cena 170 dinarjev številka 21 (976)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje 28 rna . 1987
Lahko nam zaupate...
... da bomo ohranili s trudom pridobljene vrednote. Da borna iz današnjega dne naredili boljši jutri.« S temi besedami je tzvenela ponedeljkova pionirska olitnpijada vseh šolarjev velenjske občine. Že sedmič zapored smo se zbrali na igrišču ob jezeru. Približno 360 jih je tekmovalo v različnih športnih panogah ter tako zaokrožilo svoje nastope v iztekajočem se šolskem letu, več tisoč pa jih je bodrilo, skupaj z mnogimi starši in učitelji, aa tribunah.
4. srečanje kovinarjev celjskega območja
Petek in sobota v znamenju tekmovanja
Že četrtič zapored se bodo na srečanju kovinarjev celjskega območja pomerili med seboj najboljši kovinarji iz organizacij združenega dela s tega področja. Tekmovanje bo potekalo v več občinah — Velenju, Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah in Žalcu.
Strugarji bodo tekmovali v Klimi Celje, rezkalci v Libeli, brusilci v Gorenju, orodjarji
v Sipu Šempeter, ključavničarji in kovači v Uniorju Zreče, plamenski varilci in varilci REO, MAG in TIG postopka se bodo pomerili v Vekosu v Titovem Velenju, avtomehaniki OTTO in DI-ESSEL v_Avtu Celje, livarji v Feralitu Žalec, elektrikarji pa v Papirnici Radeče.
Zanimanje za tekmovanje je tudi letos veliko, saj se je
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE
Četrtek, 28. maja
DOM KULTURE TITOVO VELENJE 9.30 Srednja družboslovna ekonomska šola Nova Gorica Skupno delo dijakov 4. a razreda URAD ZA SAMOMORILCE ali ZNEBIMO SE ČAROVNIC
10.30 MKUD Tehnik Srednje tehniške šole Maršal Tito Celje Gledališka delavnica I PODOBA PESNICE JANE KVAS, recital 16.00 Gostujoča skupina s Poljske 19.00 DPD Svoboda Slovenska Bistrica
Anton Tomaž Linhart: VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI 23.00 Linhartov oder Radovljica
ODISEJ, teksti Gregorja Strniše PETEK, 29. maja
DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI 81.30 Lutkovno gledališče KUD Kobanci Kamnica
Tone Partljič: FLOSARJI IN DRAVSKE VODOVNI-CE
201.00 Kulturno društvo Anton Aškerc Šmarje pri Jelšah
John Millington Synge: VRAŽJI FANT ZAHODNEGA SVETA
DOM KULTURE TITOVO VELENJE 101.00 Gledališka skupina GEOSS Vače
Anka Kolenc: NAJ ŽIVIMO V MIRU 12!.00 Dramski krožek Srednje gradbene naravoslovne šole Veno Pilon Ajdovščina
Srečko Kosovel: TRAGEDIJA NA OCEANU 131.00 GLEDALIŠKA SKUPINA MKUD Ciril Kosmač Tolmin
Tomaž Flajs: PRIMOŽ V ČUDNI DEŽELI 16i.00 DPD Svoboda Gledališče Ptuj, Teater III
Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI 17'.00 Gledališka skupina Steps Izola
Samuel Beckett: ČAKAJOČ NA GODOJA 231.00 Mladinsko gledališče Kresna noč, Tabor mladih, Opči-ne SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE (Gledališki show o nespameti) SOBOTA, 30. maja
GILASBENA ŠOLA TITOVO VELENJE
101.00 Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper
OGLEDALO, predstavitev literarne revije 101.15 17. SKUPŠČINA SLOVENSKIH GLEDALIŠČNI-KOV
D(OM KULTURE TITOVO VELENJE 9).00 Pionirska gledališka skupina Gledališča pod kozolcem, Šmartno ob Paki
Frane Puntar: MEDVED Z VRTNICO 165.00 Gledališče čez cesto Kranj
Iztok Alidič: SEMENSKA GASA 27 19J.30 Gledališče Tone Čufar, Jesenice Jean Anouilh: ŠKRJANČEK
Sv
VS
prijavilo kar 228 tekmovalcev, od tega tretjina — lahko smo ponosni — iz občine Velenje. Velenjski kovinarji bodo tekmovali v vseh poklicih, samo med kovači, avtomehaniki DIESSEL in livarji, letos ne bomo imeli predstavnikov.
Na 4. regijskem srečanju kovinarjev celjskega območja bomo dobili spet najboljše
med najboljšimi — čeprav tudi trema, ki je na takšnih tekmovanjih vedno prisotna, lahko naredi koga, ki je dober, za malo slabšega.
Najboljši se bodo udeležili 11. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije, ki bo tokrat od 25. do 27. junija v gorenjskih občinah, na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču.	M. Krstič-Planinc
10
10. srečanje krvodajalcev Splita in Velenja
»Prisrčno
I
I
I
I 1 I
I
i
tek
L
pozdravljeni«
Ena od konkretnih oblik razvijanja in krepitve bratstva, enotnosti ter solidarnosti je gotovo vsakoletno srečanje darovalcev krvi pobratenih občin Splita ter Velenja. Na letošnje, že 10. srečanje, se seveda na občinski organizaciji Rdečega križa marljivo pripravljajo, saj želijo svojim pobra-timom iz Splita pripraviti pripraviti prisrčen sprejem ter kar najbolj prijetno bivanje v Titovem Velenju.
Kljub vrsti zagat, predvsem denarnih, danes pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje ugotavljajo, da je bratenje, ki so ga pred 10. leti zapisali v listini o pobratenju, doseglo svoj namen. Ne samo, da so krvodajalci, ki so se srečali pred 10 leti še danes pravi prijatelji, nas o tem prepričajo tudi podatki o številu darovalcev krvi v Splitu, pa nekatere metode in oblike dela, ki so jih Velenjčani povzeli po Splitča-nih. Pobratenje deluje torej v pravem pomenu besede.
Krvodajalci, tako eni kot drugi, gotovo nestrpno pričakujejo snidenja s prijatelji, novimi znanci, saj so taka srečanja za vse vedno enkratna doživetja. Gostje bodo prišli v Titovo Velenje danes zvečer. V petek se bodo najprej sešla vodstva obeh pobratenih človekoljubnih or-
ganizacij pri predsedniku skupščine občine Velenje na krajših pogovorih, krvodajalci se bodo nato odpeljali v Celje, kjer bodo darovali kri v tamkajšnji bolnišnici. Sicer pa bodo v Celju preživeli gostje kar cel dan. Ogledali si bodo znamenitosti mesta in se šele v večernih urah vrnili v Titovo Velenje. Istega dne zvečer bo v hotelu Paka še svečana seja predsedstev obeh občinskih organizacij Rdečega križa, na kateri bodo med drugim podelili posebna priznanja zaslužnim organizatorjem tega srečanja. Sobota bo nekoliko manj naporna, saj bodo velenjski gostitelji popeljali goste na slove-njegraško Pohorje. Zvečer pa se bodo gotovo spletle nove vezi na srečanju krvodajalcev Splita in Velenja. Svoj obisk v Titovem Velenju bodo gostje iz Splita končali v nedeljo zjutraj.
Kljub velikim finančnim težavam, na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje bi skorajda zaradi teh v zadnjem trenutku morali odpovedati srečanje, bodo to obliko razvijanja in krepitve bratstva, enostnosti in solidarnosti nadalje vali. Seveda ob pomoči naše družbenopolitične skupnosti. Gostom, ki bodo danes zvečer prišli v naše mesto, pa skupaj z organizatorji kličemo: »Dobrodošli«.
ija
I I I
I
I I I I
I
ji kli-g
Izvršni svet
Zagotoviti je treba ekonomsko ceno energije
O vplivih rudarsko elektroenergetske dejavnosti in njenega neurejenega ekonomskega položaja na urejanje prostora, varovanje okolja in gospodarsko infrastrukturo občine Velenje v zadnjem času veliko govorimo, še posebej v zadnjih dneh, ko potekajo v občini na to temo javne tribune. Obsežno gradivo o tem smo objavili v predprejšnji številki Našega časa.
Omenjenim vprašanjem so na zadnji seji namenili osrednjo pozornost tudi člani velenjskega izvršnega sveta.
Predstavniki REK so podali precej pripomb na objavljeno gradivo, ki po njihovem mnenju ni celovito in premalo kvalitetno, vendar pa je kasneje v razpravi prevladalo prepričanje, da so v gradivu povzete najpomembnejše in najočitnejše posledice v prostoru. Menili so tudi, da je pripravljeno gradivo, kjub nekaterim pomanjkljivostim, eno najkvalitetnejših, ki smo jih v občini Velenje doslej pripravili o tej problematiki in je kot takšno dobra osnova za javno obravnavo.
Razprave na izvršnem svetu so potekale v smeri, da se v občini, v času javnih razprav ne smemo več zgolj prepričevati. Pred sabo imamo mnogo zbranih dejstev, ki jih vzemimo kot osnovo za načrtovanje nadaljnjih aktivnosti. Rešitev iz nastalega stanja nikakor ni medsebojno obtoževanje, temveč enotna, skupaj začrtana akcija.
Ekologiji so na izvršnem svetu že namenili precej pozornosti ter sprejeli že vrsto predlogov za razrešitev stanja. Med drugim so ob problematiki propadanja gozdov predlagali zmanjšanje emisij S02, spremembo občinskih in republiških družbenih planov in še bi lahko naštevali. Tudi tokrat so poudarjali te usmeritve, seveda pa si bodo še naprej prizadevali, da zagotovimo v Sloveniji takšno ceno energije, da bomo z njo razrešili družbeno ekonomski položaj rudarstva in energetike ter pokrili tudi stroške sanacije našega okolja.
RAZVOJNE PROGRAME JE TREBA PODPRETI
V mesecu marcu je v Veplasu prenehal veljati začasni ukrep družbenega varstva. To pa seveda
ne pomeni, da so premostili prav vse težave.
Razdelali so jih v sanacijskem programu, ki so ga na zadnji seji obravnavali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. V sanacijskem programu izhajajo iz usmeritve, da mora postati Veplas s svojimi programi in intenzivnimi usmeritvami v razvoj, ena boljših organizacij združenega dela. Seveda pa tega ne bodo mogli brez pomoči širše družbene skupnosti.
Pri izdelavi sanacijskega programa so izhajali iz usmeritve, da je potrebno zmanjšati število proizvodnih programov, okrepiti izvozno usmerjenost, posodobiti tehnologijo, spremeniti kadrovsko politiko in izboljšati ekologijo.
Prva faza sanacije Veplasa je zaključena in direktor Franc Ve-denik ocenjuje, da je bila uspešna. Vseh težav pa niso uspeli preseči in jih še vedno pestijo. Tako ne morejo biti zadovoljni z doseženimi rezultati prvega četrtletja. Njihova proizvodnja ima še vedno pretežno sezonski značaj in še posebej januarja in februarja je bila njihova realizacija slaba. Pestile pa so jih tudi prenizke prodajne cene ter težave z
repromaterialom iz uvoza. Še posebej močno pa je prizadel delavce Veplasa interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke. Te so morali znižati za 12 odstotkov, maja pa morajo opraviti še poračune za nazaj.
Kljub vsem težavem pa skušajo normalno delati, pravi direktor Franc Vedenik. Precej aktivnosti so si zastavili na razvojnem področju. Med drugim so se uspešno vključili v razvoj protitočne rakete, ki jo izvaja raziskovalni center Celje. Zaradi sodelovanja pri tem projektu bodo lahko že v letošnjem letu uvozili opremo za pultruzijo, seveda pa morajo zagotoviti sredstva.
Intenzivno delajo tudi na razvoju nove epoxy jadralne deske, ki bi jo lahko izvažali. Računajo, da bi jih nekaj lahko izdelali že letos, za naslednjo sezono pa bi morala proizvodnja že normalno steči. Na področju izdelave čelad so aktivnosti usmerili v kooperacijo s francoskim partnerjem. Tudi na področju hidroterapije sodelujejo s tujimi partnerji in sklepajo kooperacijske pogodbe.
V tem delovnem okolju spreje-
majo številne kratkoročne ukrepe za uspešnejše gospodarjenje. Aktivnosti pa usmerjajo tudi v zagotovitev sredstev za investicije, saj se zavedajo, da lahko proizvodne rezultate izboljšajo le z vlaganji in posodabljanjem proizvodnje. Tu pričakujejo obljubljeno pomoč družbeno politične skupnosti, poudarja Franc Vedenik. Pomoč pa pričakujejo tudi pri kadrih, saj so še vedno brez vodje finančno računovodskega sektorja, težave pa imajo tudi pri vodenju komercialnega sektorja, planov in analiz.
Člani izvršnega sveta so menili, da je treba delovni organizaciji Veplas zagotoviti potrebna sredstva za načrtovane investicije in storiti vse, da načrtovano razvojno pot izpeljejo. V sodelovanju z njimi so opravili razgovor na Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje. Komite za družbene dejavnosti pa je moral preučiti možnost začasne oprostitve dajatev te delovne organizacije. Prav vsi prisotni pa so ob obravnavi omenjene problematike pogrešali mnenja in usmeritve Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice.
M. Zakošek
Novi Sad
Za Gorenje tri priznanja
Tudi na letošnjem 54. Mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu se je s proizvodi poslovnega področja »Zeleni program« uspešno predstavila sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Delovni organizaciji Gorenje Muta in Gorenje Fecro sta ob že priznanih in uveljavljenih proizvodih doma in na tujem predstavili v Novem Sadu tudi več novosti. Gorenje Muta je zanje prejela kar tri odličja, in sicer diplomo z zlato plaketo za mali komunalni traktor, diplomo s srebrno plake-
Super model
to za kosilnico in diplomo z bronasto plaketo za obračalnik sena.
Uspešen dosedanji razvoj predstavlja solidno osnovo za prihodnji razvoj obeh Gorenjevih delovnih organizacij, ki imata za področje zelenega programa obetavne načrte. V Gorenju Muta urejajo nove proizvodne prostore, ki naj bi omogočili občutno povečanje proizvodnje nove generacije male kmetijske mehanizacije. Poskusna proizvodnja v novih prostorih se bo začela ob koncu leta, sicer pa na Muti že uvajajo proizvodnjo nove generacije enoosnih traktorjev »Kosor« s priključki. V Gorenju Fecro pa si v prizadevanjih za dolgoročno prestrukturiranje proizvodnje, pri čemer bo ostala predelava nerjavnih materialov specialnost tehnologij te delovne organizacije, še posebej veliko si obetajo od nove proizvodnje nerjavnih cevi. Te pri nas še ne izdelujemo, v Slovenj Gradcu pa naj bi jih začeli poskusno proizvajati ob koncu leta.
Zasedanje zborov Sob Velenje
Spet o 7. osnovni šoli
V torek, 2. junija, ob 9. uri bodo začeli svoje zasedanje vsi trije zbori velenjske občinske skupščine.
Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Velenje, gradnjo VII. osnovne šole, poročilo pravosodnih organov, organov za odkrivanje kaznivih dejanj in organov za varstvo samoupravnih pravic, predlog poslovnika Sob Velenje in Uskladitve Statuta ter osnutek o priznanjih in nagradah občine, imajo na dnevnem redu vsi trije zbori.
Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa bosta poleg teh točk med drugim razpravljala še o realizaciji programa sklada za intervencije v kmetijstvu ter o proizvodnji hrane v lanskem letu in programu za letos.
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *
28. maja 1987
Samoupravna stanovanjska interesna skupnost
Solidarnostna stanovanja red sprejet
vrstni
Tokrat so delegati Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje zasedali ločeno — zbor izvajalcev že zjutraj, zbor uporabnikov pa opoldan. Seja je bila pred tednom dni.
Za tiste, ki čakajo na solidarnostna stanovanja je bila gotovo najpomembnejša točka sprejem prednostnega vrstnega reda upravičencev do solidarnostnih stanovanj, ki jih ima pravico dodeljevati Samoupravna stanovanjska skupnost. Seznam je precej obširen, saj je na njem kar 228 upravičencev. Delegati so ga z nekaj popravki tudi potrdili. Nekaterim se bo sreča nasmehnila že letos.
Eni imajo težave, kako priti do stanovanja, drugi pa, kako z nizkimi dohodki plačevati vedno višje stroške zanj. Zato so delegati slišali tudi informacijo o upravičencih do subvencije stana-rin.Od letošnjega prvega aprila je do delne nadomestitve stanarine v občini Velenje upravičenih
286 občanov (največ upokojencev 92, delavcev Gorenja 90, sledijo pa Vegrad 29, EKO, ERA, Veplas in drugi). Delegate je zanimalo marsikaj in škoda je, da na seji ni bilo tistega, ki bi o so-cialnovarstvenih pomočeh lahko povedal kaj več. Delegati sozda Gorenje so menili, da bi bilo potrebno mejo solidarnosti povišati za 50 odstotkov, ker menijo, da se med koristniki pojavljajo tudi takšni, ki niso tako zelo potrebni te pomoči. Za tiste, ki presegajo kriterij velikosti stanovanja pa so menili, da bi morali predložiti tudi izjavo delovne organizacije, da niso imeli oziroma, da nimajo možnosti zamenjati stanovanja za manjše. Okrog tega problema se je razvila živahna razprava, ki bo v skupščinskih klopeh gotovo še našla prostor.
Oba zbora — tako izvajalci kot uporabniki — so na zasedanju dali tudi soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovi-
tvi stanovanjske zadruge STREHA.
Delegati so obravnavali še samoupravni sporazum o skupnih nalogah pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskega sistema stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Ta upošteva sedanje stanje v posameznih samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Mnoge namreč že razpolagajo z lastno računalniško opremo in tako tudi obdelujejo podatke, vendar pa zaenkrat še brez enotne metodologije zajemanja, obdelave, shranjevanja in izkazovanja podatkov in informacij. Delegati so pooblastili Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, da spremlja javno razpravo o osnutku sporazuma.
Še en samoupravni sporazum (osnutek) so dobili v razmislek delegati te skupščine in sicer sporazum in aneks k njemu o sofinanciranju časopisa Naš čas. Podobno kot druge časopisne hiše se tudi mi vsa leta srečujemo z nenehno rastjo stroškov na kate-
re nimamo vpliva (tiskarske storitve, papir, prevozi . . .) Z naročnino in drugimi viri ne pokrivamo proizvodne cene časopisa in radijske ure. Razkorak med proizvodno in prodajno ceno se veča in nastaja negativna razlika. V obeh medijih pa pokrivamo tudi delegatsko obveščanje s področja delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Zato družbeni dogovor, ki ga je sprejela ustanoviteljica — Občinska konferenca SZDL Velenje in vsi trije zbori občinske skupščine, predvideva tudi njihovo sofinanciranje (s SIS družbenih dejavnosti in Skupščino občine Velenje smo se že dogovorili), del sredstev pa naj bi prispevale tudi SIS materialne proizvodnje. Oba dokumenta so delegati dali v 30-dnevno javno obravnavo.
Ob koncu zasedanja so se delegati seznanili še s poslovanjem Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje v preteklem letu.
M. Krstič-Planinc
Sindikalna politična šola Radovljica
Oboroženi z znanjem uspešnejši
Triindvajset slušateljev iz občine Velenje se je od leta 1982 do danes udeležilo štiritedenske sindikalne politične šole v Radovljici. Od 24. pa do 27. junija pa se bo izobraževanja v Radovljici udeležilo tudi 2? sindikalnih aktivistov iz družbenih dejavnosti, predvsem s področja izobraževanja, ker se ga zaradi narave dela ne
Vnovič srečanje starih znancev
V petek in soboto, 22. in 25. maja, je bilo v Zadru že tradicionalno srečanje zaposlenih v Gorenjevih razstavnoprodajnih centrih širom po Jugoslaviji.
Skoraj 230 zaposlenih iz vseh 38 Gorenjevih razstavno prodajnih centrov se je v Zadru dogovorilo za naloge, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju, poslušali so strokovna predavanja, pripravili pa so tudi več rekreativno-športnih tekmovanj. Zanimiv kulturni program za družabni večer pa so pripravili udeleženci srečanja sami.
Udeleženci srečanja so se tudi dogovorili, da bo prihodnje srečanje delavcev Gorenjevih razstavnoprodajnih centrov leta 1988 v Makedoniji.
Zmanjšujemo zaloge
Prizadevanja, da bi zmanjšali zaloge, ki seveda močno obremenjujejo dohodek, so v občini Velenje obrodila sadove. V prvih treh mesecih letošnjega leta so bile zaloge skoraj 35 odstotkov nižje kot lani v tem času. Najbolj nam je uspelo zmanjšati zaloge delovnih sredstev (za 57 odstotkov), zaloge reprodukcijskih materialov so nižje za 47,5 odstotka, medtem ko s0 se zaloge blaga za potrošnjo povečale za 38 odstotkov.	(mz)
Poprečno 215 122 dinarjev
Po podatkih Zavoda za statistiko je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine Velenje v prvih dveh mesecih letošnjega leta 215.122 dinarjev kar je za 127,2 odstotka več kot lani v tem času. V negospodarstvu je bil povprečni osebni dohodek nekoliko višji. To je seveda tudi razumljivo glede na višjo kvalifikacijsko strukturo, dosegli pa so ga v višini 219.744 dinarjev.
(mz)
morejo udeležiti med delovnim časom.
Kakšne so izkušnje dosedanjih slušateljev? Kako znanje prenašajo v prakso? Kaj na sploh menijo o tem izobraževanju? Vsi po vrsti ugotavljajo, da jim koristi, da so oboroženi z znanjem veliko bolj uspešni pri sindikalnem delu. Nekateri so zaradi tega dobili tudi več samozavesti, kar se prav tako odraža v delu sindikalne organizacije. Še posebno pozitivno pa ocenjujejo to, da jih še
potem pokličejo v Radovljico večkrat, kjer obravnavajo še kakšno dodatno aktualno temo.
Vendar pa je včasih enomesečna odsotnost z dela problem, saj gre za dobre delavce, ki jih v okolju, kjer delajo, pogrešajo.
Zato predlagajo, da bi uvedli tudi enotedenske oblike izobraževanja za predsednike večjih sindikalnih organizacij in da bi znanje potem v krajših oblikah še dograjevali. Šola naj bi bila začetna — kjer bi posamezne pro-
bleme reševali na praktičen način in nadaljevalna, kjer bi znanje poglabljali. Udeležili pa se je naj bi tudi tisti, na katere v posameznih okoljih računajo, da bodo nekoč prevzeli najodgovornejše naloge v sindikatu.
Povejmo še to, da Odbor za izobraževanje pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije skupaj s Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo načrtuje podobno obliko izobraževanja tudi za predsednike delavskih svetov, (mkp)
Delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih
Ekskurzija na Ravne
Osnovni organizaciji zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri obrtnikih občine Velenje in Mozirje sta pripravili za svoje člane strokovno ekskurzijo. Tokrat bodo obiskali Ravne na Koroškem, kjer si bodo med drugim ogledali topilnico v Železarni Ravne ter se seznanili s spremembami in določili kolektivne pogodbe, slišali bodo tudi nekaj podatkov o višini nadomestil regresov za prehrano in dopust ter se pogovorili o najnižjih osebnih dohodkih. Ekskurzijo pa bodo povezali s srečanjem na športnem področ-
ju, manjkal pa ne bo tudi kulturni program.
Na pot bodo odšli v soboto, 30. maja, in to ob 7. uri zjutraj izpred zgradbe Skupščine občine Mozirje oziroma ob pol osmi zjutraj izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Avtobus pa bo potnike pobral tudi na vmesnih postajah — v Šmartnem ob Paki, ' Gorenju, Lokovici in Pesju. Organizatorji opozarjajo, da morajo udeleženci obvezno vzeti s seboj dobro voljo.
(mkp)
28. maja
Zbiralna akcija
Teden oziroma kar mesec aktivnosti na področju delovanja človekoljubnih organizacij bodo občinske organizacije iii seveda s tem tudi krajevne organizacije Rdečega križa sklenile z zbiralno akcijo rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. Ta bo danes, 28. maja, potekala pa bo po celi Sloveniji.
Na občinskem odboru Rdečega križa Velenje so prepričani, da se bomo tudi tokrat občani velenjske občine odzvali njihovemu povabilu in tako kot lani darovali otroška oblačila, posteljnino, perilo, šotore in drugo blago, ki ga sami ne rabijo več
0 kritičnih razmerah v gornjegrajski Smreki
Prejšnji teden je bila v nazar-skem delavskem domu seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Uvodno in obenem osrednjo točko so namenili obravnavi in sprejemu ocene o razmerah in stanju med komunisti v delovni organizaciji Smreka Gornji grad po ukinitvi osnovne organizacije, ki jo je pripravila posebna delovna komisija centralnega komiteja ZKS. Predsednik komisije Jože Utenkar je uvodoma pojasnil namen in oblike dela delovnih skupin centralnega komiteja in pri tem poudaril, da je osnovni namen temeljit in odkrit pogovor s komunisti v različnih delovnih in življenjskih okoljih, predvsem v smislu usposabljanja za odpravljanje problemov. To je obenem tudi preseganje forumskega dela ter prispevek k zagotavljanju enotnosti zveze komunistov ob bistvenih vprašanjih življenja, dela in razvoja.
Začetek delovanja teh skupin se ujema z zaostrenimi razmerami v Smreki in z ukinitvijo osnovne organizacije v tej delovni organizaciji. Naloga komisije ni bila lahka, saj so se morali njeni člani najprej temeljito seznaniti z dejanskim stanjem, se pogovoriti z vsemi komunisti razpuščene osnovne organizacije in z vodstvom občinske organizacije. Dejstvo je, da se osnovna organizacija zveze komunistov ni bila sposobna boriti za demokratični dialog in za poglobljeno samoupravljanje. Še več, razcepila se je na dva nepomirljiva dela, med katerima sta bila sodelovanje in dialog nemogoča, »uveljavil« se je dialog kdo bo koga, to pa seveda ne more prispevati k iskanju rešitev iz nakopičenih zagat. Izhodišče za to bi morala biti stališča občinskega komiteja iz leta 1983, ki pa jih v nobenem primeru niso upoštevali.
Obveščanje delavcev je na zelo nizki ravni, samoupravljanje nedorečeno, odločanje omejeno na ozek krog, komuniste so pritegnili v posamezne interesne sfe-
re, ko pa so nekateri med njimi opozarjali na napake, so proti njim sprožili disciplinski postopek. Vse to je pripomoglo k bistvenemu zmanjševanju ugleda zveze komunistov in k ukinitvi osnovne organizacije. Vse te nedorečenosti in nasprotja so se ob prekinitvi dela lanskega septembra še poglobila, nekateri odgovorni komunisti pa so vzroke za prekinitev želeli zvaliti na širšo družbeno-politično skupnost, na zunanje vzroke torej, razlog za prekinitev pa tudi niso bili izključno osebni dohodki, kot so trdili vodstveni delavci. Delovna skupina centralnega komiteja ukrepov ni nakazala, ker smatra, da jih morajo v kolektivu samem širše zasnovati, seveda v sodelovanju z vsemi družbeno-politi-čnimi organizacijami. Člani komisije so razumljivo v vsakem trenutku pripravljeni pomagati bodočemu aktivu zveze komunistov, s sodelovanjem občinskega komiteja ZK.
Razprava je opozorila še na vrsio drugih slabosti v tej delovni organizaciji. Najprej to velja za dejstvo, da vodstveni delavci še naprej iščejo krivce za kritično stanje izključno zunaj delovne organizacije, kar je nesprejemljivo. Nerazumljivo je tudi, da za ekonomski elaborat o vključitvi Smreke v sozd Slovenijales v občini skoraj nihče ne ve in da o njem občinski izvršni svet sploh ni razpravljal. Napak in slabosti je seveda še več.
Delovna komisija zato meni, da razmere v Smreki, skrhani medsebojni odnosi, nezaupanje kolektiva do širše družbeno-poli-tične skupnosti, v dve nepomir-ljivi skupini razdeljeni komunisti in njihova nepripravljenost, da samokritično in kritično, predvsem v smislu iskanja skupnih rešitev presežejo nesoglasja, nasprotja in skupne težave celotne delovne organizacije, terjajo poglobljeno in odgovorno ravnanje vseh, ki se bodo vključili v razreševanje tega problema. J. P.
Ocena možnosti delovanja osnovnih organizacij
V petek popoldne bo v nazar-skem delavskem domu seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Prva točka bo namenjena oceni gospodarjenja v prvem tro-mesečju, v nadaljevanju pa bodo obravnavali vlogo osnovnih organizacij sindikata in možnosti njihovega delovanja. To oceno so napravili na podlagi obiskov in razgovorov po osnovnih organizaci-
Socialno varstvo
Vse zapisano čimprej uresničiti
Ob pregledu opravljenega dela skupnosti socialnega varstva v preteklem letu so bili delegati te skupščine na četrtkovem zasedanju zadovoljni. Pri skupnosti so si namreč prizadevali, da bi postal socialni razvoj sestavni del temeljnih dokumentov in gospodarjenja vsake organizacije združenega dela. V nekaterih okoljih so tudi uspeli.
Njena prednostna naloga je bila vsekakor spremljanje življenjske ravni delavcev in občanov z najnižjimi osebnimi dohodki ter skrb za uresničevanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in dodeljevanje teh na osnovi stvarnih socialnih razmer. Seveda pa je ob tem dosledno upoštevala temeljno načelo socialne politike, da si mora vsak sam, z lastnim delom zagotoviti socialno varnost. Komur to ni uspelo iz objektivnih razlogov, mu je pomagala skupnost s dodelitvijo socialnovarnostne pomoči.
Prav tako je v letu 1986 pozor-
no spremljala še socialno varnost borcev. Ta je v naši občini dobra. Premalo aktivnosti pa je bilo storjenih na področju varstva invalidov. Gradivo z novimi nalogami za reševanje teh vprašanj je bilo pripravljeno za obravnavo v vseh treh zborih občinske skupščine, vendar ni prišlo na dnevni red. Ob tem pa moramo povedati, da invalidnost v naši občini narašča, da ne izvajajo odgovorni vseh preventivnih ukrepov, prav tako še vedno invalidi niso zaposleni na ustreznih delovnih mestih,.. . Zato mora biti prav slednje prednostna naloga v tem letu.
Obsežen delovni program te skupnosti za letos bo terjal od vseh precej naporov, če bodo hoteli uresničiti temeljne usmeritve na tem področju, med katere sodijo zagotavljanje socialne varnosti z lastnim delom, reševanje problematike invalidov, dosledno uresničevanje določil samoupravnega sporazuma glede socialnovarstvenih pravic in dodelje-
vanje teh ob upoštevanju realnih socialnih razmer posameznika in družine podprte z mnenji krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela. Vse to bo mogoče narediti le ob budnem spremljanju gospodarskih in drugih gibanj ter njihovem vplivu na socialno raven. Pohvale vredna je, po mnenju delegatov, pobuda, da bi bilo poročilo o uresničevanju socialne politike v občini, v njem pa seveda prikazano celovito uresničevanje družbenoekonomskega in socialnega razvoja ter ukrepi za dosego zastavljenih ciljev, sestavni del majske in jesenske analize.
Kar precej aktivnosti bo gotovo zahteval tudi operativni delovni program, ki naj bi na osnovi odgovorov in predlogov vprašalnika osvetlil življenjske razmere borcev in vojaških vojnih invalidov. Med prednostne naloge v tem letu pa pri skupnosti socialnega varstva uvrščajo še sodelovanje pri izgradnji drugega doma za ostarele, pomoč pri razvo-
ju in širjenju celovite družbene skrbi za to populacijo, zlasti izvajanju nege na domu, ter še večjem razmahu dejavnosti univerze za tretjo življenjsko obdobje. K temu »spisku obveznosti« sodijo še naloge s področja reševanja invalidske problematike.
Delegati so v razpravi o delovnem programu za letos med drugim opozorili, da bi kljub vrsti pobud morali »zbuditi« komisije za socialna vpršanja v krajevnih skupnostih. Pri tem pa naj bi priskočila na pomoč tudi občinska konferenca SZDL.
Ugotovitvenim sklepom ob koncu poročila o možnostih za zagotavljanje ustreznih življenjskih pogojev v starosti so delegati skupščine skupnosti socialnega varstva dodali le še željo, da bi vse zapisano poskušali čimprej uresničiti in tako doseči večjo medsebojno solidarnost, ki je lahko izhodišče mnogim oblikam medsebojne pomoči. V pri-hodjih letih bodo te marsikomu še kako potrebne, -tap-
jah, ki so redna oblika neposrednega sodelovanja občinskega sveta in njegovih organov in neposredna vez z njimi.
V oceni je že uvodoma zapisano, da imajo sindikalne organizacije ponekod veliko vlogo v vsakodnevnem delu in življenju, nekaj si jih to vlogo šele uveljavlja, zaskrbljujoče pa je, da v nekaterih delovnih okoljih sindikat prave vloge nima, niti nima možnosti učinkovitega in organiziranega delovanja. Delo osnovnih organizacij temelji na skupno sprejetih usmeritvah in programih, seveda pa je precej aktivnosti namenjeno sprotnemu delu z ljudmi, ukrepanju ob težavah in podobnim nalogam, ki v programih niso zapisane, so pa še kako pomembne.
Dejstvo je tudi, da osnovne organizacije sindikata delajo dobro povsod tam, kjer imajo podporo vodstvenih in strokovnih delavcev. V teh okoljih je tudi problemov veliko manj, kot pa v okoljih kjer sindikalno organizacijo le kritizirajo in ji ne nudijo nobene pomoči. Predvsem je zaskrbljujoče slabo informiranje sindikalnih organizacij in delavcev nasploh. V precej primerih so ugotovili slabo sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, preveč je tudi primerov, ko delo osnovne organizacije temelji samo na predsedniku izvršnega odbora, kjer seveda posebne učinkovitosti ne kaže pričakovati, v redkih primerih pa so opazni tudi poskusi odvzemanja ustavno zagotovljenih pravic sindikalni organizaciji. Zaradi vsega tega večkrat prihaja do konfliktnih stanj, ki največkrat ne bi bila potrebna.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita. 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinatjev, za tujino 6.500 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 dd 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
JE
_
28. maja 1987
titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 3
Ml IN OKOLJE
Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev
9. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
Praznovanje tridesetletnice delovne organizacije Vegrad bo še posebej slovesno, saj bo v Titovem Velenju osrednja proslava ob dnevu gradbincev ter deveto kulturno srečanje gradbenikov, ki ga pripravljajo skupaj z republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Prireditve se bodo vrstile v Titovem Velenju ves prihodnji teden. V ponedeljek dopoldne bodo sprejeli likovnike, fotografe, literate ter izdelovalce tapiserij ter jim najprej razkazali kulturno zgodovinske znamenitosti Titovega Velenja, popoldne pa bodo pripravili razgovore po skupinah. Za tem bodo ob 17. uri odprli razstave likovnih in fotografskih del, glasil organizacij združenega dela ter tapiserij. Sledil bo še literarni večer ter srečanje udeležencev letošnjega devetega kulturnega srečanja.
Torek bo v znamenju likovnikov. Ob 9. se bo namreč pričela
likovna kolonija gradbenih delavcev. Ustvarjali pa bodo še v sredo dopoldne in nato svoja dela razstavili. Za torek popoldne in zvečer pa načrtujejo še številne kulturne prireditve (torkov kulturni večer, gledališka predstava, skečv..). Med drugim se bo predstavila gledališka skupina Šotor (IMP Ljubljana) ter dramsko recitatorska skupina (Gradiš Ljubljana).
V	sredo 3. junija in mesto kulturnega animatorja v organizaciji združenega dela, zvečer pa se bo spet zvrstilo veliko prireditev. Med drugim se bosta občinstvu ta dan predstavili Kulturna skupina mladinskega kulturno umetniškega društva ST Celje. Gradbinci se bodo s svojimi predstavami predstavili tudi občinstvu po krajevnih skupnostih občine Velenje, vse omenjene prireditve bodo v Glasbeni šoli v Titovem Velenju in v Domu kulture.
V	četrtek, 4. junija bo Vegra-
dov dan. Ob 10. uri se bo prav tako v Rdeči dvorani začela slovesnost v počastitev 30-letnice te delovne organizacije. Obudili bodo spomin na dosedanji razvoj, spregovorili o nadaljnjih usmeritvah, seveda pa bodo posebno pozornost namenili vsem tistim delavcem, ki so zvesti temu kolektivu že vseh trideset let.
V petek bodo nadaljevali s prireditvami letošnjega devetega kulturnega srečanja oziroma dneva gradbincev. Ob 10. uri bo ple-num republiškega sindikata gradbenih delavcev. Ob 16. uri bo revijski nastop. Zapeli bodo Ženski pevski zbor IMP Ljubljana, Mešani pevski zbor GPG Grosuplje, Moški pevski zbor Vegrada Titovo Velenje, Mešani pevski zbor Hidromontaže Maribor, Moški pevski zbor DPD Svoboda Anhovo ter Mešani mladinski pevski zbor SSTZU »Boris Kidrič« Novo mesto. Ob 18.30 bo promenadni koncert, ob
19. uri pa bo svečana akademija v počastitev dneva gradbincev. Nastopili bodo Mešani pevski zbor SGP Primorje Ajdovščina, Mešani pevski zbor SGP Pionir Novo mesto, Mešani pevski zbor SCT Ljubljana, Mešani mladinski pevski zbor STŠ Maršala Tita Celje, Folklorni skupini GOK Črnomelj ter pihalni orkester DPD Svoboda Anhovo.
Veselo bo v Titovem Velenju še v soboto 6. junija. V organizaciji republiške komisije za šport in rekreacijo ter občinske Zveze telesno kulturnih organizacij bodo namreč tukaj finalna srečanja letošnjih športnih tekmovanj, istočasno pa bo v Dravogradu v organizaciji Kograda letošnje proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev. Priznanja z vseh teh tekmovanj bodo podelili na sklepni prireditvi v Titovem Velenju soboto popoldne.
(mz, sv)
Turistično gostinski razvoj
Od besed končno le k dejanjem
V občini Velenje veliko govorimo o prestrukturiranju gospodarstva, o novih možnostih pridobivanja dohodka, o novih oblikah razvoja. In ena nadvse pomembnih, ki smo jo opredelili tudi v naših planskih dokumentih, je turistično gostinska dejavnost. Žal pa še vedno, kljub temu, da je preteklo že kar precej časa novega srednjeročnega obdobja, nismo naredili pravzaprav nič drugega kot načrte.
Prav gotovo smo prepočasni pri uresničevanju koncepta razvoja te dejavnosti. Lani jeseni so o tem razpravljali delegati občinske skupščine, od takrat pa se ni veliko premaknilo.
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta ugotovili, da v času raz-
prave omenjenega gradiva ni bilo vsebinskih pripomb, izraženi so bile le nekateri pomisleki glede povezovanja nosilcev razvoja te dejavnosti. Ponovno so ocenili, da je najpametneje, določiti za nosilca razvoja turistično gostinske dejavnosti v občini Velenje poslovni sistem Gorenje, predvsem zaradi njegove odprtosti v širši prostor. O teh vprašanjih bodo delegati občinske skupščine razpravljali na seji v mesecu juniju, ko naj bi na predlog izvršnega sveta tudi opredelili omenjeno dejavnost kot dejavnost posebnega pomena za razvoj in prestrukturiranje gospodarstva občine. Sozdoma Gorenje in Rek predlagajo, da opredelita razvoj turistično gostinske dejavnosti
kot dejavnost skupnega pomena za članice njunih sistemov.
Nosilci turistično gostinske dejavnosti se bodo, kot je predlagano, organizirali v delovni organizaciji posebnega družbenega pomena v sestavi poslovnega sistema Gorenje. Nosilec tega razvoja pa bo moral med drugim poskrbeti za vključitev te delovne organizacije skupnega pomena v širši prostor in zagotoviti sodelovanje domačega in tujega kapitala za izgradnjo in posodobitev infrastrukture turizma in gostinstva v Šaleški dolini, v skladu z razvojnimi usmeritvami. Med drugim bi vsekakor veljalo podpreti predlog izvršnega sveta o sklenitvi družbenega dogovora o združevanju sredstev za pred-
nostne naložbe v razširitev in posodobitev zmogljivosti turizma in gostinstva. Seveda pa bo treba za uresničitev omenjenih ciljev poleg finančnih sredstev zagotoviti tudi kadrovske in organizacijske pogoje, kar prav gotovo ne bo lahka naloga.
O razvoju turizma in gostinstva v občini Velenje bomo torej ponovno razpravljali na občinski skupščini. Takrat naj bi te naše razvojne opredelitve povsem dorekli in premaknili zadevo z mrtve točke. To je vsekakor nujno, saj s stanjem na tem področju vsekakor ne moremo biti zadovoljni in turiste prej odvračamo, kot pa privabljamo v našo občino.
Mira Zakošek
Zveza društev upokojencev
Obseg dela se veča
Zveza društev upokojencev občine Velenje s svojimi organi, društvi upokojencev in z aktivnimi člani sodeluje pri prizadevanjih za usklajevanje pravic in interesov upokojencev, predvsem pri pravnem urejanju in doslednem uveljavljanju njihovih pravic iz minulega dela. Razvija tudi športne, rekreacijske, kulturne in druge dejavnosti, predvsem pa si prizadeva za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja upokojencev. Njene naloge so opredeljene s pravili in vsakoletnimi programskimi usmeritvami.
Dejstvo je, da so si zveza, njeni organi in posamezna društva pri-
zadevali, da bi bilo delo kar najbolj pestro in dinamično. V vseh društvih so poskrbeli, da se člani lahko udejstvujejo v najrazličnejših dejavnostih, kot so pevski zbori, kegljanje, balinanje, šah in ostale rekreacijske oblike. S pomočjo zveze so v vseh društvih močno razgibali izletniško dejavnost, saj so društva organizirala preko 30 izletov in piknikov. Vsa društva so ob tem namenila veliko pozornosti skrbi za starejše, nepokretne in bolne upokojence in to z družabnimi srečanji, obiski na domu in skromnimi obdaritvami. Zlasti je zveza poskrbela za cenejše letovanje upokojencev z dodatnim re-
Medobčinska organizacija slušno prizadetih
Tehnika še ni dorasla
potrebam
Veliko, ali kar največjo pozornost posvečajo pri medobčinski organizaciji slušno prizadetih občin Velenje in Mozirje socialni in zdravstveni problematiki ter zaposlovanju slušno prizadetih. Prav na tem področju so že dosegli nekaj vidnih uspehov., žal pa ob svojih prizadevanjih nemalokrat naletijo na težave, ki jim sami niso kos. Ob tem ne smemo pozabiti, da je morda celo največji problem gluhega človeka po-mamjkljivo obveščanje. Tu mu lahko veliko pomagajo postodobljene metode dela in še posebej tehnika. Prav o sledlnjem sekretarka medobčinske organizacije slušno prizadetih Darinka Meh takole razmišlja:
»ISlovenija ima med drugimi v programu razvoja vi-deo i tehnologijo, ki naj bi glu-hermu omogočila sprejem vsajj najpomembnejših informacij, ki jih množična občila vsakk dan posredujejo javnosti. W ta namen smo dobili vi-
deorekorder, ki ga pa doslej še zelo malo uporabljamo. Predvsem zato, ker je zelo težko, ali pa sploh nemogoče dobiti videokasete s primerno vsebino, pa tudi podnapisov takšne kasete nimajo, zato so za gluhega neprimerne.
Dobili smo tudi telefon za gluhe, ki pa ne deluje kot bi moral. Problem je tudi v tem, ker imamo takšne telefone samo v enajstih društvih v Sloveniji. Tako v društvih in organizacijah še vedno ostaja tolmač tisti, ki lahko slušno prizadetega ustrezno informira in mu pomaga povsod, kjer je potrebno. To pa je včasih zelo težko, saj je tolmačev žal zelo malo, hkrati pa naša organizacija združuje precejšnje število slušno prizadetih iz Šaleške in celotne Gornje Savinjske doline. V samem Velenju smo si delo že dokaj dobro organizirali, sedaj pa se trudimo, da bi bilo enako tudi na gornjesa-vinjskem področju. S tem namenom smo tudi pripravili letošnjo letno skupščino v Mozirju.«
(b. m.)
gresom, ki ga daje iz za to pridobljenih finančnih sredstev.
Zveza je s svojimi delegati neposredno sodelovala pri reševanju zadev na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja s stališča pravic in interesov upokojencev s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z občinskim svetom zveze sindikatov in občinsko konferenco socialistične zveze ter tako soočala svoje interese z interesi ostalih družbenih dejavnikov.
Na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja je zveza veliko dosegla, čeprav bo treba veliko stvari še urediti. Za lansko leto ugotavljajo, da je bilo resnična prelomnica v dosedanjem razvoju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vse skupnosti so namreč morale preiti na sprotno usklajevanje pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev. Letos so pričeli izvajati tudi dolgo pričakovani 25. člen zveznega pokoj-ninsko-invalidskega zakona, po
katerem se upošteva za pokojninsko osnovo zadnje leto dela. Sistemske rešitve se torej bistveno izboljšujejo. Uveljavljanje pravic iz minulega dela v delovnih organizacijah, iz katerih so odšli delavci v pokoj, je pretežno še odprto vprašanje, ki si ga bodo morali upokojenci skupaj s sindikatom še izboriti, da bodo organizacije združenega dela v svojih samoupravnih splošnih aktih čimprej opredelile materialne pravice, ki jih imajo upokojeni delavci na podlagi minulega dela.
Na redni letni konferenci skupščine zveze društev upokojencev so se za delo v preteklem letu posebej zahvalili predsedniku izvršnega odbora Hubertu Mravljaku za njegova nenehna prizadevanja, za skrb za upokojence, za dosledno izvajanje sklepov, za organizacijo različnih akcij in za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov. Ob tem so bili seveda soglasni, da morajo sprejete programske usmeritve tudi letos uspešno uresničiti v zadovoljstvo vseh članov.
Vinko Zabret
Dnevi Centra srednjih šol
Jutri (petek) sklepna prireditev
V tem tednu, ob dnevu mladosti, potekajo tudi dnevi Centra srednjih šol. Na njih predstavljajo celotno dogajanje na šoli in zato vabijo na predstavitve poleg sedanjih in bodočih učencev tudi starše, uporabnike in druge občane. Včerajšnji dan je bil še posebej zanimiv, saj so pripravili srečanje učencev in delavcev Centra srednjih šol s štipenditorji, učitelji osnovnih šol občine Velenje, učitelji drugih srednjih šol ter z učitelji praktičnega pouka iz OZD, pripravili pa so še sre-
čanje s predstavniki OZD, Zavoda SRS za šolstvo, občinske in republiških raziskovalnih skupnosti ter Savinjsko šaleške gospodarske zbornice.
Danes pa bodo ob 10. uri predstavili projekte za opremljanje učilnice CNC, ob 12. uri bo okrogla miza na temo Problematika šolske prehrane, ob 19. uri pa predstavitev taborniške sekcije.
Jutri bodo ob 12. uri pripravili sklepno slovesnost, s podelitvijo priznanj CSŠ, v dvorani Glasbene šole. Na sklepno prireditev prav tako vabijo tudi druge občane.
v naravoslovju še prosta mesta
V prejšnji številki Našega časa smo pisali o prostih mestih na Centru srednjih šol. Pomotoma je izpadla vrstica, da je prostih še 6 mest tudi za izobraževanje v naravoslovni usmeritvi. Torej, bodoči dijaki, še je čas, da se odločite.
Stališča delegacije OK SZDL Velenje za problemsko
konferenco o ekologiji, energiji in varčevanju
1.	Pripravi in izvaja naj se takšna ekonomska politika, da bo interes čuvanja okolja tudi ekonomski interes. Zahteva se realno vrednotenje premoga in električne energije tako, da bo postala proizvodnja le-teh ekonomska.
2.	Ne soglašamo z izgradnjo novih ali nadomestnih bolkov TEŠ Šoštanj brez predhodnih namestitev kompleksnih čistilnih naprav v obstoječe bloke.
Vse nove energetske naprave morajo imeti vgrajene kompleksne čistilne naprave kot sestavni vitalni del objekta, brez katerega objekt ne more dobiti niti gradbenega, še manj pa obratovalnega dovoljenja. Predmet investicij v TEŠ so lahko zgolj nadomestni objekti, ki ne zahtevajo večje potrošnje premoga — prepoveduje se tudi dovoz tujih premogov v Šoštanj.
3.	Takoj zahtevamo zmanjšanje emisije SO2 za 30 % z ustreznim zmanjšanjem proizvodnje električne energije z znižanjem konic električne proizvodnje.
Do leta 1990 zahtevamo zmanjšanje emisije za vsaj 50 % glede na leto 1980.
Zahtevamo dosledno izvajanje odločbe Republiške sanitarne inšpekcije, ki zahteva od TEŠ zmanjšanje emisije SO2 za 90% do leta 1992.
Spremeniti je potrebno plan ISEP in DO TEŠ tako, da bo izgradnja ekološkega informacijskega sistema usposobljena že v letošnjem letu.
5.	Pri planiranju eksploatacije premogovnega sloja je treba upoštevati zahtevo prebivalcev, da se družba odpove tistemu delu premoga, na katerem leži del mesta Šoštanj. Odpiranje jame Šoštanj je možno šele po zagotovitvi, da bo poslovala brez izgub in da na to pristanejo ogrožene krajevne skupnosti.
6.	Nasprotujemo nadaljevanju sedanjih energetskih trendov, vdelanih v plane razvoja SRS in se zavzemamo za uresničitev mehke variante C. Zmanjšati je potrebno porabo energije na enoto proizvoda na sodobno raven.
7.	Zahtevamo uvedbo neodvisnega ter verodostojnega nadzora okolja z ustreznimi postajami za zagotovitev informiranja in možnosti takojšnjega ukrepanja ob odkritju previsokih izvorov onesnaževanja.
8. Rudarjenje premoga in proizvajanje električne energije ne smeta več ogrožati kvaliteto življenja. Ugreznine je treba čimprej rekultivirati, mrtve vode pa ponovno oživeti.
9. Problem umiranja in propadanja gozdov je največji problem sedanjega časa, zato je treba zagotoviti izvajanje vseh že sprejetih sklepov in zakonov za omejevanje škodljivih emisij. Zagotoviti je potrebno finančna sredstva za biolo-ško-tehnične ukrepe v prizadetih gozdovih tako v družbenem kot zasebnem sektorju. 10. V občini Velenje prepovedujemo gradnjo odlagališč radioaktivnih odpadkov in tudi ne soglašamo s takšnim odlagališčem v širšem okolju, kakor tudi ne s tranzitom omenjenih odpadkov preko našega prostora.
Povzetek stališč iz javne razprave
Objavljamo nekaj stališč in usmeritev, ki so bila sprejeta na javnih razpravah v krajevnih skupnostih:
BELE VODE: prenehati dovažati tuje premoge, pospešiti izgradnjo čistilne naprave v TEŠ ali zmanjšati proizvodnjo električne energije, namestiti merilno postajo tudi v Belih vodah;
PLEŠIVEC: nadomestni objekti ne smejo biti večji, zahtevati ekonomsko ceno premoga in električne energije, ustaviti propadanje gozdov in pričeti z obnovo, pospešiti izgradnjo čistilnih naprav, javnost informirati o radioaktivnosti pepela, zidakov in okolice;
SKORNO: zmanjšati proizvodnjo premoga in električne energije, hitreje zgraditi čistilno napravo v TES, podpirajo stališča izvršnega sveta, ekonomske cene;
PAKA: podpirajo stališča izvršnega sveta, pospešeno pristopiti k asfaltiranju ceste v kamnolom Paka;
RAVNE: nihče nima pravice žrtvovati ene za druge, zmanjšati proizvodnjo, dopolniti družbene plane, investicijo v jamo Šoštanj začeti šele po ureditvi ekonomskih odnosov v SRS, več pozornosti posvetiti rekultivaciji zemljišč, ne soglašajo z izgradnjo NE ter odlaganja radioaktivnih odpadkov v občini in njeni bližini, zahtevati pospešene raziskave o vplivu na zdravje ljudi, zahtevati več varčevalnih ukrepov za električno energijo;
TOPOLŠICA: proti izgradnji jame Šoštanj in TEŠ V, podpirajo stališča izvršnega sveta, takojšnja sanacija TES in ostalih onasnaže-valcev
POD PRHO
Mladi,kje ste pa vi?!
Po krajevnih skupnostih občine Velenje so potekale zadnje dni razprave o ekologiji in nadaljnjemu razvoju rudarstva in energetike, ki sta z našim okoljem neposredno povezani.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, za .kako pomembni vprašanji gre. Od teh naših odločitev, je odvisen naš jutrišnji dan.
V razprave na to temo so se pionirji osnovnih šol občine Velenje aktivno vključili in posredovali na javnih tribunah tudi svoje predloge.
Presenetljivo pa je, da
ni bilo mladincev, torej tistih, ki bi morali biti najbolj glasni, ki bi morali zahteve za odločno sanacijo okolja najbolj zagovarjati in jih tudi najbolj odločno postaviti.
Razprave o teh pomembnih vprašanjih so šle očitno »nevidno« mimo njih, kot da se jih vse to ne tiče. Verjetno je res enostavneje pri odločitvi ne sodelovati, kasneje pa tarnati, da so nam probleme s katerimi se bomo v občini srečevali, pa naj se odločimo tako ali drugače, nakopali drugi.
M. Zakošek
4. stran ★ 1*135 C3S
Ml IN OKOLJE
titovo velenje	28. maja 1987
Iz javne tribune mestnih krajevnih skupnosti
Energija ni potrebna le Velenjčanom
O problematiki varstva okolja v zadnjem času veliko govorimo, veliko pozornosti pa ji namenjamo tudi na straneh našega tednika. Ni nam vseeno, kakšen bo naš jutrišnji dan. Bomo v hlastanju za - dobrinami, uničili tisto osnovno, kar za življenje potrebujemo — naravo?
Pred letom dni smo se odločno lotili razreševanja ekoloških vprašanj. Pripravili smo okroglo mizo, ki je bila zelo odmevna. Na njej je bilo sprejetih veliko konkretnih pobud in sklepov. Mnoge od njih smo tudi že uresničili ali pa jih uresničujemo. Pa vendar lahko zdaj trdimo, da je to le kaplja v morje. Če primerjamo ekološko stanje Šaleške doline pred letom dni in zdaj, vidimo, da se je precej poslabšalo. To pomeni, da na tem področju kljub vsemu nismo bili dovolj odločni, svojih zahtev nismo znali postaviti na ustreznih mestih. Pri odločitvah je še naprej prevladovala želja po dobrinah ...
Problematika s tega področja je nadvse obsežna in zelo tesno povezana z nadaljnjim razvojem rudarstva in energetike, ki sta prav gotovo največja onesnaževalca. Predsedstvo Občinske konference SZDL je ob obravnavi nadaljnjega razvoja rudnika (jama Šoštanj) in šoštanjskih termoelektrarn (blok V) menilo, da gre za tako zelo pomembni odločitvi, za tako veliko poseganje v prostor, da moramo o teh vprašanjih spregovoriti in se odločiti vsi v občini. Prav zaradi tega potekajo v občini Velenje o tem javne tribune.
V prejšnji številki Našega časa smo objavili obsežno gradivo o ekološkem stanju Šaleške doline, ki je bilo osnova za razprave.
Mestne krajevne skupnosti so pripravile skupno javno tribuno prejšnji četrtek, v dvorani Glasbene šole. Žal pa ta, prav gotovo ena osrednjih tribun, ni bila takšna kot smo vsi želeli. Dvorana Glasbene šole je bila na pol prazna, kar seveda pomeni, da se je javne tribune, če odštejemo tiste, ki so morali sodelovati po svoji poklicni oziroma družbeno politični dolžnosti, udeležila le peščica krajanov.
Zakaj tako? Smo postali tako brezbrižni do svojega okolja? Nam je res povsem vseeno, kaj bo z nami jutri, kakšno okolje bomo pustili svojim otrokom, svojim zanamcem? Ali pa smo morda obupali, ker se nam zdi, da so naše besede, besede vpijočega v puščavi?
Morda je res velikokrat tako. Velikokrat naletijo naše zahteve na gluha ušesa. Pa zato vseeno ne smemo prenehati. Storiti moramo vse, da bo naš jutri lepši v pravem pomenu besede.
Zal je razprava na javni tribuni v Glasbeni šoli znova pokazala, da v občini še vedno nismo enotni, da pogosto stojimo na dveh bregovih: tožitelji in obtoženci! Tudi tokrat je bilo veliko očitkov in potem opravičevanj. Pa je vse to prav gotovo povsem nepotrebno. Vsi skupaj živimo v tej občini: rudarji, delavci termoelektrarn in drugi. Vsi skupaj smo imeli v preteklosti koristi od omenjenega dela gospodarstva in nikomur ne koristijo očitki Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu za vse kar se je dogajalo doslej. Prav gotovo nikomur tudi ne koristijo pojasnila predstavnikov omenjenih delovnih organizacij, zakaj so se pred leti tako odločali. Še posebej ne, če so ta na tako visokem strokovnem nivoju, da jih povprečni občan ne razume.
Mar ne bi bilo pametneje, če bi se končno vendarle že enkrat zavedali, da je Šaleška dolina naš dom, da vsi skupaj vdihavamo enak zrak. Da se bomo morali vsi skupaj lotiti razreševanja nastale problematike, ki pa pomeni veliko odrekanja tako za proizvajalce energije kot za nas uporabnike. Električno energijo potrebujemo in razmišljanja nekaterih »pa zaprimo termoelektrarne« je vsaj danes absurdna. Podobno velja tudi za rudnik.
Veliko analiz je bilo v zadnjem času narejenih. Mnoge so tako zastrašujoče, da človeka spreletava srh. Pogosto pa se sliši, da vseh
podatkov javnost niti ne izve. Nekateri se namreč čutijo ob teh podatkih prizadete (to je sicer razumljivo), vendar ni sprejemljivo, da jih skušajo ovreči in potrošijo ogromno časa in energije prav zato. Pa bi bilo bolje, ko bi jih sprejeli kot dejstvo, kot izhodišče za skupno ukrepanje.
Le s skupnimi močmi, s skupnim prizadevanjem, bomo lahko v slovenskem prostoru dosegli tisto kar nam pripada: takšno ceno električne energije, da bomo z njo pokrili tudi stroške sanacije oko-Ija.
To nam bi morala biti osnovna usmeritev. O tem bi morali več razpravljati. Pa seveda tudi o tem, kako bomo na vsakem koraku porabili manj energije, našega dragocenega naravnega bogastva, ki nam ga zastrašujoče hitro zmanjkuje.
Javne tribune so seveda zato, da občani javno povedo svoje mnenje in nikakor jih ne smemo obsojati, če nam njihova razmišljanja niso sprejemljiva, če razmišljajo preveč čustveno, kar pa tudi ni čudno, če gledajo, kako jim propada okolje . . .
Pa poglejmo, kaj so na javni tribuni v Glasbeni šoli menili občani !
NAČRTOVANJE ENERGETSKE PRIHODNOSTI JE ZAHTEVNO DELO
Predstavnik Rudnika lignita Velenje Franc Žerdin je poudaril, da temelji ves razvoj rudnika na sprejetih družbenih planih in uvodoma izrazil željo, da naj bodo razprave odgovorne in z namenom, da se skupaj z rudnikom in TEŠ borimo za uresničitev ciljev, ki sta si jih oba kolektiva v svojih razvojnih načrtih zadala tudi na področju celovitejše sanacije okolja. »Načrtovanje energetske prihodnosti in z njo tudi ekološke prihodnosti, njenega razvoja in perspektive nasploh je strahovito zahtevno in odgovorno delo,« je dejal. »Prav je, da o tako življenjsko pomembnih stvareh razpravljamo v širšem krogu, saj imamo po ustavi vsi pravico povedati svoje mnenje. Prav tako je prav, da se nam da vso pravico, da demokratično in večinsko odločamo o vseh najbolj pomembnih prvinah našega današnjega in jutrišnjega dne, ki ga je treba dopolniti z znanjem o napakah in uspehih včerajšnjega dne. Toda to svojo pravico, da lahko tako demokratično odločamo, bomo lahko koristno in pametno izkoristili, če bomo dovolj vedeli. Strahovito mnogo vedeli in ne samo strahovito mnogo verjeli. Žal ta dva pojma in hkrati tudi počutje pri ns, že nekaj časa zelo usodno zamenjujemo. Četudi se sam veliko, pa ne samo po službeni dolžnosti, ukvarjam s problemi ekologije, sem v večnih dilemah, kaj je prav in kaj ne. Begajo me alternativni viri energije, ki jih mrzlično iščejo povsod po svetu. Tudi tam, kjer imajo elektrike dovolj, pa kljub temu znajo in hočejo varčevati, saj jih k temu ne sili le zavest temveč dovolj visoka cena električne energije.« Govoril je še o tem, kako ravnajo v svetu ter dodal, da ga bega usmeritev, da Slovenci novih virov energije ne potrebujemo, da lahko dovolj privarčujemo, ob tem pa ne izdelamo programov tega varčevanja. Zaradi vsega tega, je poudaril, je težko načrtovati razvojno delo na rudniku.
Nevenka Ocepek, predstavnica Pesja je spregovorila o hudih ekoloških problemih te krajevne skupnosti. (Obširno smo o tem pisali v prejšnji številki Našega časa). Očitala je predstavnikom REK, da nimajo dovolj posluha za razreševanje problemov v tem kraju. Njenemu mnenju pa se je pridružil tudi rudarski upokojenec Jože Jerič, ki je dejal, da mu je zelo hudo, ker mora slabo razmišljati o rudniku, kjer je prebil toliko let svojega življenja. Izrazil je prepričanje, da se bodo predstavniki tega kolektiva vendarle lotili razreševanja problemov Pesja, ki so posledica izkopavanja premoga in da bodo uresničili tisto kar so krajanom obljubili.
POGLEJTE, KAJ SMO NAREDILI IZ DOLINE!
Jakob Meh se je v razpravo vključil kot »staroselec«, seveda prizadeto, saj mu je hudo, ko gleda, kako ta dolina, ki jo ima v spominu kot zelo lepo in rodo vitno, propada. Sprašuje se, kaj bo z njenimi prebivalci, ko bomo izkoristili celotno naše podzem no bogastvo?
Zelo zanimiva je bila tudi razprava enega izmed krajanov, ki meni, da je cinično, da bi se elektrika, če bi namestili v Šoštanju čistilne naprave podražila za 20 odstotkov, če se letno podraži kar za 150 odstotkov. Razmišljal pa je tudi o tem zakaj toliko govorimo o dragih čistilnih napravah, ne pomislimo pa, koliko nas stanejo na primer gozdovi, ki propadajo.
Predstavnik krajevne skupnosti Stara vas je povedal, da so v tej krajevni skupnosti krajani ekološko dobro osveščeni in že dolgo opozarjajo na te proleme in izra zil nezadovoljstvo, ker se stanje kljub sklepom, ki so bili sprejeti v občinski skupščini, ni izboljšalo, ampak je naše življenjsko in delovno okolje vse bolj obremen jeno. »Torej je mogoče ugotavljati, da ni prav nobene volje za spreminjanje razmer. Samo pisanje ugotovitev ni nič in to tako pri onesnaževalcih kot pri tistih, ki bi morali ukrepati v izvršnem svetu oziroma v občinski skupščini. Menimo, da ni več časa za nadaljnje ugotavljanje stanja. Posledice spremenjenega okolja, ki jih danes čutimo v Šaleški dolini, bodo jutri čutili prav vsi prebivalci Slovenije.
SPREMENIMO PLANE!
Zato predlagamo, da se v IS SO Velenje in v skupščini takoj začne postopek za spremembo temeljev srednjeročnega družbenega plana občine Velenje in SR Slovenije ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana posebne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo za obdobje od 1990. leta oziroma do leta 1995. Doseči je treba, da se zmogljivosti TEŠ ne povečajo niti za en megavat moči. Načrtovani nadomestni oblok v nobenem primeru ne sme presegati 135 MGV.« Zahtevali so še, da se z rudniško proizvodnjo zadovoljujejo le potrebe TES ter da se takoj pristopi k ekološki sanaciji TEŠ? ki mora biti končana do leta 1990. O nameravanem bloku V in jami Šoštanj se morajo po njegovem mnenju odločiti vsi občani z referendumom. Predlagali so, da zmanjšamo proizvodnjo električne energije v kolikor obremenitev okolja presega dovoljeno mejo ter da skupščina na vsaki seji pregleda uresničevanje sprejetih sklepov s tega področja. V Stari vasi pa so ob gradivu za javno tribuno pogrešali jasna in nedvoumna stališča do razreševanja ekološke problematike ter odprtja jame Šoštanj in gradnje bloka V. Nedopustno pa je tudi, so menili, da je gradivo za javno obravnavo objavljeno tako pozno in da ni celovito. Še posebej jih je motilo, da v gradivu ni jasno, kdo je kaj dolžan narediti, temveč prevladujejo stavki: »bi moral ..., bi bilo treba ...«.
Vane Gošnik, ki je vodil razpravo mestnih krajevnih skupnosti v dvorani Glasbene šole, je pojasnil, da so bili potrebni veliki napori Socialistične zveze, da smo »dobili« gradivo, ki je izhodišče za javno razpravo.
ŠE VEDNO PREMALO INFORMACIJ
Precej je bilo izrečenega tudi o premalo informacij, ki jih dobijo občani s tega področja. Tako je menil tudi Rudi Delopst, ki je poudaril, da je gradivo investitorjev zelo pomanjkljivo in podal zahtevo po ekonomski ceni energije v kateri bodo tudi sredstva za razrešitev vseh nastalih vprašanj.
Zanimiva je bila razprava učiteljice Marije Šavor, ki jo med drugim najbolj moti, zakaj redno ne objavljamo rezultatov merilnih naprav. »So morda tako neoporečni, ali tako zastrašujoči, da niso za objavo?« je menila. »Tri leta že ugotavljamo, razmišljamo ... o onesnaženosti naše doline,-Zdaj se mi -že zdi, da že res pretiravamo, kfer nas nihče ne vzame'zares. Neltat^ri vodstveni delavci pravijo, da lahko , samo z uradnimi podatki »d »slovenske
družbe zahtevamo pomoč za ukrepe za čistijše okolje. Kdaj bodo uradni podatki zbrani, pravočasno ali prepozno?« Še mnogo drugega je zanimalo Marijo Savor, ki je k temu dodala svoje razmišljanje o tem, da so nekateri podatki o onesnaženosti že zastrašujoči (koncentracije SO; umirajoči gozdovi, radioaktivni pepel ...)
Na vprašanje Marije Šavor o podatkih merilnih naprav je odgovoril v imenu REK Franc Avberšek. Takole je dejal:« Tudi mene je zanimalo, zakaj ni podatkov in, zato sem povprašal o tem. Vrtal sem do konca do strokovnjakov na hidrometeorološkem zavodu, ki pravijo, da je bila napaka v programu, da so ga morali spremenit. Torej, te spremembe delajo, do konca tega meseca bodo znani podatki od januarja do sedaj, za lanski november in december pa jih bodo obdelali v naslednjih mesecih.«
Bojana Pustinek se je oglasila v imenu pionirjev občine Velenje
Med razpravo smo slišali
Ekološka sanacija Termoelektrarn Trbovlje in Šoštanj ter Toplarne Ljubljana bi stala od 60 do 160 milijard dinarjev. To pa je po ocenah (Delavska enotnost) samo 10 odstotkov škode, ki je povzročena na slovenskih gozdovih
Našega razvoja ne znamo ubrzdati in brez predsodkov trošimo energijo. Je našim otrokom ne bomo pustili niti toliko, da bi si lahko zo-rali polja?
Inštitut Jože Štefan je ugotovil, da je ionizirajoče sevanje na velenjski deponiji pepela desetkrat večje kot je sevanje naravnega ozadja. Jezerska voda je v mejah normale, toda tik nad vodo se spušča radon 222 in njegovo sevanje je desetkrat večje kot sevanje naravnega ozadja.
Če imamo denar za izgradnjo novih energetskih objektov, preusmerimo ga v nakup čistilnih naprav!
problemov, mnogi v dvorani pa mu niso verjeli, predvsem zaradi neuresničenih obljub tega kolektiva krajanom Pesja.
Prav gotovo je bilo mnogo premalo takšnih razprav kot jo je podal Todor Dimitrovič. Govoril je namreč o naši preveliki potrošnji električne energije. Na enoto proizvoda smo v samem svetovnem vrhu, takšen rekord pa nam ne more biti v veselje in ponos. Na to pa vsekakor v veliki meri vpliva neustrezna cena elektrike.
Jakob Meh: Kaj bo z nami, ko bomo izkoristili podzemno bogastvo
in podala zaključke pionirske konference, ki so jo pripravili na to temo. O tem smo v Našem času obširno poročali, dodajmo pa le še to, da se pionirji bojijo umazanega jutrišnjega dne, da zahtevajo odločno in hitro sanacijo našega okolja in s tem zdrav življenjski prostor. Tone De Co-sta je ob tem menil, da je žalostno, da lahko sestavijo pionirji tako obvezujoče in konkretne sklepe, odrasli pa ne znamo biti dovolj konkretni. Razprave nekaterih, ki zagovarjajo nadaljnji hiter energetski razvoj je ocenil za brezobzirne, še posebej glede na velike genetske spremembe, ki smo jih v občini v zadnjem času opazili pri ljudeh. Menil je, da bi morali oblikovati strokovno ekološko telo, ki bi »zastopalo tiste ljudi, ki želimo živeti tukaj še dlje časa kot nam obeta energetska perspektiva.« je dejal in dodal, da premalo govorimo, kako bomo stopili v 21. stoletje.
NAJTI	MORAMO
SKUPNI JEZIK!
V razpravo se je vključil tudi Srečko Meh, predstavnik Rudnika, ki je med drugim dejal: »Premog in elektriko smo potrebovali, zato je danes-, tako govoriti, kot govorite tisti, ki se smatrate za starovelenjčane, vsaj z nekega vidika nepošteno. Vendarle je prav, da v tej dolini, v katero ste nas pred leti lepo sprejeli, tudi danes najdemo skupni jezik. Ta skupni jezik pa ne more potekati tako, Itot doslej, z nekaterih strani, ampak se vnaprej dogovorimo, kako bomo v tej dolini delali in živeli.
Ta dolina je zdaj tudi naša in v tej naši dolini bomo morali še naprej skupaj živeti. Vsa ta stališča, da nas ne potrebujete, da smo vam odveč, ne koristijo temu..! ,
»Skratka v svoji razpravi je pokazal pripravljenost rudnika za skupno in celovito razreševanje
Dotaknil se je tudi našega okolja in naših usmeritev v razvoj turizma za katerega najbrž v onesnaženem okolju nimamo veliko možnosti.
NAŠI GOZDOVI UMIRAJO
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o naših umirajočih gozdovih. Najnovejše podatke je podal v imenu gozdarjev Ivo Kolar. Tudi o tem smo v našem času že veliko pisali. Radiša Djordjevič je menil, da nam preveliko problemov prinese prepočasno načrtovanje, ki je včasih še nestrokovno. O razhajanju mnenj med proizvajalci energije in uporabniki pa je dejal: »Prevladati mora zdrav razum. Energija je potrebna, pa ne samo nam Velenjčanom.
Potrebna je Sloveniji in Jugoslaviji. Zato mora pri razreševanju sodelovati celotna družba.«
Marsikomu v dvorani je zastajal dih, ko je poslušal dr. Jožeta Rebernika, ki je podal najnovejše ugotovitve o posledicah okolja na zdravje ljudi. Tudi o tem smo v Našem času obširno pisali. Postavljenih je bilo nekaj konkretnih vprašanj. Med drugim je občane zanimalo, zakaj TEŠ sproti ne pokriva pepela, ki ga veter pogosto raznaša okoli. Predstavnik TEŠ Dermol je povedal, da tega ni mogoče delati sproti, ker pepel stalno odlagajo, pripravljajo pa novo tehnologijo odlaganja pepela, s katerim menijo, da bodo te probleme razrešili. Enega izmed občanov je tudfzanimalo, ali je res, da v TEŠ kurijo strupene odpadke Gorenja. Predstavnik TEŠ Jendonicky je pojasnil, da so jih prve dni maja pod nadzorstvom zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora poskusno res kurili in sicer šele nato, ko so bile opravljene raziškave o neškodljivosti, Eden izmed prvotnih je zlobno pripofnnil: »Ni-
mamo naprav za merjenje emisij SOi v zraku, tokrat pa smo lahko to takoj izmerili«!!
MORAMO SI ZAUPATI
Franc Avberšek, predstavnik REK, je menil, da ni res, da si v dolini ne moremo zaupati. Obudil je spomin na razvoj rudarstva in energetike in ob tem poudaril, daje začel zadnji blok TEŠ obratovati kasneje kot je bila v svetu zgrajena prva čistilna naprava.
Takrat so znanstveniki zagotavljali, da je rešitev visok dimnik.
Upoštevali so to, kar je bilo znano, je poudaril in tudi zdaj bodo upoštevali nova znanstvena spoznanja na tem področju. Izgradnjo čistilnih naprav so si v svojih programih zastavili, seveda pa tega ni mogoče napraviti takoj. Povedal je tudi, da so vsa sredstva, ki so jih letos v ta namen zahtevali zagotovljena. Prisotnim je tudi pojasnil, da si delavci REK prizadevajo, da bi Šaleško dolino sanirali. Med drugim so predlagali, da se izdela ponovno karta nerazvitih občin v Sloveniji ob tem, da se upoštevajo kriteriji ekologije. V občini se ne moremo strinjati, da Slovenija noče elektrarn na Muri, Savi, v Idriji in to tistih -elektrarn, ki dajejo veliko čistejšo energijo ... Franc Avberšek je še veliko govoril o prizadevanjih REK na tem področju in med drugim predlagal, da bi sprejeli usmeritev, da bi v Šoštanju na dan pokurili le 17 tisoč ton premoga (dnevne koncentracije SOj so bile presežene takrat, ko smo kurili več kot toliko premoga dnevno.)« Če bi delali tako, bi pokurili v TEŠ 230 tisoč ton premoga manj. To pa je manj kot ga pripeljemo sem. Ob tej ugotovitvi smo postavili moratorij na lastno investicijo — nakladalno razkla-dalno postajo.
»Naš cilj so čistilne naprave, »je dejal Franc Avberšek, »omenjeni predlogi pa so zato, da tudi do takrat, ko jih bomo lahko namestili, nekaj naredimo.« O ekoloških prizadevanjih TEŠ pa sta obširno govorila še delavca te delovne organizacije Demol in Jen-donickv.
Predstavniki REK so v razpravi opozorili, da je vendarle potrebno tudi ob teh razpravah upoštevati pomen tega dela gospodarstva za našo dolino in da odločitev »pač zaprimo« res ni tako enostavna kot včasih izgleda. Vsekakor pa so bile podprte pobude o počasnem zmanjševanju proizvodnje.
Še veliko bi lahko zapisali z javne tribune mestnih krajevnih skupnosti. Izognili smo se dialogov med proizvajalci električne energije in ostalimi občani, ki so bili dokaj pogosti, kar seveda priča, da je bilo v preteklosti mnogo premalo takšnih sestankov, na katerih bi zadeve in ne-razjasnjena vprašanja sproti razreševali. Vsekakor pa so ti tudi posledica precejšnjega nezaupanja, saj je bil v razpravah stalno prisoten dvom. Morda tudi zaradi tega, ker predlagatelji prevečkrat »posiljujejo« le z eno predlagano varianto in ker na vprašanja »kaj pa bo, če se odločimo drugače« ni odgovorov.
Javna tribuna seveda ni zato, da bi na njej sprejemali konkretne zaključke, vsekakor pa bo na osnovi izrečenih mnenj mogoče izdelati predloge za sprejem sklepov na občinski skupščini. Če lahko sklepamo iz razprave, bo verjetno predlagana sprememba občinskih in republiških družbenih planov, pa morda tudi zmanjšanje proizvodnje električne energije. O tem bodo na seji občinske skupščine prihodnji mesec razpravljali naši delegati. Pred njimi so vsakakor odločitve, ki so za vse nas življenjskega pomena.
Mira ZAKOŠEK
28. maja 1987
* titovo velenje
Ml IN OKOLJE
nas cas * stran 5
Za življenje gre tokrat, ne za energijo
občanov Šaleške doline odločne, jasne, prav tako pogoji, ki jih morata investitorja Rek in Teš izpolniti, njihovi razvojni projekti osvetljeni z vseh vidikov in ne le tehničnega. Realizacija vseh projektov pa mora zagotoviti višjo kakovost življenja.«
Leta 1993 oziroma 1994 naj bi po sprejetih družbenih planih REK pričeli odkopavati v jami Šoštanj, če bi hoteli obdržati dosedanjo proizvodnjo, 4 milijone 900 tisoč ton oziroma pet milijonov ton lignita. Odkopavanje bi najprej prizadelo del Topolšice, nato Metleče. Po besedah predstavnika Rudnika lignita Velenje Puca bi nadaljnjih 20 let ostal Šoštanj takšen kot je danes. Šele nato naj bi začeli kopati v Šoštanju, in sicer severno od proge s tem, da bi varovali stari del Šoštanja. Tako bi ohranili intenzivno proizvodnjo do približno leta 2030, 2040. Zadnjih 10 let bo proizvodnja počasi upadala. Kaj se bo z dolino dogajalo? Na to vprašanje je sebi in seveda krajanom Šoštanja takole odgovoril predstavnik REKA: »Imamo načrte, ki smo jih že predstavili. Jasno je, da bo zaradi odkopavanja od Topolšice proti Šoštanju nastala ugreznina napolnjena z vodo, globoka od 6 do 16 metrov. Uničenih bo okrog 1100 hektarjev zemlje, na kateri sedaj stojijo kmetije in družbeni objekti. Vse bomo nadomestili in v končni fazi bi lahko imeli celo več zemlje kot jo imamo sedaj. Seveda če bomo posekali gozdove na obrobju, splanirali zemljo. Vprašanje pa je, kakšna bo cena premoga. Ce jame Šoštanj ne bomo odkopavali, potem bo proizvodnja manjša, cena večja. To pa bo potegnilo za sabo tudi odpustitev več kot 1000 delavcev. Globoko sem prepričan, da bomo žal morali ta premog odko-pati, saj je lakota po energiji v Sloveniji velika.« Negodovanja krajanov ob teh njegovih besedah ni manjkalo. Se bolj kot to pa jih je zbodel njegov zaključek: »Zmeniti se moramo, čemu se bomo odpovedali. Danes lahko rečemo, naredili bomo to in to, temu primerno bo višja cena premoga. Ne smemo se pogovarjati — eno hočemo, drugo ne damo. Moramo se dogovoriti, ali bomo za razvojne načrte Reka in šoštanj-skih termoelektrarn in k temu vsi kaj prispevati.«
Ivan Ojsteršek jeze seveda ob teh besedah kot tudi drugi udeleženci javne razprave, ni mogel skriti. Menil je, da bi morali vsi v dolini imeti enaka mišljenja o teh stvareh. Po njegovem mnenju bi bilo bolje ustaviti eno železarno kot pa polno obratovati. »Zastrupljamo sami sebe. Cela Slovenija bi morala vedeti, da je treba z energijo varčevati. Tako pa sedaj stojimo na nasprotnih bregovih krajani in rudarji. Sedaj je lažje rešiti 1000 ljudi, ki bi ostali brez
Javne razprave v šoštanjskem kulturnem domu se je udeležilo veliko krajanov
kov je ta na odlagališču pepela 10 krat večje kot je radioaktivnost naravnega ozadja, radiaktivnost vode v velenjskem jezeru je enaka radiaktivnosti naravnega ozadja, toda sevanje radona 222 tik nad gladino vode in deponijo pepela pa je kar 10 krat večje kot sevanje v naravnem ozadju.«
To pristojnih republiških inšpekcijskih služb prav nič ne gane, saj zadnji blok šoštanjskih termoelektrarn že vrsto let pogojno obratuje. Prav tako nikogar ne zanima, kje bodo TEŠ vzele 15 tisoč starih milijard za čistilne naprave. Nadvse prepričljiv pa je bil kmet Alojz Jevšnik iz Zavo-denj, ki je predstavnika šoštanj-ski termoelektrarn za njegovo stalno prepričevanje, da ni denarja za čistilne naprave, »nagradil« s šopkom rjavih vejic smreke in bukve. »Skrajni čas je, da začnemo razmišljati kako drugače. Denarja za naprave ni, pravijo. Jaz pa se sprašujem, kje ga bomo našli čez nekaj let, ko zelenih gozdov na našem področju ne bo več. To so naši gozdovi in v tem mi živimo,« in po tem pokazal na »ožgane« veje smreke in bukve.
Oglasila seje tudi Osojnikova, ki po svoje razume težave rudnika in ve, da denarja za čistilne naprave ne bo lahko dobiti. Brez kakršnihkoli meritev je jasno, da gozdovi umirajo. Kakorkoli že, čistilne naprave morajo najti mesto pred vsakršnim razvojnim načrtom. »To ne smejo biti več prošnje, ampak določene zahteve. Denar morate najti, ali pa zmanjšati, celo ustaviti proizvodnjo.«
Veliko polemike in ogorčenja je med udeleženci javne razprave v šoštanjskem kulturnem domu vzbudila izjava predstavnika Reka Puca, češ da bogatstvo, ki je v zemlji, ni rudnikovo, lastiti si ga ne morejo niti krajani Šoštanja, ampak je »od vseh nas«. Med drugim je povedal tudi to, da na rudniku ne »bežijo« pred plačilom posledic, ki so nastale zaradi rudarjenja, in da so iz naslova »rudarskih škod« v občini že marsikaj naredili.
DIHAMO KISIK, NE
SO,
V razpravo se je vključil tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran Arzenšek. Opozoril je na spreminjanje zakonodaje s področja družbenega planiranja in na to, da razmišljanja o bodočem razvoju postajajo »naša«. Le čustveno gledanje na razvojne načrte na področju energetike ne bo pripeljalo nikamor, ampak bi morali stvari v dolini obravnavati realno in trezno. »V naše plane smo za-
pisali proizvodnjo 4 milijone 700 tisoč ton premoga in takšno proizvodnjo električne energije kot je danes. S tem posegamo na področje Šoštanja. Nikakor pa ne bomo smeli pristajali na dileme, ali bo cena energije sprejemljiva za tistega, ki postavlja pred našo družbo zahteve, proizvesti toliko in toliko energije ter nakopati toliko in toliko ton premoga. Moral bo plačati višjo ceno, ki bo takšna, da bomo lahko z njo poleg redne proizvodnje pokrili stroške sprotnega odpravljanja posledic rudarjenja ter sanirali sedanje razmere. Pri tem pa bomo morali biti enotni, dovolj jasni in glasni.« Dotaknil se je tudi odlagališča jedrskih odpadkov in pri tem seznanil Šoštanjčane, »da ostajamo pri svojem stališču in ne sprejemamo niti razmišljanj o kakšnem odlagališču.
kumente. Opozoril pa je, da do dialoga rudnik, TES proti občanom ne bi smelo priti. »Vsi živimo v tej dolini. Mi brez vas ne moremo, vi brez nas ne. Ce je že energija na zatožni klppi, naj jo branijo tisti, ki jo potrebujejo. Vedeti morate, da zaposleni na rudniku in v šoštanjskih termoelektrarnah stojimo za vami. Naša želja je bila, da nas vi podkrepite. Z vsemi vašimi zahtevami, ki ste jih danes povedali, smo poskušali prodreti v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. Ta energetika je tako »komplicirana«, da rabimo takšno vašo podporo, ki ste nam jo danes dali. Krajani, mi smo z vami in si s to javno razpravo nismo predstavljali, da bomo mi na zatožni klopi.«
Po triurni razpravi, v kateri so Šoštanjčani povedali vse, kar jih teži, in bili odločno proti odpira-
Alojz Jevšnik: »Takšni so naši gozdovi in v tem mi živimo« ter pokazal na šopek »ožganih« vej smreke in bukve
Čeprav so se v zasedeni dvorani v Šoštanju zbrali na javni razpravi predvsem starejši krajani, pa je bila med razpravljalci zelo odločna in konkretna mladinka: »Vsaka razmišljanja o nadaljnjem razvoju doline, naši dolgoročni plani do leta 2000 ob dejstvu, da bodo že čez 20 let gozdovi uničeni, nimajo nobene vrednosti in osnove. Mi ne moremo dihati z SOi in živeti s tem. Rabimo kisik. Tega pa proizvajajo samo gozdovi.«
Alojzu Atelšku nikakor ni bilo jasno, kako bodo šoštanjske termoelektrarne zgradile blok V, če nimajo denarja za filtre in druge čistilne naprave. Eden od krajanov pa se je vprašal, kako lahko na rudniku »vpijejo«, da ni denarja, če ga »najdejo« za vrsto stvari, le za največje bogatstvo — človeka — ga ni. »Vemo, da premog moramo kopati. Naše želje so, da bi eksploatacijo počasneje izvajali, in da bi premog postopoma nadomestila druga energija, vendar ne jedrska.«
Viktor Kojc se ni strinjal z očitkom, da so bili Šoštanjčani vedno tiho. Javne tribune in zbori občanov so bili, po njegovem mnenju, organizirani le za volitve. Ze 20 let krajanom Šoštanja nekdo meče pesek v oči in zato se »nikakor ne moremo znebiti občutka, da smo vedno izigrani. Rekli so, taka je pač vaša usoda. Mislim, da tudi tokrat ne bo nič drugače.«
JAME ŠOŠTANJ NE ŽELIMO
Kar težko pa so gotovo verjeli ali razumeli udeleženci javne razprave besedam Bojana Skar-ja, prav tako iz rudnika, ki je dejal, da je takšna razprava, na kateri ljudje povedo, kaj mislio o energiji, da povedo ali energija ja ali ne, tista prava. Če pa so za, za kakšno ceno. Po njegovem namen javne razprave ni obtoževanje rudnika in Teša, saj z njo preverjajo sprejete planske do-
nju jame Šoštanj, zahtevali pa tudi takojšnjo namestitev čistilnih naprav, so sprejeli enajst sklepov in stališč. Zahtevajo, da se ek-sploatacijska meja izkopa umakne iz Šoštanja, povsem podpdira-jo stališča in sklepe, ki jih je ob obravnavi teh vprašanj sprejela že občinska konferenca SZDL Velenje. Glede na razmere bi morali nujno ugotoviti, ali je smotrno in upravičeno, z ekonomskega in ekološkega stališča odpiranje jame Šoštanj ter uničenje velikega družbenega bogat-stva. »Nobenega odpiranja jame ne dovolimo«. Prav tako krajevna skupnost Šoštanj ne bo dajala nobenega soglasja k naložbam, če ne bodo prej nameščene čistilne naprave. Ker so posledice rudarjenja in pridobivanja električne energije močno prizadele njen kraj, bi bilo prav in pošteno, če bi jim sedaj širša družba pomagala pri prenovi starega mestnega jedra in s tem omogočila kolikortoliko normalno življenje za davek, ki ga plačujejo. Med drugim so zahtevali takojšen pristop h gradnji čistilnih naprav za SO;, pepel in saje iz dimnika tovarne usnja Šoštanj, takojšen odgovor o kurjenju odpadnega emajla iz Gorenja, zaščito naselij pred hrupom, prahom in drugimi škodljivimi vplivi. Prav tako ne dovolijo, da bi v bližini njihovega kraja kdo lociral odlagališče jedrskih odpadkov. »Naša dolžnost je,« je končal razpravo predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek, »da razmišljamo o bodočnosti naših zanamcev. Od česa bodo ti živeli, saj jim ne bomo ničesar zapustili, če bomo še naprej tako brezglavo uničevali našo dolino. Pričakujemo in tudi zahtevamo, da nas v vseh stališčih in sklepih podprejo občinski in republiški pristojni organi. Slednjih nam tudi morajo povedati, ali so naši sklepi pravi, realni in upravičeni.«
dela, kot pa čez 20 let poiskati dom 20 tisoči množici.«
Nadvse odločen je bil Zvone Vidic: Niti za milimeter naprej, nobene naprave več v Šoštanj. Kdo je hotel ustvariti sodobno, moderno mesto? Vedno nas je bilo premalo, tudi danes nas je.« Krivde za sedanje stanje ni »zvalil« le na direktorje, funkcionarje, ki so, po njegovem mnenju, delali tako kot so jim narekovali drugi, ampak tudi na krajane, ker so bili preveč tiho na raznih sejah.
KAJ NAM BO ZASTRUPLJEN KOS KRUHA?
»O vseh teh zadevah bi se morali odločati na referendumu v tistih krajevnih skupnostih, ki so najbolj ogrožene,« je bila pobuda Romana Zagerja. Nič manj glasen ni bil eden od razpravljalcev, ko je opozoril na to, da so gozdovi pljuča zemlje in na parole — za boljši jutri, ki ni prav nič obetaven. Boris Gorenc se je v svojih razmišljanjih dotaknil centralnega kolektorja, kije našo družbo stal toliko in toliko milijard, danes pa je popolnoma neuporaben in tega, da naj bi premog nadomestil pri pridobivanju energije plin. Na vprašanje Matjaža Natka kako je s kurjenjem strupenih snovi v šoštanjskih termoelektrarnah, pa je predstavnik te delovne organizacije Franc Slavič odgovoril: »Velenjski lignit ima v poprečju 1,4 odstotke žvepla, premog iz Kolu-bare polovico manj, največ tega strupenega plina pa imajo rjavi premogi iz Bosne. Rezultatov meritev pa zaenkrat še ni.« Strupene emajle iz Gorenja, pa so, kot je zatrdil kurili le poskusno.
Tako kot vsem Šoštanjčanom tudi Jožetu Medvedu ni vseeno, kaj se dogaja s Šaleško dolino. Zavzel seje za takojšnjo ureditev teh vprašanj, s katerimi bi se morala ubadati širša slovenska družbenopolitična skupnost; takojšnjo izgradnjo čistilnih naprav, ... »Kaj nam koristi boljši kos kruha, če bo ta zastrupljen. Nadomestitev objektov bi morala nekaj prinesti — tako pa niti koraka v slabše pogoje. Izgovor na to, da bo energija dražja, če ne bomo širili izkopa, je govorjenje na pamet. Bili smo sposobni narediti lepe objekte, postaviti moderno mesto, poskrbeti zase pa ne znamo, nočemo.«
Marsikje bi »zagnali« vik in krik, če bi merilne naprave pokazale večjo koncentracijo strupenih snovi. Krajani Šoštanja vse do sredine javne razprave niso vedeli, da onesnaževalec, TEŠ, meri koncentracijo emisije oziroma onesnaženosti zraka na šestih postajah, in da so meritve, ki pa tudi niso popolne, že večkrat pokazale nekajkrat povečano koncentracijo. Franc Slavič jih je »potolažil« s tem, da bi novi projekt — po terminskem planu naj bi bil izdelan do konca prihodnjega leta — dal sprotne objektivne podatke.
KAJ PA RADIOAKTIVNOST?
Na neprijetno vprašanje krajana, kolikšna je radioaktivnost jezera, kamor odlagajo pepel, je Vaše Gošnik z zbranimi podatki dobesedno utišal polno dvorano šoštanjskega kulturnega doma: »Po lanskih meritvah strokovnja-
Ivan Oisteršek: »Zastrupljamo sami sebe. Stojimo si na nasorotnih bregovih, namesto, da bi bili o teh vpraša-
Šele hitro umiranje gozdov, onesnaženo okolje, najnovejši izsledki zdravstvene službe ter vse večje genetske okvare na rastlinah in živalih so nas »zdramile« in nas prisilile k treznemu razmišljanju o nadaljnjem razvoju industrije, naši skrbi za okolje. Grozljive posledice okopavanja premoga in pridobivanje električne energije Šaleški dolini ne kažejo svetle prihodnosti. Prav nasprotno. Zato ni prav nič čudnega, da so občani naše občine s tako velikim zanimanjem sledili povabilu republiške in seveda občinske konference SZDL Velenje na javno razpravo o ekologiji, energiji in varčevanju okolja ter o nadaljnjem razvoju Rek Franc Leskošek-Luka. Zagotovo pa so načrti tega kombinata najgloblje »zbodli« krajane Šoštanja in njegove okolice, saj sta največji in najobsežnejši naložbi na področju energetike v občini načrtovani prav tu.
UMIRA CELA DOLINA
Na javni razpravi v Šoštanjskem kulturnem domu bi se naj krajani Šoštanja in njegove okolice seznanili z nadaljnjo usodo svojega kraja. Pa so se? Odločno so bili proti odpiranju jame Šoštanj in izgradnji bloka v šoštanjskih termoelektrarn, postavili so tudi zahteve za odpravo sedanjih posledic,. . . Kako močan pa bo njihov glas, bo kaj kmalu pokazal čas. »To, kar drugi želijo od nas, je prevelik davek za nas Šoštanjčane. REK ima sicer svoje načrte, po katerih naj bi čez dobrih sedem let, leta 1994, naši rudarji nakopali v jami Šoštanj 427 tisoč ton premoga. Samo 13 let od letošnjega leta, torej do leta 2000, pa naj bi ta jama dajala elektrarni in Sloveniji že milijon ton lignita. Ne upam si pomisliti ob tem na posledice, če bo vse to res. Hitrejše propadanje naše doline ne bo spremenilo življenja in dela v našem kraju. Umiral ne bo samo Šoštanj, ampak celo dolina, gozdovi okrog nas. Zaman bi bili vsakršni načrti o bodočnosti naših otrok, zanamcev, o razvoju turizma, . .. Danes smo se torej zbrali na zboru krajanov oziroma na javni razpravi o nadaljnjem razvoju velenjskega rudnika in šoštanjskih termoelektrarn, da zvemo, kaj bo z nami. Prepričevati mene ni treba, ker vem, če je zakon, da nimaimo vpliva na tisto, kar je pod namii. Vendar potem moramo vedeti, koliko časa bomo živeli tu, kje in kako. Če nas bodo že uničili, potem naj bo cena za naša življenja čimvišja.« Tako je tisto, kar krajane Šoštanja boli in tišči predstavil v začetku javne razprave predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. Med drugim je opozoril tudi na to, da je odgovornost pri sklepanju in odločanju o tako velikih in zahtevnih vprašanjih prevelika, in da bi. slednjo morala vzeti na svoja ramena celotna Slovenija. Čeprav smo v občini že marsikaj zamudili, bi tokrat lahko s trdno in enotno politiko, temno bodočnost Šaleške doline vendarle spremenili. V mislih je imel postopno izkoriščanje bogastva, takojšnjo namestitev čistilnih naprav in dimnike obeh največjih onesnaževalcev v dolini.
ZAHTEVE MORAJO BITI ODLOČNE IN JASNE
Namen javne razprave ni bil zgolj ta, da bi se krajani Šaleške doline opredelili do nadaljnjega razvoja Reka, ampak naj bi slednja dala tudi usmeritve, ki so jih delegati naše občine pred dvema dnevoma zagovarjali na republiški javni razpravi o energiji, ekologiji in varčevanju ter nakazala pogoje, ki jih bo moral investitor ob izvajanju morebitnih naložb na področju energetike v dolini izpollniti. Niso zaman zbrani na javnii razpravi v šoštanjskem kulturnem domu zaploskali predstavniku občinske konference SZDL Velenje Vanetu Gošniku, ki jih je seznanil s petimi stališči te friontne organizacije ob obravnavi objektov odprtja jame Šoštanj) in izgradnji TEŠ V, saj so napiisana njim v bran. Pa naj je to zahteva, da so naložbe lahko le nadomestni objekti, ki ne zah-tevajjo večje potrošnje premoga, da i:zgradnja novega bloka TEŠ ni miožna pred izgradnjo čistilne naprrave na bloku TV, da mora biti nastop pred slovensko javnostjo enoten za vse objekte v občiini Velenje, in zahteva po ekomomsko rentabilni proizvodnji premoga in električne energije. Nazadnje pa tudi ta, da je treba (izdelati krajinsko zasnovo in razv<ojni koncept rudnika. »Danes sse moramo pogovoriti o načinih ireševanja, priti do konkretnih predllogov, čeprav ostrih. Jadiko-vanj^e in govorjenje tja v en dan nima ..lobenega smisla. Konferenca v Ljtubljani ima velike »ambicije«. Ena i od teh je spremeniti družbene planite. Zato morajo biti zahteve
i c
6. stran ★ ngg C9S
OD TU IN TAM
titovo velenje *	28. maja 1987
Dvignjeni zastor
Poplava
informacij je večinoma prav takšno zlo, kot njihovo pomanjkanje. Saj poznate tisto: toliko dreves, da ne vidiš gozda. Nekaj podobnega se nam obeta tudi v naših, občinskih razpravah o uničevanju okolja. Najprej dolgo časa -nič, potem nekaj malega namigovanj, zdaj pa naenkrat kar sumljivo veliko podatkov in informacij. Pravzaprav že toliko, da se človek kar težko prebija skoznje, še posebej, če želi ugotavljati njihovo istovetnost in popolnost. Prav pri popolnosti se po navadi najprej zatakne. Pri tem nikakor ne smemo pozabiti pravice, ki jo nam, državljanom, daje ustava: namreč pravice, biti popolnoma obveščen o najpomembnejših vprašanjih! Poprečnemu državljanu se pri tem ponujata dve možnosti: ali strokovnjakom v celoti zaupati, ali pa gojiti blag ali oster dvom. Izkušnje nas učijo, da je bolj koristno (in velikokrat tudi bolj poceni) drugo.
Bodi dovolj za uvod. V prejšnjem prispevku smo izrekli več dvomov v odrešilno poslanstvo »Ekološkega informacijskega sistema TES« (EIS). Predvsem dejstvo, da se pretežna pozornost posveča imisijam (in ne emisijam) in da bo s sistemom upravljal TEŠ (oziroma EGS), nas zaskrbljuje čez znosno mejo. Glede prvega naj povemo tole: merjenje koncentracije škodljivih primesi v zraku (imisija) je vsekakor dobrodošlo, nikakor pa ne odrešujoče. Predvsem zato, ker se bodo natančnejše meritve opravljale le na območju naše občine. V primeru, ko aparature ne bodo kazale prekoračenja dovoljenih koncentracij, to ne bo pomenilo, da TEŠ v ozračje bruha manjše količine SO;, NOx ipd., ampak nas bo enostavno seznanjalo z dejstvom, da škodljive snovi potujejo čez meje naše občine. Ali pa si res upamo biti taki egoisti, da nas ne briga kaj poklanjamo sosedom? Zato trdimo, da je neprimerno bolj pomembno natančno meriti emisijo, to je koncentracijo in količino škodljivih snovi, ki jih TEŠ izpušča v zrak! Prav tu pa EIS kaže največjo razpoko. Novi merilniki naj bi bili namreč nameščeni na dimnik bloka 4, za blok 5 naj bi se uporabljal sedanji merilnik (meril naj bi le žveplov dioksid in prah), emisije iz blokov 1, 2, in 3 pa sploh ne bi merili, ampak določali posredno, s preračunavanjem. S tem bi spet puščali širok prostor svobodnega tolmačenja podatkov o škodljivih snoveh, ki uhajajo v zrak. Poglejte

za primer podatke o letnih emisijah SO2 iz TEŠ:
—	50.000 ton (Republiška služba za varstvo okolja SRS, leta 1980)
—	124.000 ton (Krstič, Papo, Šoč, leta 1980)
-	92.000 ton (A. Kneževič, leta 1986)
—	50.700 ton (RKVOUP, leta 1986)
-	64.000 ton (F. Slavič, TEŠ, leta 1986)
-	110.000 ton v letu 1985 (F. Slavič), TEŠ, leta 1987)
Zbode seveda predvsem dejstvo, da je bil že leta 1980 objavljen podatek o letni emisiji 124.000 ton (ki ni bil demanti-ran), pa je TEŠ (oziroma njen predstavnik) leta 1986 še vedno »operiral« s 64.000 tonami, kar je dvakrat manj! Komu torej verjeti?
Poglavje zase je seveda tudi dejstvo, da naj bi z EIS upravljal TEŠ (oziroma Elektroinštitut Milan Vidmar v okviru EGS). Kljub temu, da naj bi bili s podatki o trenutnih, dnevnih in mesečnih koncentracijah škodljivih snovi v ozračju na območju naše občine seznanjanj tudi upravni organi občinske skupščine, ostaja nesporno dejstvo, da bodo podrobnejšo obdelavo podatkov in njihovo arhiviranje opravljali v okviru EGS, oziroma v Elektroinštitutu Milan Vidmar. Bodimo zlobni in predpostavimo, da podatkov v nekem obdobju enostavno ne bo: tako kot jih ni v zadnjem času z merilne postaje na Velikem vrhu, baje zaradi okvare v računalniškem programu (!) Menimo skratka, da bi morala meritve in obdelavo podatkov o emisijah opravljati neodvisna organizacija, ki ne deluje v okviru EGS! Sicer pa je vse skupaj zvonenje po toči! Velika energija (in denarji!), ki se vlaga v postavitev EIS gre po naše v prazno. Že, že, meriti je vsekakor potrebno, toda neprimerno bolj nujno je preprečiti uničevanje narave, živali in ljudi. Naj končamo z mislijo dr. Petra Novaka v 19. številki letošnjega Telexa: »Verjetno bo treba načrte o ekološki sanaciji elektroenergetskih objektov drastično spremeniti, ker nimamo več časa. Ko bomo informacijske sisteme o onesnaževanju vzpostavili, gozda ne bo več«.
Vane GOŠNIK
Krajevna skupnost Gaberke-javna razprava
»Treba je dokazati«
V nedeljo, 24. maja, je bila tudi v Gaberkah krajevna konferenca, na kateri so bili krajani pozvani, da povedo svoje mnenje o razvoju REK-A. Za bolj sočno razpravo so poskrbeli tovariši: Budna, Avberšek in Ažber.
Kot je za razgovore o usodi Jame Šoštanj in Teš 5 že skoraj pravilo, da so burni in včasih tudi žolčni in da s takšnih sestankov odhajajo ljudje besni, žalostni in nemalokrat z občutkom nemoči, pa je za razliko, v Gaberkah razgovor potekal umirjeno. Temu je seveda pripisati tudi to, da je bil sestanek v nedeljo dopoldne in je bila zaradi tega udeležba slaba, ob tem, da je v Gaberkah opaziti dokajšnjo neangažira-nost tistih krajanov, ki mnogim obljubam ne verjamejo več in imajo javno razpravo o nadaljnjem razvoju REK za mlatenje prazne slame, kar je bilo, kot medklic izrečeno tudi na zboru.
Prisotni pa so se vendarle izrekli, kaj drugega, kot to, da je treba takoj ustaviti zastrupljanje našega življenjskega prostora, če je treba, tudi na račun zmanjšanja proizvodnje električne energije. Strah, da bi zaradi tega morali odpuščati rudarje, nikakor ne more biti odločilni moment; na konferenci v Šoštanju je bilo na glas povedano: »Za življenje gre tokrat, ne za energijo!«
Najbrž je res, da možem z Reka, ki odhajajo med ljudi danes, kot črne ovce, ni lahko pri srcu. Mnogokatero napako iz preteklosti so podedovali od svojih predhodnikov. To pa seveda ne more biti opravičilo za cinizem, v odgovoru krajanki, da je treba šele dokazati, Če res žveplov dioksid vpliva na porast fetalne smrti pri ljudeh in pri živini. Poznamo naš zakom-pliciran in nedodelan sistem zbiranja raznih statističnih podatkov, slabo tehnično in laboratorijsko opremljenost
za opravljanje takšnih zahtevnih raziskav in če kot pisec še sam uporabim obešenjaški cinizem, nam bo uspelo vse to dokazati ravno takrat, ko bomo vsi pomrli! A pravila naše igre so žal takšna, da moramo vlagati ogromna sredstva v informacijski sistem, da bomo na sodišču dokazali, da so rjave iglice na smrekah v Zavodnji res suhe! Ta denar bi gotovo bolj smotrno vložil v raziskavo temeljitega načina odžve-pljevanja, ne da smo tukaj zopet gledali skozi dinar in se odločili za najcenejšega, ne za najboljšega.
Skratka; mnogo stavkov iz triurnega razgovora bi lahko pokomentirali, a je bolje, da podčrtamo stališča, ki so jih sprejeli Gaberčani. Ob tem, da zahtevajo zmanjšanje emisije SCh in to takoj, ne šele leta 1993, hočejo konkreten odgovor tudi, kaj pomeni odpiranje Jame Šoštanj za Ga-berke, saj prvi odgovor, da nič, najbrž ne drži! Gaberčani so se zavzeli tudi za temeljito prerešetanje srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov v občini. Pa še to: na konferenci so omenjali tudi druge kraje; Zavodnje, Šoštanj, Pesje, Muro, Idrijo; Gaberčani nočejo le čistih Gaberk, ampak vso domovino.
Ob koncu, kakor smo na konferenci tudi spregovorili ob koncu, pa Gaberčani zastavljamo vprašanje: kakšen je pravi namen raziskovalnega vrtanja v Velunj-skem grabnu, ki ga je opravljala ekipa iz Rudnika Mežica? Menimo, da je velenjski vrh pravi naslov za ta odgovor, saj so vrtali na teritoriju velenjske občine. Po novički, ki jo je prineslo Delo 16. S. 1987, kjer se v članku »Električna bratovščina« na zatožni klopi, zopet namiguje, da je Velunjski graben najbrž že lokacija za odlagališče jedrskih odpadkov, smo okoličani spet v skrbeh. Ljudje iz grabna pa še posebej po lanskoletnem obisku tudi tuje govorečih ljudi, itak ne verjamejo več, da so mežičani iskali svinec.
Peter Rezman
Štafeta očiščenja
ODMEVI
Si je lahko kdo želel lepšega zaključka velike akcije velenjskega samoočiščevanja, kot je bil to nastop stotnije lepo raščenih velenjskih mladcev in mladenk na zaključni prireditvi ob štafeti mladosti na stadionu JLA. To ni bila samo jugo-štafeta, v nekem smislu je bila še posebej naša — velenjska. In uspelo nam jo je prignati do absurda (kar je bila sicer skrita želja nekaterih levih in desnih v SRS).
Naša klavrna lokalna štafeta se je začela že 2. letošnjega marca s proslulim pisanjem predsednikov petih velenjskih družbenopolitičnih organizacij kolegom iz pobratenih občin in mest s Titovim imenom. Čeprav navajanje citatov ni popularno, naj bo tokrat izjemoma dovoljeno, še posebej zato, ker se podpisniki pisma niso spomnili, da bi ga objavili v občinskem glasilu SZDL (zanj je večina izvedela šele iz Dela!) in tako seznanili z njim bazo, v katere imenu so — v bolj partijskem kot szdljevskem jeziku — pisali pismo.
In naj si k vsakemu citatu dovolim še po kakšen odmevček, ki ga pisanje nujno izzove.
citat:
»Ob izidu Nove revije št. 57 so se takoj sestala vodstva družbenopolitičnih organizacij občine Velenje. Sprejeli smo vrsto aktivnosti. Med drugim smo sklenili, da vsem pobratenim občinam in mestom, ki nosijo Titovo ime _ sporočimo svoja stališča:...«
eho:
—	avtorji spornih člankov v novi reviji (večinoma doktorji znanosti) so za pisanje potrebovali verjetno kar dosti časa — vodstva velenjskih družbenopolitičnih organizacij pa so TAKOJ ob izidu (250 strani, zelo nizka naklada) ocenila, da so članki neustrezni. Skratka HITRA in brez dvoma STROKOVNA zavrnitev bogokletnih idej . . .
—	vodstvom družbenopolitičnih organizacij katerih član sem oporekam pravico, da tudi v tem primeru dajejo stališča in obsodbe kot predsedniki organizacij. Lahko so to le občanka Zavolo-všek-Hudar in, občan Greben-šek, občanka Brložnikova itd., kajti nihče od mene (tudi od marsikaterega drugega člena njihove baze) v času »od izida revije do takoj« ni zahteval mojega skromnega mnenja.
citat:
»... obsojamo in ostro zavračamo nekatere članke v Novi reviji št. 57 ter zahtevamo takojšen postopek proti avtorjem ...«
eho:
—	v ihti, da ne bi pisma oddali na pošto prepozno, so predsedniki pozabili napisati kateri so ti članki in avtorji ter katere argumente uporabljajo zoper njihove ideje ...
citat:
». . . skupina avtorjev je izrabila težko politično in gospodarsko situacijo in čas, ko smo začenjali
prve razprave o predlogu za spremembo ustave SFRJ. To je tudi čas, ko v Sloveniji obeležujemo 50. letnico ustanovitve KPS na Čebinah, kjer je KPS v svojem manifestu sprejela svoj program . ..«
eho:
Priznavamo »težko politično in gospodarsko situacijo«, toda ne kot dejansko stanje, ki ima svoje globlje vzroke (o njih piše tudi Nova revija) — temveč zgolj kot politično mobilizacijsko sredstvo. Kriza torej je, a samo če mi rečemo in v smislu, ki ji ga pripisujemo mi.
Dodatek o Čebinah je tu zato, da se vidi, da je zloba avtorjev naperjena tudi proti 50. letnici KPS oziroma proti sami ZK ...
Pismo mojih predsednikov ne spregleda tudi naslednjih dveh slovenskih naglavnih grehov — civilnega služenja vojaškega roka (pobudo zanj bomo obravnavali le če bo služilo boljši obrambni pripravljenosti domovine) in seveda štafete mladosti, kar jasno kaže nasledji
citat:
»... zahtevali smo odgovornost RK ZSMS za vse ekscese ob pripravi štafete mladosti (plakat, štafetna palica, program)...«
eho:
Tudi tu je stroka opravila svoje hitro in učinkovito. Ob obglavljenem Ruplu, ustreljenem Bučarju in na kol nataknjeni Spo-menki predsedniki že vidijo bingljajoča telesa članov Novega kolektivizma ...
citat:
»... ta manifestacija (štafeta mladosti — op. p.) mora imeti en sam cilj: krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti . ..«
eho:
je tem ozkim političnim parolam še treba kaj dodati?
Dovolj bodi citatov iz ponesrečenega pisma, ki je bilo ob ostalem tudi malce taktično zgrešeno (morda smo bili sami pri sebi prepričani, kako bodo republiški topovi še naprej streljali na vso moč in smo pohiteli s svojim napadom — a topovi so utihnili, pošta pa je že pri naslovnikih). Tako smo Velenjčani z množično udeležbo na stadionu JLA med vsemi Slovenci ostali edini (če že ne edini pa vsaj najglasnejši) na branikih bratstva in enotnosti — ne glede na ceno.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij ekološko nažrte in gospodarsko dokaj klavrno stoječe doline nimajo s provokacija-mi v Novi reviji nič, obsojajo vse ekscese v zveži s štafeto. Skratka so čista, še bolj čista in v dokaz tega polagajo na oltar domovine sto mladcev in mladink organiziranih v OK ZSMS (o vodstvu katere posebej pač ni vredno izgubljati besed).
Zdaj smo torej čisti vsi "in lahko mirno dalje čofotamo v lastnem govnu. '
občan, član SZDL, ZSS, ZKS in ex član ZSMS v. vrbič 1. r.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Neznosni duh turistov. ..
Tov. Gošnik »kura« za tvoj prispevek v našem času z dne 21/5—1987. Upam, da bodo občani podprli tvoj predlog, da bi se bifeji zapirali ob 24. uri. Ker so ti raztrešeni po celem Titovem Velenju pomeni, da bo mesto živelo do 24. ure oziroma iz lastnih izkušenj vem, da se bo umirilo ob 1. uri. Verjetno se bodo našli vročekrvneži, ki bodo šli na cesto in začeli obračunavati s hrupnimi motoristi, kar bo še poživelo dolgočasnost. Po 24. uri se bomo umirili in zaspali, ob 5. uri zjutraj pa bomo vstajali naspani, spočiti in dobre volje za delo v službi, tako bo šlo iz meseca v mesec, pa bo morda kdo rekel, kaj pa storilnost?
Vsi tisti, ki dvomijo v storilnost, se naj potolažijo, saj je naša storilnost na zavidljivi ravni in se prav tako ne more primerjati z Londonom in Madridom in nič zato, če še nekaj procentov pade. Kak procent gor ali dol, kdo se bo za tako malenkost sekiral. In zdravje? Nič ne skrbite, saj je blizu Vojnik, upamo, da bo naraslo tudi število alkoholikov, pa saj imamo zdravnike, ki jih bodo z veseljem pozdravili.
Cenjeni tovariš, pišeš o nočnem življenju v Londonu, Ma-
dridu. O, ja, tudi od nas je že marsikdo pokukal tja, kako lepo se je bilo sprehajati zvečer po ulicah polnih življenja, kupovati v trgovini, ko sonce zaide in posedeti v lokalu. Toda tovariš, pozabil si povedati (upam da ne namerno), da ti ljudje prično delati veliko pozneje, da je zjutraj mesto kot bi izumrlo. Upam, da si videl tudi bare, ki so odprti do jutranjih ur, da si videl, da so nekje v notranjosti stavb in da imajo urejena parkirišča. In naši bifeji? Kar po vogalih, brez vsake izolacije, parkirišče pa kar sosedu pod spalnico (bife Karaka).
Imamo še eno rešitev; kdor ne prenese hrupa, naj se izseli na deželo. Toda, le kdo bo tako prijazen in bo naštel vsa ta prosta stanovanja, v katera se lahko izselimo. Marsikdo je pač prisiljen živeti v mestu, ker je le tako prišel do stanovanja in delovnega mesta.
Tovariš, pozabil si tudi, da mi nismo kapitalisti, da bi si ustvarili vile izven Titovega Velenja v kakšnem elitnem delu.
Na zdravje s čistim vinom!
Kitekovi in ostali prizadeti
Kako vzgajamo naše otroke
Srečanje pionirskih gasilskih desetin v igri Med dvema ognjema in v nogometu na igrišču v Šentilju, v nedeljo, 17. maja. Igrata ekipi pionirjev »A«. Ob igrišču stojijo navijači, člani drugih ekip in mentorji. Igra poteka brez pravega sodnika, razen mentorjev, ki sodijo vsak za svojo ekipo (seveda). Zaradi nastopa se razvije prepir, vsesplošno vpitje otrok in nato še mentorjev. Mentorjev besedni zaklad ni primeren za otroška ušesa, ko član njegove ekipe izpade, njegov obraz pa je sijoč od veselja, ko nihče ni videl, da je njegov Jur-ček naredil prestop. Otroci pa igrajo dalje. Zdaj so na igrišču pionirke »B«, starosti od 10 do 13 let. Večina ekip se te starosti drži (res ni nihče pregledal izkaznic), nekaterim pa se že od daleč
vidi, da v to skupino ne sodijo že leto ali več. Kdo bo zmagal? Mentor pre-starih si zadovoljno mane roke.
Pa dobro, kje je meja naše nepoštenosti? Kako vzgojiti otroke v poštene delovne ljudi, če se že sedemletni srečujejo z nepoštenostjo odraslih, morda celo staršev? Če že od malega poslušajo o tem, kako je kdo koga »okrog prinesel«? Kako otroku privzgojiti lepo vedenje, če je njegovo okolje polno neprimernih izrazov? In ne nazadnje, kaj ni gasilska organizacija ena največjih, ki vzgaja v duhu humanosti, pomoči in tovarištva do sočloveka?
Tovariši mentorji, zamislite se ob teh vprašanjih. Mogoče bo naše naslednje srečanje tudi zaradi vas prijetnejše.
mentor E. Kumer
Neodgovorna odgovornost
Osnovna šola Bratov Mravljakov je 21. maja 1987 za 6. razrede organizirala obisk Jame Pekel v Savinjski dolini.
Za učence štirih razredov so najeli en avtobus, zato so prevoz iz Titovega Velenja izvršili dvakrat. Na poti domov so se odločili za cenejšo varianto, zato so v avtobus organizirano natlačili
učence vseh štirih razredov, to je približno 120 otrok. Organizirano zato, ker so vstopali izmenično po en učenec iz vsakega razreda, tako da so preprečili prepire med otroki.
Ob vsakodnevnih vesteh o prometnih nezgodah na naših cestah raje ne razmišljam. KAJ BI BILO, ČE BI?!
Vaš bralec
Ker to ni osamljen primer, dajemo pobudo pedagogom, da razmislijo o svojem ravnanju, še posebno, ker tudi tako vplivajo na kasnejše ravnanje učencev v prometu.
»Dobro« dražje za sedemsto starih jurjev
Zelo sem bila vesela članka »Dobro« dražje 1 za sedemsto starih jurjev«, ker je omajal vtis, da lahko na račun starševske želje, omogočiti otroku, da se čimveč nauči, razteguješ njihovo zmožnost razumevanja v neskončnost, kajti starši se v strahu za otroka, ki bi lahko čutil posledice, niti ne oglasijo v protest. Poleg tega se starši zavedajo, kako male so dejanske možnosti za spremembo odločitve, ki jo sprejme takšne vrste ustanova, kot je glasbena šola in se jim zdi vse protestiranje zaman.
Samo z eno pripombo tov. V. C. se ne morem strinjati, in sicer, da o povišanju cen šolnine za obiskovanje pouka na Glasbeni šoli Frana Koruna —
P. S. »Dobro« dražje za sedemsto
Kožeijskega v T. Velenju ni kaj pripomniti. Menim, da nam je dovoljeno primerjati cene na glasbeni šoli v T. Velenju s tistimi na glasbenih šolah v sosednjih občinah. Upravičeno se smemo vprašati, kako je mogoče, da plačujejo na celjski glasbeni šoli mesečno šolnino 4.000,00 din, na žalski 3.000,00 din in v Slovenj Gradcu 5.000,00 din, medtem ko pri nas plačujemo 10.000,00 din mesečne šolnine za pouk teoretičnih znanj in praktičnega pouka na instrumentu! Zanimivo bi bilo vedeti, kateri so tisti stroški, ki tako povečujejo šolnino!
Samo toliko sem želela dodati, kajti razlika v ceni se mi zdi velika.
J Ž.
Na zadnjih dveh sejah so obravnavali šolnino v glasbeni šoli Frana Koruna Kožeijskega iz Titovega Velenja tudi člani komiteja za družbene dejavnosti. Med drugim so sprejeli sklep, da glasbena šola ne more uveljaviti novih cen, dokler o tem ne odloči ustrezen organ. Zato so člani komiteja zahtevali, da cene vrne na prejšnjo raven, in da občinski inšpektorat ter komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ugotovita stanje ter predlagata ustrezne rešitve oziroma ukrepe.

28. maja 1987
* titovo velenje
NASI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran 7
Usposabljanje enot TO
Velika mera znanja in pripravljenosti
Občinski štab teritorialne obrambe Velenje je te dni na osnovi letnega in petletnega načrta usposabljanja enot teritorialne obrambe izvedel večdnevno osnovno usposabljanje za dve specialni enoti za protidesantno in diverzantsko delovanje. Vajo so zastavili zelo pestro z namenom, da bi se pripadniki obeh enot kar najbolj usposobili za morebitne
potrebe, na njej pa je sodeloval tudi helikopter JLA.
Pripadniki so na zelo razgibani vaji v učnem centru na Slemenu pokazali veliko mero znanja in spretnosti, čeprav so bile vremenske razmere zelo težke, bilo je mrzlo, deževalo je in enkrat celo snežilo. Tudi starešine, ki so vajo sproti usklajevali in jo prilagajali novemu stanju na terenu,
Šoštanj — vojaška vaja
Diverzanti napadli TEŠ
V soboto je bila v šoštanjski termoelektrarni vojaška vaja, ki jo je v sodelovanju z vsemi sestavinami splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite te organizacije združenega dela pripravil štab teritorialne obrambe občine Velenje. Na vaji, ki je sodila v sklop vsakoletnega usposabljanja enot TO, so pripadniki, pokazali način obrambe ob nenadnem diverzantskem napadu na pomembnejše objekte, kot so elektrarna, skladišče vnetljivih tekočin, strupenih plinov in podobno.
Helikopter je pripeljal diverzantske skupine, ki so imele med drugim nalogo prodreti do pomembnejših objektov v Šoštanju. Z radijsko vodenim avtomobilom, ki lahko prenese do 10 kilogramov eksploziva, so tega pripeljali do glavnega vhoda in ga »razstrelili«. Druga diverzantska
skupina je napadla skladišče z nevarnimi plini in vnetljivimi tekočinami. Med diverzanti in protidesantno enoto se je takoj razvil oster boj. Slednji so uporabili različno orožje in s tem diverzan-tom onemogočili, da bi povzročili večjo škodo.
Vaja je pokazala napake in pomanjkljivosti, ki jih bodo morali v prihodnje odpraviti. Ena izmed njih je zagotovo ta, da ob uhajanju plinov, nimamo pri sebi plinskih mask. Spomnimo se samo, kako je bilo lani na podobni vaji v Lajšah. Zapišimo še, da so si praktični del vaje z velikim zanimanjem ogledali vodilni in vodstveni delavci Teša, rezervni vojaški starešine iz Šoštanja, med njimi tudi predsednik občinskega komiteja za SLO in DS Drago Blagus.
B. Mugerle
m^fm,^'
Diverzanti so bili deležni močnega in ognjevitega odpora
KS Franca Leskoška-Luke Pesje
Utrdili bratske vezi
Oktobra lani sta krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke Pesje in Gripe iz občine Split podpisali listino o medsebojnem sodelovanju, ki temelji na izmenjavi obiskov krajanov, spoznavanju mest, običajev in navad.
Omenjeni dogovor so pričeli uresničevati pred dnevi, ko je 10-članska skupina predstavnikov družbeno-političnega in samoupravnega življenja krajevne skupnosti Gripe obiskala krajevno skupnost Pesje. Od 22. do 24. maja so si z zanimanjem ogledali zgodovinske in kulturne znamenitosti Titovega Velenja in
okolice, Rudnik lignita Velenje, bili so na vljudnostnem obisku pri predsednici občinske konference SZDL Velenje in položili venec k spomeniku padlim borcem v Pesju. V prostorih krajevne skupnosti Pesje so imeli gostje in gostitelji skupni sestanek, na katerem so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Gostje z Grip, ki so v času obiska prebivali na domovih krajanov Pe-sja in se pri njih tudi hranili, so na koncu obiska izrazili kar največje zadovoljstvo nad vsem kar so videli in doživeli.
B. Mugerle
Pokazali so aparature, od najstarejših do najsodobnejših — b. m.
SEKCCIJA RADIOKLUBA HINKO KOŠIR NA CSŠ — V času na ši-rokco odprtih vrat Centra srednjih šol v Titovem Velenju so med dru-gimii predstavitvami šolske in izvenšolske dejavnosti svoje delo prikazali tudi člani sekcije radiokluba Hinko Košir. Razstavili so aparate od majstarejšega do najsodobnejšega, na vseh pa so povsem samostojno \vzpostavljali zveze dijaki CSŠ sami. Tudi sicer radioklub Hinko .Koššir uspešno sodeluje s centrom, zlasti ko je treba izračunavati po-trebjne podatke z najrazličnejših tekmovanj.
so svojo nalogo zelo dobro opravili.
»Kljub mrazu je bilo med vsemi pripadniki enot teritorialne obrambe razpoloženje na višku, prav tako se je krepilo tovarištvo in medsebojno zaupanje. Tudi dom učnega centra za obrambno usposabljanje na Slemenu nam je nudil vse potrebno za nemoteno izvedbo načrtovanih nalog, še posebej z okusno hrano so bili vsi zadovoljni. Skratka, domov smo odšli z najlepšimi vtisi in bogatimi izkušnjami. Zdravstveno stanje je bilo zadovoljivo, razen nekaj žuljev, ki so posledica vojaških čevljev, ki jih pač nismo vajeni,« je ob koncu vaje povedal politični komisar enote Zdenko Brložnik. B. Mugerle
> *
- ' .i," : ■ . : , _
Vojake so spremljali veter, dež in celo sneg
Brigadirska akcija
Znova skromna udeležba
Pisali smo že o tem, da so člani Centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Velenje na svoji zadnji seji sprejeli sklep, da bodo pomagali članom smučarsko skakalnega kluba iz Titovega Velenja pri urejanju okolice nove 70-metrske skakalnice. Pet zaporednih sobot v tem in naslednjem mesecu naj bi vsi, ki radi sodelujejo na delovnih akcijah, konec tedna preživeli na delovišču pri velenjskem gradu.
Da je vse manj mladih pripravljenih družiti prijetno s koristnim na delovnih akcijah, se je pokazalo tudi tokrat. Tudi sklep, da se bodo zveznih akcij lahko udeležili le tisti, ki bodo delali na lokalnih akcijah, ni zaenkrat še nič zalegel. Tokrat se je zbralo namreč le 11 mladih. Pred štirinajstimi dnevi pa menda 26.
Mislili smo, da bomo o prvi lokalni delovni akciji, lahko več napisali kot pa smo. Hoteli smo vedeti, zakaj se mladi ne udeležujejo prostovoljnega dela, kaj je »narobe«, kakšne bi te morale biti,. . . Med redkimi udeleženci smo ob našem obisku našli bolj ali manj znane obraze, starejše brigadirje. Da naš trud ne bi bil zaman, smo za hip zmotili le dva
udeleženca sobotne akcije. Aleksandra Gorišek je osnovnošolka, za mladinsko prostovoljno delo pa jo je navdušil brat. »Pred tremi leti sem sodelovala na zvezni akciji Kozara in bilo mi je všeč. Pogrešala sem morda le malo več družabnih prireditev. Letos se žal ne bom mogla udeležiti nobene večje akcije. Na lokalnih pa bom seveda rada sodelovala. Z mojimi vrstniki in drugimi mladimi iz naše občine je pač tako, da se raje odločijo za počitniško delo, kjer so ob koncu tudi nagrajeni. Morda pa bodo malo več zanimanja vzbudili tako imenovani tabori.«
Miji Grobar je prišel v Titoto-vo Velenje pred petimi leti, zaposlen pa je na Reku, tozd Jamske gradnje. Nazadnje je sodeloval na zvezni akciji v Pirotu pred šestimi leti. »Prejšnja leta nisem imel možnosti, sedaj pa imam nekoliko težav na delovnem mestu. V našem tozdu je namreč za mladinske prostovoljne akcije kar veliko zanimanja. Delo seveda ne sme trpeti. Vzrok za slabo udeležbo na akcijah je, vsaj po moje, treba iskati v tem, da med mladimi ni prave povezanosti, slaba obveščenost, premalo družabnih prireditev, nenazadnje pa
Gostje z Grip skupaj z gostitelji, ki jim bodo jeseni vrnili obisk
Lovci iz Stare vasi so se izkazali
Uspela razstava Mi in
narava
V praznovanje letošnjega praznika Krajevne skupnosti Stara vas so se vključili tudi tamkajšnji lovci z organizacijo nadvse uspele razstave »Mi in narava«. Razstavo, odprta je bila 18. do 21. maja, si je ogledalo več kot tisoč obiskovalcev, posebej spodbudno pa je, da je bilo med obiskovalci tudi veliko predšolske in šolske mladine.
Lovci iz Stare vasi so na izredno nazoren in domiselen način prikazali življenje v naravi. Predstavljena je bila divjad, ki živi na naših slovenskih tleh. Med pripovedovanjem lovcev, ki so bili na razstavi, še posebej pa Staneta Mlinarja, pa so spoznali tudi osnovne naloge lovcev. Sicer pa je razstava prav gotovo vplivala na to, da se bo pri obiskovalcih
zmanjšala odtujenost od narave.
»Lepo in pohvalno!« je zapisal eden od obiskovalcev razstave. »Še naprej želim starovaškim lovcem dober pogled in še kakšno takšno razstavo!« Navdušeni so bili tudi otroci. Njihove tova-rišice so takole strnile njihove občutke in misli: »Z razstavo ste nam približali živali, ki jih le malokdaj vidimo v naravi, ali pa sploh ne!«, »Razstava je preču-dovitita!« in »Želeli bi, da bi takšne razstave še pripravili!«.
Razstava »Mi in narava«, ki so jo pripravili lovci iz Stare vasi, je resnično nadvse uspela.
Največ zaslug za njeno ureditev in organizacijo razstave pa imata Stane Mlinar in Tone Pečovnik.
J
Aleksandra Gorišek
je organiziranih tudi premalo lokalnih akcij. Sicer pa je meni brigadirsko življenje všeč, zato sem
Mijo Grobar
se odločil, da bom letos sodeloval na zvezni akciji v Titovi Mi-trovici.«
KS Stara vas
»Po poteh Bračičeve brigade«
Osnovna organizacija ZSMS Stara vas bo pripravila s sodelovanjem KO ZZB NOV in OO ZRVS to soboto, 30. maja, manifestacijo »Po poteh Bračičeve brigade«.
Na manifestaciji, ki sodi v okvir prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Stara vas, bodo sodelovale tri članske ekipe osnovnih organizacij ZSMS, ZZB NOV, ZRVS ter drugih organizacij in društev.
Zbor udeležencev manifestacije bo 30. maja ob 8. uri v prostorih Krajevne skupnosti Stara vas na Koroški cesti (ob zgradbi Vrtnarstva). Udeleženci manifestacije bodo najprej preverili znanje
o bojni poti XIII. SNOUB Mirko Bračič, sodelovali na »Uri zgodovine«, na kateri bodo Bra-čičevci obujali spomine na napad na velenjski Rudnik za 1. maj 1944, zatem pa opravili pohod od Plešivca do Jaška Škale (na delu poti, ki so jo prehodili Bračičevci med napadom na velenjski Rudnik). Rezultate manifestacije pa bodo razglasili ob 12.30 na Jašku Škale.
Prijave za udeležbo na manifestaciji »Po poteh Bračičeve brigade« sprejema osnovna organizacija ZSMS Stara vas Titovo Velenje, zadnje prijave pa bodo organizatorji sprejemali še soboto, 30. maja do 8. ure.
Spominske listine za Bračičevce
Krajani Stare vasi so se 1976. leta odločili, da bodo slavili svoj praznik 30. aprila, v spomin na napad borcev XIII. SNOUB Mirka Bračiča na okupatorjevo postojanko na velenjski Rudnik. Ob prvem prazniku so na Jašku Škale odkrili tudi spominsko obeležje, posebej slovesno pa so obeležili še 40-letnico tega pomembnega dogodka iz NOB. Odboru Bračičeve brigade pa je KK SZDL Stara vas dodelila bronasto priznanje OF.
V soboto, 30. maja, pa se bodo preživeli udeleženci napada na okupatorjevo postojanko na ve-
lenjski Rudnik spet zbrali v Titovem Velenju. V okviru manifestacije »Po poteh Bračičeve brigade« bodo najprej sodelovali na »Uri zgodovine«, na kateri bodo obujali spomine na dogodek izpred 43 let. Zatem pa jim bodo na priložnostni slovesnosti podelili predstavniki Krajevne skupnosti Stara vas in Rudnika lignita Velenje spominske listine.
Bračičevci pa bodo sodelovali tudi na zaključku sobotne manifestacije »Po poteh Bračičeve brigade« in na sprejemu novih članov v osnovno organizacijo ZSMS Stara vas.
' I fe
8. stran *
KULTURA
titovo velenje *
28. maja 1987
Doslej v zboru prepevalo kot 700 pevk
vec
Velenjski dekliški pevski zbor je dobil novo priznanje. Tokrat od vseh tistih obiskovalcev, ki so se zbrali v soboto na njihovem jubilejnem koncertu v prostorih glasbene šole v Titovem Velenju. Dvorana je bila polna, tako pa je vselej, kadar zapojejo velenjska dekleta in po vsaki zapeti pesmi, so gledalci dekleta skupaj z njunima dirigentoma Danico Supo-vec in Ivanom Marinom nagradili z dolgim ploskanjem. To priznanje pa je veljalo zboru tudi za vseh njegovih dosednajih 20 let in za njegove uspehe, ki so si jih dekleta pripele na različnih tekmovanjih. Teh pa je bilo veliko. Nadvse iskreno so gledalci zaploskali tudi ob koncu, ko so pevke zapele pesmi N'mau čez izaro in Zdravico. To pesem so skupaj z današnjim zborom zapele tudi pevke, ki so prepevale v zboru v minulih dveh desetletjih in so jih še posebej povabili na ta jubilejni koncert.
Bilo je šolsko leto 1966—67, ko se je iz takratnih štirih razredov gimnazije zbralo 54 pevk na prvi vaji.« S temi besedami je uradni napovedovalec začel predstavljati 20. letno petje dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Na občinski reviji v počastitev praznika OF leta 1967 se je zbor prvič predstavil. Njegova želja oziroma želja Ivana Marina po-
budnika ustanovitve zbora je seveda bila celovečerni koncert in 25. aprila 1968 so se dekleta že predstavila s celovečernim koncertom.
Dekliški pevski zbor pa ni bil le prvi tovrstni zbor v občini, ampak tudi prvi dekliški zbor v Sloveniji. Znani celjski glasbeni pedagog profesor Egon Kunej je, ko je prvič slišal njegovo petje, zapisal: »...od zbora lahko še mnogo pričakujemo«.
V tistem času, v letu 1968 je bila v Sloveniji tudi prva republiška revija mladinskih zborov. Na prvi in na vseh dosedanjih desetih je pel tudi velenjski dekliški zbor. Je edini v Sloveniji, ki je nastopil na vseh desetih revijah. In tako so si sledili nastopi: vsakoletni koncerti, srečanje mladih pevcev občine Velenje in seveda vsako drugo leto republiška revija v Zagorju. Dekleta so pele tudi v krajevnih skupnostih, in še marsikje drugod. 5. junija 1971 so dobile prvo priznanje za njihovo kakovostno petje. Na celjskem festivalu so prejele srebrno plaketo. Čez dve leti so si znova pripele to odličje, leta 1979 in 1983 pa zlato. V mednarodnem razredu je bil zbor leta 1983 srebrn, 1985 pa zlat z najvišjo oceno med vsemi jugoslovanskimi zbori. Izredno priznanje je zbor dosegel tudi na lanskem ev-
Ob jubileju številna priznanja
ropskem festivalu v Belgiji, saj je v hudi konkurenci osvojil prvo nagrado.
V	dosedanjih dveh desetletjih je v zboru prepevalo več kot 700 pevk. V tem obdobju je imel več kot 400 najrazličnejših nastopov, od tega pa kar 92 celovečernih koncertov. Naučil se je več kot 300 pesmi. Na vseh nastopih zbora je nastopilo 1636 pevk. Pa še v nečem je pomembno poslanstvo zbora. Že leta 1973 je našo pesem ponesel tudi v tujino, ko je prvič zapel v Esslingenu in s tem začel tkati bogate stike s tem partnerskim mestom.
V	vitrinah zbora, ki je začel svojo bogato pot kot gimnazijski zbor, je danes poleg že omenjenih priznanj in nagrad, tudi Ka-juhova nagrada, Napotnikova plaketa in srebrni grb občine Velenje. Na jubilejnem koncertu in to na samem začetku, je ob jubileju spregovoril direktor Centra srednjih šol Peter Robida, poudaril pomen kulturnega poslanstva zbora, mu čestital za vse dosedanje uspehe in seveda zaželel zboru, da bi obiral bogate sado-,ve tudi v prihodnje, ali najprej do srebrnega jubileja, ko naj bi zbor, takšna je tudi njegova želja, svoje bogato delo predstavil v posebni knjižici. Na koncu jubilejnega koncerta so s šopki čestitali dirigentoma Danici Supo-
Zbor ob jubileju
vec in Ivanu Marinu za uspešno vodenje zbora, za odličen program in pevkam za odlično petje še mnogi, med njimi tudi novo ustanovljeni fantovski zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Bojan Glavač, ki je bil že takrat ravnatelj gimnazije (del sedanjega CSŠ), ko je zbor nastajal, pa je v imenu kolektiva zboru podaril resnično domiselno darilo — povečano razglednico Titovega Velenja iz leta 1907, ki jo je napisal takrat naš rojak pedagog Gustav Šilih.
Zboru tudi mi vnaprej želimo veliko dobrega petja. (s. Vovk)
S skupščino sklenili uspešno sezono
Prejšnje dni so na svoji letni skupščini ocenjevali lastno delo prizadevni člani fo-tokluba Zrno. Ocenili so, da je bila pretekla sezona izredno uspešna, saj so si izborili vrsto priznanj v slovenskem prostoru, zagotovili pa so si tudi dovolj sredstev za opremo barvnega laboratorija. Njihova usmeritev, da posvečajo skrb mladim avtorjem, se je pokazala za povsem pravilno. Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo, se zahvalili dosedanjemu predsedniku Stanetu Jeršiču za
njegov prispevek pri vodenju kluba in skrbno pedagoško delo ter za novega predsednika imenovali Vlada Vrbiča.
Na skupščini so se dogovorili tudi za naloge, ki jih morajo opraviti v letošnjem letu, in rned katerimi je najpomembnejša foto treh dežel ki bo v Titovem Velenju.
Člani fotokluba Zrno pa so se predstavili tudi v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik. Tu, v galeriji, je v teh dneh odprta razstava nekaterih njihovih najboljših del iz preteklega leta.
Okupacija Kozmosa
Od 15. do 22. maja je v Stiskami svoja dela razstavljal Igor Ko-privnikar-Biggl, naš rojak. Tudi s to postavitvijo stiskama nadaljuje »politiko« predstavljanja domačih tako ali drugače neuveljavljenih avtorjev. Koprivnikar se je rodil leta 1956 v Velenju, kjer je končal tudi šole. Danes živi v Titovem Velenju in Ljubljani. Slika 8 let, ukvarja pa se tudi z glasbo — igra ustne harmonike, kitaro, poje, komponira in piše tekste. Česar ne more izraziti z glasbo, stori s slikanjem — in obratno. Zgodi se mu, da naredi sliko na izdelano glasbeno temo, drugič pa, zazrt v lastno olje, zloži uglasbeno pesem. Vodi skupino MACHE, ki je leta 1986 izdala samostojno kaseto Novi rod v produkciji »Minimal laboratorij« Maria Marzidovška. Prakti-cira multimedijsko predstavljanje lastne glasbene in likovne ustvarjalnosti. Ob razstavi v Stiskami se je z njim pogovarjal Va-ne Gošnik.
H	Slike ki jih razstavljaš,
prihajajo, pesniško rečeno, z nekega drugega sveta: ko se jim prepustim, se počutim majhnega in nepomembnega, moj svet preneha biti edini svet. . .
Biggl: Razstava je pravzaprav retro prikaz ustvarjanja od 1980. do 1987. leta. Opus jasno kaže na mojo koz-mično preokupacijo, saj slikam svet nadrealne stvarnosti, v katerem prvo violino igrajo grožnja, apokalipsa, (atomsko) uničenje sveta. Slike kažejo prevladujočo filozofijo življenja današnjih zemljanov — Zemljanov, ki težijo k lastnemu propadu. Ponujam apokaliptično vizijo prihodnosti. □	Ustavil sem se ob sli-
ki, ki nosi naslov »Konec krščanske kulture«. Hitro se da razu-
meti njeno sporočilo, pa te vendar vprašam: menda ja ne misliš resno napovedovati konca krščanstva oziroma krščanske kulture?
Biggl: Na tej sliki je katedrala Sv. Petra v Rimu kot edini ostanek civilizacije. Večina Zemljanov se ima za kristjane, ki želijo ohraniti svet, toda grozijo tudi z apokalipso. Ni dvoma, da življenje po življenju obstaja in da je v vsakem človeku programiran instinkt po samouničenju, to je že dokazano. Znanost tega sicer še vedno noče priznati, je pa bilo dokazano že na začetku tega stoletja. Omenjena slika kaže, da so meje med verjetnim in neverjetnim (že) izginile, da jih enostavno več ni. Propad krščanstva torej enačim s propadom civilizacije.
n	Si veren?
Biggl: Ne, nikakor! Mislim pa, da je človeštvo spet prišlo v svoje »bolno« obdobje. Obstaja resna nevarnost, da naredimo največjo
neumnost. Zal mi je, da nisem mogel razstaviti svoje zadnje velike slike (se še suši): na njej sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov, ki se smeji-ta, za njima pa apokaliptična eksplozija. Držita se, kot bi bila na vaški veselici, kot da se za njima dogaja prijazna in zanimiva igrica.
S	Ampak od kod tako
črno gledanje na svet?
Biggl: Ves čas tako razmišljam o tem. Prepričan sem, da je svet na poti v propad. S slikami želim opozarjati, da je potrebno usodo vzeti v svoje roke in uporabiti zdrav razum.
□	Ampak od slikanja tu-
di živiš! Dobro ali slabo?
Biggl: Časi so taki, da je boj za preživetje težak. Zaradi politike in zmede med ljudmi in narodi. Ljudje in celo človeštvo je v bistvu pokvarjeno.
H	Želiš pa ljudi s svojim
delom spremeniti!
Biggl: Ma kje pa! Z delom jih ne moreš. Kvečjemu jih lahko pripraviš do razmišljanja, do tega, da vzamejo zdrav razum v roke. Slikal bom še naprej, to bom vedno delal, čeprav se ukvarjam še z drugimi rečmi. Tako pripravljam na primer scenarij za celovečerni film. Obstajajo možnosti, da ga sprejme Viba film ...
H	Kakšen scenarij, to ni
enostavno ...
Biggl: O seveda, toda žanr je znanstveno fantastičen. Govori o treh mladih fantih, ki grožnjo svetovne morije-spreobrnejo v mir in povsem nov način življenja. Svet, ki je pred propadom ti ljudje s pomočjo prišleca
iz vesolja, ime mu je »On«, spremenijo v svet odrekanja sovraštvu in svet življenja z žarom. Posneta je že naslovna pesem.
□	Denar, slava, to ni motiv tvojega dela?
Biggl: Ne! Želim vplivati na ljudi, na gledalce. Zdi se mi, da je moja dolžnost, ljudem sporočati svoje misli. Če so ljudje podli in sovražni, potem je edina razlaga ta, da ne vedo kaj delajo. Sovraštvo dela ljudi nore. Vem pa tudi to, da zakonike delajo danes ljudje, ki jih nihče ne pozna. Prava zakonodajna telesa, skupščine, si niti ne upajo več predlagati spreminjanje zakonov, tako da izvršna in sodna oblast opravljata moralni nadzor na samim sabo.
□	Ti pa s slikami nad človeškimi dušami!
Biggl: Z njimi prikazujem slabe strani človeških duš in posledice razmišljanj in delovanja ljudi, kar bo čez čas pripeljalo do katastrofe. V katastrofo pa verjamem, zdi se mi nujna.
B	In zakaj potem delaš
kar delaš?
Biggl: Verjamem v Novi rod potem. Rod, ki bo znal pravilno živeti, živeti ubrano in v skladu z naravo. Mislim, da bo približno 100 milijonov ljudi preživelo jedrsko katastrofo, toda potem bodo morali živeti popolnoma drugače, po drugačnih družbenih normah kot danes — te nas bodo pripeljale v katastrofo.
□	Boš ti med temi 100 milijoni?
Biggl: Ne vem! Glede na svoje sanje, bom kmalu med pokojnimi.
Podelili posebne pohvale
Za osemletno zvesto branje
Odbor za Kajuhovo bralno značko pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je organiziral pred dnevi v Domu kulture v Titovem Velenju prireditev za bralne značkarje osmega razreda. Na njej so 210 učencem, ki so osvojili vseh osem Kajuhovih bralnih značk, podelili posebne pohvale in se jim zahvalili za zvesto prebiranje dobrih mladinskih knjig.
Tudi tokrat je pozdravila prisotne Milica Dolejši, članica odbora Kajuhovih bralnih značk, ki je takole dejala: »Zbrali smo se z namenom, da vam, najbolj zvestim mladim bralcem, izkažemo posebno pozornost, se vam zahvalimo za dolgoletno branje dobrih knjig in izrazimo naše zaupanje in pričakovanje, da boste v prihodnosti ostali zvesti dobri literaturi. Če bo tako, dragi mladi Kajuhovci, boste najlepše nagradili svoje mentorje, duhovno bogatili sebe in nadaljevali tradicijo bralne značke, ki se je rodila ob spoznanju, da je mladim po-
DPM Škale
Jurjevanje na Ljubeli
Društvo prijateljev mladine Škale bo pripravilo tudi letos zanimivo prireditev — Jurjevanje. Prvotno so jo nameravali organizirati že to nedeljo, pa so jo zaradi mrzlega vremena preložili na soboto 30. maja. Vabijo otroke, da pridejo ob 15. uri na Ljubelo, kjer bodo prav gotovo preživeli čudovito popoldne.
trebno ponuditi neobvezno kvalitetno čtivo in jim tako pokazati pot do dobre knjige. Vse več je bilo namreč mladih nadebudne-žev, ki jih je zvabila poceni literarna plaža in tako ogrozila njihovo kulturno raven in značajske poteze. Tudi današnje stanje na bralnem področju najbrž ni nič manj žalostno kot pred desetletji, saj nas kič in strip pozdravljata in vabita z najbližnjih polic manjših trgovin — in prižgan televizor skoraj v slehernem stanovanju zabava zveste gledalce z napetimi, grozljivimi filmi in nadaljevankami . ..«
Zahvalila se je prizadevnim mentorjem ter občinski kulturni in izobraževalni skupnosti.
Prireditev pa sta z deklamaci-jami, petjem in igranjem obogatila celjska gledališka igralca Ljerka Belak in Bogomir Veras ob spremljavi pianista Edvarda Goršiča.
(mz)
V četrtek, petek, soboto, 28., 29., in 30. maja, se bodo od 9. ure dopoldan do 2. ure zjutraj, ob 30. srečanju gledaliških skupin Slovenije v Stiskami zvrstili naslednji dogodki: videoposnet-ki srečanja, likovna razstava, dve gledališki predstavi, priložnostni kulturni program, pogovori, srečanja in okrogle mize kulturnih delavcev in ostalih občanov. Gostinske usluge.
6. junija pričakujejo Draga Mlinarca.
1 1	M	M	M	M	1 1	1	I	1 I
redni kino velenje
Četrtek, 28. 5. ob 18. in 20. uri
Petek, 29. 5. ob 18. in 20. uri ČRNI MESEC — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Tommy Lee Jones
Sobota in nedelja, 30., 31. 5. ob 16., 18. in 20. uri COBRA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Sylvester Stallone Sobota 30. 5. ob 10. uri
OTROŠKA MATINEJA - ZADNJA V TEM ŠOLSKEM LETU -ZVEZDICA ZASPANKA - domači.
Ponedeljek, 1. 6. ob 10., 18. in 20. uri IDIOTSKA NOČ - ameriški, komedija. V. gl. vi.: Griffin Dunne
Torek, 2. 6. ob 18. in 20. uri SREČNA NOVA '49 — jugoslovanski. ZMAGOVALEC PULJA '86.
Sreda, 3. 6. ob 18. in 20. uri COBRA — ameriški, kriminalka. Sreda, 3. 6. ob 10. uri POKVARJENA POLICAJA - francoski, kriminalka. V gl. vi.: Philipe Noiret
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 28. 5. ob 20. uri COBRA - ameriški, akcijski, kriminalka. V gl. vi.: Sylvester Stallone Popularni Rocky, Rambo, tokrat v vlogi neustrašnega policaja, ki ga pokličejo na pomoč le, ko ni več druge rešitve.
Nedelja, 31. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ZVEZDICA ZASPANKA
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 1. 6. ob 20. uri SREČNO NOVO '49 - jugoslovanski V gl. vi.: Svetozar Cvetkovič LANSKOLETNI PULJSKI ZMAGOVALEC.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 30. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA ZVEZDICA ZASPANKA - domači.
Sobota, 30. 5. ob 18. uri DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN - angleški, komedija.
Nedelja, 31. 5. ob 18. in 20. uri ČRNI MESEC - ameriški, akcijski. Ponedeljek, 1. 6. ob 18. in 20. uri COBRA — ameriški, kriminalka. Sreda, 3. 6. ob 20. uri IDIOTSKA NOČ - ameriški, komedija.
RESTAVRACIJA MERX GORICA
Petek, 29. 5. ob 20. uri COBRA — ameriški, kriminalka. ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 29. 5. ob 20. uri DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN - angleški, komedija.
Torek, 2. 6. ob 20. uri COBRA — ameriški, kriminalka.
Nedelja, 31. 5. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA - ZVEZDICA
ZASPANKA
NOvo: Letni kino pri restavraciji Jezero, sreda, 3. junija ob 21.oo film COBRA.
28. maja 1987
★ titovo velenje
ŠPORT
nas cas*stran9
Občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite
Pokazali zelo dobro
znanje
Na parkirišču pred Gorenjevo temeljno organizacijo Keramika v vasi Gorenje je bilo v soboto dopoldne nadvse živahno. Na občinskem tekmovanju so namreč merile svoje moči gasilske ekipe civilne zaščite.
Letos je na njem sodelovalo 26 ekip iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in združeni odredi oziroma 400 občanov. Svoje znanje in spretnosti pa so merili v dveh kategorijah.
Med delovnimi organizacijami je v vaji hidrant zmagala ekipa šoštanjskih termoelektrarn pred Rekom in Vegradom. Pri krajev-
nih skupnostih pa so se najbolje odrezali tekmovalci iz Stare vasi, druga je bila moška desetina Šentilja, tretja pa ekipa Cirkovc. V tekmovanju z motornimi bri-zgalnami je med združenimi odredi slavil združeni odred civilne zaščite Šoštanj pred Velenjem in Pesjem, pri delovnih organizacijah sta nastopili v tej disciplini le dve. Boljši so bili tekmovalci tovarne usnja Šoštanj pred DO Gorenje. Med krajevnimi skupnostmi pa so z motorno brizgalno delali najhitreje tekmovalci iz Lokovice, druga je bila ekipa krajevne skupnosti Gaberke, tretja pa moška desetina
JJdUlid ggg
l| , H B 9 ■ I
Jfc
Nastopilo je 26 ekip
Šaleka. Na republiškem tekmovanju gasilskih enot civilne zaščite bodo našo občino zastopale tiste desetine, ki so na sobotnem tekmovanju zbrale 90 odstotkov možnih točk.
Naj zapišemo še, da je tekmo-
vanje odlično izvedlo gasilsko društvo Paška vas, po besedah organizatorjev — občinske gasilske zveze Velenje in občinskega štaba civilne zaščite — pa so nastopajoči pokazali tako dobro znanje kot še nikoli doslej.
Ekipa Šoštanja. Je tretje mesto uspeh aii neuspeh?
Zasedli tretje mesto
Z zmago v zadnjem kolu slovenske rokometne lige so se Šo-štanjičani uvrstili na tretje mesto. Slabe igre v zadnjih kolih in iz-gubai možnosti za naslov republiškega prvaka so bile vzrok, da se v Rdeči dvorani ni zbralo niti sto gledalcev. V prvem deluje kazalo, da bodo rokometaši Šoštanja znova razočarali, saj so gostje iz
Tržiča nekajkrat vodili, rezultat ob odmoru pa je bil 14:14. Domačini so se razigrali v drugem polčasu in na koncu visoko premagali ekipo Peka z 31:22.
Igrali so Gradiščnik, Lesjak 4, Štrigl 6, Žolger 6, Požun 3, Pla-skan 3, Ramšak 4, Medved, Ča-ter 3, Dreml 2 in Vajdl.
Rudar: Železničar 1:1
Nogometaši Rudarja so na nedeljskem srečanju z mariborskim Železničarjem, ki se krčevito bori za obstanek v slovenski nogometni ligi iztržili le točko. Rezultat je bil 1:1. Pred odmorom so gostje povedli, takoj po njem pa je Fadil izkoristil lepo podajo hitrega Šmita in tako postavil končni rezultat. Vsekakor je bilo srečanje dinamično in polno lepih akcij na obeh straneh. Domačini so v 20. minuti zastreljali tudi enajstme-
trovko, gostje so vodilni zadetek dosegli po hudi napaki domačega vratarja, ki pa se je kasneje izkazal z nekaj izrednimi obrambami.
Bil je to zelo zanimiv nogometni dogodek, nerazumljivo pa je, zakaj so bili domači nogometaši tako živčni. V prihodnjem kolu bodo igralci Rudarja gostovali v Ljubljani pri istoimenskem moštvu, s katerim se borijo za mesto pri vrhu lestvice.
ERA Šmartno: Partizan 1:2
Nogometaši ERE Šmartnega so povsem nepričakovano izgubili prvenstveno srečanje s Partizanom iz Žalca na domačem igrišču in s tem verjetno tudi vse možnosti za napredovanje v slovensko nogometno ligo. Gostitelji so prikazali eno najslabših iger doslej. V prvem polčasu so z zadetkom Druškoviča sicer povedli, že v 67. minuti pa so gostje vodili z 2:1 in tak rezultat je bil tudi ob koncu srečanja. Po 20. kolu sedaj vodi Steklar s 30 točkami, Šmartno in Nafta pa si s tremi točkami zaostanka, delita drugo mesto.
Koper:Elkroj 3:0
Nogometaši Elkroja so v Kopru izgubili z 0:3, z dobrimi dosežki v prejšnjih kolih pa so si že zagotovili obstanek v slovenski nogometni ligi. Gostitelji so tokrat zaigrali sproščeno in domiselno in že v 19. minuti vodili z 2:0, tretji zadetek pa so dosegli takoj po odmoru. Nogometaši Kopra so bili boljši in bi ob večji spretnosti lahko zmagali še z višjim rezultatom. Igralci Elkroja bodo v nedeljo znova gostovali, tokrat pri ekipi Ingrad-Kladivar v Celju.
Mladinke zmagale v Karlovcu
Mladinke velenjskega rokometnega kluba so v soboto sodelovale na tradicionalnem turnirju za pokal mladosti v Karlovcu. Poleg njih so nastopile še mladinke Zagrebške Lokomotive, Je-dinstva iz Tuzle in domačega Dubov-ca. Velenjske mladinke so z dobro in zavzeto igro premagale vse nasprotnice in osvojile prvo mesto. Za najboljšo vratarko na turnirju so razglasili Velenjčanko Petkovo, velenjske mladinke pa so se domov vrnile tudi s pokalom za najbolj športno igro.
Še rezultati: Velenje :Jedinstvo 13:9, Velenje :Dubovac 11:8, Velenje :Lokomotiva 11:9.
Trhle veje so bile tokrat resnično trhle
»Prav je, da čimbolje povežemo teorijo s prakso. Tudi z medsebojnimi srečanji...« Tako so si dejali nekateri telesnokulturni pedagogi iz Šoštanja, pa tudi iz Titovega Velenja in se pred 11 le-,ti dogovorili za medsebojna srečanja s profesorji fakultete za telesno kulturo v Ljubljani.
Dobijo se dvakrat na leto, izmenoma v Ljubljani, oziroma
Šoštanju. Prejšnji teden so se zbrali v Ljubljani na že 22. srečanju.
Med sabo odigrajo nogometno tekmo, tudi tokrat so jo. Čeprav rezultat ni pomemben, ga vendarle zapišimo. Boljši so bili gostitelji, saj so zmagali s 3:1. Zanje so igrali tudi nekateri doktorji, med njimi Mik Pavlovič, no, pa tudi šoštanjska ekipa, ki nosi
8 adrf\iirwafi
naslov Trhle veje, ni bila brez doktorjev. Okrepil jo je šoštanj-ski rojak doktor Beno Lukman. Pa žal ni pomagalo. Kot smo zapisali, še bolj pomembno je srečanje oziroma pogovor, ki sledi tekmi, saj med takšnim pogovorom izmenjajo marsikatero pametno. Da je bil tudi letošnji na visoki ravni, dokazuje tudi navzočnost same dekanke te fakultete.
T*?:-!""' 'T J
t3Qi
i
Tenis - za konec še dve zmagi
Igralci Šaleškega teniškega kluba so v soboto in nedeljo sklenili tekmovanje v prvi slovenski ligi in to z dvema zmagama. V soboto je na igriščih ob Jezeru gostovala ekipa Ptuja, domačini pa so prepričljivo zmagali s 6:3. Po igrah posameznikov je kazalo na še ugodnejši izzid, saj so Velenjča-ni vodili s 5:1, zatem pa igre dvojic izgubili z 1:2.
V nedeljo so velenjski igralci gostovali v Medvodah in tesno, vendar zasluženo zmagali s 5:4. Za razliko od srečanja v soboto na domačem igrišču, so tokrat zmago zagotovile igre dvojic, ki so jih Velenjčani dobili z 2:1, pri posameznikih pa je bil rezultat 3:3. V Medvodah je srečanje trajalo kar sedem ur, saj so igrali samo na treh igriščih, kar je za takšen sistem tekmovanja očitno premalo.
Zlatorog: Elektra 46:85
Kadeti Elektre so visoko zmagali tudi v drugem kolu, saj so na gostovanju v Laškem premagali domači Zlatorog kar s 85:46. V prvem polčasu, rezultat je bil 36:29 za goste, je bilo srečanje še enakovredno, v nadaljevanju pa so šoštanjski košarkarji zaigrali kot prerojeni in drugi polčas dobili z 49:17. Najboljši je bil Kastelec, ki je dosegel 31 točk, igrali pa so še Aljaž II, Miletič, D. Jevšnik 4, Rehar, Ga-golič, Zaje, Gregorič 12, Previšič 2, Hudournik 14, B. Jevšnik 4 in Bogataj 7.
Atletika
Množična udeležba
Na atletskem pionirskem pokalu Slovenije, ki je bil obenem tudi občinsko prvenstvo za učence in učenke 7. in 8. razredov osnovnih šol, so zabele-
Rekreacijski center Trebeliško
V nedeljo sreča, šport in razvedrilo
V	nedeljo bo na Trebeliškem zanimiva športno-rekreativna in zabavna prireditev, na kateri boste s kančkom sreče lahko bogatejši za Zastavo 128, ali še za marsikaj. Preden o tej prireditvi podrobneje spregovorimo, naj povemo še, da je center na Trebeliškem sicer zelo dobro obiskan, zaradi težkih gospodarskih in drugih razmer pa so bili pri avto-mo-to društvu Titovo Velenje prisiljeni skrčiti letošnji program. Tako bo nedeljska prireditev v moto-crossu letos edina, tekmovanja ob občinskem prazniku pa letos ne bo.
V	nedeljo, 31. maja, se bo torej ob 14. uri pričelo tekmovanje za državno prvenstvo v moto-crossu v razredu do 125 ccm. To bo prvo letošnje tekmovanje, zanj se je prijavilo 45 tekmovalcev, zato jih bodo po uradnem treningu morali izločiti 15, saj jih lahko nastopi le 30. Trening se bo pričel ob 10. uri, ob tekmovanju pa bodo organizatorji poskrbeli za vrsto drugih zanimivih prireditev, na katerih se bodo predstavili člani velenjskega aero kluba, zmajarskega kluba, na vrsti bo
tudi eksibicijska vožnja motorjev s prikolicami, vse skupaj pa bodo popestrili še člani kulturno-umetniškega društva Škale s plesno skupino in harmonikarji.
Ob tekmovanju za državno prvenstvo v moto-crossu bo višek nedeljske prireditve tudi blagovna loterija. Srečke zanjo so že v prodaji, veljajo pa tudi za vstopnico. Nagrade so lepe. To je Zastava 128, motorna kolesa BT-50, moška, ženska in otroška dirkalna kolesa, dopust na Komatih za 3 osebe, potovanje na Češko in podobno. Prireditelji so posebej poskrbeli za prometno varnost. Vožnja bo enosmerna, vozila pa bodo ustavljali šele na parkiriščih, dokler seveda ne bodo zapolnjena. Zato si želijo, da bi bližnji obiskovalci prišli prej in peš, nekaj rekreacije namreč tudi ne škodi. Poskrbeli so tudi za avtobusne prevoze. Avtobusi bodo vozili od 13. ure dalje iz Titovega Velenja po krožni progi. Kakorkoli že, v nedeljo bo na Trebeliškem za vsakogar nekaj, od športnih užitkov, do zabave in razvedrila, za srečneže pa veliko lenih dobitkov.
žili množično udeležbo in obenem nekaj dobrih dosežkov.
Rezultati: pionirji — 100 m: 1. Vr-hovnik (GŠ), 2. Bezjak (MPT), 3. Kastelec (W); 300 m: 1. Seme (W), 2. Kodrum (BM), 3. Razbornik (MPT); 1.000 m: 1. Gašper Suhadolnik (BM), 2. Kopitar (AA) 3. Barborič (GŠ); 4 x 100 m: 1. OS Gustava Šiliha, 2. OŠ Antona Aškerca, 3. OŠ Mihe Pin-tarja-Toleda; višina: I. Novak (GŠ), 2. Podpečan (GŠ), 3. Jevšnik (VV); daljina: 1. Topler, 2. Zep (oba GS), 3. Šonc (MPT); krogla: I. Krejan (GŠ), 2. Lah (W), 3. Jelen (AA)-žogica: 1. Meža (AA), 2. Rozman (GS), 3. Aljaž (V\Q; ekipni vrstni red: 1. OŠ Gustava Šiliha, 2. OŠ Antona Aškerca, 3. OŠ Veljka Vlahoviča itd. Po veljavnih atletskih tablicah je najboljši rezultat dosegla štafeta 4 x 100 metrov osnovne šole Gustava Šiliha, drugega Andrej Meža (AA) v metu žogice in tretjega Fredi Krejan (GŠ) v suvanju krogle.
Pionirke: 100 m: I. Borovnik (W), 2. Tajnik (MPT), 3. Rednak (KDK); 300 m: 1. Rant (BM), 2. Ravnjak (BR), 3. Hren (VV); 600 m: 1. Mraz (BM), 2. Rener (VV), 3. Goršek (BR); 4 x 100 m: 1. OŠ Veljka Vlahoviča 2. OŠ Mihe Pintarja Toleda, 3. OŠ Bratov Mravljakov; višina: 1. Brišnik (W), 2. Jeromel, 3. Srt (obe MPT); daljina: 1. Sojč (GŠ), 2. Slemenšek, 3. Pintarič (obe VV); krogla: I. Kases-nik (AA), 2. Rakarič (MPT), 3. Škru-ba (AA); žogica: 1. Vilič, 2. Stimulak (obe AA), 3. Lipnik (MPT); ekipni vrstni red: 1. OS Veljka Vlahoviča, 2. OŠ Mihe Pintarja — Toleda, 3. OŠ Bratov Mravljakov itd. Tudi pri pionirkah je najboljši rezultat dosegla štafeta 4 x 100 metrov (W), drugega Klavdija Vilič (W) v metu žogice in tretjega Natalija Mraz (BM) v teku na 600 metrov.
Pretd začetkom srečanja v malem nogometu tudi obvezen spominski posnetek (vos)
Radioklub Hinko Košir Titovo Velenje
Vrsta lepih zmag
Na regijskem tekmovanju mladih tehnikov v Slovenski Bistrici sta bila zelo uspešna tudi člana velenjskega radiokluba. V lovu na lisico je zmagal Miro Škorjanc, drugi pa je bil Igor Mohor, oba učenca osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda.
Na republiškem tekmovanju, bilo je predvčerajšnjim v Krškem, je bil uspešnejši Igor Mohor, ki je v lovu na lisico osvojil prvo mesto.
(b. m.)
ZŠAM Mozirje
Sklepni del v Savinjskem
gaju
Konec tedna se bodo v vseh občinah celjske regije zvrstila športna tekmovanja in družabne igre zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, sklepni del »športno-družabnih srečanj članov združenj šoferjev in avtomehanikov celjske regije« pa bo na vrsti v nedeljo 31. maja, na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju. Prireditev se bo pričela ob 15. uri. Na njej bodo razglasili rezultate športnih in rekreativnih tekmovanj iz prejšnjih dveh dni, celotno prireditev pa so si tokratni organizatorji zamislili nekoliko drugače, kot prejšnja leta. Želijo zagotpviti množičnost in družabnost, česar, doslej največkrat
ni bito, saj so bila posamezna športna tekmovanja v različnih časovnih obdobjih. Vse skupaj organizatorji že namenjajo spletu prireditev pred 13. julijem, dnevom šoferjev.
Za dosežke na športnem področju bodo najboljši prejeli lepe nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije, lepe nagrade pa si bodo lahko prislužili tudi vsi prisotni na družabnem in družinskem srečanju. Prireditelji namreč tokrat niso pozabili na najmlajše in partnerje vseh članov združenj šoferjev in avtomehanikov.
Jože Miklavc
Tenis
Množično ob Jezeru
Šaleški teniški klub bo v soboto in nedeljo na igriščih ob Jezeru pripravil tekmovanje za slovenski teniški pokal za pionirje in pionirke od 12 do 14 let. Tekmovanje bo trajalo v soboto in nedeljo ves dan, prireditelji pa ob igrišča vabijo vse ljubitelje tenisa, predvsem pa mladino.
Letna kopalna sezona
Za začetek trim plavanje
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v soboto, 30. maja, ob začetku letne kopalne sezone na velenjskem bazenu pripravila trim plavanje za vse občane, vstop bo seveda brezplačen. Otroci do 12 let in starejši nad 50 let morajo preplavati vsaj 50, ostali pa najmanj 100 metrov. Vsi, ki bodo uspešno opravili nalogo bodo prejeli značko, v primeru slabega vremena pa bo akcija preložena.
Smučarski klub Velenje
V soboto letna konferenca
Člani smučarskega kluba Velenje se bodo v soboto zbrali na volilno-programski konferenci, ki jo bodo tokrat pripravili v planinskem domu v Logarski dolini. Avtobus bo izpred Rdeče dvorane odpeljal ob 7. uri.
Še enkrat:
Nova pridobitev na Trebeliškem
Zaradi nekaterih nejasnosti objavljamo popravek k članku »Nova pridobitev na Trebeliškem«, objavljenem v Našem času 21. maja in sicer: »Pred sedmimi leti so prostor za balinišče od AMD dobili velenjski bali-narji in na njem zgradili balinarsko igrišče. Leto dni kasneje so velenjski balinarji ustanovili Šaleško območno balinarsko zvezo in takrat na novo ustanovljenemu balinarskemu klubu Trebeliško dali omenjeno balinišče v upravljanje. Prav tako so velenjski balinarji zgradili osrednje šti-ristezno balinišče ob zimskem bazenu.« (b. m.)
10. stran
RAZPISI, OBJAVE
titovo velenje -k
28. maja 1987
titovo velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD MALOPRODAJA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
VODENJE POSLOVNE ENOTE SODOBNA OPREMA
Kandidati morajo poleg splošnih — z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo višje šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih
—	smisel za vodenje in organiziranje ter delo z ljudmi
Poskusni rok je 60 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje 8 dni po objavi na naslov: DO »ERA« Titovo Velenje - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD Maloprodaja — Titovo Velenje, Prešernova 10.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 14 dneh po končanem roku objave.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
Vse zainteresirane obveščamo, da bomo v šolskem letu
1987/88 poleg izobraževanja, ki ga narekujejo zakonski predpisi, sodelovanja z izobraževalnimi službami OZD ter družbenega
izobraževanja organizirali še naslednje izobraževalne oblike:
1.	OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - za 7 in 8 razred
2.	Skrajšani program VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA v cestnoprometni usmeritvi — smer VOZNIK (pogoji za vpis: najmanj 6 razredov OŠ in zdravstvena sposobnost za opravljanje del in nalog voznik)
3.	2., 3. in 4. razred VIP POSLOVNO-FINANČNA DEJAVNOST V ekonomski usmeritvi — smeri izobraževanja POSLOVNI MANIPULANT (2. razr.) in EKONOMSKI TEHNIK
4.	TEČAJI TUJIH JEZIKOV (nemiki in angleiki). Poleg osnovnih tečajev bomo organizirali tudi nadaljevalne-prila-gojene predhodnim znanjem potencialnih udeležencev.
5.	TEČAJE SLOVENSKEGA JEZIKA za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ
6.	TEČAJE ZA SKLADIŠČNE DELAVCE
7.	TEČAJ STROJNEGA PLETENJA
8.	TEČAJE ROČNIH DEL (ročno pletenje, vezenje, makra-me)
9.	TEČAJE STROJEPISJA
10.	ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE ŠIVANJA IN KROJENJA
11.	GOSPODINJSKE (KUHARSKE) TEČAJE in
12.	DRUGE TEČAJE, za katere bodo občani sami izrazili primerno velik interes
Na osnovi naročila KO za usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa pri KDD SOb Velenje pa bomo informativno evidentirali tudi interes občanov in OZD za naslednje smeri IZOBRAŽEVANJA OB DELU:
1.	EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK in
2.	UPRAVNI TEHNIK, ki sta V. st. zahtevnosti - šolanje traja 4 leta ter
3.	ADMINISTRATOR in
4.	LESAR ŠIROKEGA PROFILA, ki sta IV. st. zahtevnosti -šolanje traja 3. leta.
Pogoj za vpis v navedene smeri je končana osnovna šola, skrajšani program usmerjenega izobraževanja ali šola po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.
Ugotavljali bomo tudi interes za vpis v
5.	NADALJEVALNI program za smer TRGOVINSKI POSLOVODJA, ki je V. stopnje zahtevnosti — šolanje traja 2 leti. V program se lahko vpiše kdor je končal šolo za prodajalce po prejšnjem programu oz. program poslovno-finan-čna in trgovinska dejavnost smer prodajalec in ima dve leti delovnih izkušenj pri prodaji blaga.
Izobraževanje za navedene smeri bomo organizirali v sodelovanju z ustreznimi matičnimi šolami v primeru, če bo ugotovljen dovolj velik interes in če bodo to odobrili pristojni organi v občini Velenje in organi ustreznih PIS.
Prijave oz. izražanje interesa za izobraževanje ob delu bomo sprejemali do 20. 8. 1987, za vse ostale izobraževalne oblike pa do 0. 0. 1087, in sicer vsak dan — razen sobote od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure.
Naš naslov: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE, Titovo Velenje, Titov trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št. 853-576
Op.: Tistim, ki so se že predhodno prijavili za posamezne tečaje, ki zaradi različnih razlogov niso bili izvedeni, se ni potrebno ponovno prijavljati.	.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
30. in 31. maja — dr. Zora Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 29. maja do 5. junija — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704.
gorenje
DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI IN DO GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI
Na osnovi sklepov DS omenjenih DO in TOZD v sestavi teh DO se na
JAVNI LICITACIJI
odprodajo naslednja osnovna sredstva
Zap. št.
NAZIV
kom
izklicna cena/ kom
DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
1.	Naprava za dvig 70 kg
2.	Knaker pnevmatski
3.	Stroj rezilni (fleks)
4.	Varilni agregat
5.	Stroj vrtalni stebelni
6.	Trak letvasti kov., 60 m x 0,8 m
7.	Škarje strojne za ploč. 2000 x 1,5 mm
8.	Krila za vrata kov. 4 x 5 m
9.	Črpalka VC 40/2 z EM
10. Razni instrumenti, usmerniki, V-metri, itd., v skupni vrednosti Spisek instrumentov z ceno dostopen v skladišču OS, prilikom ogleda pred licitacijo
520.000,-60.000,-100.000,-270.000,-100.000,-200.000,-1.300.000,-150.000,-52.000,-
79 3.437.670,-
DO GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI
11.	Miza pisalna
12.	Miza pisalna
13.	Miza pisalna
14.	Pralni stroj Gorenje (v okvari)
15.	Stroj pomivalni (v okvari)
16.	Stroj navijalni BLUME
17.	Strojna pila SPIESS
18.	Stroj rezkalni KOEPFER
19.	Transporter gumi L = 28 m, š = 0,8 m 20	Transporter gumi L = 28 m, š = 0,8 m
21.	Transporter gumi L = 28 m, š = 0,8 m
22.	Transporter gumi L = 28 m, š = 0,7 m
23.	Kalorifer KLIMA
24.	Kalorifer AEG
25.	Stroj za oženje cevi PEDRAZZOLI
26.	Stružnica MAGDEBURG D30
27.	Gorilec mazutni VVEISHAUPT
28.	Stroj navijalni MICAFIL
29.	Števec goriva vstopni
30.	Enota pogonska za transporter
31.	Enota pogon, za transporter z kovinsko konstrukcijo
4.000,-2.500,-3.000,-5.000,-7.000,-220.000,-200.000,-300.000,-340.000,-470.000,-510.000,-340.000,-30.000,-40.000 -300.000,-150.000,-40.000,-40.000,-100.000,-80.000,-
120.000,-
Licitacija bo 6. 6. 1987 v banketni sobi TOZD Gostinske enote v DO Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Titovo Velenje s pri-četkom ob 8. uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja.
Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani.
Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5 izvod virmana) in pooblastilo DO.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Teden prometne varnosti
S tehničnimi pregledi sklenili aktivnosti
O podrobnostih in poteku akcij v tednu prometne varnosti v občini Velenje, ki jih je pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, smo v našem časniku že pisali. Zato se bomo tokrat omejili zgolj na akcijo, s katero so teden sklenili, to pa so bili brezplačni tehnični pregledi vozil ter na oceno uresničevanja zastavljenega programa.
Brezplačni tehnični pregledi železnih konjičkov so bili v petek in soboto v prostorih Vegradove temeljne organizacije Mehanizacija. Strokovno so jih vodili člani združenja šoferjev in avtomehani-kov ter mehaniki Vegradove Mehanizacije, bili pa so dobro obiskani. Pregledanih je bilo okrog 70 vozil, na katerih so mehaniki opravili manjša popravila, predvsem pa so svetovali kaj morajo vozniki storiti, da bo njihovo vozilo varno in brezhibno.
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bila organizacija tehničnih pregledov odlična. Pohvaliti velja tudi osnovno šolo 14. divizije, ki je v tednu prometne varnosti na lastno pobudo pripravila zelo zanimiv in poučen kviz na temo »kaj veš o prometu«.
Seveda laskavih ocen ne zaslužijo vse načrtovane akcije. Posvet s predstavniki krajevnih skupnosti o varnosti v cestnem prometu je odpadel, pionirjev — prometnikov v ponedeljek ni bilo na križiščih, učne ure na nekaterih osnovnih šolah o prometni vzgoji so bile brez strokovnega vodstva, zato so se učitelji in učenci znašli, kakor so vedeli in znali. Ko bomo prihodnje leto znova pripravljali program tedna varnosti v cestnem prometu, bomo morali biti bolj pozorni do teh, na videz manj pomembnih napak. Zlasti odgovorni za posamezne naloge bodo morali biti bolj odgovorni in dosledni. B. Mugerle
Na tehničnih pregledih je bilo veliko dela
Milan Razdrih
. Prizadela nas je žalostna vest, da med nami ni več našega prijatelja in pobudnika balinanja v Šaleški dolini, predsednika Šaleške območne balinarske zveze in prizadevnega vzgojitelja mladih balinarjev Milana Razdriha.
Tudi kot član sodniškega zbora Šaleške območne balinarske zveze in Balinarske zveze Slovenije je svoje delo opravljal vzorno; bil je vzgled, kot športnik in kot človek. Vedno je bil pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za napredek balinanja v Šaleški dolini, saj ni nikoli odklonil svoje pomoči, kadar smo je bili najbolj potrebni. Še ko mu je zahrbtna bolezen onemogočila aktivno sodelovanje, kar je bila vseskozi njegova odlika, je nesebično vodil Šaleško območno balinarsko zvezo,
kolikor so mu pač dopuščale moči.
Težko se je posloviti od prijatelja in človeka, ki je z nami delil vse dobro in slabo, vendar so pota življenja neodvisna od naših iskrenih želja, da bi mogel človek premagati tudi bolezen.
Zagotavljamo, da bomo nadaljevali njegovo delo, da nam bo svetal zgled, kot iskren prijatelj in pošten športnik in sodnik — samo tako bo ostalo njegovo delo nepozabno! Trudili se bomo dosledno spoštovati spomin nanj in nadaljevati šport, ki mu je bil žal prekratek čas zvest kot športnik in kot aktiven funkcionar.
Naj počiva v miru v zemlji slovenski in v naših srcih naj ostane njegov lik!
Slava mu! Balinarji Šaleške območne balinarske zveze
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
OBČINA VELENJE
DO INŽENIRING GORENJE DS INTERNA BANKA ZAVAROVALNA SKUP. TRIGLAV ZC CELJE NEVROPSIHIATRIJA ZC VELENJE BOLNICA TOPOL. SUROVINA PE VELENJE ZC VELENJE BOLNICA TOPOL. SUROVINA PE VELENJE SUROVINA PE VELENJE GORENJE COMMERCE SLUŽBA DRUŽB. KNJIGOVODSTVA
dipl. ing. elektrotehnike ekonomist ekonomski tehnik medicinski tehnik laboratorijski tehnik kovinarski delavec kuhar
voznik traktorist pomožni delavec snažilka snažilka
POPRAVEK OBJAVE Z DNE 21/5-1987
OŠ MIHA PINTAR TOLEDO	prof. ali PU mat. tehnike
OŠ GUSTAV ŠILIH	PU biologije in gospodinj.
OBČINA MOZIRJE
ELKROJ KONFEKCIJA PODJETJE ZA PTT PROMET •
konfekcionar dostavljač PTT pošiljk
odgov. elektroprojektant računovodja interne banke zav. zastopnik za T. Velenje med. sestra laboratorijski tehnik vodja izmene kuhar
voznik traktorja
sortirec odpadnega materiala
čiščenje
čiščenje posl. prostorov
učitelj mat. in teh. vzgoje vodja prehrane
šivanje
dostava PTT pošiljk
Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL
3	nč	15	270.000	1
4	nč	8	256.710	1
1	nč	8	160.000	1
x	dč	8	112.000	1
1	nč	8	203.000	1
1	dč	8	200.000	1
X	nč	8	175.000	1
X	dč	8	170.000	1
X	dč	8	150.000	1
X	nč	8	112.000	1
X	dč	8	109.898	1
x dč 8 260.000 1 x nč 8 260.000 1
x nč 8 170.000 6 lm nč 8 140.000 1
delfvc6v^: ^ d?li)v.n6.izkSj5rlie. NC. = .nedolpč<|n $a's„DC = določen.čas, BOK P.-.rok prijave, OD - osebni dohodek, ŠT. DEL. = število

28. maja 1987
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 28. maja - voji-
SLAV
PETEK, 29. maja - MAJDA SOBOTA, 30. maja -IVANA NEDELJA, 31. maja - ANGELA
PONEDELJEK, 1. junija — JUSTIN
TOREK, 2. junija - EVGENIJ SREDA, 3. junija - KAREL
Mali oglasi
PRODAM MOTOR MZ -250/80, dobro opremljen, ali zamenjam za Automatik ali APN — 6. Telefon 884-034. ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK ugodno prodam. Telefon
856-047.
PRODAM DVOREDNI PLE-TILNI STROJ SINGER, cena 50 SM. Tamše, Jenkova 11, VI/26, popoldan.
PRODAM DVA PANJA ZA ČEBELE. AŽ 10 satov. Telefon
857-399.
PRODAM MINI MOPED (D I),
dirkalno kolo Senior in kolo Po-ny. Telefon 857-444. PRODAM IMV 2200-D TOVORNI AVTOMOBIL keson, podaljšana kabina primeren za obrtniško dejavnost in mali vinograd. Franc Verko Topolšica 125, telefon 891-110, interna 292. VW 1200 DOBRO OHRANJEN PRODAM. Informacije po telefonu 891-110, interna 292. STARO STENSKO URO, DOBRO OHRANJENO, ter Motor Tomos APN-6, dodatno opremljen, star 5 mesecev in hišni radio Iskra Planica, star 6 let, prodam. Informacije na Veljka Vlahoviča 38, stanovanje 36, popoldan. PRODAM TRAKTOR TV 523. Telefon 854-562. PRODAM NOV, še nerabljen šivalni stroj Ruža Step Elektronik. Informacije po telefonu, dopoldan 854-674, Omerovič. PRODAM ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, in plinski štedilnik Ke-kec. Telefon 853-678. PO UGODNI CENI PRODAM KUHINJO MARLES staro 3 leta. Kupci naj se oglasijo vsak delavnik od 16. do 20. ure. Dušan Gavrilovič, Kidričeva 6, Titovo Velenje.
PRODAM MLADE AKVARIJSKE RIBE, mečke in 80 litrski akvarij. Pavla Ledinek, Veljka Vlahoviča 55, Titovo Velenje.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, 39000 km, prodam. Telefon 854-368.
ŠPORTNI VOZIČEK. HOJCO, AKVARIJ 80 litrski, usnjeno moško jakno št. 46, otroško bano, avto-sedež ugodno prodam. Telefon 857-673. (popoldan). PRODAM MOTORNO KOLO MINI HONDA Z50J, Zastava 750, letnik 1982, moško športno kolo na 10 prestav, harmoniko Weltmaister, 48 basno. Telefon 857-668.
PRODAM AVTOMATSKO HIDRAVLIČNO ŽAGO za razrez železa, premer 100. Janez Ster-nad, Zgornje Gorče 4, Braslovče. PRODAM TV GORENJE MA-RATONIC 816, popolnoma nov, in avto radio, digitalni, nov, s carinsko deklaracijo. Telefon 857-832.
IŠČEM SOBO ZA MOŠKEGA SREDNJIH LET v Titovem Velenju ali okolici. Pokličite po telefonu 882-178.
PRODAM ZAKONSKO POSTELJO Z JOGIJI. Telefon 853-924.
PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Danilo Kreslin, Kraigherjeva 8 C, Titovo Velenje.
NOVEJŠO HIŠO V TITOVEM VELENJU PRODAM. Sončna lega, ponudbe pod »Mestni toplovod.«
PREKLICUJEM VELJAVNOST SERVISNE KNJIŽICE
številka 408084 za osebni avto Z 101 GTL 55/5. Jožefa Zavolo-všek, Titovo Velenje.
NOV RAZTEGLJIV DVOSED UGODNO PRODAM. Telefon
853-568.
NERABLJENO TRAJNO GOREČO PEČ EMO prodam za polovično ceno. Kupim enodelno rabljeno omaro. Marija Ma-her, Bračičeva 5, Titovo Velenje.
KUPIM REZERVOAR ALI REZERVOARJE ZA KURILNO OLJE, prostornine od 3000 do 4000 litrov, lahko v enem ali več komadih. Ponudbe do 10. junija 1987. Naslov je v uredništvu Našega časa.
PRODAM RABLJEN OTROŠKI VOZIČEK (sedež za v avto). Telefon 857-323.
TRI SONČNE KOLEKTORJE
IN 200 litrski kombinirani bojler, vse novo, prodam. Peter Podgoršek, Rečica 27, Šmartno ob Paki.
FIAT - 750, letnik 1980, ugodno prodam. Telefon 854-963.
PRODAM VVARTBURG V VOZNEM STANJU, neregistriran, za 25 SM. Telefon, dopoldan 854-572, popoldan 882-435.
X
INŽENIRING
INŽENIRING
p. o. Titovo Velenje
razpisuje
NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA S PRIPADAJOČO PISARNIŠKO OPREMO IN MOŽNOST UPORABE TELEFONA
Poslovni prostor je v IV. nadstropju poslovne zgradbe delovne organizacije na Trgu mladosti 6 v Titovem Velenju v skupni netto površini 97 m2!
Vse družbeno pravne osebe, ki ste zainteresirane za najem poslovnega prostora se čimprej prijavite na objavljen razpis ali se osebno zglasite na naslov: DO Inženiring, Trg mladosti 6, Titovo Velenje.
Gibanje prebivalstva
Matično območje Velenje Poroke:
Miran Gril, roj. 1964, rudar iz Titovega Velenja in Albina Ha-mer, roj.1961, učiteljica iz Titovega Velenja, Vladislav Kučan, roj. 1949, šofer iz Titovega Velenja in Martina Ločičnik, roj. 1959, delavka iz Gorenja, Silvo Strmčnik, roj. 1965, strojnik iz Škal in Dragica Lesjak, roj. 1967, kuharica iz Laz, Zarif Bajrič, roj. 1942, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja in Helena Stojanov, roj. 1941, tajnica iz Ljubnega, Zvon-ko Sarlah, roj. 1963, šofer iz Lastniča in Julija Gubenšek, roj. 1962, predmetna učiteljica iz Titovega Velenja, Dražan Bralič, roj. 1962, elektronik iz Malega vrha in Darinka Kovačič, roj.
1963, ekonomski tehnik iz Malega vrha, Marijan Čretnik, roj. 1959, rudar iz Andraža nad Polzelo in Marička Reiter, roj. 1967, delavka iz Andraža nad Polzelo. Smrti:
Pavla Kovač, upokojenka iz Celja, Ronkova c. 14, roj. 1900, Justina Kodrun, upokojenka iz Rimskih Toplic, roj. 1910, Franc Troha, upokojenec iz Celja, Teharska 128, roj. 1911, Marija Do-bič, upokojenka iz Pameč 240, roj. 1891, Avguštin Jazbec, upokojenec iz Rečice ob paki 62/a, roj. 1930, Franc Mehtig, upokojenec iz Bočne 53, roj. 1902, Jožef Poglšek, upokojenec iz Orle vasi 9, roj. 1924, Marija Rek, upokojenka iz Podgore 45/a, roj. 1905.
VIZ VELENJE, TOZD OSNOVNA ŠOLA Karel Destovnik-Kajuh,
Koroška 7, Šoštanj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
— delavca za vzdrževalna dela (hišnika — kurjača)
za podružnično šolo Topolšica, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: IV. ali III. stopnja izobrazbe kovinarske, gradbene ali lesarske smeri, opravljen tečaj za kurjače. Zaželjene so delovne izkušnje.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov šole v roku 8 dni. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po izteku časa, ki je določen za prijavo. Stanovanja ni.
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ETA TITOVO VELENJE
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb
PONOVNO
RAZPISUJE
DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI ZA DOBO 4 LETA
VODENJE SLUŽBE ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
2.	3. oz. 5 let delovnih izkušenj pri. opravljanju del in nalog s pridobljeno strokovno izobrazbo ekonomske smeri
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov:
Trgovska in proizvodna DO ERA, Delovna skupnost skupnih služb, Prešernova 10, Titovo Velenje, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO DSSS«, najkasneje v roka 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše mame, stare mame, sestre, tete
Milice Štrbenk
se iskreno zahvaljujemo vsem, za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz Šmartnega ob Paki, govornikoma tovarišema Podlesniku in Valenciju, Zvezi borcev in Krajevni skupnosti Stara vas, delavcem Hotela Paka. elektro vzdrževanju TEŠ, pevcem MPZ Svoboda Šoštanj, sosedom in
duhovniku za obred.
VSI NJENI
Umrl je naš dolgoletni član in ustanovitelj Šaleške območne balinarske zveze, sodnik in predsednik Balinarskega kluba Velenje.
Milan Razdrih
Ostal nam bo v trajnem spominu.
BALINARJI ŠALEŠKE OBMOČNE BALINARSKE ZVEZE
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda
Karla Felicijana
rojen 25. 10. 1901 rudarskega upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvala govornikoma Josipu Bačiču-Savskemu in predstavniku iz RLV za ganljive
poslovilne besede.
Posebna zahvala velja častni straži, godbi in vsem duhovnikom za lepo opravljen
cerkveni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očija, brata, dedija
Milana Razdriha
rojenega 10. 3. 1936
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se vsem članom območne balinarske zveze Velenje, prav tako vsem govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskrena hvala dr. Kralju za nesebično pomoč v času hude bolezni.
Žalujoči: žena Dragica, sinova Milan in Boris z družino, brat Stane z družino ter ostalo sorodstvo.
o
C

IZ SODNIH DVORAN
Nov, lep praznik mladih
Umor, tatvine, nasilniško obnašanje - 13 let in pol zapora
Umor, ki se je lanskega maja zgodil v Radmirju pri Ljubnem ob Savinji, je te dni dobil epilog pred Višjim sodiščem v Celju, kamor se je obtoženi Bogomir Bačar iz Radmirja 67 pritožil na sodbo Temeljnega sodišča Celja, enote v Titovem Velenju.
Bogomir Bačar, star petindvajset let, po poklicu pleskar, brez-zaposlitve, je živel skupaj s svojim stricem Valentinom Prisla-nom, starim 43 let, invalidskim upokojencem. Med njima je po-
gosto prihajalo do sporov, pogosto pa se ga je Bačar tudi fizično lotil. Usodnega dne je Prislana surovo pretepel, skakal po njem in ga za vrat stisnil tako močno, da ga je zadavil. Bačarjeva zmožnost razumeti pomen tega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi kroničnega alkoholizma, pijanosti in osebnostnih sposobnosti je bila takrat bistveno zmanjšana.
V kraju je bil Bačar znan kol nasilnik. Ljudje so se ga bali.
Zanj so takoj po storjenem dejanju odredili pripor. Tudi pokojnikova mati, ki je svoj čas živela z obema, se je zaradi neznosnega stanja odselila.
Bačarju pa niso sodili samo za umor, ampak še za več drugih kaznivih dejanj — za odvzem motornega vozila, za kazniva dejanja tatvine, nasilniškega obnašanja in lahko telesno poškodbo. Za vsa ta dejanja in za umor so ga na velenjskem sodišču obsodi-
■GASILSKO DRUŠTVO TITOVO VELENJE	T
I 29. TRADICIONALNA TOMBOLA I
21. junija ob 14. uri
li na skupno kazen 14 let in šest mesecev zapora (od tega za umor enajst let) in mu izrekli varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. Višje sodišče v Celju pa mu je po pritožbi zmanjšalo posamezne kazni (razen umora
—	11 let zapora) in mu skupno kazen znižalo, obsodilo ga je na 13 let in 6 mesecev zapora.
Bačar je v priporu od lanskega 12. maja. Umor, ki se je zgodil pa je bil samo najbolj tragičen epilog dalj časa trajajočega Ba-čarjevega nasilniškega obnašanja povezanega s prekomernim uživanjem alkohola. Sodišče mu je pri odmeri kazni upoštevalo oboje — tako olajševalne okoliščine
—	težko mladost kot obtežilne
—	njegovo predkaznovanošt v kateri so imeli prvo mesto premoženjski delikti.
(mkp)
V ponedeljek na velenjski tržnici
Češnje so že tu
Paradižniku cena pada, staremu česnu raste, nova čebula pa je za polovico cenejša od lanske pa še — češnje imajo. Toliko na prvi pogled.
Drugače pa — poglejmo najprej zelenjavo: paradižnik 1600 dinarjev kilogram, zelje 800 dinarjev, letošnji krompir 1200 dinarjev, lanski 150 dinarjev, paprika 2500 ali 3000 dinarjev, kumare po 1000 dinarjev, solata — od 1000 do 2000 dinarjev je treba odšteti za kilogram, letošnja čebula 1000 dinarjev, lanska enkrat dražja in česen — rekorder na tržnici 5000 dinarjev.
Med sadjem je seveda največ jabolk od 350 do 500 dinarjev in pomaranč po 1000, 1050 in 1200 dinarjev, hruške so po 800 dinarjev, prav toliko velja tudi kilogram grenivk, limone so ponujali po 1200 dinarjev, pri enem prodajalcu pa so se v ponedeljek zjutraj smehljale tudi lepe rdeče češnje — 2000 dinarjev je bilo treba dati za kilogram, kot smo slišali, ali pa videli, če smo bili na tržnici v soboto, pa so takrat ponujali tudi prve letošnje jagode — po 3000 dinarjev. Verjetno jih imajo danes spet.
Srečanje oktetov
Velenjski Rudarski oktet nadaljuje srečanje s tovrstnimi okteti od drugod. Jutri (petek) ob 20. uri bodo priredili v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju novo srečanje. Poleg njih bosta na njem zapela še oktet Tosame iz Domžal ter Šaleški oktet, kot gostje pa Ukrajinski dekliški zbor iz Belorusije.
Naš predlog za vstop na lestvico:
1.	I WANA DANCE WITH SOMEBODY - WHITNEY HOUSTON
2.	WINGS OF LOVE - JUDY CHEEKS
Moj predlog Moj naslov .
Nižji razredi so tekmovali v poligonu in krosu
veliko staršev, so jih seveda navdušeno pozdravili. Še zaobljuba odlične učenke in športnice Urške Katič v imenu tekmovalcev in Antona Pozveka v imenu sodnikov in k mikrofonu je stopil predsednik koordinacijskega odbora za pripravo letošnje olimpi-jade ter podpredsednik ZTKO Velenje Jože Kavtičnik. Čestitka in poziv mladim, da »s tega mesta zakličimo vsem vrstnikom, tovarišem, očetom in materam — vsem delovnim ljudem v naši ožji in širši domovini, da lahko zaupajo nam in da bomo ohranili vse, s trudom pridobljene vrednote, da bomo z današnjega dne naredili boljši jutri.«
9 pionirjev tekmovalcev je dvignilo na drog olimpijsko zastavo
Rezultati:
PIONIRKE: 60« m I. Natalija Mraz BM (1:40,0), 2. Darja Goršek BR (1:48,2), 3. Nataša Raner VV (1:52,0) višina: 1. Martina Brišnik VV (151), 2. Metka Srt MPT (140), 3/4 Barbara Britovšek GŠ (135), 3/4 Jerica Pirtovšek KDK (135); krogla: I Lilijana Kolmanič GŠ (933), 2. Nataša Kasesnik AA (892), 3. Andreja Kolbl VV (879); 400 m I. Alenka Oven MPT (66,7), 2. Mojca Verdnik BM (66,7), 3. Darja Ravnjak BR (67,0); 100 m - finale: 1. Simona Borovnik W (13,7), 2. Janja Košica GŠ (13,8), 3. Andreja Tajnik MPT
(14.0);	60 m 1. Polona Slemenšek VV (8,5), 2. Tina Ahtik MPT (9,0), 3. Sne-žana Beševič BM (9,1); 300 m: Meli-ta Rant BM (44,4), 2. Alenka Volf GŠ
(49.1),	3. Mateja Muck AA (49,2); daljava: 1. Suzana Sojč GŠ (443 cm), 2. Zlatka Pantner W (436 cm), 3. Petra Koren BM (426 cm); štafeta 4 x 100 m: 1. W 54,3 (Slemenščk, Pantner, Brišnik, Borovnik), 2. MPT 54,6 (Pavlovič, Oven, Srt, Tajnik), 3. BM 54,6 (Zidarski, Vivod, Kladnik, Rant);
PIONIRJI: 1000 m: 1. Gašper Su-hadolnik BM (2:48,1), 2. Marko Kopitar AA (2:57,2), 3. Gorazd Razbor-
ob pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, 9 deklet pa je poneslo šopek cvetja k Titovemu spomeniku v središču mesta. Potem so začeli tekmovalni del. Trem najboljšim v vsaki disciplini so podelili medalje ZTKO Velenje, tisti brez medalj pa tudi niso bili žalostni, saj je bila to vendarle olimpiada, zanjo pa je značilno tudi geslo — važno je sodelovati. Čeprav od lani na velenjskih pionirskih olimpiadah ne upoštevajo več ekipne razvrstitve, pa so letos vendarle prešteli, katera šola je zbrala največ medalj; to je bila šola bratov Mravljakov in ravnateljici Miri Videčnik je predstavnik Atletskega kluba Velenje Martin Štajner izročil nekaj parov atletskih copat. (vos)
nik MPT (3:02,8); daljina: 1. Beno Šonc MPT (565 cm), 2. Boštjan Sal-mič BM (551 cm), 3. Dejan Topler GŠ (533 cm); 400 m:l. Aljoša Ko kolj MPT (57,5), 2. Blaž Barborič GŠ (57,8), 3. Marko Kodrun BM (58,8); 100 m: 1. Matjaž Vrhovnik GŠ 12,3), 2. Andrej Meža AA (12,7), 3. Peter Bezjak MPT (12,9); 60 m: 1. Serger Šalamon W (8,3), 2. Darko Jegovnik BR (8,4), 3. Robert Remše AA (8,4); 300 m: 1. Robi Habjanič AA (41,6),
2.	Boštjan Jelen BM (43,1), 3. Boštjan Potočnik BR (43,6); višina: 1. Jure Novak GŠ (165 cm), 2. Grega Deber-šek MPT (160 cm), 3. Igor Fenko KDK (160 cm); krogla: 1. Branko Lah W (13.02), 2. Fredi Krejan GŠ (12,86), 3. Aleš Jelen AA (12,15); štafeta — 4 x 100 m: 1. MPT 49,1 (Ta-bakovič, Šonc, Bezjak, Kokolj), 2. AA 49,4 (Sušeč, Ravter, Jelen, Meža);
PIONIRKE - KROS 3. razredi: I. Klavdija Žnidar BM, 2. Metka Zaje BM, 3. Mojca Buršič VV; kros - 4. razredi: 1. Tina Steinbacher W, 2. Jo-landa Steblovnik GŠ, 3. Kristina Kav-nik KDK;
PIONIRJI - kros 3. razredi: I. Robi Špegel, 2. Peter Mernik BM, 3. Sebastijan Konič MPT; kros 4. razredi: 1. David De Costa BM, 2. Draga-novič BM, 3. Stanko Kanduti MPT; poligon: 1. BM 6.06,04, 2. W 6.12,14
3.	BR 6.30.04.
Olimpijska zastava — devet osnovnih šol, devet krogov
Zlata harmonika Ljubečne
Na Ljubečni pri Celju bodo letos že sedmič pripravili tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko. Njiiiovo tekmovanje za pokal »Zlate harmonike« je po nekaterih ocenah eno največjih v Evropi, vsekakor pa je že zdavnaj preraslo pomen krajevne prireditve. Že doslej so se tekmovanja udeleževali harmonikarji iz Italije in Avstrije, letos bodo nastopili tudi naši zdomci, pa predstavniki Zvezne republike Nemčije, Belgije in Nizozemske. Polfinalno in finalno tekmo-
vanje bo 5. in 6. septembra na Ljubečni, izbirna tekmovanja pa bodo v juniju in juliju po vsej Sloveniji.
Za izbirna tekmovanja se je treba prijaviti vsaj teden dni prej, organizator pa si želi čimveč ljudskih in starejših viž. Za lastne skladbe je treba mesec dni pred finalom žiriji poslati posnetek ali notranji zapis. Podrobnejše podatke dobite pri Kulturno-umetniškem društvu Ljubečna 52, 63211 Škofja vas, telefon 063-35-453, ali na radiu Celje.
Odločali so centimetri (posnetki vos)
Petek, 29. maja na radiu Velenje
1.	BROTHERS- Brian Spence
2.	TAKE IT HIGHER - Larry Spence
3.	WINGS OF LOVE - Grant Miller
4.	YETI — Radiorama
5.	DANGER DANGER - Silent Circle
6.	WEAK IN THE PRESENCE OF BEAUTY - Alison Moyet
7.	GIMME GIMME GOOD LOV1N - Bad Boys Blue
Šopki cvetja v Titov spomin. Predstavili so se tudi cicibani
Savinjski gaj
Malčki so navdušili
Med številnimi prireditvami ob dnevu mladosti so v Gornji Savinjski dolini zagotovo najbolj navdušili malčki iz vseh vrtcev, ki so se v soboto dopoldne na športnem igrišču ob Savinjskem gaju s svojo pestro, bogato in prisrčno dejavnostjo predstavili staršem in zares številnim drugim gledalcem. Veliko točk so s pomočjo svojih marljivih in iznajdljivih tovarišic predstavili in izvedli, ena je bila bolj prikupna in zanimiva od druge, ob vseh točkah so sodelovali prav vsi najmlajši s spodbujanjem, pesmijo in ploskanjem in bili za vse zares upravičeno nagrajeni od vseh prisotnih. Vsi malčki, od Solčave do Mozirja, so se zatem zbrali na prijetnem srečanju z glasbo, plesom in petjem in se tako skupno razvedrili v lepem okolju Savinjskega gaja.
Mladi iz Šaleške doline so tudi letošnji dan mladosti preživeli na svojstven način. Zbrali so se podobno kot že 6-krat pred tem na tradicionalni pionirski olimpiadi na igrišču ob jezeru. Tudi letos je bilo kot na pravi olimpiadi. V tekih, krosu, metih, skokih, poligonu ... je tekmovalo 360 mladih športnikov iz vseh devetih osnovnih šol v občini. Nekaj tisoč njihovih sošolcev pa je na tribunah bučno spodbujalo vsakega, da bi mu tako pomagali, k čimboljše-mu rezultatu. Dopoldne je bilo lepo sončno, le proti koncu olimpiade, okrog 12. ure, je priletelo nekaj kapljic, ki pa niso pokvarile radostnega prazničnega majskega dne.
Praznovanje dneva mladosti so naznanile ob 9. uri fanfare,
nekaj po 12. uri so podelili še zadnje medalje in mladi so se vrnili domov zadovoljni, ne toliko zaradi rezultatov doseženih uspehov, čeprav so bili tudi ti zanje pomembni, ampak verjetno še bolj, ker so znova na ta svojstven način izrekli zaobljubo, da bodo še naprej stopali po poti njihovega največjega učitelja in vzornika tovariša Tita.
Začeli so z mimohodom. 360 učencev v devetih skupinah, kolikor je vseh osnovnih šol, pred njimi pa še skupina sodnikov. In medtem ko so se ustavili pred slavnostno tribuno, so iz letala izskočili padalci ptujskega aero kluba ter na igrišče prinesli olimpijsko zastavo in našo trobojni-co. Mladi, med njimi je bilo tudi