g=a Ithaja ob 4. zjutraj, ea Stane mesečno Dm as—; za inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi do tarifu. Uredništvo l Ljubljana, Knaf.ova ulica štev. 5/I, Telefon štev. 72, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravntStvo: LJubljana, PreSernov« ulica št 54. — Telefon it s& Inseratnl oddelek 1 LJubljana, PreSei-nova ulica št 4. — TeJefon St_ «q» Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« 6t 1. — Celje. Aleksandrova cesta Račun prt postnem ček. tavodn 1 Ljub jana št 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 19. maja. Ponovna kapitulacija Stjepana Radiča in to pot kapitulacija na vprašanju korupcije. nagobčnik Radiču od binkošt-nega pondeljka nadalie in koniinacija njegova do 30. junija, to so vse znaki, da gre s tem možem končno h kraju. Nečuvena elastičnost v načelih, v res-nicoljubju in taktični skoki niso mogli rešiti naravnega propada moža, ki je z lažnivo demagogijo pritegnil hrvatske mase nase, a iih bo tudi izgubil. Iz vse Hrvatske prihajajo vesti, da ugled Radičev na vsej črti pada. Zlasti je popolnoma omajana Podravina. ki se je poprej odlikovala po veri v Radica. Nekaj časa so se seljaki, ko so zaslišali o skokih svojega vodje, tolažili, češ <-zna Stipa šta radi». a popolna brez-uspešnost že 10 mesečnega «dela» v vladi zlasti glede kmečkega proizva'al-ca. od dne do dne pospešuje notranji razkroj v radičevščini. Ona ni več borbena. sramežljivo se brani, posluša že nasprotnike, maje z glavo. Nič več ne žrtvuje, kakor v prošlih časih. «Dom» se krči. zbirke so se posušile, prosto vol ini agitatorji so se skrili — vera ie izgubljena. Radič to čuti in se zato krčevito drži vlade. Dne 14. t. m. zvečer pod vtisom lažnive hvale, da bo potegnil Ljuba Jo-vanovčč 30 do 40 radikalov nase. na sramoten način prevari zaveznike in zruši vlado. A že 15. maia vidi. da se je zmotil in da je Ljuba Jovanovič političen mrlič. Nastopa doba preklicev, umikov. žrtvuje se i Pavla Radiča. a Stipa mora v konfinacijo z nagobčnikom Presneto mora iti slabo Radiču, da se tako boji opozicije. Rajše popije cel gnoj iz Beograda, kakor da riskira. da mora HSS v opozicijo. Vse izgleda. kakoT da nevidna roka polahko a sigurno ubi'a predvojne separatistične politike. Naš g. Korošec ie bitko izgubil že 1. 1924. in je od tistih-mal končno izločen iz vseh odločitev. Od tedaj je SLS v notranjem razpadu in pozna jo vsa država v dno njene predvojne duše. RadTčeva lanska kani-tulaciia je odnesla SLS zadnje nade na revizijo ustave. Danes se klerikalcev nihče več ne boji. Seda' na 'e na istem potu g. Radie s svojo HSS. Izgubil je zanimivost in nazadnje se uvideva, da je zunai votel, od znotraj ga ra tudi ni mnogo Od meseca do meseca se krnši Radič in hiti za Korošcem v vrsto premaganih in ab-sobnranih. Toliko bo'i se nam čudno zdi. da so se našli v takem propadanju v Sloveniji možje, ki so se oklenili Radiča. Neki imeli Narodno skupščino, ki bo res vredna tega imena. Razorožitvena predkonferenca v Ženevi Ženeva, 19. maja s. Komisija za pripravo ir.-s dna redne razorožitvene konference je danes razpravljala o dveh vprašanjih, ki se glasita: 1. Ali nai se proučavanje nanaša na tak-zvano vojno oboroževanje, ali pa naj se cmeji na oboroiževanje v miru? 2. Kaj je razumeti z znižanjem in omejitvijo oboroževanja, raznimi oblikami, ki jih lahko zavzame znižanje ali omejitev čet na suhem, na vodi tn v zraku? Kcanisija Je sklenila izvoliti poseben pododbor, ki naj' loli tehnična in vojaška vprašanja od političnih. Redakcijski odbor je bu 'takoj izvoljen. Končno je komisija sklenila, da se vsa nevojaška vprašanja tekom razprav izreče odboru, ki je bil izvoljen včeraj. Angleška rudarska stavka Danes odločitev? London, 19. maja. (radio) Izvršni odboj radarjev je danes razpravljal več tir o položaju, ki je nastal radi vladnih predkgov. Jutri bo podal odbor plenarni seji rudarskih delegatov poročilo o položaju. Ves up na mirno rešitev spara sloni na utrodnem Izidu te seje. Mcfžno je, da sprejme plenurn rudarskih delegatov vladne predloge, ali Pa da pooblasti izvršni odbor za nadaljevanje podajanj. Tudi ni Izključeno, da preda vso zadevo poto-m glasovanja rudarjem v d:rektno rešitev. Izvršni odbor ni pooblaščen pristati na znižanje mezd te na podaljšanje delovnega časa. O skupni seji vlade in rudarjev oziroma lastnikov se do sedaj še nI ničesar doJoči'o. Vlada izjavlja, da J« pripravljena vsak čas na sestanek z delegati ene te druge stranke. London. 19. mala (radio) Na konferenci ravnateljev angleških že!s*nlc Je bB spre-let skleo. da se za blnkoStne pravnike (»meji železmškl promet. Po cenitvi konservativnih" krogov Je veljala splošna stavka andeško industrijo 30 milijonov funtov. Posledice stavke bodo trajale še več mesecev. Kitajska kriza Berlin, 19. maia. h- Po vesteh Iz Pekinga so se ponesrečili vsi poskusi sestaviti novo vlado. Po 10 mesecih brezdelja zopet velik delovni program Mučen vtis vladne objave o delovnem programu, k! ponavlja prazne obljube prvega RR režima. — Notranje skrbi v obeh R. Beograd, 19. maja. p. Objava »delovnega programa« najnovejše RR vlade je napravila v politični javnosti utis. ki ga vlada gotovo ni nameravala izzvati. Ta nujni program je namreč skoraj dobesedno isti, ki ga je postavila pred 10 meseci prva RR vlada. Ostal je v celoti neizvršen in to navzlic temu, da je v prvih mesecih režim RR bil na znotraj prilično solidaren, da je bila takrat avtoriteta g. Radiča velika in da je bila vladi na razpolago trdna dvetretjinska večina in delavoljna Narodna skupščina. Danes ie situacija popolnoma drugačna in Uzunovlčeva vlada se sama smatra za provizorij, ki takorekoč sam šteje dneve svojega življenja. Da je pod temi okolnostml objava obširnega delovnega programa le poizkus natrosHI javnosti nekoliko peska v oči, je evl-dentno. Vlada je v ostalem danes s karakteristično gesto sama potrdila, kako malo računa z resnim de^om v parlamentu. Akoravno je projekt zakona o izenačenju davkov (ki smo ga svoječas-no že objavili, op. ur.) povsem nepredelan in so se. ko ga je vlada svo; asno vzela v pretres, pokazala g!ede*mego-vih določb tako bistvena nasprotstva. da je bil že po prvih razgovorij odstavljen z dnevnega reda. jt mini£jj ski svet na nocojšnji svoji sej? po povšH kratki debati sumarično ta projekt oaobril jn sklenil ga predložiti Narodni skupščini. Eden od fundamentalnih zakonov vsega našega državnega žr ajenja pride torej pred parla>qe,ntc-ii-e da bi ga bila vlada sama preštudirala! Zgod'lo se je to samo zato, ker vladni trosi sploh na to ne računajo, da bi prišel zakon v tej Strah pred Radičevo prevrtliivostjo Vlada se boji da bo Radič 25. t. m. zopet postavil vse na glavo. — Radikali grozijo radičevcem z Narodnim blokom. — Klerikalci proti ponovni pokrenitvi korupcijske alere v Narodni skupščini. Narodni skupščini v rešitev. Isto velja tudi o večini ostalih projektov in resno se misli menda Ie na italijanske konvencije. glede katerih pritiska Italija, ki bo od njih imela glavno korist. Značilno je, da vlada v svojem delavnem programu ne navaja nobenega ukrepa za pobijanje korupcije. Nasprotno stoji, da je vlada odločena odkloniti projekt zakona o pobijanju korupcije ter se tudi ne mara več spuščaM v vprašanje anketne komisije za preiskavo korupcijskih afer. V tem oziru je ugotovljena popolna soglasnost obeh vladnih klubov, tem večje pa je ogorčenje javnosti. Glavno skrb delajo vladi razmere v obeh koaliranih strankah. Radičevci. ponižani in kompromitirani, spoznavajo, da so zabredli v opasno stanje. Oni. ki drži celo stranko, ie po diktatu radikalov deportiran in s tem se še povečava opasnost notranjega razkrajanja. Razmere v radikalskem klubu so zelo mučne. ker velik del radikalov obsoja sramotno kupčijo z HSS in smatra, da si je NRS s tem pred narodom napravila nepopravljivo škodo Reči se sme, da dozorevajo kritični dogodki, ki .iih vlada brodolomnega režima ne more niti ustaviti. niti preprečiti in ki mečejo svojo temno senco na g. Uzunoviča in njegove. . Beograd, 19. maja p. Novi minister. za agrarno reformo dr. šbenik je bil nocoj dalj časa v avdijenci pri kralju, ka.eremu je predložil nekatere manjše ukaze v podpis in mu razložil svoje agrarno .politiko. Beograd, 19. maja p. Kakor običajno po vseh večjih potresih in preokretlh v situaciji je tudi po poslednji krizi nastopilo v političnem življenju zatišje. Danes ni bilo nobenega značilnega momenta. Vlada trdi že dva dni, da pripravlja posle za Narodno skupščino. Med strankami vladne večine obstoja zeio mnogo važnih vprašanj, katerim se ie vlada do danes izognila. Z ozirom na dejstvo, da ;e Radič za 26. t. m. sklical v Zagreb sejo HSS je bilo opažati v vladnih krogih izvestno vznemirjenje. Zlasti nervozni so radičevski ministri, ker so prispele iz Zagreba vesti, da se Radič pripravlja na novo presenečenje in da nj izključeno, da bo 26. t. m. nastopil ter zopet postavil situacijo na glavo, ker ga popolna izločitev iz vlade, iz katere je moral tudi njegov glavni poverjenik Pavle čimdalje bolj grize. Tudi radikali čuti o vso uesigurnost situacije ter so zato že začeli groziti. Na splošno presenečenje je glavno glasilo NRS »Samouprava51 danes objavila uvodnik, kjer v formi polemike proti Ljubi Jovanoviču plaši radičevee _ z Narodnim blokom. »Predvsem ugotavljamo« pravi »Samouprava« — da radikalna stranka z vstopom v politično sodelovanje s HSS ni zapustila političnega programa Narodnega bloka. Ravno nasprot no, z omenjeno kombinacijo je skušala oia- čiti svoji moč, potrebno za izvršitev tega programa. Z nobeno besedo ni radikalna stranka v pogodbi o sporazumu opustila niti ene točke tega političnega programa«. Ta skrajno cinična grožnja ie radičevee hudo oplašila in ves dan so stali v zvezi z Zagrebom, da preprečijo nove prevrtljlvosti svojega vrhovnega šefa. Tkzv. ožji cpozicijonalci so imeli sestanek na katerem s" razpravljali r> stališču vtede, da je korupcijska stvar v parlamentu odpravljena. Mišljenja glede nadaljnega postopanja so bila deljena. Klerikalci so zastopali stališče, da naj se ponovna interpela-cijska akcija ne pokrene. ostali so bili mnenja, da je treba vložiti novo interpelacijo, katero bi posi. Kumanudi opremil z novimi podatki Nekateri so bili mnenja, da se naj razprava -o korupcijskih aferah obnovi povodom pretresa predloga o zakonu proti korupciji. Ker pa vlada tak zakon odklanja, bo očividno še dolgo traialo predno bo prišel na dnevni red. Izgleda, da je zmagalo stališče davidovičevcev, kj so za ponovitev Interpelacije. « Vse stranke se pripravljajo na prihodnje se'e parlamenta, ki kakor izgleda ne bodo potekle mirno. »Ako sploh do njih pride«. — je menil danes eden od radikalskih prvakov. Ministrski svet odobril konvencije z Italijo Sklenil predložiti pomanjkljivi projekt o izenačenju davkov Narodni skupščini. Beograd, 19. tnala. p. Od 6. do 9.30 zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bil po kratki sumarični razpravi projekt zakona o Izenačen« neposrednih davkov odobren ter je bil finančni minister pooblaščen, da predloži ta zakonski načrt Narodni skupščini. V ostalem delu seje so pretresali konvencije med našo državo in Italijo. Temu delu seje ministrskega sveta so prisostvovali tudi naši delegati, ki so delovali pri sklepanju teh konvencij: dr. Rybaf, dr. Avramovič ln dr. Todorovič. Po daljši razpravi so bile vse te konvencije sprejete. Obenem s konvencijami, ki so bile sprejete včeraj, bodo tudi te predložene Narodni skupščin; v ratifikacijo. Na prihodnji seji ministrskega sveta se bo razpravljalo o nettunskih konvencijah. Nocoj so bile sprejete nastopne konvencije: Konzularna konvencija, konvencija o nastanjevanju, dalje 4 železniške konvencije: o prometu, o tranzitu, o splošni službi med Jugoslavijo in Italijo, o onem delu južne železnice, ki se nahaja na reškem ozemlju, konvencija o direktnih tarifah med Jugoslavijo ln Italijo glede tranzita, kakor tudi glede našega uvoza ln izvoza v Italijo, dalje konvencija o skupnih obmejnih postajah na Reki, Rakeku in Boh. Bistrici. Dalje je bilo sprejetih nastopnih šest konvencij: O vrnitvi stvari, ki so bile v vojni odnešene z enega ozemlja na drugo ozemlje, o javni pomoči, ki se da e osebam, ki so prišle v breme javne oskrbe o olajšavah glede trgovskih družb, ki imajo svoja podjetja v obeh državah ter dve poštno-brzo.iavno telefonske konvencije ki obsegata v večjem delu tartie. Vse te konvencije bodo prihodnje dni predložene Narodni skupščini. Jutri zvečer odpotuje v Ženevo naš minister za zunanje stvari dr. Ninčič kot šef naše delegacije na konferenco za razorože-vanje. Ostal bo na poti največ 10 dni, ako bo smel čas bo šel za dva dni tudi v Pariz. Danes dopoldne ie Ninčič dalj časa konferi-ral z g. Uzunovlčem. Fašistovski protest proti našemu časopisju ram, 19. maja s. Mussolinijevo glasilo »Popolo di Roma« pojoča, da je Italijanski poslanik v Beogradu storil pri jugoslovenski vladi korake, da lo opozori na to. da Jugoslovensko časopisje v glavnem prinaša Izmišljene vesti o Italiji, ki naj bi sedanjo italijansko vlado dio in ljubezen do petja sploh. V svrho vzgoj e naraščaja pevovodlj našim pevskim društvom na deželi priredi ZKD v Ljubljani od 4. do 6. junija velik pevski tečaj pod vodstvom znanih skladateljev in strokovnjakov. Vsi, ki se zanimajo za petje, bodo imeli obilo prilike za naobrazbo, ker ie spored predavanj, ki ga v naslednjem podajamo, kar najbolj poučen. Predavali bodo: O glasbeni zgodovini metoda po Battkeju 4 ure) prof. E. Adami! O fiziologiji, foenriki in Izobrazbi gla_ su (5 ur) prof. A. Grobming. O zgodovini • rbske, hrvatske m slovenske glasbe (3 ure) prof. dr. J. ManttuanL O temeljnih pojmih harmonije rav. F. Juvanc (4 ure). O organizaciji pevskih zborov in praktično pevo. vodstvo z vajami g. Z. Pretovec (4 ure). Poleg tega priredita fz prijazne naklonjenosti oa čast udeležniboiv tečaja s Orkestralno društvo Glasbene Matice« Ljubljana i;i pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v petek dne 4. junija ob 20. uri v dvorani Elitnega Kina Matica velik koncert z izbranim sporedom. Na sporedu so pa še druge prireditve, kakor poset pevske razstave, prirejene v počaščenj c tečajnikov od pevskih društev »Ljubljanski Zvon«. »Slavec« itd., nadalje obisk gledališča ln razne druge zanimivosti. Ugodnosti: 1) Poset tečaja je za vse članstvo ZKD popolnoma brezplačen, istotako obisk koncerta ter vseh ostalih s tečajem zvezanih prireditev. 2) Za cenejšo prehrano in po možnosti tudi za prosto prenočišče je preskrbljeno. 3.) Učiteljstvu, ki se tečaja udeleži, je dovoljen dvodnevni dopust dne 4. in 5. junija. (Odlok prosvet. odd. vel. župana za ljubljansko cblast P. br. 2754 z dne 31. 3. 1925.) 4) Tečajniki imajo slednjič tndi pravico do polovične vožnje po želez. n:;ah gl. odi. Min. Saobr. br. 3387 od 14. 4. 1926. Vsa društva obeh central Zveze kulturnih društev v LJubljani fci v Mariboru, ki svojih delegatov še niso priglasila, naj nam nemudoma sporeče: 1) Imena ln stan njihovih udeležnikov. 2) Pri učiteljstvu ime šo_ e Ln kraja, kjer poučujejo. 3) Izjavo, da rabi udeležnik člansko izkaznico za polovično vožrrjo. 4) Ali rabi udeležnik prosto prenočišče. Do tečaja Je le še malo časa, zato opozarjamo društva, da imena svojih delegatov sporoče takoj in ne odlašajo do zadnjega. Brez predhodne prijave se k teča. j'j ne bo pripustilo nikogar. Pričakujemo, da se bodo vsa naša društva v popolnem razumevanju važnosti tečaja z veseljem poslužila te izredne priložnosti v čim obilnejši meri. Vsem strokovnim zvezam! Delavska zbornica za Slovenijo nas prosi za objavo sledečih vrstic: Delegacija, ki je proučila izselitvene mo> žnosti in življenje pogoje naših rudarjev v Franciji, je izdelala o svojem študijskem potovanju poročilo, ki ga pošljemo v krat« kem vsem strokovnim organizacijam ru« liarjev. Iz poročila jc razvidno, da bi moglo ra« čunati za zaposlitev: A: V premogovnikih: !. Socicte des Mineš, Lens 250 rudarjev; 2. Societe des Mineš Courrieres Billy Mon« tignv 300 rudarjev. B: v železorudnikih: 1. Societe Metallur« gique de Knutange 1000 rudarjev; 2. So« cietc des Mineš Anderny Chevillon (Tuc« guegnieen) 200 rudarjev in 3. Societe d'Acierie de Longuwy (Tucquegnieun) 500, skupno 2250 rudarjev. Po informacijah ravnateljstva Trbovelj« ske premogokopne družbe ni računati, da bi mogla začeti družba z dosedanjim stale« žem delavstva v doglednem času polno obratovati. To bi se moglo zgoditi šele te« daj, ako bi zapustilo delo še okrog 800 de« lavcev, ki so že zaposleni. Še manj je se« veda računati na to, da bi mogli upati od 1. januarja do sedaj odpuščeni delavci in delavke, kojih število presega 1250, na po« novno zaposlitev. Ker je na drugi strani nemogoče, da bi mogli živeti rudarji, ki zaslužijo pri skrajšanem delu danes le po 500 do 600 Din na mesec, trajno s tem za« služkom, je računati, da bo izselitev za mnogo rudarskih rodbin edini izhod, ki jim ostane odprt. Po informacijah je okrog 250 rudarjev že na tem, da odpotujejo v Francijo. Pri tem položaju je važno, da se izvrši to izselje« vanje organizirano, da bo mogoče interese našega delavstva čim najbolje zavarovati. Z ozirom na to svetujemo, da se prijavlja« jo vsi rudarji, ki se žele izseliti pri svojih strokovnih organizacijah. Strokovne organizacije naj zahtevajo od Državne borze dela v Ljubljani, ki bo po« svetila emigraciji rudarjev posebno pažnjo, potrebne tiskovine, katere naj izpolnijo vsi, ki se želijo Izseliti. Nihče naj se ne seli na poziv privatnih posredovalnih agentov. Skavtizem in zdravje Poleg mnogih drugih ciljev in nalog, ki jih skuša skavtizem doseči, zavzema skrb za skavtovo zdravje eno najvažnejših mest. Ne samo zdravju bližnjega, temveč tudi zdravju in hlgijeni mladega skavta se posveča največja pozornost s strani voditeljev Pa tudi s strani skavtov samih. Tu Igrata važno vlogo skavtska vzgoja in skavtske ne ovira razvoj telesa alkohol, da mu ne uniči zdravega razuma. Zato skavt vobče ne pije. Ker hoče tudi imeti zdrava pljuča, zdrave oči in zdravo prebavo, ne kad[ ter se nasploh vzdržuje vseh telesu in zdravju škodljivih hotenj in nagibov. Z zdravim ln razumnim športom, s premišljeno tiiristiko ln z raoiionelno telovadbo skrbi, da mu osta Vod «Lastovica (Črtomirova četa) na izletu na Krimu. Pri kuhanja kosila. naloge, ki ena drugo izpopolnjujeta in izbolj šujeta. To in ono nalaga skavtu veliko skrb za največjo človeško dobrino — za zdravje. Ta skrb se kaže v popolnem razumevanju nevarnosti, s katerimi je ogroženo življenje doma ali zdravja na prostem. Skavt skuša dognati vse nevarnosti in jih odvrniti. On ve, kaj zdravju škoduje in kaj mu koristi, kake nevarnosti mu prete v tej ali oni okolnosti. In ker skavt ve, da Je v ozračju in povsod obilo kali, bacilov najrazličnejših bolezni, se jih izogiba s tem, da jih z umno higijeno zatira in ovira, doma in na potovanju, v šoli in na taborenju. Popolno spoznavanje zahtev higijene ima vsak iz vidnik docela v oblasti. Skavt je vedno pripravljen za temeljito spoznavanje bolezni in drugih poškodb. On pa je tudi dejansko pripravljen, s tem, da skrbi, da ie njegovo telo odporno in močno, da je utrjeno za bivanje na prostem, da mu ne morejo škodovati vre/treske neprilike. Skavt skrbi, da mu neta duša in telo večno mlada in nesprejemljiva za bolezni. Solnce, zrak in voda so najljubši užitek vsakemu skavtu. Zato pohiti, ko le more, ven v prirodo, bodisi v zimskem kakor tudi v letnem času. On čita knjigo prirode in doumevanje nje mu je najepša in najzanimivejša zabava. S pravilinm ocenjevanjem nevarnosti, ki pretijo mlademu, pa še neizkušenemu skavtu v naravi, skrbijo njegovi voditelji, zdrav niki in drugi v tej stroki izobraženi skavti, da ga v vsem pouče in posvare. In le malo, malo Je takih slučajev, da bi kak skavt, bodisi na izletu, ali taborenju resneje zbolel. Zatorej stariši, zaupajte svojo deco skavtom brez skrbi na taborenju, na izletih, kaj- Štirje Jezdeci Hpohalipse i Rudolfo Valentino — Alice Terry 9 H i ■BaasazE lun a tj skavtizem si je svest vseh opasnosti, ki prete našemu zdravju in njegovi pristaši so vedno — pripravljeni! Previdni pingvin. Izredni občni zbor društva „Merkur" Devet častnih članov. Snoči se je vršil v prostorih Gremija trgovcev v palači Ljubljanske kreditne banke izredni občni zbor trgovskega društva »Merkur«. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je otvoril predsednik gosp. dr. W i n d i s c h e r, ki je uvodoma pozdravil zborovalce in konštatiral sklepčnost. Na dnevnem redu občnega zbora sta bili samo dve točki, in sicer nagovor predsednika in volitve novega odbora. Gosp. predsednik je naglašal, da je zanimanje za društvene prireditve v zadnjem času zelo naraslo in da so se tudi vezi med članstvom in vodstvom zelo poglobile. Posebno agilno delujeta pevski in godbeni odsek, ki ponosno in čvrsto nastopata. Društvo je skrbelo tudi za strokovno in splošno naobrazbo svojega članstva. V zimskem času je bilo prirejenih več tečajev, in sicer za nemščino, italijanščino, srbohrvaščino, za slovensko stenografijo, za knjigovodstvo in pevsko teorijo. Vsi tečaji so bili dobro obiskani in so dali ugodne rezultate. Po govoru predsednika je gosp. M e 11-c e r predlagal, da se imenuje več članov za njihove izredne zasluge za častne člane društva. Predlog- je bil soglasno sprejet in so bili izvoljeni za častne člane: Ivan J e 1 a č i n st., dr. M u r n i k, dr. Win. d 1 s c h e r, Ivam K o s t e v c, Ivan F, K o-v a č, Ignac Novak, Pavel H a b j a n, Hamuš K r o f t a in Ivan Volk. Nato je bil na predlog gosp. Z e 1 e n i k a izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Windischer, I. podpredsednik Josip Kavčič, II. podpredsednik Rihard T o r y. Iz vrst samostojnih trgovcev in trgovk so bili izvoljeni v odbor: Pavel Fa-biani. Ivan Jelačin st., Ivan Jeras, Avgust Jurjovec, Fran Kovač, dr. Rudolf Marn, dr. Viktor Murnik, Ignacij Novak, Anton Ravhekar. Anton Verbič, Josip Winter, Franc Zebal, ga Jelka dr. Bretlova in ga. l?UBfc?AMfKI DVOR Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Po velikem svetovnem uspehu veleiilma .Črni angel* ie izdala tvornica First National New-York, U. velefllm Jornia, milllonorleva hči" Ljubavni roman današnjih devojk in devojk nekdaj. V glavni vlogi Dorathy Mackaill. Prednaznanilo: Senzacja nad senzacijo: Razk05n0St! Eleganca! Pikantnost! ,.Kralj Amerike". Reginald Denny. Mladini vstop nI dovoljen ! Ivanka Leskovic. Iz vrst nameščencev in nameščenk pa: Valentin Urbančič, Adolf Hribar, Mirko Jeršan. Rudolf Južna, Alfonz Kastelic, Rihard Kramer, Josip Krek, VaJter Laurenčlč, Janko Lazar, Fran Me-licer, Oton Raška, Josip Sekula, gdč. Berta Stahovčeva in gdč. Darinka Vdovič. V razsodišče Je bil Izvoljen gosp. dr. Danilo Ma-Jaron. Po izvolitvi odbora je predsednik dr. Windischer zaključil lepo uspeli občni zbor. Šolar na izletu izginil Preteklo soboto so "trije višje razredi osnovne šole v Novem mestu priredili izlet na Sušak. Med izletniki je bil tudi 131etni Joško Zupančič, sin šolskega upravitelja v Prečni. Iz Novega mesta so odšli že v petek zvečer, da so imel; naslednji dan dovolj časa za ogledovanje zanimivosti na Sušaku in okolici. Ko so se proti večeru vrnili Iz Kraljeviče, kamor so napravili kratek izlet po morju, so se spravili k večerji. Joško je tovarišem kratko izjavil, da ne bo večerjal, ampak da gre kar na kolodvor, češ da se bodo že tam sešli. Odšel je, ne da bi o tem obvestil učitelja. Od tega tre-notka ni ves sledu o nJem. Vse poizvedovanje na kolodvoru je bilo brezuspešno. Ni preostajalo drugega, kakoT ■da Je učitelj pred odhodom vlaka obvestil o dogodku policijo. Tudi šolski upravitelj in nadzornik na Sušaku sta obljubila svojo pomoč. Izletniki so se vrnili v nedeljo 16. t. m. v Novo mesto. Takoj je bila odposlana brzojavka na Sušak glede Zupančiča. V ponedeljek zjutraj je došel brzojavni odgovor, da dečka še niso izsledili. Kakšna usoda je delčka doletela, ita hip še nI mogoče presoditi. Eno Je gotovo: Na Sušaku in v okolici ga mi. Najbrž je v svoji radovednosti brodil po mestu, izgubil orijenitacijo In zašel čez most na Reko, kjer so ga bržkone internirali, ker ni imel nikakih potnih listin. Čisto molžno le to, ker taki dedki brez prtljage pri obmejni straži ne vzbujajo posebne pozornosti; zato le fant lahko neovirano prekoračil mejo. To pa Je seveda samo domnevanje. Zanesljivih poročil o dečkovi usodi pa še ni. Korupcija med našimi komunisti Policija izsledila novo komunistično akcijo. Kakor smo na kratko poročali že med dnevnimi vestmi, so v Beogradu radi tajnega komunističnega rovarenja aretirali knjl govodjo zavarovalnice »Kontmental«, Ra-domira Arandjelovca. Obenem je bila izvršena preiskava v stanovanju njegove žene Zofije, pri kateri so našli dve komunistični resoluciji, spisani 12. maTca. Najbolj zanimivo pa je, da so našli pri tej priliki tudi rokopis njenega moža Rado mira, v katerem je poročilo o veliki korupciji med komunisti beograjske tajne organizacije. Iz rokopisa je razvidno, da je bila blagajna »Rdeče pomoči« ogoljufana za pol milijona dinarjev. Vrh tega le odkrila policija pri tej prilfki še več dragih", mnogo važnejših poslov beograjskih komunistov. Tako je bila med drugiim odkrita nova komunistična akcija, ki se je razširjala z veliko spretnostjo in dobro organizacijo v visokih delavskih krogih. Vsled denarnih težkoč pa je akcija kmalu zastala in nj prinesla zaželjenih rezultatov. V torek je izvršila policija štiri zelo posrečene preiskave, o katerih varuje za enkrat najstrožjo tajrost Zdi se, da so zopet kompromitirane gotove osebe iz vrst komunističnih intelektualcev, med njimi celo taki, ki se do sedaj sploh' niso Javno vmešavali v politične afere take vrste. Policija je našla tudi več jako važnih dokumentov, kl se nanašajo na komunistično akcijo v notranjosti in zelo zanimiv dokument o »Rdeči pomoči«. Polici!ski organi domnevajo, da so na sledu najdiskretoejši komunistični organizaciji, tkzv. »celici«, ki ima v Beogradu kar 18 sekdj. Ako prinesejo ti rezultati tudi jasno sliko revolucijonarnega delovanja komunistov, po- tem pride kmalu do novega komunističnega procesa. Kar bo najbolj zanimalo javnost, pa je velika korupciia v vrstah komunističnih organizatorjev, ki so kar na debelo plenili sitrankino premožno blagajno. Kakor se zatrjuje, ie dognan v blagajni skupni primanjkljaj v znesku nad milijon dinarjev. Denar je seveda iz Moskve. Pred sodniki Restavrater gospod Rudolf Oswald z Jesenic, ni saano postrežljiv gostilničar, ampak je sploh dober človek, ki je že mnogo žrtvoval v narodne namene. Pa sta rekli Anka in Urška njegovi kuharici Albini, da bo one tudi del naroda, pa Jim nI restavrater druzega dal. kot zaslužek; pregovorni sta Albtaco, da je vzela gospodarju več posode, kozarcev, pijače, klobas in Jajc. škode se je izkazalo v 1072 Din, čeprav Je taktična škoda mnogo večja. Posodo za pijačo so imele kar skrito med premogom v drvarnici progovne sekcije. AFbinca je dobila vsakokrat po 10 Din odškodnine, kadar je tovarišlca/ma kaj prinesla. Zdaj so sedele vse tri pred senatom ter zatrjevale, da ne bodo nikdar več kradle, da Jih je zapeljala priložnost im da eta Ana in Urša revci, ker vlada v rodbini bolezen. Albina, ki je dobra kuharica, bo zdaj kuhala 3 mesece ješprenjček za spokornike - are-stante, Ančka ln Urška pa pomagali in ji nosM drva, prva 6 tednov, a druga 1 mesec; sicer "bi pa trša predla, a na srečo še ni bila nobena kaznovana. • TršatI užitkar Jaka iz Stare Osellce je stal vojaško vzravnan pred senatom in pravil, da bo sicer sedel mesec dni, ker to hoče postava; a postava da nima povsod oči in se ni mogla prepričati, kako je stvar potekla. Njegov zet Tomaž je korenina in dva kremenjaka kreSeta iskre. Sprla rta se radi obleke, ki jo ima Tomaž Jaki napraviti in se zgrabila. Tomaž je hotel tasta e polenom, a JaJka je bil urnej-Si ln mu Je zasadil y prša nož, ki je segel prav v pljuča. Jaka ee J« branil, da je ddlaJ v sltobraitu, a predsednik Je bil mnenja, da Je Jaka meje sflobrama prestopil in padel za en mesec postavi v roke. • Pek Franceti is Bistrice co* ped kruh, a pisem pisati ne zrna. Okrožni urad je namreč zahteval, da mora FraiicelJ ponovno k zdravniku In dokazati šestmesečno članstvo. To ga Je tako razJjntllo, da je pisan okrožnemu urada pismo, kjer je svetoval uradnikom, saj čredo na planine krave past in ne reveža za osla imeti Okrožni urad, ld Je samo storil svojo dolžnost. Je Franceta naznanil in zda) bo pisal drago pismo, v to pismo bo pa prOoSB 100 Din in Jih poslal eodfSčn, saj toliko raafla nje. gova globa. M Teta Lojza iz Tlake je šibka, duSevtno zaostala ženica, ki pomaga bratovi Ceni in pestuje otroke. Kancem marca Je brat Janez šel krmit Sivino. Odprt Je Skedenj, naložil rezanico ln Jo nesel kravam v hlev. Tete Lojza je baS tedaj Imela neprijeten opravek z najmanjšim nečakom in to priliko Je porabil trBetni Vlktarček ter smuknil na Skedenj, kjer Je stala clamareznlca. Naslonil ee Je z eno roko pod rezalo, a z drugo pognal koto in si odrezal palec. Sodnik se Je prepričal, da Je to le nesrečen slučaj ln da Lojza pač ni kriva nesreče; zato jo Je oprostil. Danes Izborna komedija polna humorja Zamenjane žene Dvojno vlogo Dolly Everetove in Gra-ham Igra temperamentna Leatrice Loy, moški glavni vlogi pa imata vsem dobro znana Mihael Warkony in Raymond Grif-fith nazvan Maks Linder II. PRIDE: »ROSENKAVALIEB" Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal 1517 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 20.: «Idiot». B. Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: «John Gabriel Borkmann». C. Ljubljanska opera Četrtek, 20.: «Glumači». «Gianni Schicchi®. D. Petek, 21.: «Wallyi>. E. Sobota, 22.: «Večni mornar®. A. Mariborsko gledališče Četrtek, 2).: »Marija Stuart*. B. Petek, 21.: <*Tosca». C. Gostovanje Mitro« vičevih in Vuškoviča. Iz gledališke pisarne. Danes se poje na ;tijonma D po daljšem premoru Leoncaval-lova opera «Glumačl» z go. Zaludovo (katera poje partijo Nedde v Ljubljani prvič) ter z gg Knitttam, Hotodkovam, Mitrovi-tem in Mohoričem. Dirigent goep. Balatka. Poleg te opere se poje prvič v tej sezoni prekrasna Puccinijeva komična opera Gianni Schicchl,, ki je v sedanji zasedbi imela pred kratkim velik uspeh v Splitu. Glavno ulogo poje gosp. Janko, ostale pa Se. Ribičeva, Potučkova, Poličeva, Ram-šakova ter gg. Banov ec, Motiorič, šubelj, Mltrovič, Zupan. Sekula in Perko. Dirigent j gosp. Neffat. Binkošti v mariborskem gledališču. Na binkoštno nedeljo se uprizori v Mariboru »Grofica Marica», v pondeljek pa lepa nova opereta »Veseli kmet», ki izvablja občinstvu solze ginjenja, na flrugi strani pa cele salve smeha. Petindvajsetletnica ge. Bukšekove V torek zvečer je slavila v krogu svojih mariborskih kolegov dramska umetnica, ga. Berta Bukšekova, 251etmco svojega umetniškega delovanja. Pri vsaki ustvarjajoči umeitnosti je najgloblje bistvo žrtev, samozartajevanje. Odrska dramska umetnost, ki je tako stara, kot človeški rod, je ustvarjanje, a ustvarjanje z najdragocenejšo snovjo: z lastno dušo z lastnim srcem in zahteva kot projek0I0'° * »Savremena opštlna«. V Beogradu je pričela izhajati revija »Savremena opština« (Sodobna občina), časopis za gospodarski, socijalni in kulturni napredek mesta in vasi. Lastnik in urednik lista ie dr. Miloslav Stojadinovič. Pravkar je izšla že 2. številka tega časopisa, ki ima poleg novega zakonskega načrta o občinah še več drugih ve-lezanimivih razprav, kakor na primer: »Od občine k državi«, »O občinski samoupravi«, «Občina» itd. Celoletna naročnina znaša 200 Din posamezne številke pa stanejo 25 Din. 4 Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 46. številki navodilo za poslovanje oblastnih kmetijskih referentov, nadalje naredbo ministra za socijalno politiko, s katero se zvišuje največja zavarovana mezda od 40 Din na 48 Din, ter statistiko o priredbi kontin-gentirane obče pridobnine za dvoletje 1934-1925. , , ♦ Jugoslovanski listi v Severni Ameriki. Foreigen Language Information Service v Newyorku je nedavno izdal seznam vseh ju goslovenskih listov in časopisov, ld Izhajajo v Zedinjenih državah Severne Amerike. Po jx>datkih omenjenega seznamka izhaja v Zedinjenih državah 18 hrvatskih, 15 slovenskih in 13 srbskih listov in časopisov. Hrvati imajo 1 dnevnik, Srbi 2, Slovenci Pa 4. ♦ Vlom v poštni urad. V poštni urad v Ortneku so pred nekaj dnevi vlomili svedrovci ter ukradli okrog 600 Din gotovine. Orožnikom se je pozneje posrečilo storilce Izslediti in enega Antona Viranta, že aretirati. Ta Pa je izdal tudi svojega tovariša Franceta GorSka iz Griž pri Celju, ki pa je neznanokam pobegnil. ♦ Zasledovan vlomilec. Naše oblasti, so pred časom za vedno izgnale iz države 23 letnega Štefana Timoška pristojnega v Kapfenberg v Avstriii in sicer radi številnih zločinov, ki jih ima na vesti kljub svojim še mladim letom. Timošku pa v Avstriji očividno ne ugaja in je zato te dni prišel zopet v Slovenijo ter se zadrževal v vaseh na Pohorju. V Josipdolu pri Ribnici na Pohorju je pred dnevi vlomil v trgovino Viktorja Kokalja in odnesel za okrog 3100 Din raznega blaga, nato pa zopet neznanokam pobegnil. ♦ Gozdni napadi. V gozdovih nad Gamelj nami in Skaručno je bilo tekom zadnjih dveh tednov napadeno več oseb, katerim je ropar z različnimi grožnjami izsilil denar in dTUge vrednosti. Na pritožbe in prijavo Aapadencev so pričeli orožniki takoj z zasledovanjem nevarnega individija, vendar ga niso zamogli izslediti. Šele 15. t. m. zjutraj so v gozdu pri Sv. Križu v ježiški občini aretirali nekega nepoznanca, ki se 'e izdal za Ivana Bizjaka fz Doline pri Trstu, tesarja po poklicu. Pri osebni preiskavi so našli pri njem več zlatnine in drugih pred metov, ki izhajajo iz vloma pri posestniku Jožefu Rrhtarju v Beričeveim. V družbi Bizjaka je bil v gozdu še neki moški, ki se mu je pa posrečilo pobegniti. Bizjaka so oddali v zapore deželnega sodišča. ♦ Štirinajst hiš pogorelo. V selu Kumani v Vojvodini je 17. L m. Izbruhnil požar, ki j® upepelil 14 hiš. Ljudskih žrtev nI Wlo, materijah)a škoda pa znaša več milijonov dinarjev. Visoki plamen je bil vidljiv več kilometrov daleč. Vojaki in gasfld iz Velikega Bečkereka so hiteli na pomoč, ter so požar končno omejili. ♦ Tajna mostarske katastrofe. V mostar-skem rudniku se ie po znanj težki nesreči končno vendar posrečilo jzsesati vodo. Komisija Je odSla nato v rudnik ter po težkem delu končno našla šest trupel ponesrečenih rudarjev. Sedmega ponesrečenca še niso našli. Kolikor se Je moglo ugotoviti, je bila smrtna borba obupna. Ni se pa še moglo dognati, kako ie voda prodrla skozi vrata. Ponesrečeni delavci so bili včeraj ob o grom ni udeležbi vsega tamkajšnjega, prebivalstva pokopani. * Iz obupa šla v smrt. V Hrastniku se je prošlo nedeljo zastrupila z esenco Marija Deotto. Nahajala se ie v obupnem položaju ker ni imela ne službe, ne sredstev za življenje. Zdravnik je sicer prihlte! na pomoč, a bilo Je že prepozno. Strup ie hitro učinkoval in obupanka je obležala mrtva pod Orožnovo jablano. * ISO vagonov drv ukradenih. »Dolensko d. d.« za lesno industrijo v Zagrebu ie kriminalni policiji prijavila da ji je bilo Iz njenih gozdov Pri Lekeniku ukradenih 160 vagonov drv. Tvrdka je izjavila sum, da so drva prodali njeni nameščenci ter skupilo poneverilL Policija je aretirala dva uradnika, ki sta pri zasliševanju priznala, da sta iz družblnlh gozdov prodala veliko količino drv. Preiskava se nadaljuje. * Samomor alkoholika. Zagrebška polici-ia je bila predvčerajšnjim obveščena, da so železniški uslužbenci našli na tiru v bližini Odre grozno razmesarjeno moško, truplo. Komisija je ugotovila, da je mrtvec identičen s trgovcem in gostilničarjem Petrom Gajskim iz Stubiških Toplic Gajski, znan alkoholik, je bil prošli pondeljek iz zagrebške zakladne bolnice odpuščen. Pri mrtvecu so našli stekleničko solne kisline in vrv, Iz česar ie da sklepati, da je fmel namen, napraviti s strupom ali vrvjo konec svojemu življenju, da pa se ie končno odločil za smrt na železniškem tiru. * Pes umoril starko. V Biljevcu v Bosni je na paši ovčarski pes napadel 70 letno vdovo Stankičevo ter jo ogrizel tako, da je nesrečna žena par ur pozneje umrla. Proti lastniku psa je uvedena preiskava. * Velik požar v Sulkovclh. Na železniškem postajališču Sulkovci med postajama Pleternica in Ratkovica, ie v torek zjutraj začela goreti lesena baraka, ki je služila kot skladišče za premog. Močan veter je prenesel ogenj tudi na drva, ki so bila zložena blizu barake. Plamen je segal preko železniške proge tako, da mešani vlak iz Nove Kapele ni mogel naprej, istotako tudi ne vlak iz Pleternice, ki je dospel nekoliko kasneje. Potniki so morali prestopati na drugi vlak. Ker v Sulkovcih ni vode, je bilo gašenje nemogoče. Na brzojavno prošnjo za pomoč sta iz Požege prispela dva vojaška oddelka z brizgalnico, katerima se je posrečilo omejiti požar na omenjeni objekt. Kako je požar nastal, ni znano. * Radloemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrp-nenje, neuraigije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura ie tudi okrepčevalna in omla jevalna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo. 157 ELINOR ELINOR ELINOR ELINOR ? ? ♦ Botri In botrlce. UraTii in zlatarji v Ljubljani opozarjajo občinstvo, da bodo Imeli svoje trgovine na binkoštno nedeljo in pondeljek dopoldne odprte, popoldne pa zaprte. Da bo možno tudi slabše situiranim slojem preskrbeti birmancem in birman-kam lepa in primerna darila, ki so mladini najljubša, je bilo sklenjeno, da se bo prodajalo blago po znatno znižanih cenah. 598 ♦ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja na današnji inserat tvrdke Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani v zadevi Ciril Metodovih vžigalic. Mislimo, da je odveč hvaliti prvovrstno kvaliteto naših užigalic. Vsak Slovenec je dolžan, da kupuje in zahteva povsod naše domače Ciril Metodove užigalice, kajti s tem pripomore naši šolski družbi k uspešnemu delovanju v korist Ciril in Metodovega šolstva. Dolžnost nas vseh je ta, da bodrimo in spodbujamo našo deco doma in v tujini k ljubezni do njenega slovanskega jezika. Apeliramo ponovno, da se vsak posluži Ciril Metodovih užigalic, ka terih geslo je: Mal položi dar domu na oltar. — Vodstvo družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani. SM ♦ Dr. Miloš Besarovlč ordinira, kakor vsa ko leto, že od 1. maja v Karlovih varih, Vila LcopztrcL 601 ♦ Kri osvežujoči originalni planinski »spo mladanski čaj« priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10. po pošti Din 12— ■ ^S^Sl hočejo kupovati Schicht-ovo milo. Nckdtčn s« d{y° pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva Velika večina >. <** na tem, da uporablja le pravo Schichtovo milo. Kateri so pametnejši? Previdni! Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila. Iz Ljubljane Iz Maribora pomladanske obleke perilo, krasne čepice, kravate, klobuki itd. po izredno nizkih cenah dobite le pri tvrdfci >2 flpresker, Qnbl|ana, Sv. Petra cesta ———■■■■■■■■■ w,MM Kolesa! samo pri Gorcu-f Palača Ljubil. Kreditne banke □mOJaaUlJUIJUUUUUl.il H »»B ii n »juulj u— Angleški polkovnik g. F. W. Abbot, M bo zastopal medzavezniško organizacijo bojevnikov na svečanosti Udruženia rezerv nih oficirjev v Zagrebu pride v Ljubljano danes, v četrtek, z brzovlakom ob 16.15 popoldne. Vsi Sani Udruženja se vabijo, da se udeleže sprejema na peronu. Po možnosti znak. — Pododbor Ljubljana. u— Recepcija na mestnem magistratu. Upoštevajoč veliko važnost športno-telesne vzgoje, bo danes, v četrtek, predsednik ge-rentskega sveta g. dr. Puc ob 11 dopoldne sprejel moštvo državnega prvaka JSK Jugoslavije v svečani dvorani na magistratu. Tudi mi ob tej priliki kličemo vrlim beograjskim športnikom: Dobro nam došll! u— Belokranjski dan v Ljubljani. Metliški šolarji prirede na binkoštno nedeljo ob 10.30 dop. v dramskem gledališču matinejo s sledečim sporedom: 1.) Pozdrav belokranjske dece beli Ljubljani (Živa slika) 2. Metliško kolo. (Narodna igra). 3. Narodne pesmi: Ma jolka, Kaži pravo, tj zeleno pravo. Tri tičice Izvaja šolarski pevski zbor. 4. Deklaimacije E. Gangl: Bela Krajina, O. Zupančič: Pokopališče sv. Barbare. 5.) Trden most (Narodna igra). 6. Narodne pesmi: Turopoljci, Večerna, Belokranjska. (Izvaja šol. zbor.) Vabimo vse Ljubljančane na to zanimivo prireditev in jo priporočamo zlasti naši mladini. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni in se bodo prodajale tudi po mestu. Dohodek je namenjen za propagando turistike v Beli Krajini. u— Za društvo slepih ie daroval g. tovarnar Fr. Bonač, predsednik Ljubljanskega velesejma 200 dinarjev mesto venca na krsto pokojnega g. Slatnarja. Denar se lahko dvigne v direkciji listov konsorcija »Jutra«. u_ Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti fn izgreda, 1 nenadna smrt, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 8 prestopkov cestno-policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer 1 radi prepovedanega povTatka in 1 radi vlačugarja. u— Nenadna smrt. V torek, okrog 4. pop. je prišel v gostilno Antonije Grošljeve v Zg. Šiški 39 letni ključavničar Leopold Majntinger, bivši oglasni akviziter raznih ljubljanskih listov, in naročil osminko peli-novca, ki ga je tudi dobil. Majntinger ie žganje počasi pil ter se vmes pogovarja! z gostilničarjem ter kleparskim mojstrom Al. Goršičem. Nenadoma pa mu je klonila glava, nakar se je dvigni! rekoč, da gre počivat na travo. Gostilničar ter Goršič sta ga čez čas poklicala, vendar se Majntinger ni oglasiL Našla sta ga že mrtvega. O žalostnem slučaju je bila takoj obveščena Majntingerjeva soproga, nakar so prenesli truplo na stanovanje. u— Nesreča na Rimski cesti. V torek popoldne je odšla 73 letna Ivana Osredkar, stanujoča na Rimski cesti PO opravkih v mesto. Ko pa je stopila Iz veže na cesto, je privozil Isti hip proti njej konjski meše-tar Jakob Vojska, ki konja ni mogel več zadržati ter je voz butil ob njo. Stara ženica Je prišla pri tem pod voz, ki ii le zlomil levo nogo v kolku. Prvo pomoč je ženici nudil zdravnik dr. Rus na čigar odredbo so jo pozneje prepeljali v bolnico. n— Denarni zavodi na binkoštno soboto ne bodo poslovali. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. a— Najboljši in najtrpežnejši čeSd čevlji Tlp-Top in Ba!y-švica, se dobe le v trgovini Žibert, Prešernova ulica, Ljubljana. 540 ti— Ples ln koncert gradbenega odbora Rožnodolskega doma je preložen na binkošt ni pondeljek 34. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 15. (3.1 popoldne. a— Najemnine v novi občinski hiši in poslopju Pokojninskega zavoda. Včeraj smo že poročali, da je mariborski občinski svet določil po razpravi v javni in tajni seji višino najemnine v novi občinski hiši v Frančiškanski ulici. Po uradnih podatkih bo stala občinska hiša 2,200.000 Dm. Zato je gradbeni odsek prvotno predlagal, da bi znašala mesečna najemnina za trisobno stanovanje, ki meri 145 m* 620 Din in za eno. sobno stanovanje, ki meri 55 m1, 190 Din in to le za mestne uslužbence. Pozneje je občinski svo: v tajni seji znižal prvo najemnino na 500 drugo pa na 120 Din. Zanimi vo je primerjanje teh najemnin z onimi v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. Kakor posnemamo iz poročila re ferenta, -bo znašala najemnina za enako ve liko trisobno stanovanje v palači Pokojninskega zavoda 1800 Din. Toliko v ilustracijo a— Štirje zagrebški gostje v mariborski »Toscl«. Mariborčanom se obeta velik gledališki dogodek. V operi »Tosca« gos ujejo na binkoštni petek Mltroviča m Vuškovič. v soboto pa Mitroviča in Primožič, člani Narodnega gledališča v Zagrebu. Opozarjamo da gostujeta oba odlična baritonista in priznana predstavitelja Scarpije, Vuškovič in Primožič, samo enkrat. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. ker bo za ta najlepša večera operne sezone nedvomno velik naval na blagajno. a— Dijaška akademija Jadranske Straže. Noooj ob 20. priredi v veliki dvorani Narodnega doma odsek učiteljiščnikov akademijo z lepim sporedom. Opozarjamo vse narodne kroge, da posetijo prireditev in podprejo njen vzgojni in moralni moment. a^- Binkoštni Izlet na Pohorje. Mariborsko sokolsko društvo priredi na binkoštni ponedeljek pešizlet k Mariborski in Ruški koči. Odhod ob 5. zjutraj izpred Narodnega doma. a— Majniškl izleti mariborskih srednjih šol. Sezona šol. majniških izletov je zc v polnem razmahu Vreme je še precej ugodno. Vsako soboto in nedeijo odhajajo večje skupine šolarjev v bližnje in daljnje kraje. Tako so v zadnjih dneh imeli svoj izletniški dan gimnazijci in deloma samostansko učiteljišče Nekateri razredi so napravili daljše izlete, kakor na Bled in v Pr-lekijo. a— Carinska afera pred mariborsko poroto. Kakor smo že poročali, se bo vršila v petek in soboto dne 11. tn 12. junija pred mariborskim porotnim sodiščem interesant-na razprava o znani carinski aferi, v katero je zapletenih sledečih 12 cb tožencev: Viljem Hobacher, F. Preprotič Branko Gru-bič, Vasij Markovič, Stevo Tončič, R. Zor-zut, E. Rup, F. Praznik, F. Knez, M Karlovi č, Rafajlo Nafuzi in H. Sommer. Prijavljenih je do sedaj 8 sledečih zagovornikov: dr. Hojnik dr. Konavli, dr. Kukovec, dr. Koderman, dr. Slokar, dr. Veble, dr. Skapin in dr. Rapoc, vsi iz Maribora. a— Znana falzifikatorska afera Potočnikova in tovarišev, ki so ponarejali angleške bankovce, pride najbrže tudi že pred poletno poroto, in sicer v ponedeljek dne 14 junija. a— Dve težki nesreči mladih plezalcev. V Pobrežju sta se zadnje dni pripetili dve težki nesreči, k! lih Je povzročilo neprevidno plezanje na drevesa, llletai Viktor Stefanec je nabiral drva in splezal na drevo. Pr: tej priliki je padel s precejšnje višine na tla tn si zlomil levo roko tako močno, da so mu izstopile kosti tn da mu bodo morali najbrž amputirati roko. — Včeraj pa je isto tam padel z drevesa 12fletni Ivan Roškar ta si zloma obe roki. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico. Iz Celja e— Plenarna seja občinskega sveta bo danes, ob 17. uri. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. e— Vrnitev obrtnega referata mestnj občini. Mestna občina kot politična oblast L stopnje dobj zopet popoln obrtni referat, ki i je bil odvzet po prevratu. Obrtniškim krogom bo s tem izpolnjena zahteva po občinski avtonomiji glede obrtnega referata. e— Cvetlični dan »Olepševalnega društva . V soboto, 22. majnika, priredi »Olepševalno in tu.iskoprometno društvo v Celju« cvetlični dan. Društvo je za olepšavo mesta in za povzdigo tujskega prometa velikega pomena in zelo agilno ter zasluži vsestransko upoštevanje in podporo. e— Redni letnj občni zbor »Trgovskega društva v Celju« se bo vršil v četrtek, dne 27. majnika ob 8. zvečer, v rdeči sobi »Narodnega doma.« e— Podružnica Udruženja vojn'h taval], dov v Ceju javlja vsem svojim članom in člar.ieam ,da se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Ge^ju izredni cbčni zb;r podružnice. Ker gre v glavnem za spremembo pravil, odn. reorganizacijo celokupnega Udruženja, je dolžnos* vsakega člana in članice, da se izrednega občnega zbora zanesljivo udeleži. Vabila na posamezne se ne bodo razpošiljala. OdbcT. e— Celjske brivnice bodo na binkoštno nedeljo ves dan zaprte. V pondeljek bodo odprte od 7. do 11. dopoldne. e— Pasja steklina. V celjski Pasteurjev zavod so pripeljali iz Metlike dečka Ivana Žuglja, katerega ie vgriznila v roko psica kovača Ivana Progenika v Metliki. e— Koncerti v mestnem parku. Opozarjamo ponovno na koncerte v mestnem parku, katere prireja celjsko Olepševalno in tujsko-prcmetno društvo vsako nedeljo in četrtek. Danes zvečer, od 6. do pol 8. igra orkester celjske Ilirije. Vstopnina znaša za osebo 1 Din. e— »Adria« čevlji. Cel j?, Narodni dom. Ponovno znatno zn žane cene. Vojna Smrt to so „Štir|e Jezdeci Apokalipse" _ *_______ _ Iz Trbovelj t— Preklican je konkurz nad imovino trs govca g. Janka Gabrona v Trbovljah t— Delavstvo v kemični tovarni v Hrast* niku je v mezdnem gibanju. Kakor znano, so se končala pogajanja za delavce brez uspeha. t— Konjunktura za TPD se boljša. Po* ložaj za TPD. se je v zadnjem času znatno zboljšal, ker prihajajo zopet večja naročila premoga. V tem oziru se jc izkazala oso« bito železnica, na katero so pritisnili razni faktorji, hoteč na ta način pripomoči ru« darjem do dela. Kolikor smo poučeni, se radi tega ne bo več praznovalo ob sobotah, kakor je bilo v navadi po izvršenih reduk« cijah dela in plač. t— Izplačevanje mezd pri rudnikih. Pro* ti odloku rudarskega glavarstva v Ljublja« ni, s katerim ima ostati namesto enomeseč« nega izplačevanja mezd pri 14sdnevnem iz* plačevanju, se je TPD. pritožila pri mini« strstvu za šume in rude. Ministrstvo se je obrnilo na rudarsko glavarstvo s prošnjo, da se mu pošlje tekst zakona, na katerega st je opiralo, ko je preprečilo enomesečno izplačevanje mezd. Zadeva torej še ni do« cela rešena. t— Okrevališče v Gsberskem. Rudarji v posameznih revirjih se vprašujejo, zakaj se nt prične z gradnjo okrevališča v Gaber* skem. o katerem je bilo pozimi veliko gcw vora. Informirali smo se na pristojnem ne« stu in zvedeli, da mogoče letos sploh še ne bodo pričeli s pripravljalnimi deli, ker so nastale take finančne razmere, da je treba zgradbo okrevališča temeljito proučiti. Pred sprejetjem novca pravilnika Bratovske skladnice je namreč obstajala trboveljska B-atovska skladnica kot bolniška blagajna za rudarje za vse revirje TPD. Po sprejet« ju pravilnika pa so se z novim letom lan» skega leta ustanovile v poedinih rudnikih samostojne bratovske skladnice. Sedaj pa zahtevajo novoustanovljene bratov, sklad« niče naenkrat premoženje od svoje matice, v katero so se poprej stekali vsi prispevki. Ker bo brezdvomno treba bratovskim sklad nicam odstopiti večje vsote, po okoli 500 tisoč dinarjev, se bo premoženje Bratovske skladnice v Trbovljah zelo skrčilo. Bratov« ska skladnica v Trbovljah pa je še vedno mnenja, da je treba pričeti z gradnjo in upa, da pride do kompromisa vsaj z bra« tovsko skladnico v Hrastniku. t— Trboveljska gasilska župa je priredi« la preteklo nedelio svoj prvi letošnji izlet v Radeče povodom 551etnice ondotnega društva. Zastopana so bila vsa v župi včia« njena društva s 6 prapori in 140 člani v kroju, iz žalske župe društvi Gaberje z za« stavo in Rogaška Slatina, posavska župa po društvu Loke. Po »prejemu in blagoslov« ljenju meh. lestve, kateri je kumovala £0» spa Krisperjeva, se je razvil lep sprevod po mestu. Pred gasilskim domom je imel na* govor gospod župan, ki je omenil razvoj društva in delovanje. Na to je povzel be» sedo župni načelnik g. Guček, ki je v je« drnatem govoru spodbujal k skupnemu delu za blagor domovine in bližnjega. G. Čeme se je zahvalil vsem, ki so darovali lepe vsote za novo meh. lestev, kot načel« nik društva Radeče. Po mimohodu in od« igranju državne himne je bila slavnost kon« čana. Popoldne se je vršila zabava, ki pa vsied dežja ni imela tako lepega uspeha. Iz Metlike m— Proslava gasilnega društva. V nede« ljo je imelo prostovoljno gasilno društvo svojo običajno proslavo. Pred poldne so t godbo na čelu odkorakali k sv. Roku, kjer se je vršila služba božja. Po službi božji so gasilci svečano prisegli. Načelnik Weiss je članstvo pozival k edinstvu in pravemu bratstvu ter jim tudi pojasnil važno in te« žavno nalogo vsakega posameznega člana pri izvrševanju človekoljubnega gasilskega poklica. Nato so prisegli tudi noropristo« pivši člani. — V poročilu o občnem zboru smo pozabili omeniti dva glavna in zasluž« na funkcijonarja, ki izvršujeta svoje funk« cije nepretrgoma skozi 15 let — tajnika Ferda Zalokarja in blagajnika Ivana Jeri« no. Sedanji procvit društva v zadostni me« n dokazuje, kako vzorno delujeta. Obema naše priznanje! Iz Prekmurja Himen. V Ljubljani se je poročil g. Leo* pold Armič, dTŽ. geometer v Murski Soboti, z gdč. Marto Koželjevo iz Ljubljane. Mla« demu paru naše iskrene čestitke! Vprašanje ohranitve borze deta v M. So» boti. Kakor znano, je bila z novim prora« čunom med drugimi s 1. aprilom ukinjena tudi borza dela v M. Soboti. Za april in maj je zasigurala Delavska zbornica v Ljub Ijani obstoj tega koristnega urada. Delav« ska zbornica je tudi za nadalje pripravlje« na prispevati k stroškom, ako tudi prek« murski činitelji pokažejo smisel za to so« cialno napravo. Pretekli teden je sklical vodja soboške Borze dela, g. Komavli, po nalogu Delavske zbornice anketo, na ka« teri se je pretresalo vprašanje, kako zago« toviti Borzi dela v M. Soboti nadaljni raz« voi. Te ankete so se udeležili zastopniki države in občinske uprave, gospodarskih organizacij in političnih strank. Anketa se je kmalu spremenila v zanimivo debato o splošnih socialnih razmerah v Prekmurju. Soglasno se je povdarjalo, da je glavno so« cialno vprašanje v Prekmurju, kako se naj zaposlijo prekmurski sezonski poljski de« lavci, ki jih je vsega 15 000 Če se računajo na enega takega delavca samo 3 — 4 rod« binski člani, ki so odvisni od njegovega zaslužka, potem se lahko reče, da je v Prek murju okoli 50.000 ljudi, torej nekako po« lovica celokupnega prebivalstva, ki so pri« zadeti pri tem vprašanju. To vprašanje po« sta'a od leta do leta bolj pereče, ker najde vedno manj ljudi zaslužka. K temu važne« mu vprašanju se še povrnemo. Za danes še dostavljamo, da so vsi udeleženci omenje« ne ankete soglašali v tem, da je ohranitev Borze dela v M. Soboti nujno potrebna, da pa bo treba njen delokrog razširiti v tem smislu, da ne bo samo posredovala de« lo, ampak tudi delala na to. da se najdejo nove in druge možnosti za zaposlitev prek« murskih sezonskih poljskih delavcev. Konč« no se je sestavil nadstrankarski odbor, ki bi nai vzel v roke to vprašanje, vendar pa ta odbor do danes, kakor izgleda, še ni na« pravil nobenih korakov, dasi je vsa stvar zelo nuina. ker je 1. juni že blizu. SDS in njene prekmurske organizacije bodo posve« čale vprašanju ohranitve Borze dela v M. Soboti vso pozornost. Gibanje za priključitev Prekmurja h Hri vatsku To gibanje se zadnji čas v Prek« murju vedno bolj širi. Glavno agitacijsko sredstvo za to gibanje je dala brezobzirna davčna praksa ljubljanske finančne delega« cije. Za pokret se najbolj zanimajo trgov« ci in obrtniki, ki ne morejo več zmagati previsokih davčnih bremen. Baje se to gi« banje širi tudi po brežiškem in drugih STe« zih, ki mejijo na Hrvatsko, kjer so davki na Hrvatskem izdatno manjši in je tudi davčna praksa tam bolj ljudomila. Upamo, da bo ta pojav odprl merodajnim činite« ljem oči, kam vede njih brezobzirno navi« janje davkov. V srezu Dol. Lendava se je razširila škr« I.itica, ki zahteva precej žrtev. Dasi je oblast ukrenila vse potrebno za omejitev te bolezni, vendar ni mogoče doseči hitrej« šega uspeha vsled slabih sanitarnih raz« mer. ki vladajo radi pregoste naseljenosti ljudstva. — Čuvajte svoje lice od kvarljivega učinka mila. ki Vam povzroča mozolje, prezgodnje gube in druge kožne Izpuščaje. Uporabljajte za umivanje lic oz. obraza edino perfektno in od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo pariško emulzijo »Visagine Adelina Pattl«. s katero boste dosegli trajno svežost polti In odstranjuje vse kožne bolezni. Priznanja prihajajo dnevno Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumeriah za ceno Din 30 stekleničica. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. Šport Vremensko poročilo Meteorooški zavoo u Liubliam 19 mala 1926 Vfšm;. barometra 308.8 m Kraj Ca- iarom. Temocr. Rai. »tega u % Smei vetra in brzina v m Obiat-nos 0—10 Vrsta padavine o? o03zov»n'i mm ro ' ar« opazovanja 7 759 7 9-4 76 NE 1 10 0 Ljubljana . .1 8. 759-5 113 74 NE 1 10 (dvorecl ^ 14 759-5 128 72 NE 2 10 21 7606 10-6 84 NW 1 5 Zagreb . . . 8. 769-2 14-0 75 W 1 10 0 Beograd . . . 8. 759-3 16-0 75 mirno 4 0 Sarajevo . . . 8. 60-5 9-0 75 mirno 10 7 Skonlje . . . 8. 761 0 160 65 S 1 1 1 Dubrovnik . . 7. 760 0 16 0 85 NW 1 6 0 Praga ... 7 7604 110 — NW 2 5 03 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.2 mm. Solnce v?haja ob 4-/8 zahaja ob 19-26. lina >7.1iaia ob K)'£6 zahaja ob 0102 Vremenska napoved za četrtek: V splošnem menjajoče se oblačno. Temperatura zopet višja. Krajevne nevihte. SK« Jugoslavija : ASK« Primorje Danes nastopi prvič v Ljubljani nogo« metno moštvo našega državneg-a prvaka, ki bo brezdvomno skušalo dokazati, da zaslu« ži. oni renome, ki ga uživa. JSK Jugoslavi« ja, ki je ravnokar absolvirala uspešno tur« nejo po Franciji, nastopi v Ljubljani s svo« jim kompletnim I. moštvom. Postava za današnjo tekmo je sledeča: Nikolič»Ivko» vič, Todorovič«Markovič Petrovič, Popo« vi&Gjurič, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič. Rezerve: Mahek, Ranojevič. JSK Jugoslavija je že po dvoletnem po« vojnem delovanju zaznamovala lepe uspe« he, nakar so sledile uspešno izvojevane tek« me za državno prvenstvo, končno največji uspeh — državno prvenstvo, največja tro« feja, katero nosi zaporedoma že dve leti. Značilno je tudi to, da je i dandanes JSK Jugoslavija najresnejši kandidat za ponov« no osvojitev državnega prvenstva. Doslej našim klubom iz financijelnih ozi« rov ni bilo mogoče, da bi angažirali mo« štvo državnega prvaka za eno ali več te« kem v Ljubljani. Vsled tega je razumljivo zanimanje, ki vlada za današnji prvi na« stop JSK Jugoslavije v naši prestoli«. Sko« da le, da se tekma odigra na delovni dan, ko si ne more tudi izvenljubljanska športna publika ogledati državnega prvaka. Toda tega sekcijski odbor nogometne sekcije ASK Primorje ni mogel doseči, ker nastopi Jugoslavija najbrž v nedeljo in pondeljek v dveh tekmah proti timu jNS»a. Da pa se zamorejo udeležiti tekme tudi oni, ki so v svojem privatnem poklicu zaposleni do 18 ure, se bo tekma na izrecno željo priče« la ob 18.15 uri, ter se igra ob vsakem vre« menu. Tekma se vrši na igrišču ASK Pri« morje. Dunajska cesta. Vienna Cricket F. C« : Ilirija 23. in 24. i. m. Vienna Cricket F. C., ki absolvira o Bin« koštih dve nogometni tekmi z našim prva« kom Ilirijo, je najstarejši športni klub Du« naja. Osnovali so ga leta 1892. na Dunaju bivajoči Angleži. Do razkola v klubu leta 1911., iz katerega je nastal današnji Ama« teursportverein, je bil VCFC merodajni klub na Dunaju, pa tudi nato se je vzdr« žal na visoki stopnji. Ob ločitvi amaterjev od profesijonaiov se je izjavil za čisto ama« terstvo ter velja danes za najboljše ama« tersko moštvo Avstrije. Okoliščina, da amaterski klubi niso obvezani igrati prven« stvenih tekem, daje Kriketerjem možnost do živahnih tekmovalnih vezi z inozem« stvom, kjer dosezajo vseskozi izvrstne re« zultate. Nedavno je n. pr. zbudila veliko pozornost njihova zmaga nad praškim DFC k', velja za kontinentalno «klaso». Izravna« ne rezultate beležijo tudi proti prvim pro« fesijonalnim klubom na Dunaju (n. pr. Slo« van 1 : 1, WAC 4 : 2, Amateure 1 : 2, Ra« pid 2 : 2). Šc o tekmi Hašk : Pritrcrje V javnosti se še vedno živahno debatira o zadnjem incidentu na igrišču Ilirije, vsled katerega je odpadla tekma Hašk : Primor« je. Iz občinstva nam prihajajo vprašanja, da pojasnimo krivdo, odnosno pravilnost ali nepravilnost postopanja udeleženih mo« štev in športnih funkcijonarjev. Kar se ti« če pravice g. Vodiška vztrajamo še vedno na svojem včerajšnjem stališču ter moramo obsojati samovoljnost tajnika sekcije ZNS. Včeraj smo kot službeno glasilo ZNS po svoji dolžnosti t' javili službene objave sekcije, v katerih se trd , da je sekcija odo« brila postopanje g. Vodiška. Radi pomanj« ; kanja prostora se danes ne spuščamo v to ' vprašanje. Javnosti pa bermo pojasnili, ka« ko je prišlo do tega sklepa. Točno je tudi, da bi bila Birija radi tega, ker je odpadla tekma lahko imela veliko materijalno ško« do, ako ne bi bilo občinstvo z veliko po« žrtvovalnostjo ostalo na svojih mestih, ne da bi bilo izvajalo kake konsekvence, ker se mu ni nudilo ono, za kar je plačalo. Na« i še športno življenje je že dovolj zastrup« i Ijeno. Radi tega morajo ravno aktivni šport ! niki gledati, da popravijo napake športnih funkcijonarjev. Le tako bomo prišli do ozdravljenja športnih odnošajev. Posamez« niki, ki škodujejo športu, se bodo na tak način sami uničili. Službene objave LLAP. (Iz seje z dne 18 t. m.) SK. Ptuju se vrnejo prijave Fran« ca Natek, Marijana Pavšič in Emila Pernat v podpis. Za slednjega je javiti, ali se je stalno naselil v Ptuju in koliko časa že bi« va tam. — Kot delegata za miting dne 23. t. m. v Novem mestu se določata gg. Win» diseh in Gregorič. — Preklic verifikacije Viktorja Gaberšek za ASK Primorje in prijave istega za SK Ilirijo se vzame na znanje. Imenovani se verificira za SK. Ili« rijo z dnem 18. t m. — TKD Atena se po* zivlja, da do 20. t n javi dve osebi, ki bo« sta kooptirani v podsavezni odbor na me. sto ge. Pollakove in gdč. Jančigajeve, ki na zadevni poziv v določenem roku nista od« govorile. — TKD Atena se kaznuje po čle« nu 17, točka 2. z globo 25 Din, ker kljub petkratnemu pozivu ni vposlala od Saveza zahtevane statistične podatke. Ako temu pozivu ne ugodi najkasneje do 24. t. m., se jo bo kaznovalo no čl. 17., točka 3. z globo 500 Din. — Tajnik I. Izredna seja S. K. Ilirije se vrši danes ob 20. uri v klubovem tajništvu, kavarna Evropa. Radi važnosti se prosi točne ude« lejjje. — Tajnik. ASK Primorje (Plavalna sekcija). Za petek ob 18J0 sklicujem v damsko sobo ne 13. t. m. se je izpolnila želja kmetovalcev občin Ribnica, Janževski vrh in Le-hen na Pohorju. Ustvarila se je podlaga za napravo skupnega pašnika na agrarno-reformni zemlji. Podružnica Kmetijske družbe v Ribniici na Pohorju je priredila zborovanje, na katerem sita poročala v svrho ustanovitve pašniške in živinorejske zadruge ravnatelj Lesničar od Zadružne zveze v Celju in državni ekonom Wernig iz Slovenj gradca. Prvi je razložil pogoje, ki so potrebni za obstoj in redno ter uspešno poslovanje zadruge. Naglasil je, da je potrebno v ta namen predvsem sredstev — denarja, oziroma obratnega kapitala in arondiranih kompleksov, katerih lega tn talne razmere dopuščajo uspešen in reden pašniški obrat Razložil je tudi .katera zemljišča je v pravnem oziru mogoče pridobiti za pašnike, in je priporočal v svrho hitrejše dosege stavljenega cilja sporazumno in vzajemno postopanje agrarnareformnih interesentov, kmetovalcev in veleposestnikov. Drža/vni ekonom Wernig je pozdravil zborovanje v imenu srezkega poglavarja ter Je priporočal ustanovitev zadruge predvsem iz dveh razlogov. Prvič je pravnim potom in s posredovanjem agrarnega oblastva edino zadrugi mogoče, da pridobi zemljo za napravo skupnega pašnika na agrarnoreform-nem zemljišču, in drugič je ustanovitev zadruge toplo pozdraviti iz rejskega stališča — v svrho vzgoje boljše plemenske živine, ki je v Dravski dolini posebno zaostala. Predsednik podružnice gosp. Zabovnik je v stvarnih izvajanjih popisal vse napore in priprave za ustanovitev pašniške zadruge na Pohorju. Pritrjevali so mu prisotni župani in kmetovalci. K besedi sta se oglasila tudi velepose-stoika gg. Podlesnik in VVitzmann. Gosp. Podlesnik je naglasil, da načelno ni proti ustanovitvi skupnega pašnika, katerega si tudi sam najbolje želi, vendar je grajal način m obliko, kako se hoče odvzeti manjšim veleposestnikom lastnino, pridobljeno pravnim potom in z lastnim trudom. Izrazil in utemeljeval je tudi svoje tehtne dvome, da bi bilo sploh mogoče Slaba granitna tla visoko na Pohorju spremeniti v rodoviten pašnik Spričo dejstva, da je večina kmetovalcev izrazila željo za sikupen pašnik, se je sklenilo ustanoviti pašniško in živinorejsko zadrugo, ki bo najprej v dogovoru s prizadetimi veleposestniki skušala pridobiti potrebna zemljišča, šele, ko bi z velepo-sesstniki ne moglo priti do sporazuma, se bodo morale želje i'n težnje kmetovalcev uveljaviti pravnim potom, potom pristojnega agrarnega oblastva. F. W. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Pšenica: baška, 2 vagona 305. Tur. š č i c a: baška, glavna proga, 9 vagonov 133; baška. okolica Novi Sad, 6 vagonov 134: baška, paritteta Ruma, 2 vajgona 134; bnška, okolica Sombor, 7 vagonov 133—134; baška. za maj, 3 vagone 135; baška 2 do 3 % bele, 2 vagona 135; sremska, 1 vagon 135. Moka: baška, «0» kombinirana, 2 vagona 480. Fižol: baški, beli, ladja Donava, 1 vagon 155. Ljubljanski živinski sejem (19. t m.). Dogon 344 konj, 3 žrebeta, 50 volov, 59 krav, 7 telet in 382 prascev. Konji so se trgovali po 3000 do 8000 Din par po kakovosti, žrebeta pa po 800 Din komad. Cene za kg žive teže (povprečno): voli I. 9.50, II. 8.50, III 7 50, krave debele 6—8, kloba-sarice 3.50—5. teleta 15—17 Din. Prasci, 6—8 tednov stari, po 500—600 Din par. Pro-danih je bilo 51 konj, 3 žrebeta, 33 volov, 41 krav, '6 telet in 276 prascev. Kupčija srednje živahna. Za izvoz se ni kupovalo nič. Cene so malo padle, zlasti volom in tudi kravam. Povprečen padec cen znaša 0.50 do 1 Din prt kg. Zagrebški živinski sejem (19. t. m.). Do-gorn goveje živine in svimj je bil prlličen. Mnogo je bilo telet, katerim je cena popustila. Tudi cene ostali živini so malo slabše. Za Italijo se je nakupovala živina v manjši meri zaradi prejšnjega padca lire. Slabša živina se je kupovala za izvoz v Španijo. Kupčija je bila v splošnem slaba. Italijani so nakupili tudi nekaj konj. Cene za kg žive teže: voli I. 9.50—10 (izjemno 11), II. 8—9 III. 6.50—7.50, bosamski II. 8 do 8.50, III. *6—6.50j junice 1.8—9, n. 5—7, junci I. 9—11, II. 6—7, krave domače I. 7 do 8.50, II. 6—6.50, III. 4—5, teleta 6—10 (zaklana 8—12), svinje domače mesne 11 do 12, pitane 12.50—13.50 (zaklane 14.50 do 15 25) sremske 13—14 (zaklane 16—16.25) Din. Konji so se prodajali po 7000—12.000 Din za par, jahalni 2000—4000 Din komad Krma: seno I. 125—150, II. 75—100, stisnjeno so—120, detelja, lucerna in otava 150 do 175, slama 75—100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (18. t. m.). Do. gon 19.304 komadi. Od tega iz Jugoslavije 2527. Cene zaradi večjega dogona oslabele za 10—20 grošev pri kg. Za kg žive teže so notirale: debele svinje I. 1.90—2, srednje 1 80—1.95. kmetske 1.70—2, stare 1.65 do 1.75, mesne 1.75—2.15 (izjemno 2.20) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (18. t. m.). Tržišče skoro brez kupčije. Iz Amerike so prispela malo slabša poročila, ki so neugodno vplivala na razpoloženje za nakupovanje. Uradne notice so ostale nespremenjene Notirajo vključno blagovno, prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 42.75—43.25: turščica: 21—22; oves: domači do 30. 29 == Sezonski krediti Narodne banke. Kakor je znano, odrejuje Narodna banka vsako leto poleg rednih tudi sezonske kredite. Lansko leto Je bilo dovoljeno okrog 380 milijonov dinarjev za sezonske kredite, od katerih je doslej izplačano 280 milijonov, dočim bo ostanek Izplačan do konca t. m., ko je tudi rok izplačila sezonskih kreditov. Po sklepu upravnega odbora se bo začelo z dajanjem novih sezonskih kreditov s 1. julijem t. 1. Nove prošnje se lahko izročajo Narodni banki tudi prej. — Vprašanje izplačila 20odstotnega odbitka pri markiranju kronskih novčanic. Na intervencijo Zbornice za trgovino, obrt io industrijo v Ljubljani, da se gornje •vprašanje končno uredi in denar vrne, je Zbornica prejela od generalnega inšpektor- ja finančnega ministrstva obvestilo, da se bodo Zbornici odločbe o vprašanju 20od-stobnega odbitka, zadržanega pri markiranju kronskih novčanic, sporočile, čim bo to vprašanje rešeno. Kdaj se bo to zgodilo, v omenjenem obvestilu ni povedano. = Občni zbor bo imela premogovna združba «Bohemia» v Celju 12. junija ob 2. popoldne v pisarni odvetnika dr. Kalana v Celju. = Likvidaciji. V likvidaciji se nahajata Kmetijska nabavna ln prodajna zadruga za kočevsko ozemlje v Kočevju in Mlekarska zadruga v Sorici. Morebitne terjatve naj se priglase. = Odpravljeni konkurzi. Odpravljeni so konkurzi: o Imovini Franje Kebrove. tvor. njčairke v Tacnu, ker ni kritja za stroške postopanja; o imovini Ludovika Ileršiča. trgovca v Ljubljani, ker nI kritja za stroške postopanja; o imovini Ivana Jakše, trgovca v št. Petru pri Zidanem mostu, ker se je sklenila prisilna poravnava, in o imovini Janka Gabrona, trgovca v Trbovljah, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Konkurz je razglašen nad imovino pe(ka Karla Pelka tn posestnice Marije Pel-kove v Ogljenščaku. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici bo 22. maja ob 10. dopoldne. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo 2000 komadov šivalnih jermen; do 1. junija t. 1. za dobavo transmisije in jermenov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe za dobavo 2 komadov žičnih vlog za postelje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 29. t. m. pri intendanturi Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave 50 tisoč kg slame; 1. junija pa glede dobave 1850 kg a/leve paprike; 15. junija pri direk. ciji državnih železnic v Sarajevu glede do. bave plošč za mašenje; 19. junija pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 6000 kg banka-kositra. Predmet-ni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Vojvodinska obrtniška razstava v No. vem Sadu bo od 1. do 10. avgusta t. 1. Raz-stavljeni izdelki se bodo ocenil! in obrtniki-razstavljallci se. bodo diplomirali. Najemnina za razstavne prostore je razmeroma nizka. Za podrobne informacije se je obrniti na: Kolo zanatlijske omiadine, izvršni odbor za izložbu, Novi Sad. = Ponoven močan padec francoskega in belgijskega franka. Predvčerajšnjim sta francoski in belgijski frank ponovno močno padla na mednarodnem tržišču. V Curihu je nazadovala deviza na Pariz na 15.17 in pod, to Je pod devlzo na Prago, ki je no-tirala istega dne 15.32 in četrt. Deviza na Bruselj je padla na 14.90 od 15.40 prejšnjega dne Padanje se Je včeraj nadaljevalo, tako da je deviza na Parla padla v Curihu na 14.82 in pol. Vzroik padanju 6beh valut je nedvomno v prvi vrsti v begu pred obe. ma valutama v domačih državah. 19. maja. LJUBLJANA. (Prve številke jpovprafierva- nja, druge ponudbe ln v oklepajih knpčlj-skl zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—78, v^jna škoda 305—308, zaata-vnl in komunalne Kranske 20—22, Celjska posojilnica 193—193 (193), LJnMjamrtca kreditna 175—0, Merkantilna 102—0, Praštediona 865—870, Slavonska 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 0—85, Trbovlje 340—346, Vevče 100—0, Nihag 0—30, Stavbna 55—65, šešir 103—0. Blago: Samo en zaključek: trami po noti, fco vagon nakladalna postaja 5 vagonov po 260. — Bksekuttvna prodaja (868 335 m) = 949 yards Saitin Du. chesse 19.193, fco Trst, po 20. Povpraševalo se Je po brzojavnih drogih in hrastovih železniških pragovih. Drugače same ponudbe v kmetijskih pridelkih. ZAGREB. Bančne in industrijske vrednote so zabeležile običajen promet. Ten-denca za Vojno škodo ee je okrepila. Promptno blago se je začelo trgovati po 310 in se je tekam sestanka dvignilo na 315. — Dinar je v Curihu zabeležil majhen skok. Tudi Italija se je popravila. Močno pa sta padla ponovno Pariz in Bruselj. Na zaigrebškem deviznem tržišču je ostala tendenca neizpremenjena z izjemo Italije, ki se je precej popravila. Tudi deviza na Švico je za pol točke krepkejša. Skupni devizni promet je dosegel 9 milijonov dinarjev Notiraile so devize: Dunaj izplačilo 800.93—804.93, ček 800.9—804 9, Berlin izplačilo 1 352.5—1.357.5, Bruselj 164—166. Italija izplačilo 215.07—216.27, London ček 276.038—277.238, New York ček 56.582—56.882, Pariz izplačilo 161.67—163.67 Praga ček 167.934—168.934, Švica izplačilo 1096.25 — 1100.25, ček 1096.25 —1100.25; valute: dolarji 56—56.30; efekti: bančni: Eskomptna 103—104. Kreditna Zagreb 104—105, Hipo 58—59, 'jugo 95.5—96, Ljubljanska kreditna 175—190, Praštediona 865—870, Slavenska 0—50; industrijsk;-. Drava (zaključek 200), Dubrovačka (zaključek 390), Slaveks 110—130, Union 310 do 330, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77—78, agrarne 42.5—44, Vo.ina škoda promptna 315—316, za maj 313—314. za ju. nij 317—318. BEOGRAD. Devize: Dunaj 802—802 25 Berlin 1352—1353, Budimpešta 0.0795—0. Bukarešta 20.75—21 5. Italija 219—220. London 276 4—276.45, New York 56.68—56.7, Pariz 164—165.5, Praga 168.25—168.35. Švica 1097—1097.75. CURIH. Beograd 9.1175, Berlin 123.05. New York 516.875, London 25.15. Pariz 14.825, Milan 19.75, Praga 15.32, Budimpešta 0.007225. Bukarešta 1.905.' Sofija 3 75. Dunaj 72.9625. TRST. Devize: Beograd 46.25—47.50. Dunaj 365—385 Praga 78.50—79 50. 'Pariz 75—77, London' 127.25—128.25. New York 26.10—26.30, Curih 510—515. Bukarešta 9 dr. 9.75, Budimpešta 0.0360—0.0380: valute-dinarji 35.75—47, dolarji 25.80—26.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4450 do 12 4850, Berlin 168.20—168.70. Budimpešta 3880—99 10, Bukarešta 26175—263.75, London 34.37—34.44, Milan 27.25—27.35, Nevtr York 706.05—709.05, Pariz 20.31—20.4! Praga 20 9175—20.9975, Sofija 5.11—5.15. Varšava 56.75—57.25, Curih 136.63—137.13-Valute: dinarji 12.42—12.48, dolarji 710.50—714.50 Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.41, v Berlinu 7.397, v Ne\v Yorku (18. t. m. po borzi) 1.76 in pol življenja i: „Norge" na velikem poletu Kako je Amundsenova ekspedicija jadrala iz Rima preko Ev rope in severnega tečaja na Aljasko. «Norge» ie odplula na pot iz Rima dne 10. aprila ob pol deseti uri zjutraj. Istega dne ob 17. uri je pasirala Tou-lon. dne 11. aprila, po trideseturni vožnji pa se ie spustila na zemljo . Pulha-mu. na Angleškem. Ostala ie tam dva dneva, nakar je 13. aprila nadaljevala potovanje in je 14. aprila dospela v Oslo. glavno mesto Norveške. Od tod je nadaljevala vožnjo v Oatčino pri Leningradu. kjer ie ostala skoro tri tedne, od 15 aprila do 5. maia Iz Gatčine se je odpravila «Norge» 5. maja ob 9. uri 30 minut zjutrai in je vozila v smeri proti kraju Wadso na Finskem, kamor je dospela 6. maia ob 5. uri in 30 minut. Po kratkem odmoru je ob 14 uri 56 minut nadaljevala vožnio in 7. maja ob 6 uri 30 minut it bila že v Kingsbavu. Napočil ie veliki dan V torek. U. maja ob 8 uri 55 minut predpoldne se je dvignila «Norge» v zrak. da premaga poslednie in največje ovire ter doseže svoj cili Zračna ladja ie bila obremenjena z 12 tonami tovora. Predno se je posadka ločila od prebivalstva, ki se je zbralo v v?'ikem številu, da prisostvuje odhodu lauje. so strokovnjaki še enkrat pregledali instrumente, posebno solnčni kompas in signale za brezžično telegraiiio. Vreme ie bilo naravnost krasno Šele eno uro predno ie dosegla «Norgc» tečaj, se je nebo potemnilo. Ves čas vožnje ie Amundsen pis radio-goniometrične beležke ter lih ie primerjal s širino, pri čemer se ie držal vedno solnca Poziciia solnca ie bila naslednje jutro ob 2 uri 30 minut tako ugodna, da je bilo mogoče ugotoviti, kje se nahaja iadia. Ekspedicija ie biia tik nad severnim tečaiem. «Norge» se je spustila navzdol. stroji so se skoraj popolnoma ustavili in Amundsen FJlsvvorth in Nobile so vrgli iz balona zastave svojih držav. Posadka se ie odkrila Nato je opisala «Norge» prilično velik krog in se je usmeril proti Barrovvu. Vsa posadka ie gledala navzdol ter opazovala zemljo, ki meri 2000 Km dolžine in katere še ni videlo nobeno človeško oko. Ob 7. zjutraj jc bila «Norge» nad točko takozvanega «Ledenega pola*, ki se smatra za najtežje dostopnejšo točko zemeljske površine. Ob tej priliki so si člani ekspedicije medsebojni čestitali.' Kmalu pa se je morala «Norge» po-vzpeti zopet višje. Megle so zakrivale solnčno luč. ki je le od časa do časa prodirala skozi oblake. Nikjer ni bilo videti zemlje in ladia je morala pospešiti Jet. Tako ie začel najbolj napeti del vožnje v viharju. «Norge» je šla najprej visoko kvišku, kar pa je imelo za ladjo slabe posledice. Na obodu se ie začelo nabirati ivje, ki se je kmalu pretvorilo v ledeno plast Opasnost je bila velika. Ladja je poskušala voziti zdaj v višji, zdaj zopet v nižji smeti, vodja ladje se je neprestano posvetoval z vremenskim opazovalcem na krovu, toda nikjer ni bilo mogoče najti primerne višine, ki bi bila za ekspediciio brez nevarnosti. Posadki ni preostajalo me drugega kakor da pristane na vožnjo v višinskem pasu. ki jc bil relativno še najboljši Med tem se je nabral led na pro-peleriih in se je začel vsled vrtenja lomiti ter leteti naravnost v trup ladje. To so bile ure nepopisne razburjenosti. Moštvo ie moralo sproti in neprestano šivati razpoke in mašiti nastale luknje. K sreči so bili baloni za plin dobro zavarovani. Kompaktni led pod ladjo je vzbujal v posadki grozne občutke Moštvo se ie balo, da bo morala ladja pristati in da bo treba nastopiti povratek peš Naposled pa so se atmosferske razmere nekoliko izboljšale. «Norge» je prišla v cono. kjer ni bilo več megle. Magnetični kompasi so se zelo odklanjali. K sreči pa je tu in tam skozi oblake pokukalo solnce. a kaj je pomagalo ko je bil tudi solnčni kompas pokru s pravcato ploščo ledu! Šele po znat- Dr. R. Marn: Po ovinkih v Afriko Preveč bi se ponavljal, ko bi hotel še opisati to tretjo nevihto; zašli smo namreč v hud mistral. kakor se v tem kraju imenuje jadranska burja. Radi tega tudi nismo zavili v Lionski zaliv, kakor je bilo v programu, ampak smo jo direktno rezali iz Barcelone v Marseil-le Prihranili smo pri tem obilo časa, kar nam je bilo vsem potrebno, ker smo bili gladni. Kosilo je bilo vedno točno opoldne,, danes je izostalo, ker ne bi na mizah ničesar obstalo. Bila jei ura že tri popoldne, ko smo. pristali v Mar-seillu in sedli k kosilu. O. kako nam je odleglo, ko smo zopet lahko varno hodili po ladji in si upali na krov. na katerem se poprej sploh ni moglo biti, ker so valovi pljuskali čez vso ladjo in je vse kar plavalo v vodi. Konstatirali smo. da je bil ta tretji vihar, ki smo ga doživeli, najhujši: prenesli smo ga pa lažje nego drugega, ker je divjal pri belem dnevu. 11. Marseille. Mislite, da se je kdo pritoževal čez mistral. ali da ie kdo čutil kake posledice9 N;č Vse je bilo naenkrat pozabljeno: dobili smo trdo kožo tudi v tem pogledu Šli bi z našim ljubljenim «Ka-radžordžem* tudi čez miki ocean. Občudoval sem naše gospe. Vse so bile nem naporu se je posrečilo določiti črto v severojužni smeri in dobiti smer proti Aljaski. Vendar pa tudi sedaj ni bilo mogoče izmeriti širinsko lego. Ugotoviti ni bilo mogoče niti brzin poleta, ker ni nihče vedel, kako visoko se nahaja ladja. Zato ie poveljnik ladje vzel smer. ki bi se utegnila skladati z nabrežjem Aljaske Toda veter je naraščal in ie potiskal ladjo z velikimi sunki naprej Slednjič je posadka zopet zagledala sneg, ki je popolnoma onemogočil vsako orijentacijo. Atnundsenu ni preostajalo nič drugega. kakor da ie dal povelje za dvig v veliko višino. Tako ie «Norge» blodila sem in tja in nikoli ni bilo gotovo, če ne zadene gondola ob ta ali oni vršeč na Aliaski. Manevriranje je bilo izredno težko. Šele po natančnem opazovanju solnca se ie posrečilo ugotoviti na podlagi astronomskih beležk, da plove «Norge» nad Beringovo ožino. Ladja se je vnovič zaplela v vihar, ki ie bil toliko opasnejši. ker se ie na obodu «Nor-ginega» trupa zopet začel tvoriti led. Opasnost je šele zdaj dosegla vrhunec, kajti ves materija! za krpanje je posadki pošel in možje so bili brez pripomočkov. Vsi ti razlogi so napotili poveljnika, da i.' sklenil izrabiti prvo priložnost in pristati čimprej mogoče. «Norge» se je obrnila proti vzhodu, toda zaman Poveljstvo se ie kmalu prepričalo, da leži v tej smeri velika voda. za katero se je odpiralo ogromno ledeno polje Tudi na jugu ni bilo boljše. Treba se ie bilo torej odločiti za polet v severni smeri, kjer se je zdelo, da so razmere boljše. «Norge» je napredovala zelo počasi. Na številne klice, katere ie pošiljala radio-postaja vso noč. ni dobila niti enega odgovora. Po dolgi blodnji ie prišla «Nor-ge» zopet nad suho zemljo in posadka je uzrla neko kočo z Eskimi. Ladja je skušala pristati, da bi se orijentirala. toda veter je bil zopet tako močan, da je onemogočil sleherno manevriranje. Treba ie bilo zopet v višino. K sreči je ta hip zopet posijalo solnce in s pomočjo solnčnega kompasa ie bilo mogoče določiti, da se ladia nahaja blizu obale Toda traialo je še celo uro. predno je bilo nabrežje doseženo. Navigacijski poveljnik ie zopet izgubil orijentaciio. Megla ie bila izredno gosta kakor iz drugega sveta pa so ujeli radiotele-grafisti ta hip brzojavko iz Nome. ki je pomagala določiti kraj. nad katerim se je nahajala «Norge» S pomočjo te brzojavke ie bilo iasno. da plove ladja proti rtu wališkega princa Treba ie bilo zopet obrniti in se Vrniti, toda tudi sedaj ni šlo po sreči «Norge» ie še enkrat izgubila smer in Amundsen je sklenil, da ie treba izkoristiti prvo priliko za izkrcanje. Veter je postajal bolj in bolj sunkovit. vsled česar je bilo sklenjeno, da ladia ne bo letela v Nome, temveč da pristane v Tellerju. Teren je obetal dovoli ugodnosti in ker ie vsakdo videl, v kakšnem položaju se nahaja «Norge». je moral biti pripravljen na vse. Pristajanje je bilo vse prej kakor hvaležno. posrečilo pa se ie vendarle. Vsi. kar jih je bilo na krovu, so pri tem delu zastavili vse svoje sile. da se je stvar izvršila v redu. Cim je bila «Norge» pri tleh. se ie začelo takoj demontiranje. Kose ladje so spravili v zaboje, ki se pošljejo v Rim. kjer bodo «Norge» zopet predelali. Šele. ko je bila ladja demontirana, je bila dana moštvu priložnost, da se spočije. 71 ur ni posadka skoraj nič spala. Imela ie neprestano opravke, ki ji niso dovolili miru in počitka. Rijser Larsen. ki so mu bile poverjene priprave za navigacijo, je vodil ves čas ladio kljub megli, snegu in težkim vetrovom, polkovnik Nobile pa je spremljal manevre in je neprestano nadziral komplicirane stroje. Pri krmilu je sedel Wisting, ki je med celo vožnjo spal samo 4 ure. Gottwaldt, Storn in Johnsen, ki so oskrbovali radio telegrafsko službo, so neprestano iskali stika z brezžičnimi postajami. Dokler se ni nabral na antenah in generatorjih led. je šla izvestiteljska služba gladko izpod rok. ko ie pa led začel ovirati delo. je postala stvar silno težka. Mnogo dela je bilo tudi s primerjanjem vremenskih napovedi, z določanjem višine in z drugimi stvarmi. Zelo težko delo so imeli tudi strojniki, ki so morali nepretrgoma mazati stroje in oskrbovati ležišča z oljem. Mnogo truda so požrla tudi popravila Norginega trupa. Posadka ie ves čas poleta živela od kruha, trdo kuhanih jajc. mesa in ko-lačev. Kava in čaj sta kljub temu. da so imeli potniki s sabo termossteklenice, bila mrzla in malo je manjkalo, da se nista izpremenila v led Cela vožnja «Norge» od Rima do Kingsbava in do Aljaske ie trajala okolu 200 ur. Časa Prekrasno filmsko delo iz galantnega časa. V glavni vlogi: lepi galantni kavalir z rožo. Duhovita vsebina. — Razkošna oprema. — Bogati kostimi. — Sijajna režija. — Po» znani igralci. — Lepi obrazi. — Ljubavno! Napeto! — Velezanimivo! — Veselo! — Posebno Vas še opozarjamo na krasno godbo pri tem velefilmul Predstave točno ob: 4, pol 6., pol 8. in 9 vode ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124 1'rcdprodaja vstopnic od: 10. do 1 Cene nezvišanc! Prednaznanilo: Največja senzacija sezije: «FILM BREZ NASLOVA». 11 V hidrogliserju cez Sredozemsko morje Ruski inženjer Jurij Gasenko (v medaljo* nu) je skonstruiral nov tip hidrogliserja, ki ga je krstil na ime «Puce de Mer» (Mo» ska bolha). Aparat je opremljen z motor« jem za 180 konjskih sil in prevozi do 100 km na uro. Gaser 'o namerava ž njim po» skusiti vožnjo iz Marseilla v Oran (Severna Afrika.) Francoska ekspedicija poročnika Darcisa Jedva so dospela ugodna poročila o aoseženju severnega tečaia Po Amund-senu in Byrdu, že se čuje. da se odpravlja na sever naše zemlje francoska ekspediciia s čisto znanstvenimi cilji. Ekspedicijo bo voročnik Darcis, katerega bo spremljale 8 izkušenih mož. Darcis izjavlja, da pojde njegova ekspediciia na pot koncem meseca junija. V Dunkerquu se bo ekspedicija vkrcala na ladio. ki jo popelje do Bergena Od Bergena naprej pojde ladja do Spitz-bergov. kjer bo poiskala primerno oporišče. nato pa bo začela prodirati dalje. Posebnost ekspedicije bo v tem. da bo skušala prepotovati na tisoče kilometrov s pomočjo avtomobilskih sani. Te sani so tako skonstruirane in imajo toliko moči. da lahko vlečejo s seboj po ledenem terenu ne samo bencin in ostali potrebni materijah marveč tudi druge priprave. Tako bo n. pr. ekspedicija vzela s seboi za 5000 km vožnje bencina ter se bo posluževala tudi posebne vrste hidroplana. Zrakoplovov pa bo Darcis uporabljal šele potem, ko bo dosegel najsevernejšo točko naše zemlje Ekspedicija bo potovala v dveh skupinah. Prva bo vozila s sanmi, druga pa jo bo spremljala z aeroplani. Za zvezo z ostalim svetou pripravlja Darcis 4 ogromne radioaparate. o katerih meni, da iih bo z velikim pridom uporabljal na svojem potovanju. Do severnega tečaja bo posredovala zvezo s svetom radiopostaia na Spitzbergih. od severnega tečaja naprej pa postaja Nome na Aljaski Ekspedicija bo seveda izvrstno opremljena. imela bo ladje, avtomobile, hi-droplane. zrakoplove in radioaparate najboljšega tipa. pred mrazom pa jo bo ščitila močna obleka. Na težavni poti se bo krepčala s starim vinom, ki prijetno greje želodec___ Smrt zadnjega turškega sultana Kot smo že poročali, je umrl v vili Magnolie v Šan Remu zadnji turški sultan Mohamed VI. Zadela ga je kap. Smrt je prišla povsem nepričakovano. Po obilnem obedu se je sultan podal v domači krog svojcev, kjer se je prijetno zabaval. Nenadoma mu je postalo slabo. Prijel ga je srčni krc. Domači Sn ga obstopili in začudeno gledali, kaj" se godi. Nihče ni slutil, da je sultanov konec tako zelo blizu. V hisi je vladala tolika zmeda, da je moral sam sultan, ki se je že boril s smrtjo, opozoriti ljuudi, naj vendar že pošljejo jk> zdravnika. Dva služabnika sta stekla ponj. Prišel je dr. Aleksander Fava, toda njegova pomoč je bila odveč. Kmalu potem, ko je stopil v sobo, je sultan izdihnil svojo dušo. Mohamed VI. je stanoval v San Remu tri leta in ni bil v tem času niti enkrat bolan. Zato je njegova smrt tem bolj potrla sultanove zveste služabnike. Ob smrti je bila med drugimi navzoča Mohamedova sestra, princezinja Medi-ha Sultanija ter njen sin princ bani. Sultan je v izgnanstvu, kamor ga je poslal Kemal paša, živel samo za svojo družino. Stanoval je s spremstvom kakih 25 oseb. Med njegovimi služabniki je bilo 15 Turkov in osem Italijanov. Turki so ga spremljali naravnost iz Carigrada v inozemstvo. Sultan je prišel v Italijo čez Malto in se je izkrcal slednjič v Genovi. Mohamed je imel dolgo bradn m sive lase ter je bil oblečen po meščansko, na glavi pa mu je nadomeščal pokrivalo turški fes. Mohamed VI. je bil rojen dne 2. februarja 1861. ter je nasledil na prestolu svojega brata Mohameda V. Zasedel je prestol 3. julija 1918. L. 1922 je izbruhnila v Turčiji revolucija. Položaj je postal tako kritičen, da ni kazalo sultanu nič drugega kakor pobegniti. Mohamed pa ni hotel storiti tega kar na slepo. Najprej se je zatekel po pomoč k Angliji. Prosil jo je za intervencijo. Posredovanje pa je bilo brez uspeha. Ko je izprevidel. da ga more rešiti le beg, se je vkrcal na angleško križarko. Na njenem krovu je zapustil Carigrad. Turška skupščina k nato Mohameda VI. odstavila, pozneje pn je odpravila tudi kalifat, ki je bil združen z oblastjo sultana. 1. marca 1924 oa ie bil turški Kalifat sploh odpravljen. pogumne, bolj kakor moški, zlasti se ie odlikovala g. Rozi, ki je samcata preživljala hude noči. pa ni nikoli nič tožila. ,.,. . Na Marseille smo se veselili m nas parnik si je takoj nadel praznično obleko. Čeravno smo dospeli kake štiri ure pred označenim časom, nas je na obali že čakal naš generalni konzul dr. Nin-čic z gospo soprogo, z vicekonzulom Pašičem in s tajnikom konzulata. Ljubeznivosti. uslužnosti in gostoljubnosti g. generalnega konzula ne morem na tem mestu izreči dovoli zahvale. I ako nam je omilil naše bivanje v tem največjem francoskem pomorskem m trgovskem mestu, da smo se v istim prav težko ločili ... Tako lepo se je usidral nas parnik, da smo imeli svoj hotel kar sredi mesta ker se je kakih petdeset korakov nasproti pričela glavna prometna cesta Cannebiere. To pomeni veliko, ker greš lahko vsak trenutek kaj iskat na ladjo. Kajpada smo se po obedu takoj vsuli z ladje v mesto, najprej ogledavat si izložbe prodajaln ter študirat cene. V Barceloni vse drago, tukaj pa nadvse poceni Podjetnejši so se informirali za gledališča, kabarete in varijeteje, kdaj prično predstave itd. Večerja nas je zopet združila, toda manjkal je naš Živili, ki ga do drugega dne popoldne nismo več videli. Pravili so, da je poprej vse kreposti zaprl v kovčeg na ladji in da > Drastično prevaro doživi io često om, ki zberejo po svojem okusu, blago ne polagajo pa važnosti na izvršitev obleke. Nubene prevare ne doživijo oni, ki si nabavijo blago iz krasne zaloge pri tvrdki Drago Schwab. Ljubljana ga je lepa deklica odpeljala. Bil sem ze res v skrbeh, sai mi ga je gospa Rozi izročila v varstvo. No, drugi dan se je vrnil v lepi družbi, katere smo tudi mi bili zelo veseli Gospa Vukasovičeva, vdova polkovnika VukasovSča-Stibilja. ki živi v Marseilleu pri svoji omozem hčerki, ga je takoj odpeljala na svoj dom. kjer ie revež prvikrat na potovanju celo noč prespal v udobni postelji, kar smo mu iz srca vsi privoščili, kajti njegovo kinkanje pri klavirju m bilo nikako spanje. Po večerji se je seveda vse izgubilo po mestu; v družbi našega ljubeznivega generalnega konzula, njegove g. soproge in tašče nas ie ostala na ladji le mala družba, zato pa je bilo razpoloženje tem bolj prisrčno. Naš vodja g. Mi-lič se je zahvalil odličnemu zastopniku naše države, na kar je g. konzul odgovoril, da ga srčno veseli, da je tako lepa in odlična reprezentanca naše države obiskala Marseille. Francozi, ki so nam nadvse naklonjeni, nas zelo čislajo in so se živo zanimali za prihod «Karadžordža». Govoril je tudi nas starosta g. Kušlej. ki je izrekel naš ponos, da plovemo po širnem morju pod lastno zastavo in da nas v inozemstvu spreiemaio naši zastopniki. Slovenec, ki je bil ves čas.tlačan tuie države, v kateri je videl nekaj sovražnega, prihaja do zavesti srbskega seljaka. ki ve. da je on država in se zaveda, če nekaj On: Gospodična, objel bi vas. če bi si upal ... Ona: Gospod, jaz bi si upala, če bi bila mož! „Baden-Baden v Ameriki V prvi polovici tekočega meseca ie prispela iz Nemčije v Ameriko Flettner-jeva rotorna ladja »Baden-Baden . Vožnja rotorja je imela v prvi vrsti propagandistični namen, zbudila pa je v Newyorku kliub temu precej stvarnega zanimanja. Saj gre vendar v prvi vrsti za izum sam, na katerega gledajo Amerikanci predvsem z znanega praktičnega stališča. Ladja se je najprej ustavila izven pristanišča, nato pa jo je povedel pilot v luko, kjer so jo začeli ljudje ogledovati in občudovati. Rotorna ladja je imela razvito zastavo nemške trgovinske mornarice. Vožnja »BadenBadena« iz Nemčije v Ameriko je potekla dokaj srečno. Potovanje od Kanarskih otokov je trajalo 25 dni in 6 ur. V tem času je ladja premerila 3840 milj, od katerih je preplula 2000 milj samo s pomočjo rotorjev. Deset dni je kapitanu nagajalo vreme, 4 dni pa so bili v uporabi rotorji in motorji. Ob svoji najhitrejši vožnji je rotorna ladja premerila po 207 milj dnevno. Imela je pa tudi zelo slabe dneve, ko so divjali viharji na morju m je radi tega napredovala samo za 60 milj. Pri rtu Hatterasu jo je prisililo vreme, da se je usmerila proti vzhodu, s čemer je izgubila mnogo časa. Te ure so bile naravnost strašne. Divjala je močna burja in vmes je padal dež, valovi so butali ob ladjo ter jo premetavali kakor orehovo lupinico. »Baden-Baden« je namreč jedva 150 čevljev dolga. Mornarji pravijo, da se taka neurja sreča-jn samo še v nevarnem Biskajskem zalivu. Vihar ni hotel takoj ponehati, temveč je trajal par dni in je prisilil kapitana, da se je približal z rotorno ladjo obali. Blizu kopne zemlje je ostal par dni. ker se morje ni hotelo nikakor pomiriti. A tudi ob obali je pretila ladji resna nevarnost da se zarije v pesek. Naposled se je poveljnik odločil, da nadaljuje vožnjo kljub slabemu vremenu. In zgodilo se je naravnost čudo. Komaj se je ladja spustila na široko morje, je orkan nenadoma utihnil, rotorji so začeli zopet delovati in so vozili s podvojeno silo. Izkazala pa se je potreba, da so rotorji na ladji čvrsto pritrjeni. Ves čas vožnje pa so rotorji dobro služili svojemu namenu, vrteli so se s hitrostjo 100 obratov na minuto in niso niti enkrat odpovedali. - V Ameriki si bodo sedaj inženjerji ogledali Flettnerjev izum in če jim bo ladja všeč, ni izključeno, da pride v last kakega ameriškega bogataša. žrtvuje za državo, da to žrtvuje zase. „ , Drugo jutro so nas zopet čakali avtomobili in vozili smo se po celem mestu ter si ogledali vse znamenitosti. Poleg veličastne, v novejši dobi zgrajene katedrale, smo se povspeli še na brdo. kjer stoji cerkev Notre dame de la garde. največje zaščitnice mornarjev in i kjer je nebroj votivnih plošč za srečno | rešitev. j Po ogledu mesta, parkov m zname-i nitosti je vsa izletniška družba krenila 1 na dom našega generalnega konzula, ki nas je res kneževsko pogostil. V družbi I njegovih dam smo se na čednem vrtu najlepše zabavali pri penečem šampanjcu. , , Popoldne smo bili ob treh gostje borze in trgovske zbornice, ob petih smo mi povabili odlične francoske osebnosti na luneh Da ne opišem samo teh stvari, priobčuiem izvleček iz lista «Le pe-tit Marseillas* od 8. maja. ki pravi: «. Popoldne ob pol 4. je trgovska zbornica sprejela kar najprisrčneje v svečani dvorani borzne palače jugoslo-1 vensko delegacijo. Delegacijo vodi Milan Milič. generalni ravnatelj družbe Impex. predsednik društva za tujski promet za Hrvatsko G. Emil Rastoin je izrazil v lepih besedah dobrodošlico, spominjajoč se le-peea potovanja, ki ga je sam napravil v jugoslovenske dežele. Obenem ie po- vdaril tesne vezi, ki vežejo Francijo z državo Srbov. Hrvatov in Slovencev. G. Milič je odgovoril v prisrčnih besedah, zahvaljujoč se zbornici za lep sprejem. Izrekel je nado, da bo obisk Jugoslovenov v francoskih mestih Sre-dozemnega morja še bolj zbližal obe na-ciji zlasti na gospodarskem polju. Nato se je servirala zakuska in gospod Henri Brenier. generalni direktor administrativnih poslov je' razložil pomen krasnih slikarij in ornamentov v svečani dvorani borze. Sprejem na «Karadžordžu» ob petih popoldne je bil briljanten. G. župan, gospod prefekt in vse odličnosti mesta ter diplomatični zastopniki prijateljskih držav so prisostvovali temu sprejemu. Generalni konzul Jugoslavije g. Ninčič, predsednik delegacije in komandant ladje so najprisrčnejše sprejeli povabljence. V velikem salonu «Karadžordža» je bila čajanka, pri kateri ie sviral orkester Gally in kier se je razvila zabava do popolne animiranosti. Dame in mlade gospodične v elegantnih toaletah so ta lep sestanek jako olepšale. — Naše mesto bo obdržalo poset «Karadžordža» v najlenšem spo-minu.» K temu poročilu dostavljam Ie še to. da smo imeli okrog 90 gostov na ladji in da se ie iako pridno plesalo, pričen-ši z našim kolom. Pozno šele so se naši gostje ločili s krova Sokol Vsem sokolskim društvom! Z oziTom na veliko število udeležencev na VIII. vsesokolskem zletu v Pragi izda-jemo sledeča navodila za vidiranje potnih lis.ov pri konzulatih Češkoslovaške republike: 1.) Potne liste vidiTajo le pristojni konzulati »n sicer: a) konzularno odelenje poslanstva CSR v Beogradu za sokolska društva v Stari Srbiji, Vojvodini in v Sremu, b) konzulat v Zagrebu za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje, c) konzulat v Sarajevu za Bosno, Hercegovino ta črno goro, d) vicekonzulat Skoplje za Južno Srbijo, e) honorarni konzulat v Splitu za Dalmacijo in otoke, f) generalni konzulat v Ljubljani za Slovenijo in Prekmurje. 2.) Oni člani, ki potujejo skupaj v Prago in nazaj, si moralo preskrbeti skupne pome liste, takoimenovane konsignacije. Konsignacije izda istotako pristojna oblast, k: izdaja potne liste. Vsaka taka skupina mora imeti vodjo, ki mora imeti predpisan potni list. V konsignaciji se mora točno navesti ime vodje skupine ter imena vseh članov, ki potujejo na to konsignacijo. Dalje njihove rojstne podatke, pristojno občino in glavarstvo. To konsignacijo se mora predložiti konzulatu ČSR v dveh izvodih. V konsignacijo se sme vpisati samo državljane naše kraljevine. En prepis konsignacije obdrži konzulat. Zaeno s konsignacijo se mora predložiti itudi društvene legitimacije. 3.) Oni udeležniki vsesokolskega zleta, ki hočejo ostati po zletu na Češkem ter se udeležijo raznih zletov ali ne potujejo skupno z drugimi, morajo imeti običajne potne liste. 4.) Ruski emigranti, ki so člani jugoslovanskih sokolskih društev, si morajo nabaviti por.ni list (certificat o identiteti). Te po:ne liste jim vidirajo konzulati ČSR na pcdlagj zletne in članske legitimacije za bivanje v Pragi od i. do 10. juiija. Za Izdajanje vizumov za daljši čas, konzulati niso knmpetentni. Ti vizumi ne opravičujejo ruske emigrante Charleyeva teta«. Igra sicer ne nudi igralcem mnogo torišča za udejstvitev svojih zmožnosti, zahteva pa paznjo in vestnega naštudirania scen, da se ne izgube baš najizrazitejši efekti v sploš-nosti. Pričakovali smo po mestoma prav dobri premijeri vsal deloma Izpopolnjeno re-prizo. Zal nas je naše pričakovanje vaTa-k>. Igralci so se sicer trudili, a manjkalo je neke celotne skupnosti. Režija ne zahteva samo režiserja, amipak tudi vestnega študija od strani režiserja kakor tudi v prvi vrsti od igralcev. Paziti je tudi 'treba, katoo ta komu se razdele vloge, potem nam ne bo treba z uničujočo kritiko jemati veselja in entuzijarma do dela. Podrobneje o igri sami iz gotovih razlogov ne bomo govorili, ker nam je znano, zakaj igra ni bila na vi-Sku. Pri prihodnji predstavi pričakujemo poleg vestnega naštudiranja vlog tudi odgovarjajočo režijo. V. F. VIČ. Sokol Vič namerava svojo dosedanjo člansko knjižnico razširiti v javno knjižnico. Kolike vrednosti je to, znajo ceniti najbolje oni, ki si morajo dobavljati knjige iz ljubljanskih knjižnic, ali pa jih vebče pogrešati. Nujno in lepo prosimo vse, ki imajo dobro voljo, da nam blagohotno podarijo prečrtane knjige, ki zanje itak niso več tolike vrednosti. Knjige, ki se čiitajo, odgovarjajo svojemu namenu; naj ne leže brez koristi po policah. Vsaka knjiga naim je dobrodošla, tudi ako je v slabem stanja Knjige se morejo oddati v Sokolskem domu pri br. Gašperinu ali pa pride naš odposlanec br. Borštnik na dom po nje. PRESERJE PRI LJUBLJANI. V nedeljo 16. maja so odkrili spomenik 55 vojnim žrtvam okoli 1400 prebivalcev broječe župnije. Spomenik je postavljen na pokopališču, a bi vsekakor pristojal na bolj vidnem mestu, kamor Pa po svojeglavnosti par oseb ni prišel. Narejen je v podobi kapele iz naravnega kamna, v čegar duplini sta vzidani črno mramo mati plošči z imeni in slikami padlih. Farani so se lepo pripravili za to žalno slovesnost, a da so postavili mlaje, ki veljajo vendar kot znak veselja — tega ne razumem, reklo pa se je, da bodo počakali ž njimi blnnovanja, kj se bo vršilo čez 14 dni. Slovesnost so povečali s svojim prihodom še došli gostje, kakor iz Ljubljane Sokol II., šentjakobsko gospodarsko napredno društvo, nadalje gasilci iz Borovnice, Brega. Notranjih goric, Rakitne, poleg domačega Sokola in treh domačih gasilnih društev ta drugih prijateljev prijaznih Preser. Po maši «e je razvil po vasi žalni obhod, ki ga je otvorila šolska mladina s svojo v žalje povito zastavo in vencem planinskih narcis. Za njo se je pa razvrstila mnogobrojna množica ljudstva domačih vasi in došlih gostov. Vsaka v Preserju užup-Ijena vas, ki jih ?teje devet, je poklonila padlim svojcem svoj cvetoč venec, domači Sokol pa trnjevega, kj je vzbujal občo pozornost. Po obhodu je govoril pomemben nagrobni govor bivši vojni kurat g. Bonač. S svojim govorom je izvabil marsikatero svitlo solzo, a čudno se je pa vendar zdelo, da ie vpletal vmes točke. ki so bile že bolj podobne kaki volilni agitaciji, ta ko bi ne bilo tako vzvišenega dneva, bi bil dobil njegovemu govoru tudi primeren odgovor. Cerkvene žalne obrede je opravil domači g. župnik. Omeniti je še lep govor bivšega' preserskega nadučitelja, gerenta ljubljanskega mesta g. Likozarja. Žalostinke je zapel moški pevski zbor. Razen nekaj točk govora g. Bonača se je slavnost kraju ta času primerno lepo izvršila, za kar gre lepa pohvala predsedniku odbora za spomenik, ki se ni ustrašil ne dela ne stroškov. TRŽIČ. Ob zaključku damskega in moškega prikrojevalnega tečaja priredijo udeleženci in vodstvo v telovadnici meščanske šole razstavo risb, ki so jih tekom tečaja izvršili. Risbe predstavljajo raznovrstne kroje, narejene po modnih slikah za dam-ska, moška ter otroška gornja ta spodnja oblačila po najnovejši modi. Obenem bodo obiskovalcem na ogled najnovejši medni časopis; ta s tem podana prilika, da se sprijaznijo in seznanijo z novo modo. Razstava se o t veri v nedeljo 16. maja ta bo odprta čez poldne do 6. zvečer. Vstopnine ni. K obilnemu posetu vabimo cenjeno občinstvo iz Tržiča ta okolice, prav posebno pa vse tiste, ki jim napredek obrtništva ni in ne sme biti prazna beseda. RAKEK. Dramatični odsek Sokola tia Rakeku je bil tekom zime pridno na delu. Dosedanje brezprogramatično in priložnostno delovanje je opustil in začel proizvajati dela vzgojne in umetniške vsebine. Za sezonski zaključek si je izbral »Zemljo«, ki se je že odigrala v splošno zadovoljstvo in z razumevanjem, ter Novačanovo »Velejo«, ki se bo igrala v nedeljo 16. t m. zvečer. S to izvirno sovensko dramo zaključi dramatični odsek svoje letno delovanje. Dramatični odsek se je imel ta se še ima boriti s tehničnimi težkocarm, ki se bodo odstranile le, ako bo rakovško občinstvo pridno podpiralo njegove prireditve in jih po-scdaio Zaradi tega opozarjamo občinstvo logaškega okraja na zadnjo prireditev Sokola na Rakeku. ZALOG. V lanski sezoni sem bil navzoč pri 4 dramskih prireditvah, letos — na čudež — pogrešam iste. Kje je režiser? Na delo! Tem bolj pa moramo pohvaliti napredovanje pevskega zbora, ki je sicer glasovno šibkejši od lanskega leta, a vendar algilen; privesti hi bilo treba v društvo tenorskega naraščaja Tudi gdč. Pavlo zelo pogrešam pri sopranih. Prijetno iznenaden pa sem bil nad polnoštevilnim orkestrom, ki je menda že parkrat nastopil. Harmonija je sočna In ubrana, manjkajo samo še tolkala m orkester bo lahko brez skrbi nastopal pri večjh in resnejših prireditvah; tudi v mestu. Tako pri pevskem, kakor pri orkestralnem odseku je vodstvo v pravvh' rokah, ki jamči za nadaljnji razvoj. V zadnjem času so ustanovili tudi tamburaški z3»r. Obema društvoma obilo priznanja za plodovito delo! Le vztrajno dalje in naša poljska občina bo ponosna na vas. J . . . r. ZAGORJE OB SAVI. V dokaj častno zasedeni dvorani tukajšnjega Sokolskega doma je priredilo na prošnjo Glasbenega društva pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« 16. maja koncert pod vodstvom zborovodje g. Z. Prelovca. Občinstvo je pazno sledilo izvajanjem zbora in solistov tea- občudovalo vizamo disciplino nastopajočih. Od točke do točke je navdušenje publike naraščalo in aplavza ni hotelo biti konec. Prav posebno je ugajal tudi moški kvartet, ki je izven sporeda navrgel še »Oj ta soldaškj boben«, ki je poslušalce izredno fasciniral. Iskrena hvala »Zvonu« za umetniški užitek ter Gl. društvu za aranžma koncerta, ki je s tem pokazalo, da se zaveda svoje kulturne naloge. Upamo, da se morda končno le najde kdo, ki bo tudi njegov pevski zbor dvignil iz mrtvila . . . RIBNICA. Glasbeno društvo iz Kočevja je priredilo v nedeljo 9. t. m. v našem trgu vokalni konoeTt. Koncert se je završil nadvse pričakovanje. Posamezne točke so se pod spretnim vodstvom pevovodje g. Mirka Trosta izvajale precizno ta z občutkom. Dvorana pri »Cenetu« je bila natlačeno polna, kair pač dokazuje, da meščani in okolica (Sodražica, Dolenja vas itd.) razumejo kulturni pomen lepe pesmi. Pohvalno moramo omenit; g. Završnika, ki ie s svojo agii-nostjo ta uslužnostjo stal zboru v vsakem oziru zvesto ob strani. ČRNOMELJ. Dne 8. maja se je vršil občni zbor Jugoslovenske Matice in Narodne čitalnice v Črnomlju. Kljub skrajno slabemu vremenu nas je iznenadil izredno lep obisk članstva, kar do sedaj ni bilo v navadi. Občni zbor je potekel mirno in gladko. Namesto dosedanjega predsednika Ju. gosiovenske Matice in predsednika Narodne čitalnice šolskega nadzornika g. Avgusta Lukežiča je bil izvoljen soglasno za predsednika Jugoslovenske Matice: g. Fr. Če-šarek, okr.< sodnik, in za predsednika Narodne čitalnice g. Niko Furlan, sodnijski ofi-cijal. Izredno lepa udeležba pri dbčnem zboru nas je razveselila, ker so s tem zavedni Čraomeljčanj pokazali, da znajo ceniti pomen narodno kulturnih društev. Veseli nas tudi dejstvo, da so v novi rdbor stopile one osebe, ki so se do sedaj odtegovale narodnemu delu ta sicer iz vzroka, kakor da ne bi bile priljubljene med našim ljudstvom. Vs; pa so se na občnem zboru lafeko prepričali, da so med našim narodom jako priljubljeni, kar nas posebno veseli! »Zora puca, bit' če dana!« METLIKA. Kmetje v naši okofci tarnajo, ker ne morejo prodati vina, a denarna kriza je ogromna, zato ie cena vinu znatno padla. Dobi se menda že po 4.50 Din. To je pač udarec za kmeta, ki ne dobi ne pare od drugod za vino, zato pa mora skrbno paziti, da nc zabrede globoko v dolgove. Ni torej čuda, da se ljudstvo nezaupno ozira na svojega kaplana, ki ima v teh kritičnih časih toliko denarja, da si lahko nabavi glasovir za 30.000 Din in motor za naše slabe ceste, ki stane nekoliko manj. — Z veseljem pričakujemo že dolgo napovedanega orkestrovega koncerta in pozdravljamo misel, da se bo vršil na grajskem vrtu. Slišimo, da se je razpustil pevski zbor; to je pač škoda, upajmo, da se še vse popravi ŽALEC. V lično prenovljeni in povečani dvorani gospoda Antona Vodenika v Pe-trovčah je priredila tamošnja CM podružnica v nedeljo dne 9. maja gledališko pred. stavo. Diletantje, po večini domačini, so vprizoriH Petrovičevo veseloigro »Vozel«, ki jo je režiral gosp. Danilo Gortašek prav zadovoljivo ter igral tudi glavno vlogo Ste-vana Jeliča visoko nad povprečnim diletan-tizrnom. V istem smislu mu je sledi! po maski vrlo posrečeni Bojk.n snubec Periša Vu-jič, kmečki fant (g. inž. Teržan), ki se je povsem uživel v mentaliteto naroda. Steva-nova žena Rauka (gdč. N. Goršekova) mi je bila zelo simpatična, n.iena igra predvsem naravna in neprisiljeno domača. Njena sestra Bojka (gdi učiteljica V. Medica iz Žalca) je. če tudi oderska novinka, nastopila sigurno in dala svojemu fantu Vu-jiču točno sliko neodoljivega nagnjenja. Mi-lar Perič (g. Wudler) ni sprejel zanj najboljšo vlogo, vendar je igral svojega starca dejanskim razmeram primerno. Njegova žena Marta (gdč. N. Kopriva) se jc znala lepo prilagoditi poteku dejanja. Splošno mo- Snčar § Sfiejač samo: Selenburgova ulica št- 3. Najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. 112 a ram podčrtata, da so lepi narodni kostumi znatno povzdignili pozorišče. Dejanje ie bilo vrlo živo in je vladala na odru ves čas nepretrgana zaposlenost. Prirediteljem p. t. režiserju in diletantom čestitamo! PONIKVA OB J. Ž. Prostovoljno gasilno društvo priredi dne 6. junija veliko gasilsko slavnost. Na dnevnem redu je blago-slovljenje brizgalne rn gasilskega doma ki slovesna služba božja na prostem. Zopet nekaj novega za Ponkovljane. Prisostvovale booo čete cele žalske gasilske župe tako, da bo gasilska manifestacija res sijajna. VITANJE. Podmladek Rdečega križa tukajšnje šole je napravil v soboto 15. t. m. po.t vodstvom učiieljstva majniški izlet v Celje. Da ie izlet uspel najsijajnejše, ni dvoma. Otioci so si ogledali razvaline starega gradu, mestni park, železnico, v cerkvi lobanje celjskih grofov ter prisostvovali tudi predstav; v mestnem kinu. Krasno vreme je povzd gnilo veselje tega dne, ki bo ostal otrokom v najlepšem spominu. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje vozove brezplačno na razpolago. —' Šolsko upra-viteljstvo. ŠT. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Na binkoštni ponedeljek dne 24 .maja priredi tamburaško in pevsko društvo »Obmejni Zvon« izlet v Svečino, kier se bo vršil končen in prosta zabava v gostilni g. Matije Arha. Na sporedu so tamburaške in pevske koncertne točke, petje s spremljevanjein orkestra in drugo. !z prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Sloga« iz Sv. Jurija ob Pesnici. Pričetek ob 3. popoldne. Zvečer plesna zabava. Vstopnina 5 Din. ŠT. ILJ PRI VELENJU. 1. letnik tukajšnje. kmetijsko nadaljevalne šole je napravil meseca aprila ob sklepu šolskega leta dvodnevni poučni izlet. Prvi dan so si ogledali vajenci v Mariboru srednjo vinarsko in sadjarsko šolo, podjetje »Vrt« Džamonja in tvornico »Zlatorog«, a popoldne pa so se odpeljali v Ivanjkovce, kjer jih je g. Peto-var prisrčno sprejel in jim razkazal svoje vzorno gospodarstvo. Drugi dan so si ogledali slavne »Ljutomerske gorice«, trg Ljutomer in državno žrebčarno na Cvenu. Gojenci so bili povsod prisrčno sprejeti in pogoščeni, posebno pa pri g. PetovaTju. Izlet je voda! vodja šole g. Gradišnik. V jeseni se ctvori razen I. še drugi letnik. L. Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 Izdelovatelj dežnikov Na drobno l Na debelo t Zaloga sprehajalnih pallo Stari dežniki t« nanovo oraobletclo. i platmi čevlji vseh barv po Din 95 - se dobe samo pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. 3911 a Telefon 980 pisalni stroj je dosege; svetovni sloves nad 2.000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo LUOVfG BARAGA, LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 ili 27 a Telefon 980 □ Krojači! Sprejme se večje število krojaških pomočnikov sposobnih velikega, malega, ročnega dela ter likanja. Služba je trajna. Tedenska plača od 400 do 800 Din na 8 urnem delu dnevno. Vožnja se plača. Reflektanti naj se javijo od 17. do 25. t. m. vsaki dan dopoldne od 9. do 11, ure pri tvrdki E. Bernatovic Ljubljana, Mestni trg Stev. 5. o8S2 a □ B E B B B B B B r~ V zbirki „Oder" je izšel 1 Vrtinec. Drama v treh dejanjih. — Spisal Janez Žagar. Vrtinec je kratka kmetiška drama samo Štirih a dobrih vlog Cena Din iS — Izdala knjigarna Tiskovne zadrnge v Ljubljani. azprodajamo vso opremo naše tvornice strojev in li-varnice železa, vse ključavničarsko in ™ mizarsko orodje, rabljeno in nerabljeno, — — ter ves drugi materijal. — — „ S M E V tvornica strojeva, Bjelovar. 3867 a Prvovrstnega, popolnoma samostojnega strugarja (Dreher) sprejme tovarna „TITAN d. d. v KAMNIKU." 3934 a 300ooooooooooooooooooooCKXxx>ooooocxxtx^ Informacije 3860 a točne in vestne o trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetjih kakor tudi privatnih osebah daje brzo, sigurno in zajamčeno pod diskrecijo za ves teritorij SHS in za inozemstvo »Posavina", poslovnica za trg. indr. inlormadie Brod n. Savi. Zahtevajte n kupujte edino le naše domače CIRIL IN METODOVE VŽIGALICE Dobijo se povsod. 3659 a Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan nasl. v Ljubljani 9QQG)©@e©©©0©©©G@999©0© Pozor! Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP REICH, Liubljana, tovarna Poljanski nasip 4-6- Postrežba točna. Cene solidne. © © Edino največje in najmodernejie pod« jetje te vrste v Sloveniji. Velepražarna kave MEZNARIČ RADO. Maribor. Glavni trg stev. 21. Tel. interurban 476 Brzojav INeznarič Maribor. Trgovci, zahtevajte ponudbe. n Gaston Leroux: 45 Prikazen v Operi »Da, da! Prav ste storili... Zdaj pa čakajmo komisarja!« Oskrbnik je odšel, skomizgajoč z ramami, besen in prežvekujoč psovke na nasiov teh »politih kvočk«, ki mirno čepe v kotu, ko je celo gledališče »na glavo postavljeno«. Mirna Gabriel in Mercier pač nista bila. Dobila sta samo povelje, ki ju je ohromilo. Pod nobeno pretvezo ne sme nihče motiti ravnateljev. Rčmy je prelomil povelje, pa mu le ni uspelo. Baš se je vračal s svojega drugega pohoda. Njegov obraz je bil čudno prepaden. »No, ali ste govorili z njima?« je vprašal Mercier. Remy je odgovoril: »Moncharmin mi je navsezadnje odprl duri. Oci so mu uhajale iz jamic Mislil sem, da me bo udariL Nisem mogel ziniti niti besedice in veste, kaj mi ie zakričal: »Ali imate kako zaponko?« — »Ne!« — >Tedaj zginite proč!... Hote! sem mu odvrniti, da se gode v gledališču nečuvene stvari... Ta pa kriči: »Zaponka? Takoj mi dajte zaponko!« Pisarniški sluga, ki ga je slišal - zakaj kričal je kot glu-šec — je pridrvel z zaponko. Moncharmin je hlastno segel po njej in mi zaprl vrata pred nosom! To ie vse!« »In mu niste mogli reči: Kristina Daae...« »E, rad bi vas videl na svojem mestu!... Penil se je... Na nič drugega ni mislil kot na svojo zaponko... Če mu je ne bi prinesli takoj, bi ga najbrž zadela kap! Vse to gotovo ni naravno. Rekel bi, da sta naša ravnatelja ponorela!...« O. tajnik Remy ni bil zadovoljen. »Tako ne more iti naprej! Nisem vajen, da bi se na tak nacm postopalo z menoj!« Nakrat zasope Gabriel: »To je že zopet delo F. O.« . Remy se reži. Mercier zdihuje, zdi se, da ga mika, da bi izdal neko skrivnost... Ko pa pogleda Gabriela, ki mu daje znamenje, naj molči, ostane nem. „ . , Navsezadnje Mercier ne more več zdržati, ker čuti, da z vsako minuto narašča njegova odgovornost, a ravnateljev še vedno od nikoder ni. »No, ju grem pa sam dramit!« Gabriel, ki je nenadno postal mrk in čudno resen, ga zadrži. »Premislite, kaj delate, Mercier! Ce se držita v svoji pisarni, imata nemara zato posebne razloge! F. O. je namazan i vsemi mastmi!« Toda Mercier zmaje z glavo. »Kaj zato! Grem, pa je! Ce bi mene poslušali, bi že zdavnaj naznanili celo reč policiji!« In je odšel. »Kakšno celo reč?« je takoj vprašal R6my. »Kaj bi naznanili policiji? A, vi molčite, Gabriel!... Tedaj ste tudi vi posvečeni v skrivnost! Zdi se mi, da bi presneto pametno storili, če jo zaupate tudi meni, ako nočete, da povsod razvpijem, da ste vsi skupaj ponoreli!.. Da, zares ponoreli!« Gabriel suče glupo oči in se dela. kakor da ne razume tega nedostojnega »izpada« g. zasebnega tajnika. »Kakšna skrivnost?« je zamrmral. »Ne vem, kaj hočete reci.« Remy postaja vedno togotnejši. »Nocoj sta se Richard in Moncharmin med odmori obnašala kakor norca.« »Nisem opazil!« momlja Gabriel nejevoljno. »Potem ste edini, ki tega ni opazil!... Ali mislite, da ju nisem videl?... In da g. Parabise, ravnitelj Centralne posojilnice, ni ničesar zapazil?... In da ima g. veleposlanik de Li Borderie oči v žepu?... Vsi abonenti, gospod pevski mojster, so si pokazovali naša ravnatelja s prsti! „ . »Kaj sta vendar storila ta naša ravnatelja«? vpraša Gabriel kolikor mogoče naivno. »Kaj sta storila? Saj sami bolje veste nego kdorkoli, kaj sta storila! ... Bili ste zraven! In vi edini se niste smejali...« »Ne razumem!« , , , Zelo hladno in rezervirano ie Gabriel razprostrl roke in jih zopet pobesil. Ta kretnja je očividno pomenila, da se ne mara zanimati za zadevo... Remy pa je nadaljeval. »Kaj nai bo ta njuna najnovejša manija?... Zdaj ne puščata nifco- gar več blizu!« »Kako? Nikogar ne puščata blizu?« »Bojita se, da bi se ju kdo ne dotaknil! »Kaj, zares ste opazili, da se bojita, da se ju ne bi kdo dotaknil? To je vsekakor čudno!« »Soglašate? Vendar že!... In ritensko hodita!« »Ritensko! Zapazili .ste, da hodita naša ravnatelja ritensko! Mislil sem, da hodijo ritensko samo raki.« »Ne smejte se, Gabriel! Ne smejte se!« »Saj se ne smejem!« ugovarja Gabriel, ki se dela resnega »kakor papež«. ....... »Ali mi morete razložiti, Gabriel, vi, ki ste intimni prijatelj ravnateljstva, zakaj me je med »vrtnim« odmorom, ko sem hotel podati roko g. Richardu, g. Moncharmin nakrat ustavil in mi zašepetal: »Pojdite proč! Pojdite proč! Zlasti pa se ne pritikajte g. ravna- Ali sem kužen?« • »Neverjetno!« »In niste li videli nekaj trenutkov pozneje, ko je veleposlanik de La Borderie hotel pristopiti h g. Richardu, kako je g. Moncharmin planil sredi med nju, in niste ga slišali, kako je zavpil: iGospod veleposlanik. rotim vas, ne dotikajte se g. ravnatelja!«__ Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsak« beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgavskega značaja, vsaka beseda Oln I'—. Najmanjil snesek Oln t<)*—* Novo mesto! Prostovoljno gasilno d™: štvo Novo mesto priredi dne 11. jul'l» 19-6 zlet jugoslovanske gasilske zveze uheiK m 6 proslavo »letnice svojega obstoja. Tovanska .h-uštva se naprošajo, uu vzamejo ta dan v evidenco ur začno takoj z delom . , lanstvom za čim cast-»eBo tujrieibo, da bo ma-tdfrstaciia našega celokup-,.-»» gasilstva čim ve.i- iastnejša. — Vsa potrebna rav .idila bo vposlal zletni ,.,it, r pravočasno. — . „,„„,-. _ Prostovoljno ga-';i-ho društvo Novo mesto 15546 (iščejo Absolvent trg. šole z nekoliko prakse, sprejme vsako pisarniško delo. — Cenj. ponudbe na upravo Ju:ra» pod »Pridna 407». 13467 Najlepši spomin je za birmanko ia birmanca fotografija Priporoča se najtopleje ve-lecenj. botrcam in botrom foto-atelje D. R o v S e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Cene zmerne. 12917 Šofer državljan SHS, s prvovrstnimi spričevali in referencami, išče stalno mesto. — Ponudbe na naslov: Giorgio Bačko, Trieste, Riva Gru-muia 22, presso portinaio. 13315 Pozor! Pozor I Botri In botrice! Najlepše in najcenejše birmansko darilo je lepa slik« katero dobite pri fotografu Huuon Hibšer, Ljubljana, Vaivazorjev trg 7. 13572 Semensko ajdo prvovrstno nudi najceneje Pavel Bertoneelj, valjčni mlin, Domžale. 1Ja4s Kolo jugosl. sester v Ljubljani bo imelo redno o^borovo ob 16. Mesto prodajalke ali blagajničarke, išče go-_ Ponudbe na upravo jutra* pod značko »Pro-dajalka 999» 13569 Kontoristinja • šestletno prakso, vešča perfektno slovenske in nemške korespondence, dobra knjigovodkinja in fakturi »tinja, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko « Samostojna £4». 13368 i do'-ie'' Plačilna natakarica mlajša, moč, te takoj sprej-,';;:1 _ pismene ponudbe s I V. na kavarno »Evropo* t Ptuju. Natakarica začetnica, poštena in za-I nesljiva, ki bi pomagala ! tudi pri kuhi, išče mesta. ! Nastopi takoj ali a 1. junijem. Naslov pove uprava »Jutra*. 13575 Pletilje popolnoma i z u r j e n e «« -Mmeio za stalno t p.e : Ciril Ahlrn m drug Šiška. Ko^esoondentinja „..rfektna - slov in nem-•Vini. se sprejme takoj Vrošttvaio sc e ponndbe :: ruostoinib moči. z navedbo službovanja in zahteve. y;, -ipr, .Jutra, pod »ifro • Samostojna 22» 1nje-ae ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro »Izobražena gospodinja*. 13574 Dojiba „ novorojenčka, mlada m popolnoma zdrava (zdravui- Ko spričevalo), brez otroka? more nastopit, dob«, plačano mesto z 20 t m-Potni stroški se ™ejo. -N-lov: Inženjer Jakovlj«-Beogrsd. Cara Dgša Za izdelovanje perila de cenj. damam najtopleje priporočam ter prevzamem opreme za nevest-e po najnižjih eenah. Ema Pirnat. Židovska steza štev. 1TO. 13558 Fotoaparat 6'5 X B, » potrebščinami, prodam. Naslov pove upr. «Jutra». 13570 Šivalni stroj proda Juvan, Ulica na grad it S. 1M92 Motorno kolo »Harley Davidson», model 1925, 10—12 PS, 8 prikolico, v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Harley». 13360 Motorni kolesi znamke N. S U., 2 H HP ter Puch. 2 HP, obe popolnoma v dobrem stanju, proda prvo za 4500 Din in drugo za 4000 Din Josip Prusnik, Kamnik. 13571 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Cerne, juvellr LJubljana. Woltova ul. Srebrne krone goldinarje in zlatnike ku-mje Urbane. Narodni dom, Maribor. 13280 Šivilja ee priporoča cenj damam za delo na dom. Ponudbe na npr. * .Jutra* pod šifre •■•Prvovrstna 52». 1333S Blagajna št. 2 \Verthelm & Wlese, WIen dobro ohranjena, se proda za 3500 Din. Istotako tudi 3 pisalne mize Naslov pove uprava «Jutra» 13567 100 vagonov drv suhih, bukovih in gabrovih 1 m dolgih, ima naprodaj za takojšnjo dobavo proti takojšnjemu plaCilu Sbvko Jntih, Trebnje, Dolenjsko. 13583 Otomane v damastu 700 Din, v blagu gOO—1000 Din, žimnice in afrik žimnice, n a j b o 1 j i e izdelave kupite najceneje pri Rudolf Sever, tapetnik, Gosposvefcska cesta št. 6. »a. Natakarja Službo točilca sluge ali kaj pličnega. išče mlad fant. Naslov poslati r.a upr. »Jutra» pod šifro »Pošten 536». 135S9 Agilen potnik prevzame zastopstvo še kakega predmeta. — Ponudbe pod «Nujno 586» na upravo »Jutra». 13586 Varuhinja Za otroka od 1 mes'ra naprej, išče mesta. Krnkar, Emonska cesta štev. 4. 13534 Morska trava (erime d' afrique) ter konjska žima najcenejše pri Trgovinskem k. e