Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1'—. ŠTEV. 160. V LJUBLLJANI, sreda, 12. avgusta 1925. - LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVOi STMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mnit« ja odgovor. q Račun pri poštnem ček. uradu žter*. Odgovor „Sloventu“. »Slovenec« nas v svojem odgovoru na naš pondeljkov uvodnik imenuje »spo-razumaše za vsako ceno«. Prav žal nam je, da tega imena nikakor ne moremo sprejeti, ker nikakor nismo za sporazum za vsako ceno. Naša trditev je le bila, da morajo biti Slovenci pri hrvatsko-srbskem sporazumu soudeleženi in da je naloga SLS, kot legalne zastopnice slovenskega naroda, da to izvede in da vstopi potem v vlado. Zalibog nas argumenti »Slovenca« niso mogli prepričati, da odstopimo od svojega mnenja, temveč ga moramo vzdrževati še naprej. »Slovenec« pravi, da se SLS ne more udeležiti pri sedanjem sporazumu, ker bi morala kapitulirati in zatajiti svoja načela. Že opetovano smo povdarili, da je SLS dolžna javno povedati, da je poskusila skleniti sporazum, da ga pa ni mogla skleniti vsled pretiranih zahtev nasprotne strani. Nikakor ne zadostuje, če pravi kdo, da že naprej ve, kak bo odgovor druge strani, temveč je treba na ta odgovor počakati. In zato ponavljamo: Kateri so tisti zahtevani, ne hipotetični, pogoji, vsled katerih se SLS ne more udeležiti sporazuma? »Slovenec« pravi dalje, da more SLS skleniti samo sporazum kot enaka med enakimi in da smo tudi mi tak sporazum nekoč zagovarjali. Pa tak “oorazum zagovarjamo še danes, ker je samo sporazum med enakimi na dobri podlagi. Toda tudi v tem pogledu velja gornje vprašanje: Kdaj se ni hotelo pogajati s SLS na tej podlagi? Tudi to vprašanje zahteva čisto jasen odgovor. Našo primero z Versajsko pogodbo tolmači >Slovenec« čisto napačno. Mi nismo napisali te primere, ker bi bili mi kaki premaganci, temveč povdarili smo le ta fakt, da ne vidi nihče v tem kapitulacije stranke, če ta podpiše kot funkcionar naroda tudi resnično kapitulacijo naroda. So momenti v narodnem življenju, ko stopi strankarska pripadat politika čisto v ozadje in tak mo-,,!ent je, če n. pr. sklepa dr. Korošec kot zastopnik Slovencev sporazum s Hrvati in Srbi. Seveda je jasno, da se pri tem osebni nazori politika niti najmanje ne izpremene in enako jasno je, da mu nihče ne bo očital kapitulacije, če bi vsled splošno narodnih, torej višjih, interesov žrtvoval kake strankarske. Ne razume-mo, zakaj odklanja »Slovenec« ta naš nazor, saj je za SLS nad vse časten, ko zahteva od nje, da nastopa kot reprezentant naroda. Da bi mislili, da mora SLS pri tem zastopati liberalne in klerikalne nazore, je neresna šala »Slovenca«, na katero ni treba reagirati. SLS ima zastopati le tisto skupno misel, ki je lastna vsem Slovencem, pa naj bodo »liberalci« ali »klerikalci«, to je: da ne bo Slovenija zapostavljena, da se ne bo leta dolgo vladalo na račun Slovencev. In da bi se to preprečilo, smo nastopili z zahtevo, da je SLS soudeležena pri sporazumu in tudi v vladi. Pri tem cis o o ro venio, da je za gLS ugodnejše, ce je v opoziciji, zato pa bi tudi njen požrtvovalni korak cenili in se ne obotavljali to tudi javno povedati. Končno še kratko pojasnilo glede na-Se8a stališča do sporazuma, da ne bo \ ečnih očitkov o naši nedoslednosti, ki je nikjer ni. Smatrali smo in smatramo, da se je idealu sporazuma najbolj približal Da-vidovičev koncept. Ce se pa ta koncept ni mogel izvesti, potem smo mnenja, da je boljši vsaj en sporazum ko noben. In če se je s sporazumom likvidiralo hrvat. vprašanje, potem je vsaj v tem sporazum na vsak način aktiven. Smatramo zato, Seja vlade Beograd, 12. avgusta. Politična situacija v Beogradu je oživela s prihodom članov vlade v Beograd. Dospeli so gotovo vsi ministri, Maksimovič, Vukičevič, Pavle Radič in drugi. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval Maiko Gjuričič. Na seji se je vršila v prvi vrsti diskusija o trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Razen tega so razpravljali tudi o nameščanju državnih podtajnikov in o novem zakonu o občinah, s katerim bodo ukinjeni vsi dosedanji lokalni zakoni. Kar se tiče občinskih volitev v Dalmaciji, je notranji minister sporočil, da so volitve odgodene. Notr. minister je dalje poročal, da je ukaz o novih velikih županih na Hrvat-skem in o upravnih uradnikih podpisan. Ti veliki župani bodo prišli v Beograd, da prejmejo potrebne instrukcije od notr. ministra. Ko bodo vsa ta vprašanja rešena, bodo pričeli s postavljanjem kotar-skih predstojnikov in ostalih upravnih uradnikov na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Na koncu so razpravljali o vprašanju nettunskih konvencij, ki so v poslednjih dneh zbudile veliko zanimanje. Ministri so bili v vseh teh vprašanjih zelo rezervirani. Edini dr. Krajač je po seji izjavil novinarjem, da on ni dal novinarjem nobenih izjav o teh konvencijah. Seja se danes nadaljuje. Razen seje ministrskega sveta se vršijo tudi seje ekonomsko finančnega ko- , miteta, na katerih razpravljajo o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Vlada hiti z de- i lom, ker so nekateri ministri izrazili željo, da se po utrjenem programu zopet razidejo na odmor. Ninčič o nettunski pogodbi. Beograd, 12. avgusta. Sinoči je sprejel zunanji minister dr. Ninčič novinarje in jim podal sledečo izjavo: »Ko sem v listih prečital izjavo, ki naj bi jo podal minister trgovine, sem takoj vedel, da so vmes neke intrige ali pa senzacije letne vročine. Trditve, ki se podtikajo ministru trgovine, so pogreš-ne in nasprotujejo resničnemu dejanskemu stanju. Ker bi mogle te vesti vzbuditi v naši javnosti znatno razburjenje, sem smatral potrebno, da podam nekoliko pojasnil. \ konvencijah in v pogledu prometa in prometnih tarifov ni nobenih težkih določb. Takoj po podpisu sklenjenih konvencij sem podrobneje obvestil javnost o njihovi vsebini. Izčrpno sem odgovoril na vprašanje narodnega posl. Grge An-djelinoviča. Iz tega je lahko spoznati, da ni nobenih težkih in nevarnih obvez z naše strani, samo treba je vse to objektivno presojati. Zanimivo pa je, da se v trditvah, ki se pripisujejo ministru trgovine, ne navaja niti ena konkretna določba konvencije, marveč da se podaja neka izjava splošnega značaja, ki se ne nanaša na nobenega od podpisanih pogojev. Natančno se razlaga le vprašanje vse-Ijevanja in zaposlevanja italijanskih delavcev in se skuša ustvariti celo vznemirjenje. V stvari je vse netočno in neresnično, kar se izjavlja v teh izmišljenih izjavah g. ministra trgovine. Nobene konvencije ni o izseljevanju Italijanov, ker v izseljeniškem vprašanju ni mogel biti dosežen noben sporazum. Obstoji samo kratica konvencija treh Členov, ki govori o zaposlenju delavcev v eni in drugi državi. Iz prvega člena se vidi, da mi ne samo nismo sprejeli nobene obveze v pogledu zaposlitve italijanskih delavcev, temveč sklenjeno je celo, da veljajo v tem pogledu domači zakoni. Slednji pa, kakor znano, popolnoma izključujejo in prepovedujejo uporabo inozemskih de- da nova vlada z ozirom na notranje politično situacijo napredek, ker je pospravila s politiko trde roke, ki jo je propagiral »nacionalni blok« in zamenila SDS z na vsak način neprimerno bolj demokratično HSS. Z ozirom na. sporazum pa smo mnenja, da e izvršen korak bliže k pravemu sporazumu. In končno smo tega >neliberalskega< mnenja, da bi pristop SLS k sporazumu tega še mnogo zboljšal in tudi dvignil našo notranjo politiko. In zato pravimo, da je mesto SLS v vladi! lavcev, kar pa je po mojem mnenju pretirano. V prvem členu je označena le obojestranska obveza, da lahko ostanejo zaposleni na ozemlju druge države oni delavci, ki so bili tam zaposleni od 1. januarja 1920 do 1. januarja 1925. Zlasti je treba pomisliti pri tem, da je število naših delavcev, ki so zaposleni v Italiji, mnogo večje od števila italijanskih delavcev, zaposlenih pri nas. Jasno je, da je ta določba vsaj toliko koristna za nas, kolikor je za Italijo. Drugi člen te konvencije govori o prehodu delavcev preko pogodbenih držav na tretji teritorij. Zadnji (tretji) člen pa pravi, da traja ta konvencija toliko časa, kakor trgovinska pogodba, sklenjena 14. julija 1924. v Beogradu, torej najmanj za dobo petih let. Iz tega sledi, da je razburjenje velikega dela naše javnosti neupravičeno. Sploh pa moramo reči, da je tali način diskusije o mednarodnih konvencijah zelo neprimeren. Resnici na ljubo pa moram izjaviti, da so prav tako pisali tudi italijanski listi. Vsak mednarodni sporazum je rezultat kompromisov, pri katerih popušča vsaka stranka v smislu zahtev druge stranke, ki bi dobila tako sama njenim interesom odgovarjajoče konvencije. Zato je potrebno presojati mednarodne konvencije vedno kot celoto, jih objektivno proučevati, toda ne neobjektivno povdarjati koncesije, ki jih je dala ena stran ali pa dobila v namenu, da se vstvari po potrebi neugoden ali zadovoljiv vtis. Kadar se te konvencije presojajo objektivno, se more spoznati, da predstavljajo resne koristi za obe državi. Rešujoč kompromisnim potom nova sporna vprašanja, dajejo one več jasnosti in določnosti v našem medsebojnem razmerju. Zato morejo biti te konvencije le koristne in v dobro političnim odnošajem med našo kraljevino in Italijo. MEJA PROTI GRČIJI ZAPRTA. Beograd, 12. avgusta. Vlada je izdala vsem podrejenim organom naredbe, da se meja proti Grčiji zapre. To se je tudi zgodilo. NOVI VELIKI ŽUPANI NA HRVAT-SKEM. Beograd, 12. avgusta. Podpisan je ukaz o novih velikih županih na Hrvat-skem. Za velikega župana, v Zagrebu je imenovan dr. Treščec, v Osjeku dr. Ljudevit Gaj, v Vukovaru dr. Barec in v Karlovcu Andrija Zdravkovič. Novi drž. podtajniki.« Beograd, 12. avgusta. Sinoči je vlada pripravila ukaz o imenovanju državnih podtajnikov, ki bo v kratkem podpisan. V ministrstvu agrarne reforme so imenovani za podtajnike i’adikali: Vlada Andrič za Bosno, Steva Šivakovič za Vojvodino, Bora Milovanovič za južno Srbijo. V ministrstvu šum in rud je imenovan radikal Bogoljub Kujundjič, v finančnem ministrstvu Ivan Neudorfer (HSS), v prosvetnem ministrstvu dr. Jos. Pasarič, v ministrstvu socijalne politike dr. Juraj Krnjevič. KRALJ OSTANE NA BLEDU DO KONCA MESECA. Beograd, 13. avgusta. Doznavamo iz dvorskih krogov, da bo Nj. V. kralj ostal do konca tega meseca na Bledu. Nato bo kraljeva dvojica posetila Dalmacijo in Črno goro. Nj. V. kralj je z ministrom ver določil, da poseti dne 15. septembra bivšo črnogorsko prestolico Cetinje. Ob tej priliki se bodo vršile velike slavnosti. STEPAN RADIČ - NAŠ DELEGAT NA SEJI ZVEZE NARODOV. Beograd, 12. avgusta. Delegati naše države na seji Zveze narodov so: dr. Ninčič, Laza Markovič in posl. v Bernu Jovanovič. Namestnika z istimi pravicami pa St. Radič in rad. posl.- Vasa Jovanovič. SEJA ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE SKLICANA. Beograd, 12. avgusta. V petek je sklicana seja odbora za zunanje posle. Na tej seji bodo razpravljali tudi o volitvah novega člana naše parlamentarne delegacije za interparlamentarno konferenco v Washingtonu, ker je član delegacije g. Vasa Jovanovič podal ostavko. Ob tej priliki bodo prečitani referati o politični, ekonomski in finančni situaciji naše države, ki jih je pripravila naša delegacija za konferenco v Washingtonu. SESTANEK NINČIČA S CENA-BEGOM. Beograd, 12. avgusta. Danes dopoldne se sestaneta v zunanjem ministrstvu albanski zunanji minister g. Cena-beg in zunanji minister dr. Ninčič. Na konferenci bosta razpravljala o politični akciji za zbližanje obeh držav ter o zvezni in prijateljski pogodbi. Obe vladi želita, da bi prišlo med sosednima državama do dobrih odnošajev. PO RADIČEVIH IZJAVAH. Beograd, 12. avgusta. Izjava, ki jo je dal Stjepan Radič na Sušaku je izzvala v beograjskih političnih krogih veliko senzacijo, zlasti še, ker je v nasprotju z ono izjavo, ki jo je dal Stjepan Radič pred dvema dnevi o narodnih manjšinah. ATENTAT NA PODPREDSEDNIKA ALBANSKE VLADE. Sarajevo, 12. avgu*sta. Sinoči je neki žandar bivše albanske vlade pravoslavnega vladike Fan Nollija nameraval izvršiti atentat na sedanjega podpredsednika albanske vlade Nikola Vijeta, ki se nahaja v Sarajevu. Podpredsednik albanske vlade g. Vijeta je prispel pred 14 dnevi v Uidže. Sinoči je prišel v Sarajevo na korzo. Naenkrat je priskočil k njemu nek Albanec, zavpil nekaj v albanskem jeziku in mu vrgel v obraz neko tekočino. Nato je potegnil izza pasa revolver in hotel Vijeta ustreliti. Prisotni so priskočili na pomoč in iztrgali Albancu revolver. Atentator je bil prijet in odveden v zapore, kjer je bil zaslišan. G. Vijeta ni zadobil težkih poškodb, zgorela mu je samo obleka. Stran 2. - • ‘mtmmssaeamer. i-mnrBTr “ir i —~i mri tit ir—v ~nwn~»ivn frmrm ~ Seja izvršilnega odbora SDS. Posebnost sej izvršilnega odbora in načelstva slovenske SDS je, da vsi na njih podani referati in govori niso v bistvu ničesar drugega, ko ekscerpti iz »Jutra«. Kar je pisalo teden dni pred sejo občnega ali izvršilnega odbora »Jutro;:, to se potem premleva na seji do dolgočasnosti. Nikdar pa se ne oglasi nobena nova misel, nikdar ne pomeni seja idejen napredek. Sobotna seja izvršilnega odbora SDS je v tem oziru zlasti tipična. Vse stare Jutrove fraze so na tej seji doživele neponosno vstajenje. Zopet smo culi o historičnem uspehu nacionalnega bloka, zopet slišali, da je naperjena fronta SDS proti klerikalizmu in separatizmu in zopet je bilo govorjeno o velikih kulturnih, gospodarskih in socialnih nalogah, ki da jih bo izvedla SDS. Vse to pa je seveda zaključilo prerokovanje o skorajšnjem padcu sedanje vlade. Tudi drugo glavno poročilo je ostalo zvesto posebnosti sej SDS. Obrtna banka bi bila že uresničena, da ni kriza vlade vse pokopala. Načrt o novih direktnih davkih je gotov in bil bi že predložen Narodni skupščini, da ni bilo Jeri/.e vlade. Zato pa ni preprečila kriza vlade, da ne bi bila uzakonjena reorganizacija Trgovske in obrtniške zbornice, dasi je ta reorganizacija absolutno slaba. Dosledno pisavi Jutra je seveda tudi drugi glavni referent na seji izvršilnega odbora SDS mnenja, da so poslanci SDS bili tisti, ki so dosegli omiljenje davka na telesno delo. Ker pripisuje to zaslugo »Slovenec dr. Korošcu, bi bilo pa interesantno izvedeti, kdo ima pravzaprav glavno zaslugo. Interesantno je tudi to, da je bil drugi glavni referent silno nezadovoljen s carinsko tarifo, ki jo je izdelala vlada, v kateri je bil sam pomočnik. Na kritičnost poslušalcev se torej ni polagalo posebne pažnje. Ponavljanje »Jutra« je torej bila glavna vsebina gejvorov, izrečenih na sobotni seji izvršilnega odbora SDS. In to ponavljanje se je dokumentiralo celo v — molku. O čemur molči »Jutro«, o tem se je molčalo tudi na sobotni seji. In vendar je prav mnogo vprašanj, na katera javnost z nestrpnostjo pričakuje odgovora. Tako bi bila javnost zelo nfdovedna, kakšni'so odnošaji SDS in Trboveljske premogo-kopne družbe. Tudi cement zn Sokolske do- me bi našel prav radovedno publiko. In naši industrijski krogi bi silno radi slišali, zakaj je Trboveljski premog dražji ko boljši poljski premog. Prav dobro bi enako došlo pojasnilo, zakaj je ostravski premog neprimerno cenejši od trboveljskega? Cela kopa vprašanj je zvezana s to točko in med njimi ni niti enega vprašanja, ki ne bi javnosti zanimalo. In ni kmalu za SDS in njen boj proti klerikalizmu bolj hvaležnega vprašanja od vprašanja: zakaj da »Slovenec v lepi zvezi z Jutrom« molči o dragem trboveljskem premogu. Pa še druga vprašanja so, ki bi se na seji izvršilnega odbora »napredne« stranke pač morala razpravljati. V prvi vrsti je malo čudno, če naprednjaki molče o persekucijah naprednih učiteljev. Enako se čudimo, da ni bilo na seji moža, ki bi nastopil za avtonomne pravice Ljubljane. Ali so mar bili vsi soglasni s tem, da je prav, če je Ljubljana brez župana? Govorom podoben je tudi komunike. Izreka se soglasna zaupnica obema referentoma. Ni bilo treba tega posebej naglašati, ker je že . Jutro« dovolj pisalo o zaupnici obema referentoma. Zabavno pa je, da se v komunikeju konslatira, kako razveseljivo napredujejo strankine organizacije v obeh oblastih. Zdi se nam, da bi smela to konstatirati samo radikalna stranka, ker je smešno, da napreduje stranka, ki je živela od vladne moči tedaj, kadar je izgubila vso vladno oporo. Čisto v skladu z »Jutrovim uvodnikom se tudi prepušča predsedstvu oblastne organizacije proste roke, ker še situacija ni razčiščena. Če ni situacija razčiščena niti z imenovanjem nove vlade, potem bi res radi izvedeli, kdaj da je situacija razčiščena. S tem pa je izgubila seja izvršilnega odbora sploh vsak zmisel. Na seji bi se vendar morala podati članom izvršilnega odbora točna slika novega položaja in jim dati direktiva za nadaljnje delo. Mesto tega se je o tem sploh molčalo in prepustilo predsedstvu, da se lovi za dogodki. Dekadenca stranke je v tem očitna in ne bo preostalo ničesar drugega, ko da »Jutro« zopet pri-piavi snov za prihodnjo sejo. Zakaj posebnost slovenske SDS mora biti varovana in originalne misli so še nadalje na sejah SDS — neumestne. Upravna reforma — v Avstriji. K dobremu tonu gotovega tiska v nasledstvenih državah spada običajno nergačenje nad avstrijsko republiko, državico, ki je le vsled velikodušnosti svojih sosedov prebolela prve krize in ki se more financijalno vzdrževati le na bergljah mednarodno zajamčenih kreditov. Mnogi listi pa grešijo, ko prehajajo s prezirljivim molkom preko ustavnega življenja male .republike, preko avstrijske tiskovne in zborovalne svobode, da ne govorimo o reformah na polju upravne zakonodaje. čeprav bi imeli mnogo povoda, ogledati si ta področja male sosedne države. Avstrijska republika spada brez dvoma med najboljše evropske demokracije. Tisk je svoboden. Neovirano izhajajo listi vseh smeri (tudi habsburško-legitimističnim cunjam ne dela oblast v okvirju zakona nikakih težkoč), belih cenzurnih lis ni videti nikjer in tudi ne Kajnovega žiga druge izdaje po zaplembi ali »zabrank, kakor pravijo naši »Jugosloveni . Policijske oblasti ne podučujejo uredništev pravopisja, ne dajejo jim smernic, kaj se sme in kaj se ne sme priobčiti. Železnica in pošta izvršujeta samo eno nalogo: prevoz jima zaupanih pošiljatev. Nikdo se ni na Dunaju zahteval, da se imajo radi očuvanja nemškega značaja prestolice — odstraniti ne-' nemški napisi tvrdk itd., in najradikalnejšim kričačem še ni prišlo na um, zahtevati proto-kolizacijo inozemskih podjetij le v nemškem jeziku. Nikdo tudi ne misli na to, da bi vrinil v upravne svete inozemskih bank celo vrsto avstrijskih politikov, »računajoč z izpreme-njenimi razmerami«. Noben minister se ne bi drznil, prepovedati v parlamentu kako interpelacijo. Najvažnejša vprašanja visoke in gospodarske politike se rešujejo v javnih diskusijah parlamenta in tudi manjšina ima možnost — kakor se je nedavno izkazalo — vnesti svoje stališče v sklep parlamenta. Ta demokratična in mnogo prezirana republika si je sedaj povrh izgradila še svojo upravno reformo. Brez pretiranja je mogel poročevalec Nationalrata govoriti o zgodovinskem trenutku, ko se je Avstrija definitivno poslovila od Prugelpatenta^ iz 1. 1854 (ki pa je pri nas in na Češkem še vedno v veljavi), od vseh zakonodajnih ostankov predmarčne dobe in srednjeveškega upravnega procesa. 1. januarja 1926 stopi v Avstriji v veljavo nova upravna reforma, ki ureja edinstveno in pregledno celokupno postopanje. Na mesto raztresenih, nejasnih, in manjkavih predpisov je stopila moderna, duhu časa odgovarjajoča zakonita uredba. Nova reforma uvaja v upravno postopanje elemente javnosti m neposrednosti, strankam je zajamčena cela vrsta pravic, predvsem pravica zasliševanja v vseh fazah postopanja. Oblasti so na podlagi te zakonite uredbe dolžne hitro reševati sleherni slučaj. Zakon daje državljanu pravico in možnost, prisiliti oblasti k hitremu izpolnjevanju njihovih dolžnosti, promet z oblastmi se bo olajšal, čuvstvo pravne sigurnosti med državljani se bo dvignilo, z njim pa obenem tudi državljanska zavest avstrijskega prebivalstva. In kako je v tem oziru pri nas? Od časa do časa — vsakih šest, sedem mesecev re- cimo — pride iz, Beograda majhna, neznatna vest, da se neki odbor bavi s problemi upravne reforme. Isto velja o odboru za davčno reformo. O fazah delovanja teh odborov ne moremo izvedeti niti besedice. Na Hrvatskem se ravnajo policijske oblasti prav veselo v smislu Franc Jožefovega Prugelpatenta, v vsaki pokrajini se poslužujejo glede upravnega postopanja druge metode, kot tako pa je to postopanje postavljeno na izročene forme in tradicije, ki skozi več decenijev niso bile niti opiljene, tem manj temeljito revidirane. Pobiranje taks od najmanjše prošnje in nje^ne še ubornejše priloge je naravnost upravni škandal, ki mu bo treba napraviti konec. Nekolekovana prošnja roma v koš in uradnik se je celo veseli, kes gU pomanjkanje koleka razrešuje nadaljnjega uradovanja. V visokih uradniških krogih so celo mnenja, da ima pobiranje visokih kolekovin to prednost, — čujte in strmite! — da se število vlog zmanjšuje. To je špekulacija državne uprave na pomislek tistih stotisočev državljanov, ki so primorani, obračati se do nje s pismenimi vlogami. To je avstrijska upravna reforma v kali onemogočila. Našo skupščino čakajo sedaj velike naloge. Ni dovolj, zatreti korupcijo, treba bo z uvedbo upravne reforme izvesti končno likvida-; cijo dvotirnega upravnega sistema. Uprava . bodi prikrojena potrebam. Uradi in naprave, čijili samostojna eksistenca ni utemeljena, naj se združijo ali opuste. So upravne naloge, ki jih bodo morale — v interesu skrajšanega postopanja — višje instance odstopiti podrejenim mestom. Odstraniti bo treba paralelno vodstvo agend v raznovrstnih uradih. Slednjič bi trebalo uzakoniti norme skrajšanega in ubrzanega upravnega postopanja. Cas je, da se poklicani činitelji zdramijo. Političen sporazum je bil prvi veliki korak h konsolidaciji. Osvoboditi državljana birokratske samovolje, komoditete in upravne kompliciranosti: to je druga velika naloga, ki se mora izvršiti radi izboljšanja državne uprave in radi vzpostavitve pravic, ki jih_ Vidovdanska ustava jamči državljanom naše kraljevi-. ne. Našim politikom pa ne bi škodovalo, če ’ bi si hoteli ogledati avstrijsko upravno re-i formo v teoriji in — praksi. I -b. Politične vesti. = Delo bivšega interniranega vodstva HSS. Z oprostitvijo interniranih voditeljev HSS si je stranka zelo opomogla, zakaj vsi internirani voditelji so nad vse agilni in je sedaj organizacija HSS povsodi oživljena. Dr. Predavec je prevzel vodstvo vseh gospodarskih organizacij HSS, drugi člani vodstva pa skrbe za politične organizacije. Povfcodi se prirejajo sestanki, kjer poročajo člani vodstva. Tako je bilo v nedeljo 70 dobro obiskanih sestankov HSS. — Zelo verjetno je, da bodo bivši internirani člani vodstva vstopili tudi v vlado. Tako bi postal dr. Kmjevič državni podtajnik v ministrstvu za socialno S politiko, dr. Predavec pa v ministrstvu agrar- j ne reforme. = Ukaz o imenovanju velikih županov na ; Hrvatskem podpisau, Dr. Maček je izjavil, j da je ukaz o imenovanju zagrebškega, kar- j lovačkega in osječkega velikega župana pod- j pisan. Vprašanje ostalih velikih županov bo j rešeno v najkrajšem času. ' — Stipska afera. Pred dnevi so poročali listi, da je policija odkrila v Stipu zaroto bolgarofilov. V to zaroto so bili vmešani tudi najuglednejši meščani Štipa. V vsem je policija izvršila okoli 13 aretacij. Skoraj pa so se čuli glasovi, da si je policija celo afero izmislila, da bi mogla preganjati nasprotnike radikalne stranke. V tem smislu je tudi pisal .Davidovič notranjemu ministru. Veliki župan bregalniške oblasti pa je trditve Davi-doviča in demokratskih poslancev bregalniške oblasti odločno zavračal in stala je trditev proti trditvi. »Politika« je zato poslala v Štip svojega posebnega poročevalca, ki je obiskal tudi radikal, poslanca Puzderlije-vica, ki mu je dejal, da ne veruje, da bi obstojala v štipu kaka taka organizacija, kakor pravi policija. On sam je iz Štipa in ga zato pozna. Vso afero je po njegovem mnenju povzročil vojvoda Ciklevič. V vasi je ujel ne-Kega meščana iz štipa in ga prisilil, da mu pove, kdo da pripada makedonski komitski organizaciji.To je storil vsled tega, ker se boji, da ne bi prejemal več plače, če ne bi bilo več komitske nevarnosti. Puzderlijevič je to tudi povedal velikemu županu, ki pa je vso stvar napačno razumel. K Puzderlijeviču so prišli meščani Štipa in mu rekli: Davno smo se že odrekli komitom. Pa vi nam ne verujete. Kaj naj storimo? Ali se naj izselimo? Puzderlijevič je prepričan, da bo sodišče vse aretirance oprostilo, ker je njemu izjavil Miša Dabovič, ki je glavna priča proti njim, da je bil tako doigo tepen, dokler ni izpovedal, kar se je od njega zahtevalo. To je Puzderlijevič sporočil tudi notranjemu minjistru. — Izjava radikalnega poslanca pove dovolj! = Bahavi g. Mussolini. Z ozirom na odstop Orlanda piše Mussolini v fašistovskem organu »Popolo dTtalia«: »Da ni za politike stare šole ko Orlando, Giolitti, De Nicola in 1 slične v javnem življenju nobenega prostora več, res ni bilo treba prizadetim, da sami to oznanjajo, zakaj njih napake govore dovolj glasno. Sedaj se pripravljajo drugi možje, da stopijo na njih mesta.« — Nasprotno tem bahavim besedam Mussolinija pa vsi meščanski listi zelo odobravajo Orlandov nastop in pravijo, da za može z res liberalnimi nazori ni več mesta v javnem političnem življenju Italije. = Francoski zunanji minister Briand je dospel v ponedeljek v London. Na kolodvoru ga je čakal velikobritanski zunanji minister Chamberlain. Prvi oficielni sestanek obeh zunanjih ministrov je bil včeraj ob 11. uri dopoldne. — Zelo se komentira odsotnost belgijskega zunanjega ministra Vandervelda. Belgija je namreč glede vzhodnega garancijskega pakta v nasprotju s Francijo. Belgija pravi, da je samo zaveznica Francije, ne pa tudi Poljske in zato da se v nobenem slučaju ne more angažirati za Poljsko. Dosledno temu je tudi Belgija mnenja, da se smejo uporabiti proti Nemčiji sankcije le po sklepu Zveze narodov. = Socialisti proti vladi Painleveja. Agentura »Havas« poroča: Okrajni kongresi socialističnih organizacij so sprejeli resolucijo, ki se izreka proti podpiranju vlade Painleve. V resolucijah pa se socialisti ne izrekajo^ za sistematično opozicijo. Pač pa so odločno proti vstopu v vlado. — Maršal Petain o maroški vojni. Maršal Petain ie predložil vladi poročilo, v katerem med drugim pravi, da Francija še nikdar ni naletela v kolonialnih vojnah na tako močnega, discipliniranega in dobro oboroženega nasprotnika, kakor je Abdelkrim. On da razpolaga s 30.000 do 40.000 zelo dobro iz-vežbanih vojakov. Francoske predstraže na drugi strani Merga reke so docela izvršile svojo dolžnost in zlomile prvi napad Abdel-krima. Sedaj, ko so dospela nova ojačenja, bo mogoče nadomestiti že tri mesece v boju stoječe čete z novimi. Posrečilo se je, da je avtoriteta francoskih oblasti povsodi utrjena. Politični cilji Kifanov, da bi osvojili Fez in Tazo, so se popolnoma ponesrečili. — Francoski uspeli v Maroku Francozi so brez boja zasedli važno postojanko Amer-gu, ker so se Rifani vsled velike sile Francozov umaknili. Tudi na drugih točkah so dosegli Francozi uspehe. Vsled najnovejših uspehov Francozov so vse grožnje Abdelkn-ma na plemena, da bi se njemu pridružila, zaman. — Na fronti pri Melili so pričeli T!i-fani z ofenzivo proti Špancem. — Kako je prišlo do poraza Francozov v Siriji. Ker so nastali spori med frankofil-skimi in frankofobskimi Druži in je bila nevarnost, da pride do odprte bitke, je bila poslana 160 mož močna francoska četa, da pomiri oba tabora. Ko je prišla ta četa v gorovje, so jo Druži obkolili in pobili. Samo 66 vojakov se je nioglo rešiti. Nato je bila odposlana večja kolona, da kaznuje upornike. Koloni je sledil municijski tren, zastražen od sirskih in madagaskarskih strelcev. Ker je sledil niunicijski tren le polagoma, se je oddaljil tren zelo od kolone. To so uporabili Druži in se navalili na tren s tako silo, da so strelci pobegnili. Tako je padel ves tren v roke Druzov. Poveljujoči trenski oficir se je ustrelil, da ne pade v roke upornikov. Infanterijska kolona, ki je bila sedaj brez trena in zadostne municije, se je morala 7. bojem umakniti. Nasprotno angleškim vestem je postojanka v Suvejdi še vedno rokah francoskih čet. Ministrski predsednik Pain-levč je izjavil, da položaj v Siriji za Francijo nikakor ni nevaren. • — Angleški rudarji ne odnehajo. V angleškem parlamentu je izjavil Baldvvin, da se nikakor ne boji grožnje delavske strokovne zveze (Trade Union), da pride do generalne stavke, ker si bo znala družba vedno pomagati in primerno parirati vsak korak ki bi ogrožal narodno gospodarstvo. Na ta 'govor ministrskega predsednika je reagiral tajnik angleške rudarske zveze Cook in dejal, da se bo sesedla vlada ko hiša iz blata, če bo delavstvo složno. Tudi vlada z največjo večino je proti složnemu nastopu delavstva brezmočna. Boj še ni končan. Čez ( devet mesecev da bo vlada prisiljena, da i prevzame rudnike. V nasprotnem slučaju pa bo prišlo do velikih konfliktov, ker delavstvo nikakor noče odstopiti od sedanjih svo-! jih pravic, temveč si hoče svoj položaj izboljšati. On sam sicer upa, da pride do mirne rešitve, toda izjave lastnikov rudnikov m angleškega ministrskega predsednika dokazujejo, da je konflikt neizogiben. Prosveta. ■Šentjakobski gledališki oder je vprizoril v sezoni 1924-25 sledeča dela: Ivan Cankar: Za narodov blagor in Kralj na Betajnovi; Gor-ner: Maks v škripcih; A. Remec: Kirke; A. Wildgans: Beda; E. Kristan: Drobtine iz Pavlihove zapuščine; A. K.: Ljubezen in ljubosumnost; E. J.aufs: Vražja misel; F. Žagar: Zaroka; A. Čehov: Snubač. Skupaj 4 komedije, 3 burke, 1 tragigroteska, 1 drama in 1 žaloigra. Gostovanja so se vršila: 1 v Mojstrani, 2 v Škofji Loki in 2 v Bohinju. Sezona 1925-26 se otvori z A. Novacanovo: Velejo ali pa z Iv. Cankarjevim: Jakob Ruda. (josoodarsivo LJUBLJANSKA BORZA, dne 11. avgusta 1925. Vrednote: Invest. posojilo iz 1. 1921 den. 75; loter. drž. renta za vojno škodo den. 280, bi. 280; zast. listi Kranj. dež. banke den. 25; kom. zadolž. Kranj. dež. banke den. 25; Celj. posojilnica den. 201, bi. 204; Ljubljanska kr. banka den. 230, bi. 265; Merkantilna banka den. 100, bi. 105; Prva hrv. štedionica den. 840; Slavenska banka den. 64, bi. 68; Kred. zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 95, bi. 126; Trboveljska den. 340, bi. 348; Papirnice Vevče den. 100, bi. 107; Stavbna družba den. 165, bi. 180. Blago: Orhovi plohi, 40 ali 45 mm, 70 ali 80 mm, 2—3 leta stari, I., II. vrsta, fco meja den. 1300; hrastove vozovne deščice, I., II., 2 tretjini, 43 mm, 2.65 m, 1 tretjina 53 mm, 2.85 m, fco meja den. 1280, bi. 1300; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Djevdjelija, 3 vag., den. 32, bi. 32; hrastova drva, 1 m dolž., fco Djevdjelija, 3 vag., den. 32, bi. 32; pšenica backa, par. Ljubljana bi. 320; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; pšenica hrvatska, par. Ljubljana bi. 270; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 225; laneno seme, fco Ljubljana, 2 vag., den. 495, bi. 495; otrobi pšenični, fco Postojna trans. bi. 195. BORZE. — Zagreb, dne 11. avgusta. Devize: New-york ček 55.65—56.15, London ček 270.25 do 272.25, London izplačilo 270.41 do 272.41, Pariš ’ 260.50 do 264.50, Curih 1082.50 do 1090.50, Praga 164.72 do 166.72, Berlin 1320 do 1330, Amsterdam 2242—2262, Dunaj 7.805 do 7.905. — Curih. dne 11. avgusta. Beograd 9.25, Newyork 516, London 25.015, Pariz 24.15. Praga 15.25. Milan 18.70, Bukarešta 2.70, So-fija 3.75, Berlin 122.60, Dunaj 72.525, Budimpešta 0.007255. X Poljsko državno zlato posojilo. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu sporoča, da je izšla naredba ministrstva financ, s katero se konvertira poljsko 8% državno zlato posojilo iz leta 1922 v 8% konverzijsko posojilo. Rok za izvrSitev konverzije poteče 31. decembra 1926. 1. Natančnejše podatke daje interesentom generalni konzulat poljske republike v Zagrebu. X Cene v Kanadi. Tržne cene v Montrealu, kakor tudi poročila o gospodarskem položaju v Kanadi, so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. X Olajšave za poset dunajskega velesejma. Vsem razstavijaleem in posetnikom IX^ dunajskega mednarodnega sejma, ki se vrši od 6. do 13. septembra t. 1., je odobren za potovanje na Dunaj in nazaj na vseh progah železnic SHS 25% popust na tarifnih, voznih cenah. Za prevoz predmetov je dovoljen istotako popust pod pogoji, ki so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. X Poljsko poslaništvo je obvestilo nase ministrstvo, da je poljska vlada z namenom, da ojača in čimbolj razvije gospodarske zveze med našo kraljevino in Poljsko, imenovala g. Otona Wecla\vowicza za trgovinskega sve,W*' nika pri poljskem poslaništvu v Beogradu. X Dobave. Pri stalni vojni bolnici v Ljubljani se bo sklenila dne 20. avgusta t. 1. direktna pogodba za dobavo mleka in telečjega mesa. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave martinovega jekla, glede dobave pocinkane pločevine, glede dobave medene pločevine, glede dobave bakrenih cevi, glede dobave medene žice, glede dobave meril na sunek ter glede, dobave jeklenih odlitkov. Pogoji itd. so na vpogled pri ekonomskem , odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 500 kg bencina. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 345 kub. m bukovih drv; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznih kemikalij, barve, firneža; apna, cementa, opeke, konoplje za mašenje, terpentina itd.; pri direkciji drz. železnic v Subotici glede dobave lomljenega kamenja. — Dne 5. septembra t. 1. pri upra- vi drž. monopolov v Beogradu glede dobave 477.000 kg petroleja; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave strojnih^jep-T nov; pri direkciji drz. zelezmc v Blede dobave tapetniškega mater'«^- rreu metni oglasi z natančnejšim1 podatki so pisarni zbornice za trgovino, obrt in im i -strijo v Ljubljani interesentom na vpogled. V nohtve Vržile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. avgusta t. l-.Pn direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave materiala iz kavčuka; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materiala za gornji ustroj (tračnic, skretnic itd.); pri direkciji državnih zeleznic v hara- ! jevu elede dobave Maniiesmannovih cevi. — Dne 28. avgusta t. 1. pri direkciji državnih • žeiznic v Zagrebu glede dobave ščetk, modre galice in saliniakove baterije. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so i v pisarni zbornice za trgovino, obrt in mdu-1 strijo t Ljubljani interesentom na vpogled. Oamino vesti. KAJ JE Z LJUBLJANSKIMI VOLITVAMI? Odveč je naglašati potrebo, da pride Ljubljana zopet do svojega zakonitega zastopstva. Dokler je bila vlada PP, je pač vsak Ljubljančan znal, da je čisto brezuspešno zahtevati razpis ljubljanskih občinskih volitev, ker je tem volitvam nasprotovala SDS, ki je bila zastopana v vladi. Toda danes SDS ni več v vladi in odpadla je glavna ovira za razpis ljubljanskih občinskih volitev. Kljub temu pa o volitvah ni ne duha ne sluha. Vemo. da nova vlada nima prav nobenega namena kratiti avtonomne pravice Ljubljane in da z njene strani ni nobenega resnega zadržka, da se ne bi mogle ljubljanske občinske volitve razpisati. Toda tudi kljub temu se z volitvami odlaša in Ljubljana je še vedno brez župana. Ali so morda krive stranke, ki so v tej stvari popolnoma pasivne? Ali so merodajni drugi vzroki? Ali je temu odlašanju krivo neko drugo — tudi nepotrebno odlašanje? Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo: da je namreč treba ljubljanske občinske volitve čim preje razpisati in vrniti Ljubljani ono pravice, ki ji po zakonu gredo in ki so še danes pogažene. — Ugotavljamo, da gosp. M. A. C. na dva , naša poziva molči. Smo vsled tega mnenja, da si g. M. A. C. pri pisanju o »belem rob-lju ni ničesar mislil. Kjer pa nič ni, je izgubil cesar pravico in zato ni čudno, če je izgubil tudi g. M. A. C. argument za pojasnilo. — Včerajšnji »Slovenski Narod« poroča, da je dr. P. Pestotnik, gimn. ravnatelj v Vel. Beekereku, imenovan za šefa prosvete v ljubljanski oblasti. To ni res! Dr. Pavel Pestotnik je bil imenovan in sicer dne 4. julija od vlade PP. — To seveda »Slov. Narod prav dobro ve, ker smo mi to imenovanje pojasnili. Bomo videli, katera konstatacija bo držala! — Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo je izdalo zbirko zakonov, naredb in razpisov, ki so bili doslej izdani v pogledu na izvedbo agrarne reforme. Agrarno-reformnint interesentom bo pregledno urejena uradna zbirka gotovo dobro služila. Knjigo se dobi pri Agrarni direkciji v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15/1. za ceno 50 Din. Ako se naroči knjiga po pošti, je poslati v naprej znesek 60 dinarjev. — Izvoz rude. Prometno ministrstvo je dovolilo 25% znižanje vožnje za izvoz rude domače provenience. — Kongres židovske omladine v Sarajevu. V .nedeljo se je vršil v Sarajevu kongres židovske omladine. Na kongres je prišlo okrog 700 delegatov iz vse države. Kongres se danes konča. Listi pišejo, da je radi številnih športnih in zabavnih prireditev jako zanimiv. — Pobijanje draginje v Sarajevu. Po zagrebškem vzgledu je podvzeta tudi v Sarajevu akcija za pobijanje draginje. Sestavljen je poseben odbor, ki obstoji iz zastopnikov občine in meščanstva. — Nakup vojaških reči po civilnih osebah. Ker se večkrat dogaja, da prebivalstvo kljub svoječasnemu opominu še vedno kupuje vojaške Stvari, opozarjamo vnovič na posledice § 115. vojaškega zakona, po katerem se kaznuje vsakdo, ki kupi ali shrani ali zataji kako vojaško stvar, bodisi orožje, obleko, obutev itd. z zaporom do treh let. — Odlikovanje. Župan in veleposestnik v Gradacu y Beli Krajini g. Mazelle je odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. — Iz prosvetne službe. Imenovan je za asistenta na medicinski fakulteti zagrebške univerze sekundarni zdravnik v Ljubljani dr. ■Pržu Gostiša. Na teološki fakulteti v Ljub-Iiani je imenovan za rednega profesorja dr. Matija Slavič. Vpokojen je šolski upravitelj v Veredenku, kočevski okraj, Rajko Mešan. Z članico narodnega gledališča v Ljubljani s pravicami uradnika 2. skupine II. kat. je imenovana gospa Marija Vera. — V srednješolski službi so napredovali: dr. Vinko Šarabon, profesor na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, iz 5. skupine v 4. skupino I- kat.; Slavko Raič, profesor na realni gimnaziji v Celju, iz 6. skupine v 5. skupino I. Kategorije; Fran Trošt, strokovni učitelj, iz d. skupine v 2. skupino II. kat.; Fran Bračun, profesor na gimnaziji v Mariboru, iz 6. Bkupi-ne v 5. skupino I. kategorije. — Izpremembe v državni službi. Profesor dr. Koprivnik je premeščen z državne realke v Ljubljani na učiteljišče in z učiteljišča na realko^ dr. Peterlin in prof. Robida. Novi javni inženjer v Celju. Ministrstvo za javna dela je dovolilo javno prakso inže-njerju Francu Domerju v Celju. — Zveza večernega vlaka iz Maribora, ' Prevalj v Klovcnjgradec. Po dolgem času smo vendar dobili to v vseh ozirih zelo potrebno zvezo, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu marljivemu županu g. Cajnkolu l£.^rezkemu poglavarju g. Viherju, ki vedno i a interese našega ljudstva v splošnem. Vlak vozi iz Dravograda' ob 20.22 (8.22 zvečer) ter pride ob 9 uri v Slovenjgradec. — ; . Anton Floric, gostilna »Narodni dom«. — Potujoče vaško gledališče. Sovjetske oblasti nameravajo ustanoviti potujoča gle- 1 dališča, ki bodo potovala od vasi do vasi Vo- i žila se bodo na posebnih vozovih, tako, da bo ' “"Soče v par urah postaviti oder in’gieda- ef.ako gledališče bo imelo osem igral- j cev, kulise in druge potrebne rekvizite ter : knjige m brošure. Sovjetske oblasti se bodo posluževale teh vrst gledališč tudi za pro- i pagando. I -Novo nahajališče .lata v Rusiji. Po po- j TOx!1 miz 1 ? na levem bregu i reke Tome, kakih 6 verst od amerikanske j industrijske kolonije nova nahajališča zlata. Ugotovljeno je, da vsebuje pesek zelo veliko zlata. , — Radikalno sredstvo. Londonski časopisi poročajo o drastičnih merah, ki so bile pod- i vzete v Pittsburgu (Pennsylvanija) zoper pre- stopke v avtomobilskem prometu. Tam je namreč povzročilo naraščanje avtomobilskega prometa, prav tako, kakor v drugih ameri-kanskih mestih, veliko motenje prometa. Temu nedostatku hočejo odpomoči na ta način, da so vpeljali stroge vvredpise ter uvedli poseben policijski kor za promet. Moštvo je sestavljeno iz posebno močnih in energičnih mož. Toda šoferji se niso izkazali kot ljudje, katerim je lahko priti do konca. Niso se brigali za povelja in kazen. Da se napravi temu konec, je dobila policija pravico, da se posluži v slučaju potrebe službenih revolverjev. Policija se te pravice tudi poslužuje brez pomisleka, kakor hitro se kak avtomobil na dano povelje ne ustavi. To je učinkovalo, Vendar pa se dogajajo še vedno slučaji, da streljajo policisti na avtomobile, ki se nočejo ustaviti. — Potres v Mali Aziji. Iz Smirne poročajo: V Hamigjan Dinaru je bil te dni hud potres. Železniška postaja in neka sosedna vas sta popolnoma razrušeni. — Eksplozijska katastrofa. Iz Ravenne poročajo: V tovarni za smodnik v San Martino di Luo se je pripetila te dni eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 9 oseb. Oblasti so pod-vzele rešilno akcijo. Na kraj nesreče je odšlo vojaštvo in požarna bramba. — štiri žrtve strele. Rimska »Tribuna« poroča: V bližini vasi Carignano je udarila med hudo nevihto strela v skedenj, v katerega se je zatekla neka kmetska družina. Strela je ubila dva brata in dve sestri. Oče, mati in najstarejša sestra so ostali nepoškodovani, ker so se nahajali v trenutku, ko je udarila strela, v nasprotnem kotu skednja. — Železniške katastrofe v Nemčiji. Brzo-vlak Berlin-Moiiakovo je trčil te dni z nekim tovornim vlakom. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, trideset pa težje ali lažje ranjenih. Škoda znaša eno milijardo mark. Druga velika železniška katastrofa se je pripetila približno tri ure od Gorlitza, kjer je bilo razbitih več vagonov. Tudi tu je materialna škoda velika. Doslej so izvlekli izpod ruševin dva mrtveca in tri težko ranjene. — Smrt v plamenih. V Mostaru se je pripetila strašna nesreča. Okrog dveh popoldne je opazil neki pasant, da se vali iz hiše Jo-vanke Zurovae gost dim. Obvestil je sosede, ki so prihiteli na pomoč. Medtem pa je pričela goreti že streha. Vežna vrata so bila zaklenjena, v prvem nadstropju pa je spala 70 letna gospodinja. Ljudje so jeli ženo klicati. Kmalu se je odzvala s klici na pomoč. Zato so razbili ljudje vežna vrata, toda do starkine sobe niso mogli priti, ker so bile stopnice že v plamenih. Pristavili so k hiši lestev, da bi rešili ženo skozi okno, toda še predno je splezal neki mož do okna, se je udrla streha ter pokopala vso notranjost hiše. Jovanka Zurovae je živa zgorela. — Smrt neznanca. Te dni je zasačil sprevodnik na nekem posebnem vlaku, ki je vozil v Ogulin, približno 20 letnega mladeniča, ki se je skril na stranišče, ker ni imel voznega listka. Ko ga je kondukter prejel, je fant izjavil, da nima denarja, da bi si kupil vozni listek. Zato mu je kondukter zagrozil, da ga izroči na prihodnji postaji orožnikom. Tega se je mladenič ustrašil, zato je skočil pred postajo iz vlaka. Pri tem se je tako nevarno poškodoval, da je par ur nato umrl. Pri njem so našli samo listek, na katerem je zapisano: Pripravnik finančne kontrole, Kataničeva ulica ---, Zagreb. f — Strašen umor v Bratislavi. V pondeljek je bil izvršen v Bratislavi umor, o kakršnem bratislavski anali že več desetletij ne vedo poročati. V njegovi vili so našli umorjenega prof. dr. Rosena, znanega botanika in brata prejšnjega češkoslovaškega zunanjega ministra. Profesor je bil ustreljen v glavo. Poleg trupla je ležala listnica z znatno vsoto denarja. Tudi druge okoliščine so kazale na to, da ne gre za roparski umor. V prvem nadstropju so našli truplo profesorjevega podnajemnika, čevljarskega mojstra Stocka, ki je bil ubit s kladivom. Profesorjeva služkinja se je nahajala — tako trdi — ob času dejanja v svoji sobi v II. nadstropju. Gospodinja, 54 letna Neumann, ki je bila pri llose-nu v službi že par desetletij, je prilezla, ko je prišla v hišo komisija, iz kunčjega hleva, kjer je bila skrita, kakor pravi, od 11. zvečer do 5. zjutraj. Glede umora je izpovedala Neumannova sledeče: Prof. Rosen je le»el v soboto ob tričetrt na 10. spat. Tudi ona sama se je podala ob istem času v svojo sobo. Kmalu nato so zalajali vsi. štirje psi v hiši. Cula je, da je potrkalo več mož na vežna vrata, ki so klicali: »Policija! — Odprite takoj! Davka niste plačali!« Nato je videla, da so udrli tujci v hišo, in sicer najpreje v sobo, v kateri je spal profesor. Hitro si je spletla iz rjuh in obleke vrv, po kateri se je spustila na dvorišče, nakar se je skrila v zajčjem hlevu. Ta misteriozna pripovedka se je zdela policiji sumljiva, zato je žensko aretirala. Še bolj sumljiva pa je vsa stvar v očigled dejstvu, da ima ženska hčer, ki jo je profesor Rosen adoptiral in ki se je nahajala ob času zločina s svojim možem, tehnikom Stanke-jem na potovanju. Domneva se, da je Neumannova z umorom v zvezi. Motiv je naj-brže ta, da bi prišla njena hči do dedščine. Umor je izzval v Bratislavi veliko senzacijo. . 7~ p10zodejstvo nečloveškega sina. V Bratislavi se je odigrala te dni strašna rodbinska tragedija. 18 letni Evgen Kadlecsik je usmrtil svojega očirna ter nevarno ranil svojo mater. Pri zaslišanju je izjavil, da je imel dva sokrivca, ki jih je spoznal dve uri pred zločinom v kavarni ter ju najel, da sta izvršila umor. Pravi, da njihovih imen ne ve. Kljub temu se je posrečilo policiji, da je lopova eruirala in aretirala. Možakarja sta 23-letni Mihael Tomanovics in 22-letni Pavel Doljal, oba pristaniška delavca v Bratislavi. Kadlecsik je bil z razbojnikoma prvič v družbi, kljub temu sta bila takoj pripravljena umoriti njegove stariše. Skrili so se vsi trije v hišo, napadli najpreje mater, nato pa še očeta. Mater so pobili s kladivom. Mislili so, da je mrtva. Dve uri pozneje je prišel očim domov. Navalili so nanj, ga vlekli v spalnico, kjer so ga zvezali in zadavili. Roke in noge umorjenega so bile zvezane z žico električne napeljave. Mati leži smrtno nevarno ranjena v bratislavski bolnici. Pri zaslišanju je mogla samo izpovedati, da so bili storilci njen sin in še dva druga fanta. — Uboj radi prašičev. Te dni je bil ubit na donavskem bregu blizu vasi Batajnike nedaleč od Zemuna kmet Nikolaj Veličkovič. Ubil ga je Žika Markusov, posestnik iz Borce v Banatu. Vzrok uboja je, da so prišle Veličkovičeve svinje na Markusovo posestvo ter napravile tam škodo. Dan pozneje sta se Veličkovič in Markusov srečala. Razvil se je med njima prepir, ki je končal s tem, da je Markusov Veličkoviča ubil. — Pobegli državni pravdnih. Dunajska policija je bila obveščena, da je pobegnil iz Stockholma 33 letni državni pravdnih Erik Gosta Granlund, ki je poneveril večjo vsoto javnega in privatnega denarja. Zoper pobeglega državnega pravdnika je izdano zaporno povelje. Devetnajst sleparjev na zatožni klopi. LAJŠANA PLAČSL& B L E K E DAJ« ~v"v .BERNATOVld je kar deževalo klofut in udarcev s palico. Okoliški kmetje, ki so se vračali v onem času domov, so bili jako iznenadeni, ko so izvedeli, da so pretepači zagrebški športniki, o katerih so vedno čuli, da so »boljši« gospodje. Čudeži v madžarski vasi. Madžarski listi prinašajo obširna poročila o romanjih v vas Zakatsi (komitat Somogy). število romarjev narašča vedno bolj. Prebivalci vasi trdijo, da so videli pred oltarjem Marijo, Kristusa na križu in celo Boga samega. Bog se je prikazal v človeški podobi. Visok je bil tako, Te dni se vrši pri dunajskem porotnem so- j kakor 10 navadnih ljudi, če bi stali drug na dišču velik proces radi goljufije. Na zatožni j drugem. Tudi sv. Jožef, Sv. Anton Pado-i.i— 1: Hi™«, i o • vanski in Sv. Mihael so počastili srečne va- klopi sedi Karol Hieram in 18 njegovih tovarišev. Zaslišanih bo 60 prič. Obtoženci so ogoljufali več finančnih zavodov in trgovcev za milijarde avstrijskih kron. — Ponarejeno maturitetno izpričevalo. Danilo Cerovič je falzificiral maturitetno izpričevalo I. državne gimnazije v Splitu ter bil na podlagi tega sprejet v državno službo kot računski praktikant v Rekovcu. Te dni je prišla oblast na to, da je spričevalo potvorjeno, zato je bil Cerovič odpuščen in predan sodišču. — Aretacija dunajskega privatnega detektiva. V nekem graškem hotelu stanuje soproga nekega upokojenega polkovnika iz Linča. Ljubosumni soprog je najel dunajskega privatnega detektiva, da jo je opazoval. Ker je bila detektivu obljubljena za slučaj, da razkrije kaj konkretnega, precej visoka premija, se je mož res potrudil. Te dni je prišel trenutek, ko je imel detektiv priliko, zasačiti gospo 111 flagranti. Mož je hotel priliko temeljito izkoristiti. Prišel je zvečer z dvema pomagačema v hotel, potrkal na vrata sobe ter zahteval »v imenu zakona«, da se mu odpre. Nato se je predstavil dami kot »detektiv dr. Neumann: z Dunaja, ki ima nalog, da odvede damo takoj k njenemu soprogu. Gospa se je branila. Nato je izjavil detektiv, da je pripravljen odstopiti od nadaljnjega preganjanja, če mu povrne gospa stroške ter izplača nagrado 10 milj. kron. Pristavil je, da mu je spričo njegovih zvez mogoče uničiti eventualno kompromitujoče zglasilne listke. Dama je ponudbo navidezno sprejela ter naročila detektiva za drugi dan v hotel, češ, da mora denar dvigniti v banki. Slepar je šel na lim. Resolutna dama je ; stopila v stike s policijo. Ko je prišel detek- ■ tiv v hotel, ga je čakal neki gospod, ki mu ga je predstavila dama kot svojega sorodnika, in ki se je začel z detektivom na videz pogajati. Detektiv je znižal svojo zahtevo na 7 milijonov kron. Neposredno pred zaključkom kupčije se je pojavil na pozorišču policijski uradnik, ki je izsiljevalca aretiral. Ugotovilo se je, da je mož identičen z ravnateljem dunajskega detektivskega zavoda »Ar-gus« Hansom Zischko. — Vojaški dobavitelj — milijonski slepar. Goljufije pri eraričnih dobavah so prešle med vojno grabežljivim ljudem tako v meso in [ kri, da še danes niso popolnoma zatrte. Dokaz za to je slučaj Spiegler, ki zanima te dni češkoslovaško javnost. Multimilijonar Spiegler, lastnik tvrdke Peschold & Spiegler v Požunu, je ogoljufal češkoslovaški erar pri dobavah sena za težke milijone. Sedaj so prišli njegovim manipulacijam na sled ter ga spravili z enim od njegovih uslužbencev vred na varno. — Slika iz velikomestne kloake. Simme-rinški policijski komisarijat je prejel te dni ovadbo o nenravnem početju otrok v neki hiši. Preiskava je ugotovila, da gre za nekega^ 18 letnega nekoliko slaboumnega mladeniča in otroke od 4 do 14 let. Slaboumni mladenič se je spozabil v neki kleti nad 5- j letno in 6-letno deklico. Njegovemu zgledu i sta sledila nato dva smrkavca, od katerih je bil eden star 11 let, drugi pa 12 let. Fant | je pri zaslišanju vse priznal. [ , — Mona Vana na policiji. Te dni se je : pripetil ob Savi pri Zagrebu nenavaden do- , godek. Službujoči stražnik je čul nenadoma i z druge strani reke obupne klice na pomoč, s Sedel je v čoln ter se odpeljal na kraj ne- s sreče. Tam je našel dekleta, popolnoma go- | lega, kakor ga je mati rodila. Preplašena r deklica mu je povedala, da se je šla kopat, i medtem pa ji je ukradel nekdo izpod grma vso obleko. Stražnik jo je povabil v čoln in na policijo. Seveda mladenka s tem ni bila zadovoljna, branila se je in le s težavo jo je stražnik končno premagal in spravil v čoln. S čolna je hotela skočiti v vodo; dejala je, da ; se rajši utopi, kakor pa da bi šla v Evinem j kostumu na policijo. No, za službo vneti ; stražnik je krepak dečko. Držal je obupane- j ga dekleta kakor s kleščami ter preprečil sa- i momor. Na policiji so revico zaprli. Drugi ‘ dan je bila zaslišana. Ker ji niso dali obleke, j je prišla pred komisarja seveda tudi popol- j noma gola. Izkazalo se je, da je prišla iz j Ljubljane, odkoder je bila izgnana. Pred pri- i hodom V Zagreb se ji je pripetila nesreča. Ker je brez posla in brez sredstev, jo nameravajo poslati v domovno občino, toda preje je treba, da reši policija težki problem, kako ji preskrbeti obleko ... — Krvav konec nogometne tekmo. V pondeljek sta imela v Zagrebu nogometna kluba Hašk in Maksimir prijateljsko tekmo, ki je končala na neprijateljski način. Tekom igre je prišlo med igralci do prepira, iz katerega se je razvil pretep. Pet igralcev enega kluba je napadlo enega igralca drugega kluba z palicami. Napadenec se je branil takisto s palico ter udaril enega od nasprotnikov ščane s svojim obiskom. Tisoči sfanatiziranih ljudi romajo v cerkev in žde tam v religiozni ekstazi. Pripovedujejo, da prišel na kraj čudežev neki posestnik po berglah. Med molitvijo je vrgel bergle od sebe ter odšel zdrav domov. Bergle so položili na altar. Vodja gibanja je ugledni posestnik Ludovik Kovor. Ta mož pripoveduje, da je videl dne 21. junija v cerkvi Mater božjo. Prikazen je bila oblečena v krasna oblačila iz svile in čipk. V roki je držala blesteče zvezde. Celih pet ur je stala pred oltarjem. Nato se je poklonila v smeri proti občini ter odplavala preko sosednjega hleva v nebesa. S Kovorjem vred je uživalo ta prizor več sto drugih vaščanov. Par dni pozneje videl srečni posestnik tam Kristusa. Kmet pravi, da je videl Kristusa takrat tudi neki ritmojster iz Budimpešte, ki se je mudil slučajno tiste dni v vasi. Mož je silno razžaljen, ako kdo dvomi, da misli resno. Trdi, da je bil takrat, ko je videl prikazni, popolnoma normalen, kot da je še sedaj. Duhovščina si prizadeva, da bi spravila ljudstvo zopet na normalno pot krščanske pobožnosti, toda ves trud je bil doslej zaman. Petdeset vaščanov, ki trdijo, da so videli božje prikazni, je izjavilo, da nastopijo eventualno tudi proti papežu in njegovim škofom, češ da noben papež dosedaj še ni videl Boga, oni pa so ga videli. Če se duhovščina ne bo hotela ukloniti njihovi volji, bodo obrnili njeni cerkvi hrbet ter ustanovili lastno religijo. — Fantastična sumoobdolžitev mladeniča. Te dni je prišel na dunajsko policijo mlad mož, bled in zbegan ter izjavil, da je Kurt Miiller, ki ga išče lipska policija radi zločina goljufije, da pa je obremenjena njegova vest še z večjo krivdo: Je namreč član družbe trgovcev z dekleti. Družba obratuje velikopotezno, zbira po vsej Evropi dekleta, ki jih ima toliko časa zaprta, dokler jih nima dosti skupaj, nakar jih pošlje preko Holandske v Južno Ameriko, kjer pridejo v nočne lokale. Toda to še ni najhujše: Dekleta so zaprta v neki podzemski ječi v gozdu pri Leipzigu. Ključ ima on. Zato obstoji nevarnost, da umro od gladu. Dunajska policija je obvestila o tej fantastični samoobdolžitvi lipsko, ki pa doslej ni odgovorila, pač pa je zahtevalo dunajsko deželno sodišče, da mu policija Miillerja izroči, kar se je tudi zgodilo. Miillerjeva povest je precej neverjetna. Mož je najbrž nekoliko »prismojen«. — Iz strahu pred batinami skočila skozi okno. N. Biecher, težak v Trstu, je velik pijanec, ki razbija v pijanosti hišno opravo ter pretepa ženo in otroke. Ko je prišel te dni zopet v takem razpoloženju domov ter razbil par krožnikov in polomil par stolov, je vedela njegova hči Josipina, da bodo sledile razbijanju tudi batine. Zato je skočila enostavno skozi okno. Pri padcu si je zlomila levo nogo. — Senzacionalen samomor v Budimpešti. V Budimpešti se je zastrupila izredna krasotica, soproga trgovca s tekstilnim blagom Ar-rnina Blitza. Gospa je izvršila samomor iz žalosti, ker je postal njen mož insolventen. — Z zeleno oljnato barvo sc je zastrupil. Te dni je pleskal na Dunaju vratar Stephan Gsellmann neka vrata z zeleno oljnato barvo. Na enem izmed prstov desne roke se mu je napravil mehur, ki ga je najpreje kuriral z domačimi sredstvi. Pozneje je šel k zdravniku, ki ga je poslal v bolnišnico. Par dni nato je mož umrl. Oblast je barvo konfisci-rala, da jo preišče. — Polet okoli Evrope. »Petit Parisien poroča, da je podvzel dne 10. t. m. francoski letalski stotnik Arrachat polet okrog Evrope. Poletel je iz Pariza v Carigrad. Med potjo se je ustavil samo eno uro v Beogradu. Iz Beograda je poletel preko Bukarešte in Carigrada v Moskvo, od koder se vrne preko Varšave v Pariz. — Skok iz balona. Obiskovalcem neke konjske dirke pri Dunaju se je nudil te dni razburljiv prizor. Na horizontu se je pojavil nenadoma v višini kakih 1000 m bleščeč bel balon. Neposredno nato je skočil iz košare balona neki mož, ki se je spustil s padalom na zemljo, dočim je izginil balon v oblaku dima. Ljudje so mislil, da je balon eksplodiral, toda ko je mož pristal na aspernskem aerodromu, so izvedeli, za kaj je šlo. Mož, akrobat Sladek, je dobil pred par dnevi od nižjeavstrijske deželne vlade dovoljenje, da se je dvignil v zrak v balonu, ki ga je napolnil mesto s plinom, z vročim zrakom. V višini 1000 m je odprl ventil, izpustil vroči zrak, ki se je izpremenil v oblak, nakar se je spustil s padalom na zemljo. — Strogo postopanje zoper brezvestne babice. Tragična smrt mlade gospe v Zagrebu, ki je umrla radi odprave ploda, je dala policiji povod, da je posvetila brezvestnim babicam večjo pozornost. Doslej sta bili areto- s tako silo po očesu, da se je zgrudil nezave- j vani dve zagrebški babici. Eni od njiju se sten na tla. Nato je prišlo do splošnega obra- j očita več slučajev odprave ploda. V enem se čunavanja med obema kluboma, pri čemur ‘ je dala plačati z ukradenim perilom. Bajc, UrbaniS, Rune. C 2 2: a ZoSčltpi aaiofe slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi w 1 Popravila se sorejeniafn. v .. ^»ttfjair— m« ^ n—Min mn -J. .' - •■ ^J»« - J « > .•*.-»—->vr.» ■ ■.™ •• ^v>rv r . •■»vr ■.* •” MALI OGIASI Omm oglasom do M b**e