List 27. Tečaj Lvu i izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 76 kr za četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic LJubljani 7. julija 1899. a * t* ** afciflfe* i* i § Kranjcev na Štajerskem kacih 4000, na Koroškem Politiški oddelek. S* 4500 v Istri 2000, v Trstu 12.500, na Dunaju 4800, na Ogerskem 15.000. Koliko jih je v Nemčiji in v Ameriki, tega Tauss ne omenja. Po naših poizvedbah jih je Krošnjarstvo in Kranjska. Duimjsko društvo za socialno politiko je pred kratkim v Ameriki že nad 60 000. Ti izseljenci delajo največ pri stavbah » v gozdih in v rudokopih. obelodanilo uspehe svojih temeljitih raziskovanj glede Krošnjarstvo je na Kranjskem jako staro Ze 23 krošnjarstva v Avstriji. oktobra 1492 î cesar Friderik V. dovolil podložnikom Iz uvoda po deželah razvrščenemu poročilu raz gospoščin v Kočevju, v Ribnici in v Poljanah, da smejo krošnjariti z živino, z doma narejenim platnom in s pri-število krošnjarjev v zadnjih letih iz- prostimi lesnimi izdelki. Valvazor pripoveduje, da so za datno znižala, največ vsled tega, ker oblastva ne dajo njeg0vib časov kranjski krošnjarji imeli živahno kupčijo vidno da se več njarstvo dotičnih dovoljenj tako rada, kakor poprej Kroš z inozemstvom in da so s platnom lesnimi izdelki re dela mali trgovini in mali obrtnosti jednako šeti lljtt IDVTU UVIW O --- --------" O^Lli jJVIllVU»«« «v««— nevarno konkurenco, kakor jo delajo pravim pomočnikom zemsk0, na Angleško in polhovimi kožami in škorpijoni hodili celo na Nizo Špansko i a drugi viri pripove tisti rokodelci, ki delajo na svojem domu za mojstre Kar se razpeča potom krošnjarstva » to so vedno duj ej o da so Kočevci hodili na Laško po pomaranče m iz delki velikih industrialcev in pridejo izdelki manjših i obrtovanj le tedaj posredovanjem krošnjarjev med ljudi Jh nosili do Hamburga, od koder so se z drugim blagom vračali zopet domov. » kjer je še kaj domače industrije, kakor na pr. pri nas v Tujih malo na Ribnici. To je povod in da to propada. da oblastva ovirajo krošnjarstvo Kranjsko. vsega skupaj Kranjska dežela ne pokupi dosti blaga od kroš- gkem jzdanih 638 dovoljenj, vidiranih pa 10637 njarjev, a sovana. Obrtni nadzornik H vzlic temu pri krošnjarstvo močno mtere Tauss pravi v svojem po ročilu » da revnosti gospodarskih razmer na Kranjskem nobena stvar tako ne označuje, kakor počasno množenje prebivalstva. Na Kranjskem se je prebivalstvo v letih pomnožilo samo za 5*69 odstotkov, v tem krašnjarjev prihaja razmeroma letu 1896. je bilo na Kranjskem izdanih 1430 dovoljenj za krošnjarstvo, 1641 dovoljenj pa vidiranih, dočim je bilo na Gorenjem Avstrij Šta- Mej mnogo Tirolcev, ki prodajajo rožne i na jerskem izdanih 216 dovoljenj in vidiranih 12.122 tujimi krošnjarji vence in Dalmatincev, Moravcev s suknenim blagom, Lahov Slavonk največ pa ogrskih Židov, ki so si v Ljubljani 1880 1890 napravili nekako središče, od koder preplavljajo vso dež ko se je na Dolenjem Avstrijskem v istem času pomno Največ kranjskih krošnjarjev je iz kočevskega 14-21 odstotkov. Posestva so večinoma tako majhna in iz črnomaljskega okraja. Ta okraja sta nerodovitna m pre žilo za da jedna rodbina ne more živeti na njih, in da mora bivalstvo se že zdaj kar trumoma seli čez široko morje dobiti ali postranskega zaslužka ali pa se mora izseliti Ako se temu prebivalstvu vzame še krošnjarstvo ) ki mu bodisi vedno ali vsaj za nekaj časa. Tauss trdi, da je vsaj nekoliko pomaga iz stiske in vsaj nekaj krajcarjev ostalo doma le 437.303 oseb, 42.009 oseb se je prese- spravi v dotične kraje, potem mora to prebivalstvo, ker lilo v druge okraje na Kranjskem, 42.451 oseb je de- na svoji zemlji absolutno ne more živeti in tudi nima želo sploh zapustilo, dočim se je preselilo na Kranjsko 16.010 oseb. druzega zaslužka, ali pobrati šila in kopita in se izseliti ali pa lakote pomreti. » / Iz tega je je razvidno, kolikega življenskega pomena postopanja v balkanskih vprašanjih, iz katerih bi najlaglj konflikt mej Avstrijo in mej Rusijo Tc s porazu ml j en krošnjarstvo za Kranjsko in zato je želeti, da oblastva pri izdajanju krošnjarskih dovolil na Kranjskem ne delala tistih ovir, katere delajo drugod. že dvakrat prav dobro 3 nastal e se je obneslo, Prvič za časa grško-turške vojne. Takrat so hotele Bolgarska, Srbij skočiti Grški na pomož, a Rusij Ćrnag zaklicali tojte u >ra pri-Avstrija sta jima skupno in s tem preprečili nevarne komplikacij Drugič se je ta entente cordiale obnesla sedaj, ko so nastali boji na srbsko-turški meji in sta Avstrija in Rusija zopet s skupnim nastopom preprečili večji konflikt. Politični pregled. Državni zbor se skliče začetkom oktobra v prvi vrsti v namen, da izvoli delegacijo, potem pa. da potrdi nagodbo ali jo odkloni. Nemci oznanjanjo že sedaj, da bodo obstrukcijo prava Pravcata revolucija. Po jako burnih razpravah Belgija Minoli teden bila v Bruselju nastala ie bila z vso silo nadaljevali Novi spravni poskusi katoliške stranke hoče poslanska zbornica sklenila, da se začne dne škimi stiankami pogajanja Posredovanjem nemško lada začetkom septembra začeti z nem- sprave in sicer na podlagi tovanje o vladnem načrtu julija posve- volilni reformi, s katerim načrtom hoče katoliška stranka liberalce, socialne demokrate in kršč adi socialiste pritisniti ob zid ravno v tisti l mestih kjer jim je nemškega binkoštnega programa. Odkrito rečemo, da se bojimo po dosedanjem volilnem redu zmaga zagotovljena. Na rečeni teh pogajanj kajti vsako programa sklenj gotovo smrt. na podlagi binkoštnega nemškega sklep so socialisti odgovorili s tem, da so sklenili začeti porazumlj pomeni za slovenski narod 5. julija generalni štrajk in začeti ob jednem revolucijo. In boji so se začeli takoj. V sredo, v četrtek in v petek so se Boj za Dunaj Krščanski socialisti so za vlado na v bruseljskih ulicah bile krvave bitke t Dunaju v skrbeh, ker so prišli v navskrižje z nemškimi na-cionalci in z učiteljstvom, katera faktorja sta njim v prid od orožniki V nekaterih ulicah so delavei končno jih je kacih 20000 mož hotelo naskočiti mej delavci in mej napravili barikade in ločevala v boj proti liberalcem Da zagotove vlado palačo so kraljevsko Orožniki so streljali na delavce in je bilo mnogo oseb storili, kar store tudi drugod razne stranke, sklenili so preu rediti volilni red tako da imeli na vsak način večino v ubitih in ranjenih. Revolucij da se je vlada udala in je Pri tem pa so storili korak, vsled katerega občinskem svetu. so naleteli na odpor socialnih demokratov. Določili so namreč da ima v novem volilnem razredu odgodila za sedaj na nedoločen čas zadobila tako nevaren značaj razpravo o svoji volilni reformi tem pač dosegla, da tisti delavec volilno pra ki stanuje nepretrgoma pet Jet na Dunaju. Na ta način so bili ustavljeni poulični boji, toda opozicija s tem še ni zadovoljna ter zahteva, naj odstopi sedanja vlaia. Italija Tisti P katere smo za se število volilcev znatno Badenijevih kandidatje krščanskih socijalistov omejilo in bi zmagali vedno ^asov doživeli v avstrijskem parlamentu, so se zdaj ponovili Radi te so zdaj Rimu Vlada je dobila večino poslanske zbornice za to da se demokratje začeli ljut boj, ki zadobiva čedalje nevarnejšo obliko. utesni društvena in tiskovna svoboda, toda socialisti in radi Demonstracij redu in to proti prav krščanskim socialistvu so na dnevnem ^alci 80 sklepanje o dotičnem zakonu preprečili z obstrukcij velike demonstracij pritiskati na vlado, da bi krščansko-socialnega načrta imajo namen pred Vlada je vsled tega uveljavila dotični zakon s redbo kraljevsko na- poteni pa ga predložila parlamentu v naknadno ložila kroni v odobrenje. Socialni demokratje groze že naravnost brenje. Ne da se tajiti, da vladno postopanj odo da bodo „belgiško govorili," če zadobi rečena volilna reforma s°gMu z ustavo. Opozi popolnoma v to tudi takoj izkoristila in je cesarjevo potrjenje. Bati se je prav resnih dogodb. zakaj raz- v zbornici prouzročila grozen pretep. Poslanci so se obdelavali burjenost mej demokratiško delavsko armado velika jako s pestmi in so se metali po tleh ter uganjali sploh škandale kakršni se Izvrševalni odbor čeških poslancev je imel te dni sicer primerjajo samo v žganjarnah morala zaključiti. Ker je popolnoma Sej se je sejo, na kateri določil svoje stališče glede jezikovnega vpra dikalci da socialisti in ra sploh ne prepuste nobene mirne debate, da namera šanja z ozirom na razne pojave, došle v javnost v zadnjem S sil° ustaviti funkcioniranje parlamentarnega stroj času Zastopniki češkega naroda so povdarjali, da treba v jezikovnem oziru strogo varovati pravice manjšin v posameznih vlada še ti3ti dan zaključila zasedanje parlamenta kronovinah ter so se izjavili Španska Po nesrečni vojni z Ameriko zagazila tenten državni zbor. Ta bo v tem odločati kompe- Španska v največje financialne stiske, vsled česar zelo važna, zlasti z ozirom na slovensko-narodno zvezo, ki se po tej izjavi lahko prepriča je bila vlada primorana nategniti davčni vijak. To je dalo povod krvavim da so očitanj revoltám v Rusinov tudi Slovencev so se zadnji čas čula od strani Poljakov raznih mestih, zlasti v tistih koder prebivalstvo kakor da hočej Čeh zadovoljno s sedanjo vlado in z dinastijo. Španska diti jezikovno vprašanje, popolno neosnovana. zase ure- od nekdaj torišče najljutejših strankarskih Ta izjava boj je bila zlasti ker obrnjena zlasti proti onim poljskim poslancem, ki zadnji čas vec pretendentov na kraljevsko krono in so povrh tudi re- očitno delujejo na to, da bi razbili desnico ter omogočili, dobiti druzih političnih zaveznikov Ogrska v Poslanska zbornica je končala tem Poljakom blikanci tere n nastiji publikanci jako številni Sedaj so združeni socialni demokratje in anarhisti Karlisti, republi to svoja po podcenjati Revolte katera moč. ka postane lahko nevarna vladi in v Valenciji, v Saragossi, v Barceloni in v svetovanja o nagodbi s Cislitvansko in je sprejela vse dotične druzih mestih so bile jako velike. Ustaši so napravljali bari predloge brez premene. S tem je končala poglavitno svojo na- kade in streljali na vojaštvo, kakor vojaštvo nanje, Vlada je logo vlada zasedanje parlamenta odgodila do meseca bila primorana, razglasiti v raznih mestih oktobra, kadar se bode vršila volitev posvetovanja o kvoti delegacije in se začne vzlic temu se ponavljajo ustanki. Naravno o pravem značaju teh revolucijskih obsedno stanje , da o obsegu a pojavov še nimamo pra Rusi Entente cordiale Razmeri je bilo ustanovljeno o priliki mej ko Avstrijo in naš cesar obi- vega pojma in jasne slike, saj se izvedo take stvari vedno kasneje. skal ruskega carja, še ni znano v svojih podrobnostih ta pogodba velika dvžavniška tajnost. Sluti se, da se saj m • segla neka „entente cordiale porazumlj do- glede skupnega \ 239 ^J® ákáfcdfe tfctlufe «Čt dbâMÈbiti ť■? 1.....ftu-x-ss^ i I P S I 8 ^^ Ni dvoma, da bo ravno skupno delovanje deloda- delojemalcev pri obrtnih sodiščih izgojevalno Zakon o obrtnih sodiščih. jalcev in vplivalo tako na ene kakor na druge, in da se bodo podjetniki in delavci naučili, respektirati drug na dru- (Konec.) Predno ie bil izdan zakon obrtnih sodiščih, za čigar zega in spoštovati njegove pravice pač še ni. i kar pri nas sedaj Po novem zakonu so obrtnim sodiščem cdkazane izvedenje se zdaj zavzemajo vsi resnični prijatelji obrt- tudi naloge direktno socialnopolitične nature, četu d ne nosti j vladala popolna nejasnost glede izvojevanja onih v tistem obsegu, kakor je to v dotičnem zakonu za Nem pravic, ki izvirajo iz specialnega prava, rojenega iz no fiijo Te naloge so določene v 36 novega zakona 9 vodobne industrije primernega razmerja mej delojemalci kjer je rečeno, da imajo obrtna sodišča dolžnost, izrekati in mej delodajalci. Instanc seveda ni manjkalo. Za raz- svoje mnenje o obrtnih vprašanjih, kadar to zahteva do- 8ojevanje v prepirih mej delodajalci in mej delojemalci tična deželna oblast, na drugi strani pa pravico o so poklicana razsodniška kolegija i seveda mej šanjih lišu, tistimi podjetniki in delavci, kateri niso pripadali nobeni zadrugi; nadalje delajo v tem oziru zadružna razsodišča; Predno v času, ko traja v pra- , katera se nanašajo na podjetja v njegovem oko-podajati deželnemu oblastvu samostojne predloge. bodo mogla obrtna sodišča tudi pri nas v tem delavsko razmerje in 30 dnij po pre- oziru ugodno uplivati, se bodo seveda morala do dobra nehanju tega razmerja odločujejo politična oblastva v vkoreniniti in oživeti, ali da slej ali prej tudi do tega vseh tacih prepirih, a pozneje, to je po preteku 30 dnij, pride, zato nam jamčijo ugodni uspehi obrtnih sodišč na odkar besedo petenca prenehalo delavsko razmerje, imajo odločilno Nemškem. Tam na Nemškem se obrtna sodišča prav poredna sodišča. Že vsled okolnosti, da je kom- gostoma poslužujejo tudi te svoje pravice, stavljati predloge zdaj fakultativna bolj zdaj izključna bilo de Naposled nam je na kratko še izpregovoriti o ta lodaialcu še slučaju doseči svojo pravico pa delojemalcu težko, v konkretnem koimenovanih posredovalnih uradih. Ti imajo, kakor kaže Pokazalo se da je treba imela vstvariti za take prepire instanco, katera bi ne samo jamstev za neodvisnost razsojevanja, ampak bi imela že njihovo ime, posredovati pri prepirih, kateri zamorejo tudi vsa svojstva resničnega sodišča, iz kratka se je, da je potrebna redna sodna instanca, pokazalo nastati glede ako gotovo službeno ali delavsko razmerje plače na novo fiksirati. Dočim spada v judikaturo obrtnih sodišč vse to, kar se nanaša na tolmačenje i kar samo polnjevanje ali razveljavljenje obstoječe nogodbe izmej po sebi zahtevalo, da se mora odstraniti pravica politične delodajalci in delojemalci, spadajo prepiri glede plače in oblasti razsojevati kot poklicana instanca o obrtnopravnih deiaVskih pogojev ki naj se določijo za prihodnjost ) v prepirih Nadalje se je spoznalo, da je pri taki instanci delokrog posredovalnih uradov. V prvem slučaju gre za že pridobljene pravice in dolžnosti, v drugem za pravice zagotoviti odločilni vpliv lajikom, ker pri pravnih pre- in dolžnosti, ki naj se šele določijo piiih ki izhajajo iz pravnega razmerja mej in mej delojemalci, ne gre toliko za juridično socialno stran dotičnega spora. i delodajalci kakor za Posredovalni uradi stopali bodo v funkcijo v prvi > kakor Prisedniku obrtnega sodišča nikakor ni treba stro vrsti pri štrajkih in odpustitvah in v Nemčiji so kaža izkušnja, v tem oziru s prav lepim uspehom nasto pala že prav velikokrat. Ker se pri nas niso mogli od kovne juristične omike, pač pa mora poznati življenske i0Êiti da p0verijo tudi te funkcije obrtnim sodiščem i je in navade tistega kroga, v katerih je iz teh razmer nastal prepir. Pri razsojevanju obrtnih in druge razmere vsaj želeti da se vlada čim prej loti ustanovitve posre do valnih uradov. sodišč ne bo veljalo toliko temeljito juridično znanje j kakor poznavanje tehničnih in kupčijskih razmer dotične stroke in poznavanje navad. da morajo biti lajiški elementi Ob sebi umevno Iz predstojećih izvajenj je razvidno, da pomeni ustanovitev obrtnih sodišč, ki je omogočena z novim zakonom, prav znaten napredek v socialnopolitičnem oziru, in da sicer se pri obrtnih sodiščih jednakomerno zastopani, naprej podkopalo zaupanje prizadetih interesnih skupin smemo od te nove uredbe pričakovati lepega sadu v v obrtna sodišča Nemčiji so pri ustanovitvi prvega obrtnega sodišča menili » da ta nova institucija ne bo mogla vedno dejstva doseči svojega smotra češ da bodo delodajalci glasovali proti delojemalcem in nasprotno, toda pomena Shod slovenskih lesotrzcev. Trgovina z lesom je za slovenske kraje največjega ki je nekdaj jako lepo cvetela tej trgovini so pokazala da bil ta strah popolnoma ne- ter je še danes najvažnejši vir % utemeljen. nega sodišča malo slučajev v za naših prav 1898.. da, izvzemši katere zlasti občutijo manjši lesotržci i so v pUAQLOlUí^ J ^ ---r r----------------J Tako na. pr. kaže poročilo o delovanju obrt- zadnjih letih zavladale deloma dohodkov klaverne razmere ki so tržaškim in i î Magdeburgu . v katerih je sploh prišlo do glasovanja, reškim prekupcem izročeni na milost m nemilost ter se ker sodniki niso bili jednih mislij glasno sklenjena. î piJOAU uu 1 CÛB1AU -------- so bile vse sodbe so- vsled pomanjkanja kapitala ne morejo teh pijavk otresti in se postaviti na svoje noge 240 Italijanska trgovina razteza svoje pohlepne kremplje Po odtegnitvi lupine iz rane naj se to zapre 8 tudi že po naših slovenskih krajih. Firma Feltrinelli, ki smolnim obližem. ima svoj sedež v Milanu > najnevarnejši konkurent slo To si Anton dobro zapomnil. Ko je po neko venskih lesotržcev Feltrinelli dela z velikim kapitalom likih urah krava začela prežvekvati, vzame Anton medeno m skoro vladar na Koroškem in na Tirolskem ter lupino iz rane ter je zamašil mesto jzbodljaja s smolnim tudi na Notranjskem že izpodriva domače kupce in pod- obližem. kopava eksistenco domačih producentov. tej konkurenci velicega kapitala Pri rdečkasti kravi a Feltrinelli ni še bilo vse v redu, kajti ista je bila vbodena z nožem. Krava ni prav nič jedla. ni jedini kapitalist-konkurent, kajti poleg njega je še več imela je mogoče mrzlico. Žalostno i tiho in upadlo je druzih škodujejo naši lesni trgovini tudi še druge stala okolnosti. Tržaški in reški Lah je slepar in ocigani ma rdečkasta krava v hlevu. Dihanje bilo ednako memo. Iz cm dolge trebušne rane šla je večkrat pe lega trgovca koder mere. Navadno mu pri prevzetju blaga na8ta želodčna vsebina ven. Sosed škartira kolikor je mogoče tudi če je roba izborna. svetoval Antonu y Lah jo škartira, ker ve, da je potem mali lesotržec primoran, mu jo prodati za vsako ceno, tudi z izgubo, ker naj gre po živinozdravnika, ki je prišel še drugo jutro. Druga in tretja krava ter kravica bile so popolnoma ne mora čakati na denar. O rekriminacijah in sleparstvih zdrave in vesele drugi dan. Tudi prva zbodljena krava s katerimi spravljajo Lahi naše ljudi tedaj ob zaslužek i ko blago že oddano niti govoriti ni. Najdrastičnejše je bila nekoliko boljša, ko je živinozdravnik došel. Snědla je omelce sena s slastjo. Žila bila nekaj hitreje kot je veliklesni trgovec — Nemec — označil tržaške razmere, navadno. Dihanje pa je bilo mirno in iztekavanje iz tre- rekši: Će greš v Trstu v kavarno Fabris mej lesotrške laške mešetarje, skrij uro in drži roke v žepih. bušne rane je popolnoma ponehalo Živinozdravnik je smatral stan krave malo ne Te razmere so napotile male slovenske lesotržce, varnim. Mislil je, da se lahko prikaže vnetje trebuš da so začeli uvaževati misel o ustanovitvi svoje organi zacije, s katere pomočjo bi se osvobodili laških prekupcev in obvarovali škede. y nice, ker je padlo nekoliko želodčne vsebine v telesno duplino. To ni ravno naravnost nevarno, a bilo bi bolje Sprožilo se je več projektov, izmej katerih je vse- se bi novim iztekavanjim zoperstavljalo. Zategadelj je kako najpametnejši projekt g. Lavrenčiča, naj društvo pred vsem potrebno, da se krava posti, da postane vamp napravi svojo agenturo najprej v Trstu, potem pa po nekoliko prazen. Razen tega je zaukazal živinozdravnik potrebi tudi v Ankoni, v Aleksandriji itd. Ta projekt se y da izvršiti brez posebnih stroškov in to je velike naj se ranine važnosti pri naših malih trgovcih — brez rizika in vender yzola in v, i strani namaže z mešenico iz gorke vode. ene žlice lahko iz nje nastane zavod venske lesotržce. Dne 2. julija vršil se i bode objemal vse slo- krava na levo stran Nadalje je zaukazal, naj se pazi na to, da ne leže slučajno na levi strani ležala, a v Ljubljani dosti dobro obiskan shod slovenskih lesotržcev. Shod sta pozdravila naj se jo vzgane, da zopet vstane. Hrana naj ji bode pest sena in malo otrobne župan Hribar in predsednik trgovskega in obrtnega pijače. društva za Kranjsko Fr. Trdina. Shod je izvolil poseben Vse to se je natančno izpolnilo. odbor y kateremu dal naročilo, da stvar vsestransko preštudira in uvažuje, in da potem stopi s svojimi projekti pred lesotržce. Mi želimo, da bi se odboru posrečilo dobiti pravo to zadevo, kar je jako težavno, tako da se Po 10 dneh bila je rdečkasta krava skoraj popol- deloma se je za obliko reši vprašanje na korist slovenske lesne trgovine. noma ozdravljena. Tudi trebušna rana zaprla. Nekaj časa za tem šel je Anton z živinozdravnikom in sosedom na bližnje deteljno polje. Detelja je bila pri gorkem m vlažnem vremenu videti jako lepa, polje pa je bilo pognojeno s superfosfatom. Črnozelena € « detelja je bila tu. Živinozdravnik Kmetijstvo. menil, napihnjenje krav se je zategadelj pojavilo, ker se je dalo prvikrat kravi preveč mastne in dobre detelje. Bolje bi bilo, če se bi deteljo pomešalo z nekoliko Križi in težave soseda Antona z živinskimi slame, boleznimi. Napihnjene krave. (Konec) * _ • - ± -^jt Ko se prežvekovanje spet prikaže, reče sosed mastno ali če deteljo bi dobile krave po detelji nekaj sena. iz pognojenih poljá treba previdno rav- j naj nati, kajti taka detelja je sočnatejša ko detelja iz ne-pognojenih ali le malo pognojenih polja. Deteljo naj se ne pusti dosti časa na enem kupu, se lupino vzame ven, ker v tem slučaju se ne naberejo taka namreč provzroči mnogo hitrejše napihnjenje nikakršni plini, kajti pri prežvekovanju nabrani plini izi dejo naravnim potom skozi goltanec. tista y HHHRHMHHHNIH kot na prostem na vozu naložena, kajti od vseh stranij ima zrak odprto pot. 241 To sta si Anton in dekla dobro zapomnila zadnja bi bila kmalu s svojo mehko srčnostjo nakrmila rdečkasto kravo do smrti. Za sedaj se je zahvaliti energičnemu po - Prešernov spomenik. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika je razpisal dvoje častnih nagrad po 600 in 400 kron za najboljši načrt Kolikor nam je znano, se stopanju soseda, da se ni nešreča zgodila, kajti ta je rešil rdečkasto kravo smrti. zanimata za spomenik najznamenitejša Repič naša kiparj Grangl Zapriseženje ljubljanskega župana se izvr šilo na običajni stavnostni način doe AA ítWfcA.-ttít A itik A £ b Novice. je zastopal deželni predsednik baron Hein govoru pohvalno priznaval uspešno dalovanje žup noli t. m. Cesarsko vlado kateri v svojem lovo v mi- triïetni dobi ter mu za prihodnjost posebno polagal na srce pravičnost in objektivnost napram vsem in pa največjo Žup Osebne vesti. Stavbni adjunkt v Ljublj varčnost, svoj program za prihodnj Hribar je potem v daljšem govoru narisal dobo i kateri se izvrši v okviru se Aloj Majstrovič je imenovan poštnim in brzojavnim in- danjih finančnih dohodkov mestne občine in je obljubil pra ženerjem istotain Anton pi. St Sel v Domobranski divizijonar v Josefovu fml. vičnost vsem pa tudi varovanje slovenskega značaja mestne je bil svoj čas brigadir v Ljublj občine. pokoj Okrajna bolniška blagajna ljubljanska je ime novala za svoje zdravnike dr. Ivana Jen k dr. Ludo vika J e n k a in dr. Otmarj pri pešpolku št. 88. Profesor na Dunaju dr IV Poročnik Karol S t o e k vised tega Razburjenost med učiteljstvom, ki je nastala ker je dež. šolski svet sklenil niz službenih stopil v pokoj in se nastani v Kranju premestiti nadučitelj Roj v Vid na Vipavskem učitelj Šmartna pod Šmarno goro . Punčuha s Slapa na M are se h teljem državne gimnazije v Ptuj imenovan ravna- Vipavskem v Ljubno na Gorenjskem, dasi se ni proti njima vršila nikaka preiskava in se uradoma pohvalno priznava Promocija. Na Dunajskem vseučilišču je bil 23. njiju delovanje dobila drastičnega izraza v tem, da so se m m promoviran g Metod D c. kr. avskultant v učitelji pismeno zavezali, da ne bo nobeden izmej njih Novem Mestu, doktorjem prava. Čestitamo kompetiral v Vid. To je vsekako dokaz lepe kolegijalnosti Voh nika. Ivan T r a m p u š Cerkvene vesti. Dekan v Konjicah č g. Jernej imenovan za knezoškofijskega konzistorijalnega svet- pokoj sta stopila župnika lavatinske škofije ki je v teh slučajih na mestu zategadelj, ker je Rojina z čč večjo pravil svoto angažiran pri uzornem čebelnjaku ga je na Punčuh pa izgubi izdaten postranski zaslužek pri po Andrej Fek sojilnici na Slapu Odlikovanje častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili gozdar Andrej Rôthel v Kopačnici in Goriški deželni zbor je imel v celem zase- danj jedno samo sejo, je bil dne 30. junija zaključen, ker bivši rudar Mat P Šemniku se izkazalo, da ne bode sklepčen. Dvakrat so se mej slo- Komisija za odmero pridobninskega davka imela 24. junija svojo sejo, pri kateri je rešila 32 ugovorov. Potem so bili za izstop izžrebani naslednji člani komisije (polovica imenovanih in polovica voljenih članov in namestnikov); Finančni svetnik Do bid a, župan Sever, K. Leskovic, P. Gras-selli, E. Regnard, F. Souvan, notar Gogola in na- venskimi in mej laškimi poslanci vršila pogajanja a obakrat so bili brez vspeha. Slovenci so stavili jako skromne pogoje » toda Lahi so tudi te pogoje odbili češ da protuj pr venstvu Lahov na Primorskem. Zdaj se pričakuje, da vlada deželni zbor razpusti. Ako bi bila vlada tekom pogajanja ličkaj resno hotela da se doseže porazumlj mestniki G D in O m kobi se bili Pri- na Nova ustanova. Finančne prokuratuře adjunkt Lahi prav gotovo udali, saj je vse iaško gospodstvo morskem odvisno od vladne milosti. Toda vlada ni storila ni- dr. Josip Stare česar, da omogoči sporazumljenje, stala J a popolnoma apa- V Ljubljani je daroval 15.000 gld. za na- tigno na strani, prav kakor da jej na blagonaklonjenosti laške pravo dveh dijdških ustanov za srednješolce in visokošolce. Enketa za povzdigo govedoreje, ki naj sklepa o premembi zakona o govedoreji iz 1. 1890., kakor je to nasvetoval poti. Božič v zadnjem zasedanju dež. zbora, se je vršila pod predsedstvom dež. glavarja Detele dne 30. junija. Občinske volitve v Gorici so se minoli teden izvršile brez hrupa radikalci. Slovenci niso udeležili. brez zanimanja. Izvoljeni so sami laški takozvani laški konservativci se volitev stranke več ležeče, kakor na vsem drugem. Nedeljski počitek je vsled sklepa deželnega odbora uveden z dnem 1. julija pri deželnih uradih „Slovenska matica" je imela dne 21. junija svoj občni zbor, na katerem se je razpravljalo o odborovém nasvetu, naj se odbor pooblasti, podati društveno, ob Zvezdi sto- ječo hišo ofertnim potom i ali pa naj se dovoli 3000 gld. za poprave Hišo Na Šmarno goro napravili so v nedeljo dne julija delavci iz papirnice v Goričah in v Medvodah izlet Gosp. knezoškof je blagovolil iti z delavci na Šmarno goro in je tam zanje sam opravil službo božjo. Konsekracija župne cerkve v Šempetru pri Novem Mestu in altarjev je določena na dan 23 julija t, 1. Cesarjev dar. Cesar je podaril gasilnemu društvu rad kupil g. Drag Hribar iz Celia (ki ponudil, da plača polovico kupnine, za drugo polovico pa, da hoče matične knjige tiskati, kateri ofert pa se je zdel odboru nesprejemljiv) in knjigotržec g. Bamberg iz Ljubliane. Občni «bor je naročil odboru, naj zasliši strokovnjake glede poprave poslopja in naj pretresa vprašanje, kako zvišati ren-tabiliteto hišo. V tem, da naj se hiša ne proda, je bil skoraj ves občni zbor jednih mislij. Zlasti se ne smela prodati v Sori 60 gld., onima v Vinici in v Boh. Beli pa po 80 gld. podpore in to iz svoje zasebne blagajne. Nemcu. Saj imajo Nemci itak največje ljubljanske hiše že v svojih rokah. Sudmark na Koroškem se vsiljuje vedno hujše 45 bikov plemenjakov je nakupila te dni na v slovenske kraje, zlasti je začela rogoviliti okrog Železne Kaplje i kjer jo vodi notar Schwarzi. Mestna hranilnica v Radovljici. Kranjskem hrvaška dež. vlada. Plemstvo je podelil cesar vpokojenemu stotniku mesecu ju- Josipu Gratzyju v Gradcu in sicer s pridelkom .,plem. War- niju 1899 je 142 strank uložilo 24.459 gld. 67 kr. ; 120 deneggi1 Ta najnovejši plemenitaš je oče znanega humoristič strank uzdignilo 11.534 gld. 9 kr. 33 strankam se je izpla- nega profesorja na ljubljanski # w • • višji gimnaziji dr. Oskarja §alo posojil 16.065 gld. denarni promet 86.467 gld. 15 kr. Gratyja. 242 Nov list z naslovom „Gorica" začne v kratkem kot glasilo pol. društva „Sloge" izhajati v Gorici. List je res skom skuhalo 91.315 hektolitrov potreben, ker dosedanja lista, „Soča" in „Primorski List", ne blizu 15 litrov. Piva se je minolo leto v osmih pivovarnah na Kranj ali na vsacega prebivalca zadovoljujeta potrebam. škodovance Podpora vsled toče. Osrednj vlada Svarilo izseljencem v Ameriko Ameriška po toči na Kranjskem do za oško- vlada zavrnila je 1860 izseljencev, ko so bili večinoma pore a deželni odbor Darilo v ta namen določil 2000 gld 12 000 gld. pod- s Hrvatskega in Kranjskega po agentu Nodariju v Vidmu na Laškem odpra v Ameriko Mnogo Biskup bilo takih niso Strossmaye cerkev sv. Križa tik Slatine 500 gld ° —----—r----' ' ------A—^ ^ daroval za župno ímeli sploh potnih listov, ali pa samo nezadostne legitimacije Izselj naj se ogibajo tujih agentov jih ne poučijo prav Vladika „Vodnikov dom" pisanim listom, Strossmajer je podaril 50 gld za in se naj raji obrnejo do domačih zastopnikov koncesijoniranih m počastil šišensko čitalnico z lastnoročno parobrodnih družeb v Ljublj se glasi Moj mila gospodo Šalj em n Severonemški Lloyd Iz kakor so „Red-Star-Linie ci, ki so se morali vrniti Vam 50 for. na Vaše plemenite svrhe, želeč iz svega srdca, gubili 80 ves denar- katerega so plačali za vožnj da sve ono postignete, što Vam duša, 4 ÍD iz-prišli i šega naroda, i u ime Vaše, i Vaših plemenitih u ime krasnoga Va v grozni bedi nazaj v domovino Sa štovanjem Strossmajer, vladika obitelj želi Poskuševališča na barju. Poljedelsko ministerstvo ustanovi letos na ljubljanskem barju več poskuševališč A ^ k j T ■ 4 • Skušnje na podkovski šoli. Na tukajšnj pod terih se bodo poskusi glede obdelovanj kovski šoli vršile so se skušnje iz podkovstva in mesogledstva dne 27. in 28 junija t. 1 Izpraševalni komisij je vodja dr. vit. Bleiweis-Trsteniški predsedoval glede gnojil itd Poskuševališča bo nadzoroval škega preskuševališča ljubljanskega dr. Kram gled na ka semen atelj kemi okraj praševalca bila sta c kr Kruta kazen. Zgodilo se je te dni nekje v Brdih, živinozdravnik Hugo Turk in učitelj niso obiskavali šole prvikrat 11 kovačev, Šleg eden prišlo je 12, in sicer delalo je ponavljal izpit, ker leto prepal Izmed kovačev brez šole bilo je 4 Kranj Štaj ereev, Kovačev Nekemu dekletu je umrla mati Ker pa je oče krošnjar, ni se mogel brigati za otroka. Izročil ga je torej bližnjim sorodnikom. pa je imelo to grdo navado, da je rado segalo po izpit lansko îev. 5 Dekletce tem in onem. Za to treba kazni seveda. In o pravem času eden Korošec, 2 Hrvata 9 kovačev prestalo je izpit da se otroku ne razvije kal tatice. Ali z povoljnim vspehom, 3 so propali in smejo izpit ponavljati merna: kazen kazen bodi pri bodi vzgcjevalno in po preteku enega leta. Učencev podkovske šole bilo je 11 poboljševalno sredstvo, in nikdar pa tortura Tega pa menda niso vedeli varuhi do- sicer Kranjcev, eden Štajerc, eden Primorec. Razun učenca tičnega dekletca, kajti kaznovali so je s tem, da so je trdno iz Štajerske dobili so vsi učenci podpore. 10 učencev delalo držali za rokojn jej devali živo oglje na dlan. je izpit iz podkovstva in mesogledstva, eden učenec via c*ii ua ivivu^iii jej ur v ail 4IVU "glJC UA IU3U. No, O álVaiJ so izvedele oklasti in ti ljubeznjivi vzgojevatelji bodo morali tvari kovstva, ker ni znal dovolj brati in pisati iz pod bil je sledeči Red prav dob Vspeh skušnje odgovarjati po zakonu za svoie kruto početje. so dobili : Učenci Kejiar Janez iz Sorice. okraj Kranj, Čuden Janez iz Brezovice, okraj Ljublj Šte r iz Predaslja, okraj Kranj, Gruden Peter Red dobro so dobili : Tavčar iz Vojske, okraj Logatcc. Janez iz Bukovice, okraj Kranj, Mazelj-Marešič Fran iz Topli Dva otroka ponesrečila. Terezija Krivic iz JarS je pustila svoja dva po pet in tri leta stara otroka sama na Otroka sta padla v mlinski jarek poleg vrta in sta v vrtu njem utonila. okraj Rudolfovo, Prešern I Blažun Svet. Jurij Matije. iz Javorníka, okraj Radoljica Umrl je v Ljubljani bivši obč svetnik vladni nad na Visokem, okraj Kranj, Trinajstič Matij iz inžener v p. Vaclav Stedry v starosti 90 let. Ujeta beguna. Železniški orožniki Goriško Horvat Janez v Digošah, Štajersko so ujeli radi Gašpari Josip iz Stare Fužine, okraj Radolj Značilno. Notarjem v Logatcu imenovani je zavrnil v slovenskem jeziku pisani dekret notarske zbornice in je zahteval nemški dekret Galle roparskega umora in raznih tatvin zasledovana vojaška beguna Frana Mlakarja in Alojzija Jankovskega Našli so pri ujima več ukradenih stvarij. Vrhniška železnica se otvori spozicijah v nedeljo teden. po sedanjih di- Iz Save potegnil je 20 m Lovro Kotničar 181etnega Matijo Sprajca m železnicni čuvaj Spodnjih Dupelj Utopljenca so v nedeljo zvečer pod fužinskim Zajet ropar Te dni je bil cunjar Janez Fakin je na jesen izvršil ro- mostom potegnili iz Ljubljanice in ga prepeljali v mrtvašnico prijet in izročen litijskemu sodišču, parski napad nad Jakobom Kotarjem s Primskovega pod M v Polju. Uboj V nedeljo so se fantje v Jeričevi gostilni v Istrski dež zbor je imenoval za ravnatelj itali janskega gimnazija v Pazinu nečega Silvija Mitisa, o katerem povedati, da zna nemški in nekoliko hrvatski. Smihelu v pijanosti sprli. Neki Zelinger iz Regerče vasi je svojega tovarišk Fr. Turka tako nesrečno zabodel, da je fant ve Istra kmalu potem umrl. Poškodovanih pa pet druzih fantov. kar je po besdah lahonskega lista v sedanjih razmerah potrebno Nesreče. Na Belcvrhu je padla 231etna Barbara Ivanič prelepo Društvo avstrijskih narodov alogo, hitro priskočiti v pomoč onim si je postavilo so prišli v . zvesto v jamo katera bila polna deževnice, in je v njej utonila večji mlaki utonila nesrečo na primer po toči, povodnji, po požaru itd., ravnaje se po resničnem prereku : dvakrat da, kdor naglo da, se je začelo hitro razvijati. Dolgo časa je preteklo, da se je ledena skorja stajala in kakor vse dobro, tako je tudi ta ple- V Bajhovcu pri Trebelvem pa je v 211etni božjastni Anton Selak. Samomor. 591etni berač Anton Krašovec se ]e v Hrastovljah na nekem skednju obesil. menita, človekoljubn misel s teškočo našla pot v srca in v um ljudstva. Ker je naš list že opisal smer tega društva inrekamo čine z malimi prispevki 5 gld. na leto Cerkev zgorela. Kakor poročajo iz Lvova, je prošle iskreno priporočilo, da naj se odzovejo naše ob- noči cerkev Krasnopuserska zgorela do tal. Cerkev je bil po- stavil Ivan Sobijeski. Ogenj navstal tako, da se je prevr C. kr. kmetijska družba kranjska je imela 1. 1898. nila sveča ter zažgala oltar. Plamen se je širil z neznansko pravih udov 4233 in 94 podružnic, v tekočem letu se ustanovilo šest novih podružnic, tako da jih družba štej sedaj sto. hitrostjo, oprave kratkem času je zgorela vsa cerkev. Le malo in nekaj slik so mogli rešiti. škoda znaša nad 100.000 gld. 243 Interdikt Briksenski škof je nad nemškoradikalnim v Inomostu izhajajočem listu „Der Scherer" razglasil interdikt. še plačati kazen Ker je bilo pa med prejemniki južni Sumljiv požar Falkabvanu blizu Valparaj v mnogo Evropejcev, sodišče po dolgem cincanju vendarle obsoditi efendijo v posebno poslaniških uradnikov moralo je Ameriki te dni v državnem arzenalu nastal požar Arsenal je malone ves pogorel. Sodi se, da je požar, ki je provzročil skoro pol milijona dolarjev, ni slučajno nastal, ampak da so ga zanetili nekateri uradniki, hoteč prikriti razne svoje defravdacije. C • « V -1 • - Viktor Cherbuliez, znani francoski romanopisec, mesece ječe in v izgubo službe za dobo 8 mesecev. Po tem pa turška vlada zopet namesti vrlega ravnatelja, da bo tudi nadalje koristil poštnemu erarju. Novost elektrotehnike. Na električnih železnicah z nadzemskimi tokom električne sile, ako se ie žica bila dosedaj nevarnost » pretrgala, da je poškodovala in včasih tudi umrl te dni v starosti 70 let. Cherbuliez je spisal nebroj usmrtila ljudi in ž v bližini. Sedaj pa je elektrotehnik jako obsežnih romanov izmej katerih pa je malo tacih, ki Evgenij Rutuli iz Novare izumil aparat, s katerim je mogoče imajo trajno vrednost. Vzlic temu so bili ti plitvi, a mično v takem slučaju izključiti in ustaviti električni tok na vsej pisani romani prevedeni malone vsi na ruski in angleški jezik, kar je pisatelju pripomoglo do lepih nese^ na poskušnji nemški, italijanski, Pr°gi- Glasom poročil italijanskih listov se je stroj dobro ob tisočakov. Tragedija bolnika. Nekaj časa je tega, kar se je pri Umor. V Szerdahelyju na Ogrrskem je bil posest- javil deželnemu sodišču v Zadru bolnik nik Štefan Tetzô dolgo časa bolan na plučah in je vedel, da držal na se ogah s težavo v se češ, da je v okolici zadersbi ukral več kosov mu ni rešitve. Zena njegova si je izbrala v tem ljubimca de- živine. Prijeli so ga. A tekom preiskave se je pokazalo, da lavca Szakasza, s katerim bi se bila rada poročila. Ker mož mož ni kradel nikdar, in tudi žandarmeriji ni bilo znano, da kje zamanjkalo živine. Na smrtni postelji je priznal jetnik, , da dobi v ječi zavetja. ni mislil umreti, nagovarjala je svojega Ljubimca, naj ga umori in naposled nagovarjala svojega moža, naj se pusti umoriti. Mož da si je tatvine le izmislil z namenom bil zadovoljen in si je sam izbral ruto, s katero ga je Nekoliko dni potem ljubimec zadavil. Dal je morilcu celo sam dotično ruto v roke. Sodišče je Szakasza obsodilo na 15 let ječe, ženo pa na 5 let. Velika eksplozija se je primerila v nafta-tovarni tega, ker je siromak umrl Društvo proti poljubovanju. Dočim prodaj Amerikanke svoje poljube v dobrodelne namene so Angle zinje ustanovile društvo proti poljubovanju, češ, da je polj trgovca Bodžerova v Carkovu Vsled eksplozicije je bilo ubitih bovanje, ako ne prihaja od srca, ne le nezdravo, ampak tudi pet tovarniških delavcev in sedem gasilcev. Kako živi Lucheni. Morilec naše cesarice se na- nedostojno Troj vrste poljubov pozna svet: poljube iz na- vade, poljube iz prijateljstva in poljube iz ljubezni. Ako ima haja v kaznilnici v Grenevi, kjer se sedaj postopa kdo v rodbini katar, pač ni potrebno da se ga s poljubi njim, nalezli vsi drugi členi dotične hiše. Pozdravi v obliki poljuba kakor z drugimi kaznenci. Prve tri mesece je bil osamljen v mej moškimi so smešni. Otrokom hočejo obešati kolajne ali celici, ter je moral delati tam, kar se mu je dalo, v dotiko z trakove, z napisi drugimi kaznenei ni prišel. Sedaj ga porabljajo za knjigoveške ljubo da odločno odklanj vse izraze ljubeznjivosti v podobo po posle, ker v tem je izurjen. Ako noče delati kar se mu od- prvi vrsti poljubov loči, tedaj ga kaznujejo s postom. Duhovnik in zdravnik ga smeta obiskati vsak hip, kakor tudi predsedniki raznih društev, — Pastir Omenj društvo hoče zatreti obe se zanimajo za kaznence, ali junak. V Neu-Reichenavu govoriti ž njim smeta samo 161etni pastir, přišedši po cesti, skočil je v hišo, Ie gorelo, je bila duhovnik in zdravnik. Lucheni je miren ter se je sprijaznil s že vsa v ognju, ter rešil dveletnega otroka. svojim položajem, drži se torej tistih besed, katere je rekel v prvih dneh Jaz, gospod ravnatelj, Vam ne bom napravljal mnogo skrbi j. Pogajanje z razbojnikom. Na Sardiniji je mej vsemi razbojniki neki Salis „najuglednejši". Oblastva ga Sešito srce. V „Edinosti" se operacija, katero je dr. Pamoni izvršil na nekem 231etnem rada ujela pa mu ne morejo priti do živega. Prebivalstvo v opisuje nenavadna okrajih Burgos in Esporlata ima prav tesne zveze s tem raz- bojnikom in ga podpira ter ščiti, četudi ne vselejfprostovoljno. mladeniču. Istega so bili zločinci napadli ter ga z bodalci ra- Orožništvo je prebivalstvu zagrozilo, da bodo obsojeni vsi tisti srce na dveh mestih. Malo živega so ga spravili v ki Salisa podpirajo in ti so vsled tega zaceli Salisa nagovar- nili v bolnišnico. Dr. Pamoni prereza! prostor mej tretjim petim rebrom ter opazoval rano v srcu. Na osrčniku ubodnino steni tistih katero razširil na šest centimetrov V videl prednji jati, naj se da sam aretovati. Salis je vsled tega privolil, da se snide na nevtralnih tleh z zapovednikom orožnikov in da ž njimi dogovori glede pogojev, pod katerimi se da aretovati. srčnega pretaka sta bili rani po en centimeter dolgi. To se je zgodilo Na nekem hribu sta se sešla Salis in za- bruhala kri curkoma. Dasi sta bili rani nevarni, povodnik orožnikov. Predstavila sta se povsem formelno drug vender je poskusil zdravnik sredstvo ni abilo zašil rani. In glej ki Po se v takih slučajih druzemu, si segla v roke in se potem začela pogajati. 49 dneh mladi mož ozdravljen zapustil bolnico v juliju. Dne 2. julij roških in zgornještajerskih gorah mnogo snega. med a je po tirolskih, ko-hudo nevihto zapadlo Salis je zahteval, naj se njemu izplača tistih 1500 lir, ki so razpisane kot nagrade] onemu, kdor ga vjame, naj se mu da trideset dni prostost, da „uredi svoje stvari in iztirje svoje tir-jatve" in naj še mu zagotovi, da ne bo ali nič ali vsaj jako malo kaznovan. Častnik mu je obljubil onih 1500 lir, a za nekaj dni zahtevano prostost; dalje mu je obljubil, da ne Turške pošte. Nekaj casa je tega, kar «o okrivili bo vklenjen, da se bo prijazno ž njim ravnalo in da se bo v Carigradu poštnega ravnatelja, Tahir-Nazmija-efendijo, da krade s pisem poštne znamke ter da pisema nefrankirana razpošilja adresantom. Tahir-Nazmija ni tajil tega dejstva, ampak bila Salisu sta njegov oče in njegov^ adjutant na vse "načine branil se je s tem, da je vendar poštenejši od svojih pred- prigovarjala, naj se uda, češ, če zapro njegove zaščitnike in v drugem razredu peljal v Sassari. Glede kazni seveda častnik ni mogel ničesar obljubiti in radi tega so se pogajanja raz- • J i. XT O --J---1--J------r- v "J ^oV ^ UWUVlUUittV AUL nikov, ker on vsaj pošilja pisma, komur so namenjena, česar podpornike, ga dobe hitro v oblast, a razbojnik se ni udal. prejšnji ravnatelji niso delali, S tem da ne dela škode cesarski Rekel je častniku, da „obžaluje", da se dogovor ni posrečil, pošti, ampak ji le koristi, ker morajo prijemniki takih pisem mu prijazno segel v roke in odšel v gore — 244 * Presvetli cesar je že popolnoma okreval in se je. dne julij preselil v Ischl. kjer ostane čez poletj in pripelj vornik proces Afera Dreyfuss je prenehala biti politična afera zdaj samo še rodbinska tragedija Te dni je bil Dreyfuss i kjer ga je tudi že obiskal njegov zago- V in Eenne se zdaj delajo obširne priprave za njegov fussu Listi seveda poročajo jako sentimentalno o celi zadevi prav kakor da se taka krivica, kakor bogatemu židu Drey- ni še nikdar nikomur zgodila. Mnogostranski talent, da ga ni kmalu jednacega dobiti, je nemški cesar Viljem. Serenissimus znajo vse in vedo vse, Serenissimus so vojskovodja na kopnem in na mor u socijalni in antisocijalni politik pesnik in slikar, kipar in glasbenik Zdaj pravijo, da je cesar Viljem zložil besedilo za za velik oratorij Da ne bo takšen, kakor tisti spev na pomorskega boga Egirja, vsled katerega speva so od smeha pomrle vse morske vile ! Šestnajst usmrčenj v jeden dan Turčiji je justica vseskoz sumarična in obsodba na vešala je tam kaj tako radi vsakdanjega, kakor pri nas obsodba na globo 5 gld žaljenja časti. Oni dan je bilo v Ellasoni kar naenkrat obešenih šestnajst grških roparjev haj Kuga v Egiptu. Iz Aleksandri) in iz Kahire do jako znemirjajoče vesti o kugi. V teh mestih se je primerilo že blizu sto slučaj so uradoma priznani > ko liko pa se jih je primerilo v arabskih predmestjih krajih ni kontrole, tega ne ve nihče povedati Na drugih reČo so v Trstu o pravem času odredili kar treba, da se prepreči zavlačenje te grozne bolezni v naše kraje. Pohlepnost za zlatom. Predlanskim in lani je vse kar je moglo, hitelo v Klondyke, kjer je lahko v kratkem času neizmerno obogatil, kdor je imel pri iskanju zlata kaj sreče. „Frankfurter Zeitungu javlja sedaj iz Dawson City : Prišli so semkaj vesti, da so na Kap Norne zasledili veli- kanske množine zlata. To je dalo povod, da so se ljudje začeli trumoma seliti tja. Govori se, da je neki iskalec zlata našel na jeden dan te rude za 6000 dolarjev. Dawson City je še isti dan zapustilo 2000 oseb. V tem mestecu je sedaj vse zapuščeno. Ladja, ki je šla prva na Kap Norne, je zahte- vala prevoznine luOO dolarjev za vsako osebo in ljudje so to drage volje plačevali. semeniščnik Jakob nož V blaznosti. V Bolcanu si Amrus, rodom iz Merana, v blaznosti zabodel ostro brušen v prsa in to v pričo dveh tovarišev. Mladi mož se je smrtno- nevarno ranil. Nova bolezen Ženski svet ima zopet posebno modno bolezen. Kakor znano, imajo gosposke ženske navado, da drže svoja krila v toliko kvišku, da se ne dotikajo tal. Drže jih časa, da, časih kar celo uro tako in iz tega je nastala nevarna bolezen v členku Loterijske srečke v v v Linču dne 1. julija t. 1. : 34, 54. Trstu dne 1. julija t. 1. : 66, 36, 49, 15, 87. Pragi dne 5. julija t. 1. : 69, 54, 33, 48, Tržne cene. V Ljubljani dne 14. junija 1899. Pšenica 10 gld 25 kr. 50 kr. j gld. 25 kr., ječmen 7 gld. 25 kr., oves 6 gld. » ajda gld. 50 kr. » proso gld. 35 kr., turšica gld. 60 kr., leča 12 gld. - kr., grah 13 gld. - kr., fižol 11 gld. — kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.) ♦ Blasnikova tiskarna ♦ ♦ y Ljubljani na liregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvali. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in Je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval- nih pisem edino reelno in neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast za las ? gospode in katera in dame ? v • zapreci da se izpa- danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamči t Cena lončka (9) Dunaj ? kr. po poštnem povzetju . Hoppe, Wipplingerstrasse 14. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 310 m dolg zadostno za moško obleko stane samo ) fine 2*80 iz dobre 310 4-80 7-50 8 70 1050 1240 13-95 [ i finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talavje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (16) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki