pa je ekipa so Danijel Grosman David Čelofiga, Bojan Bosilj Matjaž Kovač, Branko Ivane! in Toni Lampret zasedla solidne 12.mesto med 16 ekipami iz Avstrije, Nemčije, Češke in Slovenije in s tem pridobila prve 4 točke zč evropski pokal. M Toni Lampre Tako so igrali 3.Kališnik (Livada); štafeta 4 x 25 m prosto: 1.Bratov Mravljakov, 2.Livada, 3.Bratov Letonje. V ljubljanskem bazenu Tivoli je bilo preteklo soboto največje tekmovanje za najmlajše plavalce - "Mednarodno plavalno srečanje plavalcev za pokal Ljubljane." Plavalci so tekmovali v vseh štirih tehnikah, za končni vrstni red pa so upoštevali seštevek časov vseh štirih disciplin. Nastopilo je 250 plavalcev iz 16 slovenskih in hrvaških klubov, sijajen uspeh pa sta dosegla Tina Pandža in Jernej Ocepek. V kategoriji najmlajših deklic in dečkov je Tina osvojila prvo, Jernej pa drugo mesto. m M ar ko Primožič Tina In Jernej med najboljšimi v Sloveniji med najmlajšimi deklicami In dečki •Rudar:Izola 1:0 (0:0) VELENJE - Mestni stadion, gledalcev 1.000, sodnik Kandare i; Ljubljane. STRELEC: 1:0 - Živanovič (56). RUDAR: Čanič, Javornik, Balagič, Grajfoner, Bulajič, Omerovic (Šoštar, Vidovič), Živanovič, Pavič, Oblak, Spasojevič, Komar. •Korotan Suvel:ERA Šmartno 5:1 (3:1) PREVALJE - Igrišče Korotana, gledalcev 1.250, sodnik Kline s Ptuja. STRELCI: 1:0 - Plesec (14), 2:0 - Dobreva (25), 3:0 - Višek (29), 3.1 - Irman (39), 4:1 - Janet (69), 5.1 - Višek (80). ERA ŠMARTNO: Hrovat, Jelen, Štefančič (Rudnik) Grobelšek, Omeragič, Irman, Fajdiga, Mašič, Delameja, Druškovič, Stojko (Žurej). •Gorenje:Drava 22:21 (10:8, 18:18) VELENJE -Rdeča dvorana, gledalcev 1.000, sodnika Vodopivec in Krašna iz Ajdovščine. GORENJE: Stropnik, Meolic, Krejan 5, Ocvirk 4, German. Ojsteršek, Plaskan 9, Khimtchenko 1, Oštir 1, Tome 2, Lapajne, Cvetko. •Drava:Gorenje 23:25 (8:9, 17:17, 19:19) PTUJ - Dvorana Center, gledalcev 800, sodnika Vodopivec ir Krašna iz Ajdovščine. GORENJE: Stropnik, Meolic, Krejan 4, Ocvirk 5, German 3 Ojsteršek, Plaskan 7, Khimtchenko, Oštir, Tome 1, Lapajne, Cvetko 5 SLOVENSKI KRSCANSKI DEMOKRATI Krajevni odbor Šmartno ob Paki MEDSTRANKARSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V ŠMARTNEM OB PAKI S pojavom političnih strank smo se pričeli ljudje čedalje bolj razhajati, predvsem zaradi različnih političnih pogledov. Nekdanji prijatelji in znanci se od uvedbe strank skorajda ne sestajajo več, ljudje pa se pogovarjajo le še o politiki. Zato smo krščanski demokrati v Šmartnem ob Paki prišli na idejo, da organiziramo športno srečanje med večjimi strankami, ki delujejo v občini Velenje. Na turnirju bodo sodelovale ekipe: SDSS, LDS, ZLSD in SKD. Začetek turnirja bo 30. aprila 1994 ob 14. uri na nogometnem igrišču pri osnovni šoli Šmartno ob Paki Ker bo turnir predvsem športni dogodek (političnih veljakov nismo posebno vabili), vabimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružite ob igrišču in nam pomagate ustvariti ozračje, ki nas bo združevalo v boju za lepše in bogatejše življenje. Dobrodošli v Šmartnem ob Paki! MADŽAR MOŠIME REKA IN REPUBLIKA V ZAH. AFRIKI VEČJI KRAJ NA OTOKU PAŠMANU RAJKO TURK ZANIČLJ IME ZA PISARNIŠKE GA URADNI KA,PISARJA SLOV.HUMORISTKA PUTRIHOVA PATOG8NE ČREVESNE BAKTERIJE AVTOR KRIŽANKE M.NOČ 11 SLAP POO OKREŠUEM LETOPIS, KRONIKA Mo NIKOLA TESIA IGRALKA DIETRICH MIRKO NOVOSEL AMER. PLES, PREDHODNIK FOKSTROTA POSLOVIL NA PRIREDI-TEV.npr.PO MATURI 2f? UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA (V HIN-DUIZMU) ZVIŠANA NOTA "h- MALAJSKA BLAZNOST NAPRAVA ZA SPREJEM EL.MAGNETNEGA VALOVANJA GORA V SRBUI IZRAELSKA PEVKA (DALIAH) VULKAN N FILIPINIH RAJKO ERMAN If ST.SLOV. PISATELJ (JOSIP, "ZORIN") AMER. GODALNI KVARTET, UST. 1949 19 SATELIT, SPREM UEVALEC PLANETA "50 RUSKO ME STO OB ONEPRU EDVVARD TELLER POKOJNI MARIBOR. IGRALEC (VOLODJA) 25 2Jt OSVEŽUJ O-ČA PUAČA TIPKA, DELTA-STATURE AVSTRU. ALP.SMU-ČAR(HANS) DRUŽINA IZDELOVALCEV GODAL IZ CREMONE AM.FILM. IGRALKA GARDNER INDONEZ OTOK MESTO IN ZALIV NA IRSKEM 13 MESTO V SRBkJI RUSKO ŽEN. IME ŽEUKO IVANUŠ NEVARNO OBOLENJE AMERIŠKO 8RENKALO MESTO V ŠVIC.KANTO NU AARGAU AM.IGRAL KA TODD NORICA, NEUMNICA RADO MUflNIK 12. 2)0 23 NEKD.PRE- NAŠALCI TOVOROV LOVRENC ARNIČ 2.1 SL. PRAVNIK ŠNUDERL KONČEK 28 PRVI PRE-VOO BIBLIJE V LATINŠČINO VRH V TRIGLAVSKEM POGORJU MOŠTVO, EKIPA DRAGO ŽERJAV BIV.SLOV. TELOVADEC (TINE) 1? ZVONKO IRŠIČ NEM. KANCLER ADE NAUER 1ž LJUBITELJ LEPEGA JUŽNOAM KUKAVICA ROMAN RUS.-AMER. PISATELJA NABOKOVA PREBIVALEC OTOKA SPOMENIK V OBLIKI STEBRA PODKOŽNA MAŠČOBA 10 RODOVI TEN DANSKI OTOK V MALEM BELTU UREDNIK TV SLOV. TREFALT KONICA POMRZ NJEN SNEG BARVA IGR.KART 15 31 ŽIVILSKA INDUSTRIJA IZ KAMNIKA w RUS.REKA, NAJVEČJI DESNI PRITOK VOLGE REKA NA TAJSKEM 1 2 5 4 5 6 7 8 i i 10 11 n i --L 1 17 ;i8 i 19 20 24 11 |25 i i 24 25 2fc 1} 28 i i 30 31 Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, najkasneje do ponedeljka, 9. maja 1994! Nagrade: 1. nagrada: nakup v RIBARNICI v vrednosti 3.000 SIT 2. nagrada: nakup v TRGOVINI S TEKSTILOM IN GOSPODINJSKIM/POTREBŠČINAMI v vrednosti 2.000 SIT 3. nagrada: nakup v MESNICI v vrednosti 1.500 SIT Želimo vam lep majski praznik! TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE, PARTIZANSKA 3 REZERVNI DELI tel. 855-828, AVTOSALON tel. 851-060 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA, DODATNE OPREME, GUM, OLJ, AKUMULATORJEV ... PRODAJA VOZIL FORD, LADA, FIAT, LANCIA IN ALFA. PRODAJAMO IN ODKUPUJEMO TUDI RABLJENA VOZILA ! MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT ALI LEASING. Uresničujemo obsežne ekološke naložbe. V začetku prejšnjega tedna smo že ustavili blok IV in pričeli na njem vzdrževalna dela, opravili pa bomo tudi vse potrebno za priključitev odžvepljevalne naprave, ki bo dograjena do konca leta. Že sredi leta pa bomo sklenili zaprti krogotok tehnoloških voda in tako preprečili nadaljnje onesnaževanje jezer in reke Pake. Vsem želimo prijetno prvomajsko praznovanje! _______ OBJAVE RAZPISI RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAI T- Radijci smo spet važni Velenjski radijci smo zadnje dni spet važni, naokoli hodimo, kaj hodimo, vozimo se in se držimo kot kakšni pavi. Dobili, kaj dobili, kupili smo nov avto, lepo karasno Opel Astro karavan, s katero se bomo vozili na radijske prenose ali javljanja s terena, kot jim po domače pravimo. Do takrat, da bo avto tudi opremljen tako, kot mora biti, pa se bomo z njim peljali le kdaj pa kdaj, več si ga bomo ogledovali. Avto je torej tu, potrebnega pa bo še veliko dela in denarja, da ga tudi ustrezno opremimo z vso potrebno radijsko mašinerijo, da bo avto tudi uporaben za tovrstno delo. Zato smo tisti hip, ko smo avto pripeljali, takoj začeli načrtovati nove akcije, na katerih bi lahko zaslužili vsaj nekaj tistega denarja, ki bo za to potreben. Že 25. junija pripravljamo tardi-cionalno prireditev, ki smo jo naslovili Skok v poletje, in ki se bo tudi letos odvijala nekje v središču mesta. Naj vas kar povabimo, da takrat pridete! Avto sta na naše dvorišče pripeljala urednica Mira Zakošek, spremljala pa stajo Peter Rihtarič in Aleš Ojsteršek. Joj, da ne pozabim, do ponedeljka se z njim še sploh ni peljal direktor Boris Zakošek. Nima časa. Pa srečno vožnjo in dobra javljanja nam lahko zdaj zaželite. M mkp DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 28. aprila -dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Gašper in dr. Friškovec Petek, 29. aprila - dr. Urbane, popoldan dr. Kardoš, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Soboto, 30. aprila in nedeljo, 1. maja - dr. Urbane, dr. O.Renko in dr. Stupar Ponedeljek, 2. maja - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Pir- tovšek, nočni dr. Grošelj in dr. Kardoš Zobozdravstvo: V soboto, 30. aprila, nedeljo, 1. maja in ponedeljek, 2. maja - dr. Vlasta Štrbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 29. aprila do 6. maja - Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 2. maja - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978 (831-219). Od 3. maja do 8. maja - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978 (841-769). riNC riNC. riNC KINO VELENJE DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 2. maja ob 20. uri VAŠKI MILIJONARJI komedija, ki nekako spominja na Napihnjence. Družina naleti na nafto in kar naenkrat ne ve kaj z denarjem. Preseli se na Beverly Hills, tam paje veliko jastrebov, ki čakajo na ugodne priložnosti... Za dobro razpoloženje ob začetku novega delovnega tedna! Režija: Penelope Spheeris Vloge: Dabney Coleman, Lili Tolmin, Rob Schneider, Lea Thompson. NAPOVED ZA MAJ: ČAS NEDOLŽNOSTI, ŽIVI, predpremiera DOORS, PELIKANOVO POROČILO, PHILADELPHIA, KLUB SREČNIH ŽENSK, WILLY, KLAVIR BEETHOVEN 2!!!! w / TRGOVSKO PODJETJE »INTRADE EXPORT - IMPORT JJ d.o.o. GENERALNI ZASTOPNIK Mlinska ul. 22, 62000 Maribor, Slovenija ^SAMSUNG Tel.: 062/22-66-00,22-42-80, Fax:062/22-66-13 DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ure PRILOŽNOST, KI JE NE SMETE ZAMUDITI! • TELEVIZOR CX5314AT (55 EKRAN, HYPERBANDf TELETEKST, DALJ., 40 PROGRAMOV...) prej 5£B8$e[lgt SEDAJ SAMO 51.999,00 sit • TELEVIZOR CX 6229T (63 EKRAN, HYPERBAND, TELETEKST, DALJ., 40 PROGRAMOV...) prej fSSS&ČOSjt SEDAJ SAMO 72.999,00 sit • VIDE0REK0RDER VX 300 (2 GLAVI, DALJ., VPS, 51 PROGRAMOV...) prej SEDAJ SAMO 39.999,00 sit B NA ZALOGI ŠE VELIKA IZBIRA TV, GLASBENIH STOLPOV, RADI0KASET0F0N0V... PRODAJA TUDI NA 3 ČEKE! POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENE! GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje: 8i«aii)iisi Smrti: Antun Vojkovič, roj. 1943, Velenje, Jenkova c.št. 9; Ljudmila Lončar, roj. 1918, Velenje, Šaleška c.št. 20/b; Marija Gol-tnik, roj. 1912, Bevče št. 18/a; Anton Goršek, roj. 1928, Zavod-nje št. 22/a; Marija Šneler, roj. 1905, Celje, Ul. 29. nov. 48; Milan Mihelak, roj. 1922, Celje, Mariborska 28; Ana Gošnjak, roj. 1913, Velenje, Malgajeva ul.št. 4; Marija Petrovič, roj. 1918, Banja Luka, Vase Pelagiča št. 54. Občina Žalec: RBIlIlIKIISilliaSHilSBSiitti Poroka: Rajko Peško, Vrbje in Cvetka Jelen, Gorica pri Smar-tnem. Smrti: Franc Plevčak, star 75 let, upokojenec, Zabukovica št. 12. POLZELA 38 informacije (063) 721-052 ** NOVO PRI 0LDY-ju *** SUZUKI SWIFT 1,0 GL HB cena z gotovino 18.228 DEM, kredit - polog 5756 DEM-obrok 48X374 DEM SVVIFT 1,3 GL cena z gotovino 19.804 DEM, kredit - polog 6.253 DEM -obrok 48x402 DEM SAMURAI LX cena z gotovino 24.643 DEM, kredit - polog 7.778DEM-obrok48x513DEM VITARA VX cena z gotovino 34.568 DEM, kredit - polog 10.916 DEM-obrok 48x719 DEM PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 5% POPUST. KREDITI Z DEVIZNO KLAVZULO ZA DOBO L£T Z 10% ■ 11,5% LETNO OBRESTNO MERO. 30% POLOG. MOŽNOST STARO ZA NOVO. POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABUENIH VOZIL GOLF JX diesel 87 7.900 DEM R5 CAMPUS 5IV 91 10.600 DEM SEAT MALAGA1,5 i.e. CAT 90 12.000 DEM VW P0L0 G40 92 21.800 DEM FORD 160 D TRANSIT 89 24.900 DEM Tam 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanovo 1, p p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224, fax: (0608) 41 626 telex: 35815TANSEV SI LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... Pestra izbira vozil RENAULT vas čaka v Levcu Prepričajte se o naši ponudbi! Vozila RENAULT vas nikoli ne razočarajo. Prijetne prvomajske praznike vam želi RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel. 063 28-515,441-867 RENAULT priporoča elf RENAULT . AVTO ŽIVLJENJA I O 912 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 28.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 PoroCila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše Čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1.MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.00 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 3.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4.MAJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju občine Velenje V tednu od 18. 4.1994 do 24.4.1994 so povprečne 24-urne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh: 21.4. AMP Topolšica 110 mikro-g/m3 ■ SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTOR MAX. POLURNE KONCENTR. od 18.4. do 24.4.1994 konc. SO 2 (mg/m3) TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE 18.4. 22.4. WM 19.4. □ 23.4. I I 20.4. H 24.4. Za vse, ki ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. Trgovina11 JOŽE" PESJE (Velenje), Špeglova 16 Telefon: 851-574 NOVA TRGOVINA ZA VRTICKARJE IN KMETOVALCE!!! * orodje za vrt in kmetijstvo (vrtne kosilnice, motorne žage, škropilnice...) * gnojila, humosna zemlja * vse vrste semen, krmil za živino, Hobby program za hišne ljubljence * usnjena galanterija (ženske torbice, etuiji, zaščitne rokavice) * ...in še kaj vredno ogleda in nakupa! Kar nimamo - na željo kupca naročimo! Vljudno vabljeni! Del. čas: delavnik 8. -17. ure, sobota 8. -12. ure IŠČEM MLAJŠO UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in varstvo 11 mesečne punčke. Zažel-jen lasten prevoz. Telefon 892-351. V CENTRU VELENJA ODDAMO delno opremljeno enosobno stanovanje za dobo dveh let. Kasneje možnost odkupa. Ponudbe pod šifro "CENTER". ROLETE, ŽALUZIJE, IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. Boris Kurent, telefon 061-320-639. mali OGLASI TOR GORENJE s koso, ugodno prodam. Telefon 858-597. CEMENTNO STREŠNO OPEKO 100 kom prodam. Telefon 892-241. SKORAJ NOVE KLETKE za zajce činčila prodam. Telefon 885-588. NUDIMO ZIDARSKE IN FASADER-SKE storitve. Telefon 831-728. JUGO KORAL 55, letnik 90, oktober, prodam za 4^00 DEM. Telefon 858-851 zvečer. OSEBNI AVTO POLONEZ, letnik 80, registriran do 95/4, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0602-55-449. POTREBUJEM ŠOFERJE Z DOSTAVNIMI AVTOMOBILI. Telefon 721-520, Drago Fajfer, Polzela, Podvin 5. NATAKARICO ALI NATAKARJA ZAPOSLIMO za nedoločen čas. Oglasite se osebno! Picerija Ci-gler, Šoštanj. MLADIČE ČRNIH VELIKIH ŠNAV-CERJEV PRODAM. Starši so predstavljeni v reviji Kinolog 3/94 in v reviji Moj pes 4/94. Telefon 851-902. MALO RABLJEN MOTO KULTI VA- ODDAMO BIFE S TERASO - BAZEN VELENJE. Čas oddaje 1.6. do vključno 30.8.94. Pisne ponudbe sprejemamo do vključno 12.5.94. Ostale informacije ŠRZ Rdeča dvorana ali po telefonu 855-741. VIDEO KAMERO SAMSUNG prodam. Telefon 858-627. POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA KUPIM. Petrovič, telefon 854-931. KOLO PONY, modre barve, odlično ohranjeno, kakor novo, poceni prodam. Telefon 852-996. R-4 GTL,letnik 86, prodam. Telefon 850-625. KUPIM RABLJENO, ŠE UPORABNO OMARO za konfekcijo in perilo. Telefon 855-450. MLADIČE PASME RESASTI FOK-STERIER, starša imata odlično telesno oceno, prodam. Telefon 855-696. KOKER ŠPANJELE, čistokrvne, prodam. Telefon 779-292. MLAD PAR NAJAME V VELENJU ENOSOBNO STANOVANJE, brez predplačila. Telefon 856-033. PARCELO V BEVČAH veliko 1700 m2, prodam. Telefon 853-147. CITROEN GS, letnik 1980, v voznem stanju, neregistriran in leto dni staro italijansko otroško gorsko kolo, ugodno prodam. Telefon 850-315. ZVOČNIKE SOUND CRAFT 2 x 120 W ugodno prodam. Telefon 855-178. CITROEN AX, kovinsko moder, 5 vrat, garažiran, star 5 let, prvi lastnik, prodam. Telefon 852-240. DVE NOVI PREŠITI ODEJI prodam po 3000 SIT. Telefon 851-241. V MOZIRJU NA PODVRHU prodam do I. plošče pozidan objekt. Telefon 844-353 zvečer. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto IZBELAVA HA6R0BNIKIV, OKENSKIH PDL1C, TLAKOV... Po ugodni ceni polagamo marmor! V SPOMIN V ponedeljek 2. maja bo minilo leto dni, od kar si nas za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in boter Spet je prišla pomlad v deželo, se vsak življenja veseli. Pred letom dni še poln življenja, načrtov novih si snoval, še slutil nisi, da pred tabo, je dan, ko tiho boš zaspal. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. OTO RAMSAK ml Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet. Vsem iskrena hvala! Žalujoča starša in sestra Nuša z družino. ZAHVALA Mnogo prerana kruta usoda je iztrgala iz naših src dragega moža, očeta, sina, brata, strica in dedija 4; / MARJANA BREZNIKARJA 30.6.1940 -18.4.1994 iz Velenja / Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala velja tudi bolnišnici Celje, častni straži, godbi RLV, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, upokojencem RLV in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala tudi družinam Felicijan, Krofi, Čujež in trgovini "Joca" za njihovo pomoč. Žalujoči: Žena Fanika, hčerka Tatjana z družino, mama ter brat in sestre z družinami in ostali sorodniki. Smrt se izlila je v bledo obličje, pogledje zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. Gostišče pri Vidi se zahvaljuje za poslovno pomoč in razumevanje kolektivu zdravilišča Terme Topolšica. Prav tako pa se za razumevanje zahvaljuje tudi svojim stalnim gostom. Kolektiv Gostišča pri Vidi Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ANTONA GORSKA iz Zavodenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, še posebej za prizadevnost dr. Lazarju, sestri Hediki, govornikom, pevcem, godbi, nekdanjim sodelavcem RLV, REK-u, častni straži, gospodu dekanu za opravljen obred, hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče in žalne telegrame. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. VSI NJEGOVI Truplo tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta, opa, brata, strica MARTINA PETKA Kidričeva 8, Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo bolnišnici Slovenj Gradec, dr. Plešivčnikovi, dr. Janežičevi, sosedom Kidričeve 6-12 in Graškogorske ulice, sodelavcem RLV ter godbi, ZZB NOV Desni breg, Društvu upokojencev, Gorenje GA Sektor kakovosti. Hvala gospodu Mihu Valenciju za poslovilne besede in pevcem za odpete pesmi. Enako zahvalo izrekamo gosodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Slava, hči Stanka, zet Miran, vnuk Timotej in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANGELE JAVORNIK SIVSKE MAME iz Plešivca, stanujoče v Lepi njivi 13.5.1907 -19.4.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Prisrčna hvala dr. Stupaiju za dolgoletno zdravljenje na domu in tudi patronažnim sestram ZD Velenje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. VSI NJENI "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje st. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novi- SedeZ uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, Rač. prelom in oblikovanje: kftflil l IW1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. uviiL-en ineo proizvoae inrormauvnega značaja iz lOCKe, tanrna narii\ Doto, Dihi^r;^ . . ' . ..„*,„„ . . - številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. nar>'h Heter hfintanc (oblikovalec). trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. "Tudi zame Je bila to uvodna tekma nove sezone, zato nisem mogla doseči vrhunskega rezultata. Vedeti je treba, da sem v Velenje prišla po štirinajstdnevnih pripravah in po dvanajstih urah vožnje, želela pa sem priti na otvoritev, saj bom tu še večkrat tekmovala in dosegala, upam, še boljše rezultate," je dejala po dobrem teku Brigita Bukovec. Rekli so: Janez Aljančič, Predsednik SZ Slovenije: "Vsi smo veseli takšnega objekta; to ni mala reč samo za Velenje, ampak za vso Slovenijo, zato hvala vsem, predvsem pa Rudniku lignita Velenje. Posebej smo lahko ponosni, da se je otvoritve udeležil tudi predsednik Mednarodne atletske federacije dr.Primo Nebiolo, ki se je direktno z letališča pripeljal sem z mano uro in pol daleč, da pozdravi Velenjčane, jim čestita za ta objekt, nam olepša ta dan, od tu pa je odpotoval na Bled na sestanek Evropske atletske federacije. To dokazuje, da je tudi on vesel tega našega in vašega uspeha. Naj vidijo po svetu, da tudi mi, v majhni Sloveniji, v majhnih mestih in ne samo v milijonskih, nekaj zmoremo narediti. Slovenska atletika brez dvoma napreduje in s takšnimi objekti bo še bolj. Velenjčanom želim čim več uspehov na tem lepem stadionu." Priznanje prvega moža svetovne atletike Dr. Franc Žerdin je s strelom iz štartne pištole odprl prenovljen športni objekt - Največje priznanje vsem, ki so zaslužni za ta prelep športni objekt, navzočnost Mednarodne atletske zveze IAAF dr. Prima Nebiola - Prvi rekord tekla Jolanda Steblovnik Petkov dan bo v kroniki velenjskega atletskega kluba gotovo zapisan z najlepšimi črkami. Velenjska atletika in z njo slovenska je dobila prekrasen, tako so izjavljali vsi gostje in atleti, atletski objekt, ki bo gotovo omogočil nadaljnji razcvet atletike v Šaleški dolini in seveda tudi v celotni državi. Mnogo občanov seje udeležilo otvoritve, med njimi so bili tudi ugledni gostje slovenske atletske organizacije, predstavniki izvajalcev, najbolj pa so se vsi razveselili prihoda dr.Prima Nebiola, ki je med drugim dejal, da je zelo vesel ob pogledu na prelepo atletsko stezo, ta športni objekt, ki se lepo ujema z naravo. Hkrati gaje razveselilo, kot je dejal, da je navzočih toliko mladih. Praznično atletsko popoldne in otvoritev slovenske atletske sezone so z nastopom popestrili tudi velenjski godbeniki z igranjem koračnic. Na samem začetku je vsem izrekel dobrodošlico pred- sednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in se zahvalil z naslednjimi besedami: "Dovolite mi, da se vsem, ki ste sodelovali pri prenovi našega mestnega stadiona, zahvalim v imenu vseh organov naše občine, z željo, da se atletika v Velenju ob prenovljenem stadionu ponovno razcveti, kar bo najboljše plačilo za ves vaš vloženi trdu in delo." Ko je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin s strelom iz štartne pištole sporočil atletom, gledalcem, gostom, so po novi stezi najprej stekli cicibani z balončki in nato se je začelo zares. Otvoritev prenovljenih atletskih objektov je velenjski atletski klub skupaj s slovensko zvezo združil z državnim prvenstvom v posameznih disciplinah in madna-rodnim atletskim mitingom. Prisotni so najprej spremljali državno prvenstvo v teku na 10.000 metrov za članice in mladinke, kjer so sicer nastopile le štiri tekmovalke, med njimi domačinka Slava Poz-nič, ki se letošnjo sezono posla-valja s tekmovalnih prog; no, ne povsem, tekmovala bo še naprej, vendar kot veteranka. Z veliko prednostjo je državni naslov osvojila naša najboljša tekačica na dolge proge Helena Javornik, ki bo sedaj ves trening usmerila v maraton, saj bo v tej disciplini nastopila ne evropskem prvenstvu v Helsinkih. Burno in navdušeno so gledalci pozdravili zmago Jo-lande Steblovnik v teku na 1.000, saj je pritekla nov državni članski rekord, prejšnjega je imela prav tako Velenjčanka Natalija Mraz. Jolanda je ob tem vriskala od veselja, za nagrado paje prejela lepo kolo. Podobno je navdušil tudi Bekim Bahtiri, ki je domačemu atletskemu klubu pritekel državni naslov na 10.000 metrov, na najvišjo stopničko pa sta stopila tudi Izudin Hrapič v teku na 2.000 metrov ter Marko Štor na 100 metrov. Veliko zanimanja sta seveda vzbudila tudi ženski tek na 100 m z ovirami, kjer je prepričljivo, z zelo dobrim časom, zmagala najboljša slovenska atletinja Brigita Bukovec in moški tek na 400 m ovire, kjer je prav tako z veliko prednostjo zmagal najboljši slovenski tekmovalec Miro Kocuvan. Žal, je konec mitinga delno pokvaril močan naliv, zaradi česar skakalci v višino niso opravili vseh predvidenih skokov in so si prvo mesto prijateljsko razdelili kar trije skakalci. Kljub dežju je petkov praznični atletski dan v Velenju povsem uspel. Ponosni velenjski atletski delavci pa so se zahvalii ob koncu s priznanji zaslužnim izvajalcem ter s praktičnimi nagradami, ki so jih omogočili mnogi pokrovitelji, atletom in atletinjam ter njihovim trenerjem, da so so s svojimi nastopi olepšali ta atletski dan. ■ Stane Vovk Steza je iz najsodobnejšega materiala nemške firme Balsam. Jolanda Steblovnik se je veselo popeljala s kolesom, Njen predstavnik je izročil predsednici kluba Dragici Kotnik darilom za prvi rekord na novi stezi, otvoritveni ključ, narejen iz iste snovi. V petek v Velenju - praznik slovenske atletike Navdušil je tudi Bekim Bahtiri Požar povzročil ogromno škodo rBredesen, Otesen, Šakala...] Dva zastrupljena z ogljikovim monoksidom Velenjski smučarsko skakalni klub tudi letos načrtuje organizacijo mnogih tekmovanj v klubskem, regijskem, državnem in mednarodnem merilu. Za uvod bodo pripravilo tekmo, na kateri bodo preiskusili vse tehnične službe pred najpomembnejšo tekmo sezone od 24.do 26,junija, ko bo ob rudarskem prazniku tekma za "rudarsko svetilko" in seveda dve tekmi "ski jumping chalenger". Tudi letos so marljivi delavci SSK Velenje že navezali stike z zares najboljšimi svetovnimi skakalci. Za sedaj so udeležbo že potrdili takšni asi, kot so Bredesen in Ottesen z Norveške, Cec-con iz Italije, prijavila se je japonska reprezentanca, prav tako Slovaška in Češka s Sakalo na čelu. Ob tem moramo omeniti, da je zaradi slabih rezultatov slovenskih skakalcev v minuli sezoni prišlo do korenitih sprememb v vodstvu slovenske zveze. Tako so 22. aprila izrekli nezaupnico direktorju nordijskih reprezentanc Lojzetu Gorjancu. O novem bodo odločali 5. maja, že sedaj pa so potrdili Branka Dolharja za vodjo strokovnega sveta, ki bo določil trenerje in pripravil program dela za naprej. SSK Velenje bo programsko in volilno konferenco pripravil 5. maja in si ob tej priliki zastavil še trdnejše cilje za naprej, vse v želji, da bi dosegali še boljše rezultate, pogoj zanje pa je tudi, da klub čim prej izplava iz velikih finančnih težav. Pomlad je tudi čas čiščenja našega okolja, zato so se tudi skakalci odločili, da počistijo nesnago okrog skakalnic, ki jo največkrat "prispevajo" nepridipravi, ki sem velikokrat prihajajo. Očiščevalno akcijo so pripravili minulo soboto mm mm mm mm n h mm H mh mm mm mm Mi ^m mm ^m J V nedeljo, malo pred pol osmo zvečer je bilo, so predirljivi zvoki siren naznanili požar, do katerega je prišlo v stanovanju Matije Paviča, v 4. nadstropju stolpnice na Kersnikovi 1 v Velenju. Policisti in kriminalisti, ki so si kraj požara ogledali, so doslej ugotovili, da je do požara prišlo zaradi igre petletnega dečka. Ta je v manjši spalnici z navadnim plinskim vžigalnikom zažgal kavč. Ko je kavč že močno gorel, je pritekel v sobo, kjer sta starša gledala televizijo in povedal, da v njegovi sobi gori. Oba sta stekla v sobo, hotela gasiti, vendar jima ni uspelo, saj se je požar hitro širil po celem stanovanju. Najprej je zgorela omara v spalnici, od tam pa se je požar širil po leseni steni na hodnik in v ostale tri sobe. V sobi, kjer je do požara prišlo, je popolnoma zgorelo vse, tudi osebni dokumenti obeh zakoncev Pavič in dva okna. V stanovanju so popolnoma uničena vrata štirih prostorov, razpo-kala so stekla. Ob vsem pohištvu, ki je zgorelo, so ognjeni zublji uničili tudi videorekorder, TV sprejemnik, glasbeni stolp. V ostalih prostorih stanovanja paje nastala prav tako ogromna škoda, saj je tisto, kar je ostalo močno zakajeno, podobno kot tudi stropi. Po neuradni oceni je nastalo škode za vsaj 700.000 tolarjev, vprašanje paje, če je ni še veliko več. Kot smo lahko zvedeli pa Pavičevi stanovanja, ki so ga šele pred kratkim temeljito obnovili, niso imeli zavarovanega. Škoda bo gotovo ogromna, saj je ob povsem uničenem stanovanju Pavičevih precej škode tudi na hodniku stolpnice. V požaru je prišlo tudi do poškodb stanovanja Milana Osred-karja v petem nadstopju. Na otroški sobi sta se razbili dve šipi, več jih je popokalo zaradi vročine. Gasilci pa so na vhodnih vratih, da so lahko prišli v stanovanje, pri vlomu poškodovali notranje letve na podbojih. Požar je naredil veliko škode tudi stanovalcem nadstropje nižje. V stanovanju Milene Zupane v 3. nastropju je voda tekla v otroško sobo na sredini stropa, v drugi sobi je tekla pri ceveh centralnega ogrevanja, močno so imeli namočen itison. Pri gašenju požara sta se dve osebi zastrupili z ogljikovim monoksidom. V bolnišnico Topolšica so z reševalnim vozilom odpeljali 19 - letnega Damjana M. in 14-letnega Predraga N., oba iz Kersnikove 1, zdravniško pomoč pa je iskala tudi Alenka G. iz istega bloka. Požar so pogasili gasilci GD Velenje in GD RLV. V požaru na Kersnikovi 1 v Velenju je nastala ogromna materialna škoda, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom pa so dva od stanovalcev morali z rešilci odpeljati v bolnišnico Topolšica, zdravniško pomoč pa je iskala še ena oseba, (foto: vos)