Bottnina plačana v gotovim. Leto LXXI. št. 123 Ljubljana, četrtek 2. junija 1938 Cena BIli 1.— I lznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Lnserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesec.no v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPBA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 a Sl-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — OKTETE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Razčiščevanje položaja: Pred objavo narodnos ega statuta v ČSR Vlada ga bo še ta mesec objavila in predložila parlamenta v odobritev, pred parlamentarnimi počitnicami, Še se ne bodo pojavile kake nove MA da bo uveljavljen še ovire Praga, 2 .junija, br. Praški dopisnik lista »Pariš Midi« poroča, da bo manjšinski »tarut, ki ga je sestavila češkoslovaška vki-nevtralizacija češkoslovaške zunanje politike« ni stvar, ki bi bila odvisna samo od dobre volje praške vlade ali dobre volje drugih držav, temveč od obstoja medsebojno se križajočih interesov raznih sil. Glede Madžarske je Češkoslovaška pripravljena stopiti v takojšnja pogajanja za uresničenje sodelovanja na osnovi nekakšne ^treuge dei«. Sem mnenja, da bo prvi in najboljši korak na tej poti storjen z notranjim pomirjenjem Češkoslovaške same. 14 točk Prajra., 2. junija. AA. DNB: V Parizu je bila včeraj objavljena vest agencije Ha vas s 14 točkami, ki obsegajo zahteve sudetske nemške stranke. Pariški tisk je objavil te točke tako, kakor da bi bila sudetska nemška stranka postavila nove pogoje p :aŠki v] adi. V tej zvezi izjavlja sedaj poslanec sn_ Smrt najstarejše Jeseničanke Jesenice, 1. juniia V noči od torka na sredo je po kratki bolezni preminula ga, Terezija Ambrožiče^a, mati znanesra jeseniškega pevovodje g. Vinka A mb rožica. Stara je bila 93 let Ambražičeva je bila hca plavzarskega delavca. Trn jeva je bila njena mladost in potno težkih preiskušeni njeno dolgo življenje. Ko je bila stara 6 let, so ji sosedje na pustni torek leta 1851. prinesli očeta mrtvega domov. V plavžu na Stari Savi so ga zadušili strupeni plini. Njena mati je prejemala kot vdova po en goldinar pokojnine na mesec, s ka,tero je motrla vzdrževati štiri otroke. Mati in hčerka so si pomagale z ročnimi deli, da so se lažje prebile efcozi trdo življenje. Vsako jutro so vstajale ob treh in so ob trski ali sveci pletle do dne, na kaT eo Šle h orra?oaku Ruardu v »taberh*. Klub trdemu življenju, ni bila nikoli bolaiia. Do zadnjega je hodila okoli. Pred kratkim pa jo je >vrsrkK. Legla je v posteljo iz katere ni več vstala. V grob je legla pošteina slovenska mati in čestiti ji va osebnost starih Jesenic, ki 90 v njenem dolgem življenju dosegle velik kultur ni napredek in srospodarski razmah. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim nase globoko sožailje! detske nemške stranke Kundt, da ni predložil Hodži svojih zahtev v obliki 14 točk. Govorilo se je samo na splošno in je o ceh zahtevah govoril Kundt že na kongresu v Karlovih Varih. Henlein ne gre več v London Praga, 2. junija. AA. Tiskovni urad hen-leinove stranke zanika vesti, ki jih je objavilo tuje časopisje in po katerih naj bi Henlein v začetku prihodnjega tedna odpotoval v London. Nov Incident v Hebu Praga, 2. junija, br. Uradno poročajo: V neki gostilni v Hebu je bilo sinoči pozno zvečer 35 Nemcev. Poleg njih sta bila v lokalu četo vod j a Vaclav Toman in obrtnik Adam Majer, po prepričanju nemški socialni demokrat. Ko je četovodja Toman zahteval od godbe, naj zaigra neko češko narodno pesem, so Nemci proti temu protestirali in navalili nanj. V nastalem pretepu je oddal četo vod j a Toman iz svojega službenega revolverja dva strela v tla, vendar pa sta bila pri tem zadeta dva izmed navzočih Nemcev, neki Bayer in gostilničar Kraus. Bayer je lažje ranjen v nogo, Kraus pa je dobil strel v koleno. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, četovodja pa je bil izročen vojaški oblasti, ki je uvedla preiskavo. Svojevrstna razstava v Španiji V San Sebastiann bodo otvorili razstavo zaplenjenega ruskega in francoskega orožja Rim, 2. junija. Kakor poročajo Usti, bo general Franco priredil v San Sebastianu posebno razstavo pri republikancih zaplenjenega orožja in drugega vojnega gradiva ruskega in francoskega izvora, da na ta način dokaže, da ti dve državi oskrbujeta republikansko državo z vojnimi potrebščinami. Franco vi listi pišejo, da so pričakovali, da bo Daladier-Bonnetova vlada vodila drugačno politiko, kakor prej-nja Blumova vlada, da pa se je zgodilo baš nasprotno. Nikdar ni prihajalo iz Francije v republikansko Španijo toliko orožja^ kakor zadnja dva meseca. Francoski listi v zvezi s tem opozarjajo na to, da ne gre za kako akcijo francoske vlade. Orožje dobavljajo Španiji najbrže posredovalci, ki so pokupili ono orožje, ki je bilo zaradi zastarelosti nadomeščeno v francoski armadi z novejšim. ČSR in general Franco Praga, 2. junija, br. V zunanjem ministrstvu so včeraj popoldne izmenjali note s pooblaščencem generala Franca, s katerimi vzpostavlja češkoslovaška republika stike s Francovo Španijo na ta način, da bo imenovala svojega zastopnika v Burgosu v svojstvu generalnega agenta. Ta agent bo imel konzularno oblast in bo njegova glavna naloga vzdrževanje gospodarskih stikov in zaščita češkoslovaških državljanov. Enakega pooblaščenca bo imenoval general Franco v Pragi. Praga, 2. junija. AA. (ČTK) V zvezi z incidentom v Hebu so oblasti uvedle najstrožjo preiskavo. Poročajo, da je bil odstavljen poveljnik bataljona, ki mu je pripadal podčastnik, ki je uporabil orožje v pretepu, ki je nastal v gostilni. Ruska letala za ČSR London, 2. junija. Po informacijah nekaterih angleških listov je Češkoslovaška v zadnjih tednih prejela iz Rusije iz.redno veliko število vojnih letal, rumun^ka vlada pa je dovolila, da smejo rusika vojna letala preko rumunskega ozemlja na Češkoslovaško. Angleški protest v Burgosu London, 2. junija. AA. O priliki bombardiranja Alicanta je dobil angleški agent v Salamanci naročilo, da opozori vlado generala Franca, na ono. kar je angleški predsednik vlade Chamberlain povedal ta teden v spodnjem domu. Ob tej priliki naj bi tudi omenil, da se angleška vlada zgraža nad bombardiranjem nezavarovanega prebivalstva. Protiletalska obramba Anglije Pojasnila notranjega ministra v zbornici London, 2. jun. AA. Včeraj se je v spodnji zbornici razvila razprava o protiletalski obrambi. Notranji minister sir Samuel Hoare je izjavil, da bo vlada zahtevala od parlamenta višje zneske za obrambo pred zračnimi napadi. Izjavil je, da je sedaj že 125.000 oseb izvežbanih za reševanje v primeru plinskega nape da. Nad 11.000 zdravnikov, 1300 zobozdravnikov in 22.000 bolničarjev in bolničark je že končalo tečaj za letalsko obrambo. Vse to pa še ni dovolj. Zato hoče vlada še vse več storiti v tej smeri. Ženske bodo pritegnili v še večjem številu na ta način, da bodo ustanovili posebno žensko organizacijo pod vodstvom lady Heading, žene bivšega indijskega podkralja. Pri gradnji podzemskih skrivališč in zatočišč bo angleška vlada izko- Preosnova avstrijske vlade Ostane samo pet ministerstev Dunaj. 2. junija, br. Pogajanja, ki jih je vodil državni notranji minister dr. Frick na Dunaju, so se končala z novo.upravno razdelitvijo Avstrije in s preosnovo avstrijske pokrajinske vlade. Seyss Inquart sicer ostane še nadalje predsednik avstrijske vlade, toda njegov delokrog je znatno omejen v primeri z oblastjo, ki jo je imel nekdanji avstrijski kancelar. Vlada ima sedaj samo pet ministrov in sicer: 1. pokrajinski namestnik kot ministrski predsednik, 2. ministrstvo za notranje in prosvetne zadeve, 3. ministrstvo za delo in gospodarstvo, 4. ministrstvo financ in 5. ministrstvo za kmetijstvo. Del dosedanjih funkcij zveznega kancelarja preide na ministra za notranje in prosvetne zadeve, del teh funkcij pa ostane pokrajinskemu namestniku. Notranje ministrstvo je začasno poverjeno Seyss-Inquartu, ministrstvo za delo in finančno ministrstvo je poverjeno dosedanjemu finančnemu ministru dr. Fischbocku, ministrstvo za kmetijstvo pa inž. Rheinthalerju. Kot namestnik pokrajinskega namestnika je imenovan za ministra pokrajinski vodja narodno socialistične stranke Kleusner, nadalje dr. Glei-se-Horstenau kot namestnik notranjega ministra in dr. Huber kot pooblaščenec državnega ministra za pravosodje. Nova upravna razdelitev Avstrije Dunaj, 2. junija, br. Pogajanja, ki jih je vodil državni notranji minister dr. Frick na Dunaju, so bila snoči končana. Po uradnem komunikeju je prišlo do sporazuma med pokrajinsko avstrijsko vlado, državnim komisarjem Biircklom in notranjim ministrom dr. Frickom glede nove upravne razdelitve Avstrije. Ta razdelitev bo najprvo stopila v veljavo v pogledu organizacije stranke, po istem sistemu pa bo nato s posebnim zakonom, ki ga že sestavljajo, izvršena tudi nova državno-upravna razdelitev Avstrije. Ogromna Skoda zaradi poplav Samo Mura napravila 20 milijonov škode Zagreb, 2. junija, o. Na terenu od Gornje Radgone do Le grada, kjer je Mura preplavila na stotine kvadratnih kilometrov Medjimurja hi Prekmurja, se že nekaj dni mudita tehnični komisiji, ki sta ocenjevali škodo, povzročeno po poplavi posevkom pa tudi kmečkim hišam in raznim javnim napravam. Skoda, ki sta jo dognali obe komisiji, sega v 5 prizadetih srezih skoro do 20 milijonov din. V Medjimurju in delno tudi v Prek-murju je opravila svoje delo komisija ni-drotehničnega oddelka »reškega načelstva v Varaždinu. Dognala je, da je nastal za Mursko Središče tak položaj, da bo treba vas že ob prvi prihodnji poplavi docela evakuirati. Pod Murskim Središčem bi bilo treba nemudoma utrditi breg Mure. Vas in področje okrog nje spadata v dravsko banovino in bi morala banska uprava v Ljubljani kaj ukreniti za zaščito Murskega -Središča. Svojčas je bfl za regulacijo Mure v tem predelu določen kredit 1.8 milijona din. Dela na reki pa se še niso pričela. Komisija je dognala, da so bde po zadnjih poplavah najbolj prizadete vasi Str. Martin na Muri. Mursko Središče, Pod-turen, Novakoviči, Dolnji Hraščani, Goričana, Kotoriba in Legrad. Poplava je povzročila v čakovskem srezu za 2.5, v pre-loškem pa za 3 milijone din škode. Med ljudi v prizadetih krajih bi bilo treba razdeliti okrog 50 vagonov sena, 30 koruze, 20 krompirja in 10 vagonov prosa in ajde. V mursko-soboškem, ljutomerskem in dolnjelendavskem srezu je poplava samo v ljutomerskem srezu povzročila za 4.75 milijona din Škode. Najbolj prizadete so bile vasi Apače, Gornja Radgona, Slatina-Radenci, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. V mursko-soboškem srezu je Skoda narasla na 3.5 milijona. Tam so bili najhuje prizadeti Bakovci, v katerih je bflo porušenih 17 his. V domje-lendavskem srezu je škode za 4 milijone din. V vseh petih srezih je poplava nadejala okrog 100 his, ki so demo porušene do tal. Vas Benice bo treba docela evakuirati, ker v 36 njenih hišah sploh ni mogoče več bivati. V Petesovcih ln Pe-tanjcih stoji vode. po hišah se danes do tO cm visoko. ristila vse izkušnje vojne v Španiji in na Kitajskem. Gasilskim organizacijam je vlada sedaj že priskrbela 5000 novih cevi in 320 velikih brizgaln. Dosedaj so razdelili 300 tisoč plinskih mask in sedaj ravno dele maske v vseh pokrajinah države. Minister je zaključil svoje navedbe z ugotovitvijo, da protiletalska obramba v Angliji že začenja delovati. Capronijeva letala za Anglijo London, 2. junija, h. »Evenings Standard« javlja, da bo italijanski industrijalec Ca-proni prihodnji tedem prišel v London, da ponudi angle*ski vladi najnovejše tipe italijanskih letaL Mitesolini je že adobriđ predlog, da naj italijanska letalska industrija prouči možnost večje prodaje letal v An-eiiii. Švedska ostane v DN Stockholm, 2. junija. AA. DNB. Parlament je včeraj popoldne sprejel resolucijo odbora za zunanje zadeve, ki določa stališče Švedske do DN. Zunanjih minister Sandler je v obeh zbornicah izjavil, da izstop Švedske iz DN sedaj ne bi imel nika-kega pomena. Nato je Sandler zahteval od obeh zbornic, naj obsodita razvoj vojne na Daljnem vzhodu in v Španiji. Sandler je še izjavil, da je cilj švedske politike ta, da zavaruje severne države pred vojno. Silen vihar na Angleškem London, 2. junija, br. Včeraj popoldne je divjal nad Anglijo in Rokavskim prelivom orkanski vihar, ki je povzročil mnogo škode. Nekateri kraji so popolnoma opustošeni. Mnogo ribiških bark se je potopilo in pogrešajo okrog 30 ribičev. Hudo razdejanje je povzročil vihar tudi na poljedelski razstavi, ki so jo nameravali v soboto otvoriti. Zaradi tega so morali otvoritev razstave odgoditi za nedoločen čas, ker so nekateri paviljoni, ki so bili že popolnoma urejeni, docela porušeni. Se 3*5 milijarde frankov za letala Pariz, 2. junija, br. Minister za letalstvo je na sinočnji seji letalskega odbora poslanske zbornice sporočil, da je vlada dovolila naknadni kredit v višini 3.5 milijard frankov za izgradnjo 2600 letal, od tega 900 lovskih. Letala morajo biti izdelana najkasneje do aprila 1940. Romunsko notranje posojilo za oborožitev Bukarešta, 2. junija. AA. Včeraj so razpisali posojilo za vojsko. v pičlih -»tiirih minutah ie bilo vpisano celotno posojilo v vi. Skad 2.350 milijonov lejev. Tečaj obveznic je doJočem na 100, obrestna mera na 4.5. Bolgarija priznala aneksijo Abesinije Rim, 2. junija. AA. Včeraj je bolgarski poslanik obvestil italijansko vlado, da ga je vlada imenovala sedaj za poslanika pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju-_ Carin, 2. jun. Beograd 10, Pariz 12.1825, London 21.7225, New York 439.125, Bruselj 74.25, Milan 23.09, Amsterdam 242.20, Berlin 176.30, Dunaj 41, Praga 15.23, Varšava 82-50, Bukarešta 3.25. (poCiticni oCgctnifi „Težki trenothi v bratskem okolju" »češke slovo« objavlja pismo češkega rojaka, ki se je mudit v dneh. za bratsko če škoslovaško najkritiČnejših. v J ugotlaviji Dopis se glasi- »Kdor je prebit težke dneve naše države v JugosIa\'iji, si obran: nepozabne spomine Vse tukajšnje časopisje je pos\*ečalo našim stvarem zelo mnogo pozor nosti in često celo več prostom, k.tkor mar sikateri naš list. Simpatije za nas se v tisku niso jmijale s članki m r i*/not rivan ji. marveč so bile docela jasno razvidne iz naslo\'ov in stilizacije vesti in njih torta. Tem bolj so se ia\'ljale simpatije ja\'novtti. Na vsakem koraku je bilo sjišati. »Kaj je novega iz Prage? Dobro se držite! Le krep ko vztrajajte!« Marsikdo pa je še pripom nil: moramo braniti in bomo branili svoje meje!-Ko je prišla vest. da je bil v aktivno službo poklican letnik rezervistov — nekateri listi so temu rekli — mobiliziran — je bita spre jeta z \-elikim zadovoljstvom in nnvduše njem. Ljudje so glasno tzražali svoje za dovoljstvo in toliko da niso ploskali / udi na službenih mestih so priznavati, ^a i'm naša mirnost in naš trez*~< si ;n?; ■ ra. zlasti ko niti pri volitvah ni bttn nobenih neredov in ko je vlada pokazala s\*ojo krepko roko. To znajo tu dobro oceniti. In tako smo tu preživljali napete trenutke, ča-kajoč na vesti na radiu, na telefonu v redakcijah in na tiste Simp, t i je in v.-ajem nost, ki so se v teh kritičnih nu mentih najbolj ja\'ljale in za katere >n.n bili nnibntj občutljivi, te so nam napravile dni v bratski Jugoslaviji nepozabne.« — I" vett-ko zadoščenje je n;mit da na Čeffcosfove-škem dobro vedo. da so vse simpatije celokupne jugoslovenske ja\-nIi pripovedoval, da »e bije boj na nož med njim in sestro Iizo zaradi dedščine. Dober teden pred umorom ji je povedal samo to, da mu je oče obljubii, da mu bo posestvo izročil, a kdaj se bo tc zgodilo, nd povedal. Splahnel je tako tudi eden izmed glavnih indicev za krivdo sestre Lize. ki ji ie obtožnica očitala, da se je hotela polastiti posestva, ker je vedela, da bo morala iz hiše, brž ko France prevzame pooouLvo. Obstojala je možnost, da je Liza najela enega izmed dveh svojih fantov za umor a oba v tej zvezi osumljena sta dolca-zala alibi. Soseda Vehovec Neža je slišala tisto noč seno grozno štimo« okrog" 4. ure ponoči. Mislila je, da je za javkal kak pijanec pri bližnji gostilni. Verjetno je, da je slišala zadnji smrtni krik nesrečnega Franceta, a kako naj po tem sklepamo, kdo je morilec. Neki Hribar Jože je okros: pol 4. ure peljal drva mimo Trnjave. Noč je bila temna, videl pa ie v Okornovi hlsi luč. Priznal je, da ni videl niti obrisov hiš. a kljub temu trdil, da je luč gorela baš v Okomovi hiš. Med preiskavo so ugx>-tovili, da je Liza ribala pod zgodaj zjutraj, kar bi kazalo na to, da je čistila krvave madeže v hiši. Pojasnilo se je, da je Liza ribala hišo okrog 10. ure dopoldne, ker je mislila da bo France ležal v hiSI na mrtvaškem odru in je zaradi tega ocedila pod. Enako se je po pojasnilu ob-te&ir'pri TCffiuriJDv m, fer* HB& ~»W*t - * ^ bfe podobni sledovom krvi. Izkazalo se je, da je bila samo rja. Na Lizini obleki so našli sledove krvi, ki pa nI bila Francetova kri, temveč Lizi na. Tudd v tej smeri vođena preiskava ni mogla torej doprinesti nobenega dokaza za krivdo. Pogrešno je bilo v tej aferi to, da se je preiskava od oočetka vodila samo v eni smeri. Po navideznih indicih je vse kazalo nato, da je morilca iskati v domači hiši. Med tem je pravi morilec lahko iz zavetja opazoval, kako orožniki iščejo morilca tam. kjer ga ni. Razumljivo pa je, zakaj se je preiskava vodila samo v tej smeri, in sicer napačni smeri. Okor-novi so čudaška družina. Živeli so sami zase, nihče od sosedov prav za prav ni dobro vedel, kaj se v tej hiši ^odd. Ljudje so vedeli še najbolje to, da sta bila France in Liza v sovraštvu. Odtod izvira napačna usmerjenost preiskave. Po kratkem posvetovanju je predsednik velikega senata razglasil oprostilno sodbo z ugotovitvijo, da so vsi indici v-teku obravnave splahneli in se razpršili, že s tem, da ni bilo pojasnjeno, kako je bil pokojna France umorjen, je bilo onemogočeno sleherno do kazovanje krivde neke določene osebe. Zagonetka zverinskega umora na Trn javi je ostala — zagonetka. Razstave v Kranju ne bo Kranj, 1. junija Kranj s svojo okolico je danes eden najvažnejših gospodarskih centrov v državi. Raznovrstna industrija, obrt in trgovina je malokje tako homogeno koncentrirana kot v Kranju in tej pisani sliki gospodarskega udejstvovanja pa daje še poseben ton zelo razvita kmečka okolica s svojim poljedelstvom živinorejo, sadjarstvom in vrtnarstvom in na visoki stopnji stoječim mlekarstvom. V gospodarskem sestavu Kranja in okolice se nahajajo najrazličnejši stanovi in poklici, ki vsak po svoje dopri-našajo k tej gospodaski skupnosti. Zato ni čuda, če se je pred leti v obrtniških vrstah porodila misel s skupnimi obrtnimi razstavami javnosti predočiti napredek in razvoj domaČega obrtništva. Vse tri dosedanje obrtne razstave, katerim se je vselej pridružila še kaka druga panoga, so odnčno prestale vse naloge in preizkušnje, ki se takim prireditvam stavijo, in dosegle popolen uspeh. Bile so pobudne za nadaljnje večje tovrstne prireditve. Dve leti se sedaj obrtna razstava ni vršila, ni se ponovila. Vzrok je bil v tem, ker se je nameravala prirediti razširjena razstava, obsegajoča tudi druge gospodarske panoge in prosvetno delo. Za tako razstavo pa je treba več dela in priprav, več časa in truda, dobre organizacije, zlasti pa tudi primeren prostor, ki naj vokviri ves aranžma prireditve. Ko se je lani razmotrivak) o tej veliki, razširjeni gospodarsko-kurturni razstavi v Kranju, ki na j bi predstavljala nekak »Gorenjski teden« kot prehod iz miniaturnega >Kranjskega velesejma« obrtnih razstav, je boo najtežje reffl#vo vprašanje prostora. Ker pa so bOi tedaj že podani vidiki, da se bo letos zgradilo novo obširno šolsko poslopje kot najprimernejši kraj in prostor razstav in podobnih prireditev, se je v nadi, da bo poslopje pravočasno dovršeno, preložilo razstavo na letos. Zato so se letošnjo pomlad v resnici že pričele prve priprave zato razstavo »Gorenjski teden« nazvano, zlasti se je na več skupnih sestankih skušalo doseči soglasen nastop vseh društev, gospodarskih in kulturnih korporacij. Odziv je bil kar zadovoljiv in tudi krajevni šolski odbor je dovolil uporabo sole, ko se je konstatiralo, da do konca avgusta meseca, ko bd se razstava imela vršiti, eda ne bo še zlasti s svojo zunanjo OJapileo toliko dovršena, da bi bila sposobna za razstavo. Spričo tega je razstava preložena na prihodnje leto, o čemer vse interesente obveščamo. S pripravami pa se bo pričelo že letos jeseni, za kulturni teden je prof. g. dr. žontar že napravil na- črt. Zberimo vse moči in sile, da bo »Gorenjski teden« prihodnje leto res veličastna gospodarsko-kulturna manifestacija v vseh ozirih lepo napredujoče Gorenjske. — Mariborska ljudska univerza Maribor. 1. junija Ljudska univerza predstavlja eno prvih kulturnih ustanov v obmejnem Mariboru. Ze 16. leto uspešno deluje na kulturnem in znanstvenem polju ter si ie sčasoma pridobila za procvit nagega mesta mnogo zaslug. Ves čas vodi to kulturno ustanovo nesebični predpeduik 2. inž. Kukovcc V ponedeljek zvečer je bil 15. redni občni z.bor. Iz roročil predsednika g. inž. Kukov-ca. tajnika g. prof. Bunca in blagajnika u. Mateliča je razvidna izredna delavnost Ljudske univerze, ki je doprinesla prav lepe uspehe v zaključeni »sezoni. Prireditev je bio lani 5S in lepo uspeli gospodarski tečaj. Občinstvo je kazalo največ zanimanja za geografsko pokrajinska predavanja in — kar je zelo čudno — najmanj za kulturne filme. Prav tako ie zanimivo dejstvo, da je vedno več predavateljev iz mariborskega okrožja, čas** prej ni bilo. Po poročilu o delovaniu ptujske polružnice eo bile voiit-ve. pri katerih je b21 ponovno izvoljen inž-Kukovec za predsednika Ljudske univerze v Mariboru. S fiCm&(zQQa ptatna — Kino Matica: Osma žena Modrobrad-ca. Pravilno bi se glasilo »Osma Modro- bradčeva žena«. Prevajalci naslovov naj bi obvladali slovensko slovnico. Film je pa odličen, z mirno vestjo ga. lahko štejemo med najboljše ameriške filme v tej sezoni. Po skladnosti med režijo in igro, po zanimivosti vsebine je film boljši kakor »Mister Deets«, v katerem je igral glavno vlogo Garry Cooper, ki je to pot moderni Modro -bradec s svojo osmo ženo (Claudette Col-bert). Cooper se je v zadnjem času uvrstil med najbolj simpatične, najbolj inteligentne in najbolj močne filmske igralce. Uživajoč kreacije na platnu, lahko govorimo o genijalnosti tega igralca. Colbertova je njegova enakovredna partnerica, ki nas očara s svojo izredno igro osme Modro- bradčeve žene. ki modernega, mnogožen-ameriških napol gangsterskih in napol kriminalnih filmov, ki so izdelani po znani Šabloni, a jih kinoobiskovalci kljub temu radi gledajo. Po vsebini gre za tihotapce doseljencev v Ameriko, ki so izročeni na milost in nemilost zločinskih ljudi, katerih vodja je najuglednejši advokat v mestu. Razkrinka ga drzen reporter s pomočjo milijonarjeve hčere, ki je hotela očetu dokazati, da si lahko sama služi vsakdanji kruh kot reporterka. Dvoje človek občuduje v ameriških filmih: dovršeno igro in dovršeno režijo. Dasi so taki filmi po vsebini toliko vredni kot dober kriminalni roman, glede na igTO in režijo so pa na višini, katere noben drug narod v svoji filmski produkciji še ni dosegel. Iz Celja —c Na drž. realni gimnaziji v Celja bodo sprejemni izpiti za 1. razred v soboto 25. t. m. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din. je treh« predložiti ravnateljstvu do 23. t. m. Kot prilogi se zahtevata rojstni in krstni list ter izprLcevaik> o dovršenem četrtem razredu ljudske šole. —c Raaiuere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 31. maja na novo prijavilo €4 brezposelnih, dek> je bilo ponujeno za 18 oseb. posredovanj je bilo 15. odpotovado je 42, odpadlo 5 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 294 brezposelnih (236 moških in 58 žens) nasproti 292 (236 moškim in 56 ženskam) dne 20. maja. Delo dobijo: 1 kovač, 2 hlapca, 5 de-kel, 4 privatne kuharice tor po 1 hotelska kuharica, natakarica in poreznica. —c Nesreča ne počiva. V ponedeljek je padeđ 10-letni leovaoev sin Jože Lapornik od Sv. Lenarta nad Laškim na nekem hribu in si zlomil levo roko v zapestju. Istega dne seje Edvard Oblak z Gabernega pri Laškem po nesreči obetreMl s pištolo. Krogla mu je razmesarila desno dlan. Na PadeSkem vrhu je padla dveletna drvarjeva hčerka Amalija Rožice v a doma z okna in si zlomila levo no-20 nad kolenom. V Radmirju pri Ljubnem si je 75-letna dn mar i ca Neža Vertotova pri padat zlomila desno nogo v gležnju. Pom-rečenri s« zdravijo v celjski bolnici. —c Umrl je v ponedeljek na Slomškovem tr^u 5 v starosti 78 let cestni pometač v p. Jernej Senegacnik. Iz Maribora _ BeneŠeva proslava. V nedeljo dopoldne je priredil Češki khib v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma. Beneševo proslavo. Svečanosti se je udeležila vsa tukajšnja češka, kolonija. Priložnostni govor o prezidentu dr. Edvardu Benešu je imel predsednik Češkega kluba g. Bureš, nakar so sledile deklamacije in pevske tooke. Lepo proslavo z govorom ie zaključil ooškri učitelj g. Drly. — Polovična vozni na v Maribor. Ob priliki vseslovenske razstave likovnih umetnikov, ki ie bila preteklo nedeljo otvorjena v Mariboru, je železniška uprava dovolila posefcnikom polovično voznino. Ugodnost ve-Ma za prihod do 20.. za odhod iz Maribora pa do 22. junija. _ Trgovine poleti. Združenje trgovcev v Mariboru sporoča, da bodo v čaau od 1. junija do 31. avgusta trgovine v mestu odprte od 15. do 19. ure, — 150 letnica šole v Št Ili«. Na binkost-ni ponedeljek bo poteklo 150 let, odkar je bila v Št. Ilju na meji ustanovljena ljudska šola. Ob tej priliki bo tam Lapa svečanost. — 360 lena, Wentzk>vo veseloigro t S de. ianjih, vprizori mariborsko Narodno gledališče v petek, dne 3. junija ob 20. uri v mestnem gledališču v Ptuju. Preskrbdte si pravočasno vstopnice. _ Konj ga je brcnil. I« ZlatohČja na Dravskem poijfu so včeraj pripeljali v mariborsko bodnioo 46 letnega voznika Franca Kirbiša. ki ga je konj brcnil v trebuh. Udarec je bil tako silen, da ie možu počila trebušna mrena. Njegovo stanje je zeio resno. _ Pobegli kaznjenec. V ponedeljek opoldne je iz Prisojne ufice v Molje pobegnil 33-letni kaznjenec Alojz Babic*, ki ie hM z drugimi jetniki na čeku Begunec nosi Me- | \iflko 256 in je popolnomn gladko o<*riž<»n Bil je otga kriva vremen slca hivioa z instrumenti, nedvomno rudi •ofačnih p€fi. Vreme se ie temeljito popra vilo in nikomur se ni rreki no imati M in-»trirmentc in njihove bolečine. Vendar v Ljubljani nismo vsi tako malomarni; gospode je začelo resno skrbeti, da bi instrumenti ne podlegli solncarici. ki se jih je lotevala že februarja. Vitrina, ali steklena sušilnica za sK<. Povabila je na razstavo žene vezilje, kleklarice, obrtnice, ki skromne v svojih domovih in željah pričarajo s svojimi urnimi prsti čudovite umetnine. Slovenska, hrvaška to srbska žena, vsaka zase umetnica, bodo v lepi har-monifi v svojih izdel/kih izoričale bogastvo naše narodne poezije, ki naj postane vsemu srota vidna kot značilna poteza nažeea naroda Vabimo poklicne vezhlje. kleklarice, obrtnice, da razstavilo svoja dela — Na postaji ? Mednem je skoraj že leto dni. k.ir so se podrle stare, preperele klopi. Ljudie nimajo kam eesti in se upravičeno zgražajo, ko morajo večkrat dolgo čakati na zamujene vlake. Baje so nove klopi namenjene za Medno, priromaile že y št. Vid in čakajo tam že več tednov, da jih odprem Lio dalje. Kdaj se bo to zgodilo*? Zdaj so se že dovoli odpočile, torej naprei z njimi! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 28. v Sarajevu 27, v Mariboru in Zagrebu 26. v Ljubljani 25.6, v Beogradu 25, v Dubrovniku 24. na Visu. 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala 13.2. — Pijanca ubila človeka. V nekem buf-fetu na Sušaku sta Milan Monjac in Vladimir Brnjelič v torek zvečer ustrelila delavca Tomljenoviča, Bila sta pijana in kar na lepem sta jela streljati po gostih. Ena krogla je zadela v kapo tudi sreskega pristava Turka. Policija je pijana razgrajača komaj ukrotila. — Brezobziren avtomobil i s t. V mariborsko bolnišnico so davi pripeljali 67 letnega delavca Ivana Gošnika, ki so ga našli nezavestnega na cesti blizu Fale. Gosnik je imel hude notranje poškodbe in je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. Preiskava je ugotovila, da ga je povozil avtomobil. Neznani avtomobilist, ki ga zasledujejo, je pa svojo žrtev pustil na cesti in oddirjal naprej. — Moški! V VaŽem interesu čitajte osrlas Vi-Ha-Ge v mseratnem delu — Živega volka so ujeli. V bosanski vasi Dubočani so ujeli velikega živega volka,- ki se je bil priklatil na dvorišče posestnika Radovana Indjelića. Indjelićev nečak se je pripravljal na maturo, ko je naenkrat za-čul srdito pasje lajanje. V naslednjem hipu se je pognal skozi vrata v izbo volk. Radovanova žena Kosa se je silno prestrašila, vendar je pa zaprla vrata in potegnila iz peči goreče poleno, da bi se ubranila volka. Ta čas so pa prihiteli sosedje, zvezali volka z vrvmi in ga odvlekli na vas, kjer so ga z lovskimi puškami ustrelili. Iz Ljubljane —lj Sokolska župa Ljubljana. S reska organizacija vojnih dobrovoljcev priredi drevi ob 20. v dvorani Kazine v spomin na vse dogodke ob prebitju solunske fronte in kot uvod v jubilejne svečanosti ob dvajBetletnici naše Jugoslavije svečano akademijo. Vabimo članstvo, predvsem tuda naš sokolski naraščaj vseh ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži te akademije v čimveč jem številu (v civilu s sokolskim znakom). Naša dolžnost je, da ob tej priliki napolnimo prireditveno dvorano in 9 tem pokažemo, da znamo ceniti velike žrtve, ki so jih doprinesli na oltar domovine in našega narodnega osvobojen ja naši vojni dobrovoljci. Zdravo! župna uprava. —lj Opozorilo. Jugoslov.-češkoslovaška liga v Ljubljanu opozarja svoje članstvo na slavnostno akademijo Saveza ratnih dobrovoljcev ki bo drevi ob 20. uri v vediki dvorani Kazine. Prosimo polnoštevilne udeležbe. —lj Včerajšnji živinski sejem je bil zopet slab, zlasti, kar se tiče prodaje goveje živine. Prvi sejmi v mesecu v Ljubljani so navadno bolj živahni. Pomladno pomanjkanje krme ni vplivalo tako zelo, da bi bili kmetje prisiljeni prodajati živino, zdaj je pa že dovolj krme. Včeraj je bilo prignanih na sejem samo 41 volov, a še teh niso prodali vseh, temveč le 14. Krav je bdlo naprodaj 52, prodali so jih pa 18. Telet je b*l© prodanih 15 taned 22, izmed 15 prašičev za zakol pa samo dva. Bolj je cvetela kupčija s prašiči za rejo, ki jih je bilo naprodaj 383., prodanih za 245. Konj je bilo naprodaj 152, a kupci so jih kupovali predvsem za zakol. Na vsakem sejmu pokupd neki kupec več konj za kon-zum na Dunaju, Včeraj jih je oUq prodanih izmed 25 8 za Dunaj. Cene so ostale neizpremenjene. _ —Ij Pevci Hubađove tope JFS, ljubljanski moški zbori so predsnočnjbn ob 20-zepeh pod vodstvom g- F. Ventiirinija par pesmi pred stanovanjem svojega zaslužnega predsednika g. dr. Antona Sviglja ob priliki 70 letnice njegovega rojstva. —lj Spored jutrišnjega simfoničnega koncerta Strauasovih del v veliki TJnion-ski dvorani je naslednji: Vojaški kapelnik živanovič dirigira kot uvod h koncertu Wagnerjevo uvodno koračnico iz opere Tannhauser, kot uvod k II. delu koncerta pa po eno Milojevičevo in Gotovčevo skladbo. Nemški generalni glasbeni ravnatelj Johan Strauss pa dirigira dela svojega strica in sicer Overturo k opereti Cigan baron. Cesarjev valček, Intermezzo is Tisoč in ena noč, Pevsko veselje-polko in valček Dogodivščine iz Dunajskega gozda, v II. delu Valček: Vino. žena in petje. Scherzo Perpetmnn mobile tn valček 4Na lepi, sinji Donavi Vstopnice so dobe na blagajni kina Union, stojišča po 10 din, sedeži od 20 do 40 din. Začetek od 21. uri. —lj Slovenska narodna psssm je naslov slavnostnemu koncertu Akademskega pevskega zbora ob priliki v sedi lavnega kongresa trgovcev v petek lO. t- m_ ot> 20. v veliki unionski dvorani. Na sporedu koncerta ne manjka niti ziljskega reja, kočevskega plesa pod Kpo, niti gorenjskega Lambergarja, šegavih ribniških in belokranjskega Jurja. legende Marija in mlinar, goriškega vinskega brata ter Kaj bi jaz tebi dal in še mnogo drugih. — Da je za ta koncert izredno zanimanje, izpričuje dejstvo, da je do danes bilo že veliko vstopnic naročenih in rezerviranih. Ker pa bo ob veliki udeležbi kongresa in v času velesemna gotovo velik naval na prodajo vstopnic, opozarjamo otočtostvo, da si iste takoj preskrbi. Prodaja od danes naprej vsak dan od 8. do 18. ure v vratarjevi loži na univerzi. _lj Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 4- trn. ob 18. uri v mineraloški predavalnici naše univerze predavanje o temiAleš TJšeničnik in moderna filozofska problematikac. Predaval bo g. univ. prof. dr. France Veher. Predavanje se bo vršilo v proslavo 701etnice Aleša Ušer.rlčnika. — Vstop prost. — —Vabljeni vsi, ki se zanimajo. KINO SLOGA — Tel. 27-301 Danes poslednji* veliki kriminalni film rKINO SI D, velik TIH Ml a, OTAPC Mladini zabranjeno! _lj Začasna omejitev poslovanja i denar. jem in paketi na ljubljanski glavni poŠti. Zaradi nujne prezidave blagajniških prostorov na posti Ljubljana 1 bo tam od torka 7. t. m. prifliono dva do tri mesece ukinjeno sprejemanje paketov. Na tem mestu bo poslovala blagajna, ki pa v dopoldđnedcih urah ne bo sprejemaila vploSSl v poštno-branJlni-šketm čekovnem prometu, temveč le popoldne. V obče naj se občmstvo v času te omejitve poslužuje po možnosti drugih, rn i jalnih post. v ro>trno-hraTiiltni§kem premeta pa predvsem Podružnice poštne hraouariee na Aleksandrovi cesti 18. Direkcija poste, telegrafa in telefona v Ljubljani. —\\ Materam, ženam, gospodinjam in javnim delavkam =ta namenjeni nocojšnji predavani! družinske sekcije v okviru treznost-nega tedma in sicer- Alkohol in družina (predava dr. Puntarje^a) in Odnos gospodi, nje do alkoholnih vprašanj (predavata ge. Likarjema in dr. Grossroann). Predavanja se vrše v akademskem domu na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. url Najvljudneje vabimo! —lj Če ^e ne veste, lahko danes iveste, da je Kersnikova ulica zadnji Čas postala smetišče, na katerem lahko od3agak> odpadke vsi dobronamerno razpoloženi sosedje. Kakor nalašč za velesejem se pripravlja v tej ulici gnojiisona idila, ki bo vsekakor velika atrakcija za tujce, ki v svojih krajih kaj takega ne morejo videti. Sicer se nam zdi, da ta ulica še ni bila oficieLno or-vor jena, ps bi bik> primerno, da se te dni za-planka z vso nesnago vred, da bi se ob priliki otvoritve velesejma lahko svečano otvorilo to še neznano smetišče Pri tej otvoritvi bi gotovo zopet lahko pokazali višino, na kateri smo v našem mestu v pogledu snage in bigitiene. —lj Ribe-sardeiiee din 6.—, skuše din 10.— kilogram nudi jutri trgovina rib Josip Ogrinc — »Riba« — Ljubljana, Poga-čarjev trg, škofija. —lj Zadruga D©m učiteljic v Ljubljani vabi vse tovarišice na občni zbor, ki se bo vršil na binkočtni ponedeljek dne 6-junija ob 9. uri dopoldne na šentjakobski šoh. Odbor. —ij Združenje brivcev obvešča cenjeno občinstvo ter svoje člane, da bodo brivski in frizerski saloni v Ljubljani na tinkoštno nedeljo odprti od pol 8. do 12. ure dopoldne, na bankožtnd ponedeljek pa ves dan zaprti. Komisar. —lj Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkoštni ponedeljek 6. t. m. ne bo poslovala za stranke. —ij Prvovrstna ciganska kapela gostuje vsak večer v kavami »Leon*. Glej današoji oglas. —lj Se eno ju rje van je. Letos bo izjemoma jurjevanje tudi na ljubljanskem mestnem magistratu. Prične se čez dober teden. —lj Bivšo Maličevo hišo že podirajo. Staro hišo na vogalu Šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste so jeli podirati. Zunaj se to se ne vidi, ker se je pričelo podiranje na dvorišču. Hišo podira stavbno podjetje ing. Dedek. Tu bo zgrajena velika palača tvrdke Bata, ki bo pa pomaknjena za 8 metrov nazaj v novo regulacijsko stavbno Črto —lj Sokol Lsjubljana-Siška priredi svoj javni večerni telovadni nastop v petek, dne 3. tm. ob 20. uri zvečer na svojem letnem teiovadišču, v slučaju slabega vremena po v dvorani. Ker je bil prejšnji nastop zaradi slabega vremena odpovedan, je imelo društvo veliko stroškov, zato pozivamo vse prijatelje sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Za to bratje in sestre vsi v petek v Šiško na večerni telovadni nastop. Zdravo! —lj Rokavice nogavice — Karničnik, Nebotičnik. —lj Sezija špargljev. Vsak dan sveže, žlahtne, domače beluše servira gostilna pri Slepem Janezu! —lj Kiplinsov roman »Elephantbovc ? filma. Danes bomo videli v kimi Uniomi izredno zanimiv in poučen film, ki so ga z ve Kkimi žrtvami in trudom izdelovali v indijskih džunglah nad dve leti. *Toomay poglavar slonov« je ide lan po Kiplingovem romanu >Elephanttoy< ter nam odkriva toliko novosti iz življenja eksotičnega živals+va zlasti slonov, da bo ta ftfcm izredno zanimiv za staro im mlado. Kdo na primer ve, da se eflom poljubu jejo z rilci, da plešejo na osamljenih mestih v pragozdu, da nosijo na rilcih ranjenega tovariša, da izpostavljajo svoje lastno življenje za rešitev tovariša v orjasnosti i. t. d. To zanimivo filmsko dek>, ki je vzbudilo povsod veliko pozornost, bo gotovo tudi v Ljubljani z navdušenjem sprejeto. Na sporedu kina Uniona ostane film le dva dni, zato naj občinstvo z ogledom hiti. u— Železničarska proslava Dne 3. t. m. ob 10.30 bo v kinu > Slogih ob sodelovanju godbe in moškega zbora >Sloge< oficielna proslava zeleznioarskega praznika 2>Sv. Konstantina in carice Jedene«. Istega dne popoldne bodo priredili železničarji družabni izlet v Stično na Dolenjsko, kjer bo prosta zabava. Izletniki se bodo odpeljali iz Ljufc<-lfane s potniškim vlakom ob 12.03 im se vrnila iz Stične £ potniškim vlakom ob 19.28. Vabbmo vse tovariše železničarje, da ^e v Čim večjem številu udeleže tako ofkuelne proslave, kakor tudi družabnega izleta. Podružnica UJNŽB, Ljubljana II, —lj Poletni čas v trgovinah. Po ved javni naredbi o odpiranju in zapiranju trgovki je stopil s 1. junijem v veljavo poletni Čas, ter smejo biti trgovine odprte v mesecih juniju, juliju ter avgustu od IV* do 121/* ure ter od 15. do 19. ure, izvzemM trgovine z živili, za katere velja obraitovalni čas do 19>£ ure. Združenje trgovcev. —lj Izredno popularni so postali pri nas bolgarski skladatel.fr: Dobri Hristov, Petko Stajnov, Nikolaj Bahterov, Hristo • Manotov, Aleksander Morfov im drugi, pred vsemi tudi Bukorešlijev. znani nabdradec narodnega blaga. Vse te ifcladafeije najdemo na spo redih koncertov bolgarskih pevskih zborov in na binkoštno nedeljo dne 5. t m. imamo zopet koncert bolgarskega mešaneca zbora h Ruse v Ljubljani Koncert bo v veliki F lih. dvorani, začetek točno ob Kil, uri dop Prodaja vstopnic v knjigami Olasbene Matice. —Ji šola Glasbene Matice ljubljanske bo imela prihodnji teden dve svoji sklepni produkciji. Prva bo v torek 7„ druga pa v petak, dne 10. t. m. Začetek vsakokrat ob '/«7 zvečer. Nastopijo gojenci vseh oddelkov naše najstarejše glasbene Sole. Podrobni spe-red bo na razpolago v knjigarni Giasbene Matice. —li Za gostovanj* Šentjakobskega gled. odra v Z* .Šiški vlada veliko zanimam«' Prav gotovo bo nova lepa dvorana g. Mar-t in ca na binkoštno soboto zrvečer polno za sedena. Začetek predstave bo točno ob pol 9. uri. Kdor še ni videl veseloigre »Notene žene vecPreporodovega< ideala svobodne Jugoslavije, da je njihovo slavje v bratstvu tudi vaše slavje: pridite vsi na sla**H>KtDO akademijo ob 20. v veliki dvorani K.ixine! Predsednik starešinske organizacije. Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20 uri četrtek, 2. junija: Izpit za življenje. Red B Petek, 3. junija: zaprto Sobota. 4. junija: Zenitev. Red A Nedelja. 5. junija: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 6. junija: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Torek, 7. junija: zaprto Predstava Goldonijeve eo m medic dell'ar- te: »Lažnivec« pod milim nebom, bo zanimiv dogodek ob zaključku dramske sezone. V originalni inscenaciji in režiji ing. Stupice, se bo vršila predstava na Napoleonovem trgu pred Auerspergovo palačo dne 11. t. m. v soboto ob pol 21. uri. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek, 2. maja: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdč. zupevčeva in gosp Gostič Petek, 3. junija: zaprto Sobota, 4. junija: Gioconda. Premiera. Pre- mierski abonma. Nedelja, 5. junija: Ob 15. uri: V kraljestvu palčkov. Mladinska, predstava. Prireditev učiteljskega pevskega zbora. Ob 20. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 6. junija: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Torek, 7. junija: zaprto Svojo domačijo zaigal Maribor, 2. junija Kmalu po polnoči je izbruhnil v Gornji Kapli prt posestniku A. Pumgarrniku ogenj v gospodarskem poslopju. Požar se je Siril s tako naglico, da so se domačini komaj rešili. Pečar Franc Dular, ki }e stanova! pri Pungartniku, se je s svojo družino rešil prav v zadnjem trenutku. Ko je ogenj že zajel tudi stanovanjsko hušo, m je bilo že vse gornje nadstropje v plamenih, je slučajno padla iskra na roko »poče Dularje ve žene. To jo je prebudilo. Vsa preplašena je zbudila moža in otroka in jedv« so na pol nagi planili iz goreče hiše, ko «c je tik za njimi zru&fl strop. Kljub gašenju je vsa domačija Pungartnika pogorela do tal. Pungartnik je prijavil požar orožnikom in navedel, da ima nad 80.000 Salon Merlak«, Sv. Petra 76. 1552 TRAJNO ONDULACIJO s 6 mesečno garancijo v modernih frizurah Cena 60 din. Vam napravi z najnovejšim aparatom »Salon Merlak* Sv. Petra 76 1552 NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi F R E S K E R, Sv. Petra cesta l* ..ENO,.. ' ■ ■ ■ -m VEC?ACVNE J U G OGRANKA SV PETBA NASIPA MOŠKI! ZA ZDRAVLJENJE SPOLNIH SLABOSTI SEKSUALNE IMPOTENCE ter za o jačanje spolne funkcije poskusite originalne hormonske V3HA-GE pilule Dobite jih v vseh lekarnah: 30 pilul Din 84.—, 100 pilul Din 217.—, 300 pilul Din 560.—. Glavni depo: Farm. Kem. Lahora tori um VIS-VIT, Zagreb, Langov trg S. Reg. S. br. 26856-37 dopisi Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši cnese* 8 Din ZAUPNO Pridem danes zvečer. ZOPET SENZACIJA ZA LJUBLJANO JE ciganska kapela ki gostuje vsak večer v KAVARNI »L E O N«. Le pridite poslušat in ne bo vam žal prebiti par uric v veselem razpoloženja Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesete « Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. dc 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame m gospode. Christofov učnt zavod, Domobranska cesta 15. 1443 PRODAM Beseda 90 par. davek posebej Najmanj« znese* 9 Din PARKETNI ODPADKI m odpadki od zage, popolnoma suni, so najcenejše kurivo. Ivan žiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon št. 22-44. 157» POZOR! 1 Rabljene čevlje kupujem m prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 1572 napodna Tiskarna I LJUBLJANA a munje«* s BVR&DJE VSE VRSTE TI8RUVIM PRJBPROSTS tU NAJFINBJŠB VSAK9 WMW MLAISA BlWl • Uporabite rožnato kremo To-• fcaion. hranilo n kožo, ki vsebuj« Biocei. senzacionalno odkritje dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana xa kotno tkivo m pridobiva is akrbno izbranih "»fa^lh živali. Znanost j« ugotovila, da bal zaradi izgube tega naravnega elemente is kote nastajajo guba Krama Tokaloa. branilo sa koto. s Biocelom vreča koti ta element v Času počitka ter napravi koto spat gladko, čvrsto in mlado. Jnfri ztmtoj Poglejte, v koliki meri je kota bolj sveta in gladkt ta po prvi nekaj dneh začno guba izginjati V ... . _ dni ste videti zs leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Toka Ion flri al mestna) Ona razkraja zajedalea ter nepravi koto mehko, gladko In bala Zana M let lahko dobijo očarljivo polt • katero bi se lahko ponašata vsaka mBsdatriDa^UMial naVfttatf so zajamčeni, aH pa aa Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 9. junija 1938. Stev 1 53 Za nas gledališki naraščaj Občni zbor Dramatičnega društva in Gledališkega konzorcija v Ljubljani — Dva jubileja Ljubljana, 2. junija V torek popi dne je bil občni zbor dveh ljubljanskih društev, ki imata za slovensko gledališče v Ljubljani in za razvoj dramatike po Sloveniji velike zasluge. Prav te dni bi upravičeno slavili obenem dva jubileja. Dne 21. junija 1868 je bil namreč prvi občni zbor Dramatičnega društva, ki je izvolil tudi prvi odbor. Za prvega predsednika je izvolil Frana Levstika, našega pesnika, jezikoslovca in kritika, za prvega podpredsednika Petra Grassellija, za tajnika prof. Jurija Kozino, za blagajnika Dragot. Žagarja, v odbor pesnika Frana Cegnarja, pisatelja Josipa Jurčiča in Josipa Stritarja, dr. Karla Blei\veisa i. dr. Od tedaj je minilo 70 let, saj je v resnici Dram a t. društvo, čeprav le z začasnim odborom, delovalo že od 2. marca 1867 ter izdalo dne 1. maja 1867 tiskano vabilo za »vse ljubitelje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije«, češ »Evo, dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal slovenski genij mlade svoje peruti! Kar so izvrstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim uspehom izpolnjevalo, ker so bile posamezne moči preslabe, skusimo zdaj z združenimi močmi. Položimo temelj narodnemu gledališču, katero bo bistrega duha slovenskega vredno, katero bo prijeten dom za narodno razvese-Ijevanje, šola lepih nravov in čiste narodne besede . . . < Od 1. 1868 je vodilo in upravljalo Dramatič. društvo slovensko gledališče, gojilo do 1. 1892 dramo in opereto, nato pa do 1. 1914 tudi opero. Hkratu je z repertoarjem, oblekami in rekviziti, pa tudi z režiserji in igralci pomagalo gledališkim odrom vse slovenske domovine. Marca meseca 1.1918 pa se je ustanovil Slovenski gledališki konzorcij, da ustvari Dramatičnemu društvu predvsem trden fmiotni temelj in da obnovi med vojno prekinjene predstave slovenskega gledališča. Za predsednika je bil izvoljen pokojni veletrgovec Alojzij Lilleg. za podpredsednika Avg Praprotnik, bančni ravnatelj, za tajnika Fran Govekar, za blagajnika dr. Gj. Adlešič. za odbornike na dr. Kramer, dr. Novak. dr. J TO^snik. dr. Jos. Ažman, dr. Fr. Grafenauer i. dr. Združeni društvi sta obnovili slovensko gledališče, angažirpl; osebje za dramo, opero in opereto oprenvij oder z novimi kulisami, garderobo z novimi kostumi ter obnovili dramsko in operetno sezono z oktobrom 1918. a operno sezono dne 3. decembra 1918 s svcčanostno predstavo ^Prodane neveste«. Združeni društvi sta v teku 1. 1919 tudi posredovali pri ministrstvu v Beogradu, da je podržavilo ljubljansko slovensko gledališče. Ko se jima je tudi to posrečilo, sta prepustili Narodnemu gledališču vso staro in novonabavlieno om*emo odra in garderobo, ves repertoar (dramski, operni in operetni) vse rekvizite in sploh ves inventar po svorh skladiščih, delarnah in slikarnah. Društvi pa sta se od 1.1920 dalje dejansko zanimali le za gledališki naraščaj ter iz obresti preostalesra svojega kapitala podnirali vzgojo in izobrazbo domačih Igralcev, režiserjev, dirigentov in sploh vseh mladih nadarjenih roiakov ki so odločeni za gledališče. Tako deluje že 20 let skupno z Dramatičnim društvom ljubljanski Gledal, konsorcij. Seveda so se včeraj jubilejnega obč. zbora polnoštevi!ro udeležili vsi člani odbora in društva z izjemo odbornika župana dr. Gj. Adlešiča ki je v Ameriki, in po nujnih poslih zadržana namestnika. Predsednik Avg. Praprotnik je pozdravil obč. zbor m se spomnil društvenih jubilejev. Nato je podal tajnik F. Govekar poročilo v imenu izvršnega odseka obeh odborov za Dramatično društvo in Gledališki konzorcij in sicer za dobo dveh let do 31. decembra 1937. Dejal je med drugim: »Kakor vsa leta. se je tudi v navedeni •dobi izražalo naše delovanje v preučavanju mnogoštevihvh prošenj za denarne podpore in posojila mladih slovenskih igralcev, pevcev, glasbenikov in sploh kandidatov, ki so si izbrali življenjski poklic, da bi služili dramatski umetnosti Pri presojanju prošenj smo dosledno uvaževali le že izpričane talente in primerno stopnjo v njihovem dotedanjem razvoju. Iskali smo tudi iznriče-val in pismenih in ustr.h kritik njih učiteljev ter se seveda ozirali na njih gmotni položaj. Naiboli snosohnm. naiboli ravnim in gmotno najšibkejšim smo dovoljevali podpore ali pa — in to večinoma — vračljiva posodila. Postopamo skrajno previdno, in po uspehih, ki iih izkazujejo z izpričevali šol a?i z fzkairi uč'teljev ali s tiskanimi kritnimi bH f s^o^m praktičnim delom mislrm, r".T g'^J° *-*^:'nosti podpira ncev dod-i n«-^«-' rvU-o1« zr*»otHi, žal. da vsem prošnjam r><* pr^^o 'izreči, ker so pač pasa sredstva omeipna Samo človeško je. da so nekateri, ki nodpore ali posojila niso prejeli, zavidni onim, ki so bili slučajno srečnejši prosile. Zatekajo se celo v liste. Za vzgled naj navedem akademsko glasilo za univerzna in javna vprašanja z naslovom »1551«, ki piše v svoji 7. Številki z dne 13. t. m. (maja 1938), da prihajajo šarlatani po protekcijah do podpor Dremat, društva, a ne navaja nikakih dokazov za opravičenost svojega očitanja, nikakih imen niti »šarlatanov«, niti njih protektor-jev. Gotovo ste Čitali tudi napad v tukajšnjem dnevniku in v tukajšnji slovenski reviji, ker ne razpisujemo več nagrad za izvirna dramska ali gledališka glasbena dela. Odgovarjali nismo, ker smo odgovorni le obč. zboru naših dveh društev. Nagrad nič več ne razpisujemo in podeljujemo, ker moramo vsa razpoložljiva sredstva uporabljati le za podpore in posojila gojencem in gojenkam ljubljanskega konservatorija in gledaliških sol v Pragi in na Dunaju. Da pa ni bilo prav nobenega »šarlatana« med našimi podpirane!, izpre-vidite iz naslednjih dejstev: Kakor smo prejšnja leta podprli Slovenko, ki je že več sezon odlična pevka beograjske opere in rojaka, ki je takisto že nekaj let član dunajske Staatsopere. pa domačega pevca, ki je prvi operni tenor v Ljubljani, Slovenko, ki je igralka nemškega odra na Češkem, rojaka ki je režiser mariborskega Narodnega gledališča in rojakinjo, ki je članica mariborske operete, prav tako smo v letu 1936 podpirali domačega baletnika, ki z uspehi nastopa v Parizu, Londonu, na Irskem in je angažiran na opernem gledališču v Monte Carlu. Naša pevka je odlična absolventka operne šole gospe Rado Da-nieli na Dunaju, je še pred zaključkom svojih Studij sodelovala prt svecanostnem festivalu v Salzburgu in gostovala na praškem Narodnem divadlu. Druga naša pevka obiskuje dunajsko Akademijo in se izkazuje z odličnimi izpričevali kot mezzo-sopranistka. Mlad tenor je na ljubljen, kon-servatoriju gojenec ravnatelja Jul. Betetta, ki mu obeta lepo bodočnost. Mlada pevka poseča naš konservatorij in plačujemo tudi zanjo šolnino. Mariborski igralki smo omogočili, da je mesec dni posečala dramske predstave na Dunaju. V 1.1937 zrno podpirali dalje navedene*. Nova podpiran ca sta bila oper. tenor, ki poseča zasebno pevsko šolo v Ljubljani in rojak, ki je študiral muzikologijo v Pragi. Skoro vsi navedenci so prejeli posojila na obveznice. Na menico z dvema žirantoma pa smo dovolili posojilo Se dvema igralcema. V smishi sklepa zadnjega obč. zbora smo pripravili načrt nagrobnika našemu mecenu Rajku Arcetu. Načrt je izvršil g. arhitekt ing. Bojan Stupica Stroški bodo znašali okoli din 10.000. Občni zbor je načrt odobril in naročil, da se nagrobnik izvrši in postavi. Za blagajnika je poročal predsednik. Obe poročili je obč. zbor sprejel in na predlog preglednika H. Krefte izrekel odboru raz-resnico. Po .izvršeni volitvi se je odbor sestavil takole: predsednik Avg. Praprotnik, podpredsednik F. S. Finžgar. tajnik Fr. Govekar, blagajnik dr. J. Adlešič, odborniki: Janko Bleiweis; P. Golia, dr. Alb. Kramer, HanuŠ Krofta, dr. Fr. Novak. Namestnika dr. Iv. Robida in Fran Koblar. Preglednika Karel Govekar in dr. Paulin. Tudi izvršni odsek ostane: dr. Adlešič. Fr. Govekar in Avg. Praprotnik. Končno se je sklenilo, da se parcele ob šmartinski c. kolikor mogoče ugodno prodajo in izkupiček naloži h kapitalu Dramat. društva. Predsednik je nato jubilejni občni zbor zaključil. T. K. Protialkoholni teden in Slovenci idejni in besedni boj proti alkoholu je brez pomena Ljubljana, 2. junija V tem mesecu smo že posvetili teden dni propagandi za zatiranje jetike, zdaj pa je teden propagande in akcij proti al-kolizmu. Abstinentsko ali treznostno gibanje je pri nas zelo nepopularno in nikdar ga ni javnost jemala resno. Za propagando proti pijančevanju, četudi za povsem stvarno, podprto zgolj z znanstvenimi argumenti, se pri nas ni nihče nikdar posebno ogreval, časopisje in revije so jo odklanjale, kajti težko je plavati proti toku. Javne delavce, ki se pri nas udejstvujejo v treznostnem gibanju, večina ljudi zasmehuje ter jih prišteva med smešne fantaste. Razne treznostne akcije pri nas presojamo kot klaverne komedije in propaganda za treznost se našim ljudem zdi največji greh proti samemu slovenskemu značaju in duhu, protislovje socialni strukturi in slovenski tradiciji. V resnici je sam besedni boj proti pijančevanju, najsi je še tako duhovit ter najbolje podkrepljen z znanstvenimi ali kak-šnimikoli argumenti, udarec v vodo; pijančevanje pri nas je preveč zvezano z načinom življenja ter celo z načinom mišljenja in Čustvovanja. Smešno bi bilo pričakovati, da se bodo ljudje odrekli pitju alkoholnih pijač samo zato, ker so jim šle do srca lepe besede abstinenta. Sam idejni boj proti alkoholu je brez pomena, kajti pitje alkoholnih pijač pri nas temelji na gospodarskih, socialnih in, če hočete, tudi na »kulturnih« osnovah; pri nas so alkoholne pijače v vinorodnih krajih kruh revnim, pa tudi manj revnim ljudem; v nekaterih socialno in kulturno zaostalih vaseh, kjer sicer ni vinogradov, pač pa slabo sadno drevje, ljudem nadomešča hrano — žganje. Pijančevanje ob raznih domačih praznikih na deželi in v mestih ob nedeljah in praznikih je tradicija prav tako, kakor drugi slovenski običaji. Ni treba še raziskovati, kako so se takšni običaji razvili in zakaj si Slovenci ne moremo misliti nobene slovesnosti in slovesnega razpoloženja brez napitnic; ugotavljamo le, da prijateljstvo do alkohola pri nas korenini preveč globoko, da bi ga lahko izkoreninili čez noč. Ne pomaga nobena filozofija, kajti proti tradiciji, ustaljenim življenjskim običajem, mentaliteti, socialnim in gospodarskim razmeram ne zaležejo nič nobeni argumenti. S tem seveda ni rečeno, da je najbolje držati križem roke in da se ne more nikdar nič spremeniti. Ne le more, temveč mora se marsikaj spremeniti; spremenilo se pa bo. če' bomo na spremembe pripravili nastopajoče generacije. Generacija, ki je zrasla v nezdravih razmerah in ki gleda na treznostno gibanje, na zdravje ljudstva in splošne socialne razmere prav tako, kakor prejšnja generacija, pač ne bo čutila potrebe napovedati odločnega boja alkoholizmu. Začeti bo treba pri mladini. Toda sama vzgoja ni odločilna in učinkuje navadno le. dokler mladi Človek obiskuje šolo. Ustvariti bo treba pogoje, da bodo ljudje lahko začeli živeti v drugačnem slogu, to se pravi, da jim ne bo treba več posegati namp-stu po kruhu po žganju; da bodo čutili potrebo po kulturnih dobrinah namestu po nedeljskem pijančevanju: da bodo iskali tolažbo raje v hladnem razumu kakor v pijanosti. Slovenci smo že preveč zastrupljeni z alkoholom, da bi nas lahko dovolj skrbeli nekateri pojavi, ki jih je treba pripisovati splošnemu pijančevanju in ki naznanjajo celo propadanje naroda, čedalje pogostejši so znaki degeneracije med Slovenci. Morda bo kdo to skušal utajiti, kar trde tudi že mnogi zdravniki, ali pa bo trdil, da degeneracije ne povzroča le alkoholizem. Toda priznajmo si odkrito, da je slovensko pijančevanje nekaj edinstvenega med kulturnimi narodi. Vsi tujci ko nas spoznajo, se nam v tem pogledu čudijo, če nas že ne pomiluje jo. Čudež bi bil, če bi se posledice takšnega pijančevanja ne začele kazati. K tem ugotovitvam ni treba še patetičnih fraz. Potrebno bi b'lo samo da bi vsi odgovorni zavzeli o treznostnem gibanju stališče v resnic* iskreno ter da bi imeli vsaj pred očmi. kakšne posledice ima splošno pijančevanje pri nas za ves narod. Boj proti pijančevanju pri nas bo zahteval velike preosnove v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju in nikakor ne bo smel ostati le pap'rnati. Zato bo treba dela več let in morda tudi desetletij, dela, ki se ga bomo morali lotiti vsi. ne le abstinenti. Naloga se glasi: Kako naj rešimo slovenski narod pred splošno propastjo (v zdravstvenem, socialnem in kulturnem pogledu), ki mu čedalje očitneje grozi kot posledica pijančevanja? Pariz se pripravlja Ob koncu junija prispe v Pariz angle- j ški kralj, a že od aprila se posvetuje fran- j coska vlada, posvetuje se policijski prefekt I z zunanjim ministrstvom, zunanje ministrstvo z angleškim poslanikom m angleški poslanik s ceremonijarjem angleškega dvora. Treba je namreč skrbno pripraviti vsako minuto kraljevega bivanja v Parizu. Največje skrbi in preglavic dela zaenkrat ureditev tega vprašanja v francoskem zunanjem ministrstvu, kjer bo vse prvo nadstropje izpremenjeno v kraljevski aparte- ment Tam postavijo za angleškega kralja vano iz zlatega, za kraljico pa iz srebrnega mozaika. Kraljičina soba je dobila tapete žoltozelene barve, sobe dvornih dam pa modre tapete. Zdaj je prišlo na vrsto vprašanje, kako bodo oblečeni lakaji in vratarji. Sklenjeno je bilo, da bodo nosili vratarji običajne črne frake, kratke hlače, črne nogavice, dvooglate klobuke, bele naprsnike in roka- vice, lakaste čevlje s srebrnimi zaponkami in kratke meče. Ni pa še odločeno, ali bodo nosili bele lasulje. O tem se bodo posvetovale še razne komisije. Lakaji bodo nosili svoje stare krasne livreje: Ćrno-modre suknjiče, rdeče hlače, zlate gumbe in bele rokavice. V vsem tem sijaju in razkošju bo še najskromnejši francoski pre-zident v običajnem fraku. 210 Angleško zunanje minisirstvo mož opravlja najvažnejšo diplomatska službo Konec idiličnih časov Pred 80 leti, ko je bilo angleško ministrstvo še na Fluyer Streetu, so metali mladi angleški diplomati s pomočjo ogledale solnčne žarke na manekinke velikega modnega salona v sosedni hiši. Ti čudni stiki diplomatov z manakinkami so trajali precej dc'go, dokler ni dobil zunanji minister lord Palmerston nekega dne od ravnateljice salona pritožbe. Takoj je poslal uradno okrožnico s prošnjo, naj mladi gospodje ne motijo manekink med delom. Takrat so bili časi bistveno drugačni kakor so zdaj, uradsniki v zunanjem ministrstvu niso imeli mnogo dela in tako so se lahko celo med uradnimi urami zabavali. Po pravici so jih primerjali z vodopadi Trafalgar Square, ki so brizgali vodo samo od 10. do 16., kakor so bile uradne ure v zunanjem ministrstvu, če ni bilo zabave z manek: nk ami, so si uradniki preganjali dolgčas v veliki dvorani, kjer so plesali, metan' žogo, sukali raptr-je itd. To so bili zlati časi pod vlado kraljice Viktorije. LORD KALIFAX Uradovanje zdaj Zdaj je vse drugače, kakor je bilo pred 80 leti. V palači na Downing Streetu 9 ni več zabavišča. Nasproti palače tudi na več modnega salona z manekink ami. Trenutki zabave in razvedrila so zdaj zelo redlki. V angleškem zunanijem ministrstvu imajo dela čez glavo. Pred vojno je šlo skozi njegove pisarne letno okrog 30.000 aktov, zdaj jih pa gre nad 200.000. Neprestano prihajajo brzojavke in vesti iz vseh krajev in v vse kraje gredo brzojavke in pisma. Zunanje ministrstvo mora biti organizirano, tako da lahko vsak hip informira zunanjega ministra o stikih Anglije z drugimi dir^vami in o stikih med poedini-mi državami. V starih časih so se uradniki zunanjega ministra od 10. do 16. samo igrali, zdaj se pa ob 16. šele prične intenzivno delo. šele proti večeru prihajajo kurirji in najvažnejše vesti. Navadno gore v palači zomanjega ministrstva luči pozno v noč. Trije mladi samski uradniki, stanujoči v uradnem poslopju, so vedno pripravljeni, da po potrebi dešifriralo brzojavke, zbude tega ali onega funkcionarja ali pa poslušajo hude očitke tujega poslaništva. Važen položaj Angleški zunanji minister (državni tajnik) zdaj lord Halifax, zavzema zelo -ražen in visok položaj. V zunanjem ministrstvu ima odločilno besedo. Toda tu je še stalni državni podtajnik, ki nosi vse breme uradnega poslovanja in je pravi ravnatelj angleške diplomatske organizacije. To mesto zavzemajo vedno odlični možje. Bivši podkralj Indije je zavzemal to mesto, zdaj je pa državni podtajnik bivši poslanik na Kitajskem sir Aleksander Ca-toggan. Državni podtajnik je odgovoren za vse notranje agende. Njegova pisarna je po posebnem dvigalu zvezana z ministrovo pisarno. Na veliki podtajnikovi mi- zi so raznobarvne akstUce, v katerih so važni diplomatski akti Stopnja njihove nujnosti je označena s p: padajočo barvo škatlice. Manj važni spisi redko prid*jo v roke podtajniku. V raspr'a-nje ministrstvo ima 14 oddelkov. v Nezgode v diplomaciji Dešifriranje brzojavk spada v delokrog krsOjevških kurirjev' (king's mesrse-ngers). Ti skrbe tudi za prevez diplomatske prtljage. Rekru tirajo se večinoma iz vrst višjih častnikov. V Franciji je služba kurirjev podrejena. Zbor angleških kraljevskih kurirjev ima za seboj dokaj burno preteklost. V preteklem stoletju, ko še ni bilo modernih komunikacijskih sredstev, so bile nezgode zelo pogoste posebno med vožnjo čez Rokavski preliv. Zelo neprijetna nezgoda je izguba ali tatvina diplomatske vreče. Ta je zdaj narejena iz platna, posuta na gosto z jeklenimi zakovicami, tako da se mora potopiti. Prej teh zakovic ni bflo in tako se je med vojno zgodilo, da se je s torpedirane ladje izgubila angleška diplomatska vreča z važnimi akti. Plavala je po morju m tak. je pirišla v roke Nemcem. 210 mož Angleško zunanje ministrstvo zaposluje 70 sotrudnikov in 400 uradnikov, diplomatska zastopstva v inozemstvu ima pa Anglija v 52 mestih. Diplomatsko službo v ožjem pomenu besede opravlja samo 210 mož. Ta zbor je prav za prav klub. kjer se vsi medsebojno poznajo. Za teh 210 mož je pogoj, da morajo biti diplomati po poklicu. Prej je imelo seveda plemstvo gotove privilegije in pridržana so mu bila tudi vodilna mesta v diplomaciji, ker ga je protežiral kralj ah pa kdo drugi, ki je imel odločilno besedo, še pred vojno je imelo angleško plemstvo te privilegije in sprejem v diplomatsko službo je bil vezan na dokaz, da ima prosilec 300 do 400 šterlingov letne rente. Kako so plačani Plače so razhčre. Začetna plača mladega uradnika znaša v Londonu okrog 300 funtov, ka,r znaša v našem denarju okrog 70.000 letno, v inozemstvu pa okrog 90 tisoč, v Washingtonu cel0 blizu 200.000. Svetnik v ministrstvu ima okrog 250.000 mesečine plače. Plača ministrov in stalnih pomožnih podtajnJkov se giblje med 270 tisoč do 350.000. Podtajnik! poslanci imajo okrog- 400.000, stalni državni podtajnik 410.000. poslaniki 2250 do 2500 funtov. Razne dcklade v reprezentančne svrhe so pa pogosto tako velike, da presegajo večkrat plačo. Plača poslanika v Wash ing tonu znaša 12.000 funtov letno ali v našem denarju nad 3.000.000. Prej so dobivali oo posebnih priložnostih diplomatski uradniki tudi nagrade tujih vlad. Lord Palmerston je pa te dohodke leta 1831 odpravil. ZADNJI ROK — Tako nekam potrt in slabe volje si. — Da, zdravnik mi daje samo še tri mesece. — Kaj, samo tri mesece življenia? — Ne, — za poravnavo dolga. NAJPRIKLADNEJSI — Ali ti je vsaj povedal, kdaj lahko i računom zopet prideš? — vpraša šef slugo — Da, pravi, da bi bilo najprikladnejš* vsak četrtek. 38 ROMA \ otok goSiauceu Kar je zažarela vrh morskega svetilnika močna bledomodra luč in se začela sukati okrog strelovoda. To je bil grozen pojav — ogenj svetega Elije. Slišala je o tem od starih mornarjev, toda videla ga je danes prvič Ogenj svetega Elije je vedno napovedoval silen vihar. In ladja, ki se je na njenih jadrih razplesal, je bila baje brezpogojno zapisana poginu. In neprestano ta tišina — dušeča in mrtva tišina. Pamela se je obrnila in zbežala nazaj. Zašla je v temi in bila je do smrti utrujena. Kar je zažarelo nebo in strahovito je zagrmelo. Zdelo se ji je, da se je zamajal ves otok v globinah. Od nekod z leve strani je zabučalo morje. Strašen piš ji je izpodnesel noge, da je klecnila na kolena Potem je bilo pa zopet nekaj časa vse mirno. Vstala je in napela zadnje moči, da je bežala naprej. Tu nekje mora biti pred njo Nukualufa. Zapletla se je v goščo in padla na roke. Ustrašila se je. Njene roke se niso uprle ob trdno zemljo, temveč so se do komolcev zarile v smrdljivo blato. A blato je bilo samo na maiao-tabu zemlji. Kriknila je od groze, potegnila roke iz blata in tipala naprej. Noge so se ji pogrezale v močvirje in vsak hip je morala odskočiti, ko se je pod njo zamajala zemlja. Hoditi je morala zelo previdno. Obstala je vedno tesno ob grmu, kjer je bila zemlja še bolj trdna in z nogami je iskala naslednji grm, pri katerem bi se mogla zopet ustaviti. Slednjič je prišla na trdno zemljo. Previdno je stopala naprej. Najraje bi bila kriknila od radosti — seveda, to je bila steza. Toda kam je vodila? Molila je, da bi vodila k dambu-klutuku. Bilo bi grozno, Če bi šla proti Berggriefovemu domu. Na obraz ji je padla prva debela kaplja in takoj za njo druga. Hitela je. Potem se je pa odprlo nebo in vlila se je strašna ploha. Večkrat je močno zagrmelo. Bila je premočena do kože, ko so njene roke otipale nekaj trdega. Kar se je močno zabliskalo in Pamela je padla v grozi na kolena. Bila je pred Berggriefovim domom... Imela ni druge izbire, nego vstopiti. Otipala je vrata in se uprla vanje. Odpirala so se počasi in tako obupno so škripala, kakor da se hočejo uveljaviti v tem peklu zunaj. Vstopila je in obstala vsa iz sebe. Hiša je bila pogreznjena v črno temo in skozi debelo zidovje se je slišalo samo rahlo šumenje naliva. Uprla se je v vrata in jih zapirala. Zopet se je začulo dolgo in otožno škripanje, ki se je zoperno jasno odražalo od gornjega nadstropja. Zašklepe-tala je z zobmi in zaprla vrata. Zdaj je zavladala grobna tišina. Čudna — pre-čudna tišina. Sedla je na kamenita tla in bala se je globoko dihati. Potem se je pa zavedla, da pri teh vratih ne sme sedeti. Naliv gotovo požene vse mimivate in stonoge v hišo in tako bi bila v strašni nevarnosti, da ji zasade svoje strupene klešče v meso. Odločno je vstala in jela tipati v temi. Našla je vlažne stopnice, vodeče v gornje prostore. Plazila se je po prstih, boječ se lastnega glasu. Da, tu je bila soba, kamor je hotela priti. Opazila je bila že prej, da je ostala tu od vsega pohištva težka hrastova postelja, na kateri so pa bile samo deske. Opotekala se je do nje in legla. Izbuljenih oči je zrla gori v temo in napeto poslušala, ali se bo kaj začulo. Ne, vse je bilo tiho. Zaprla je oči in spanec jo je jel premagovati. Strašno jo je zeblo in lakota jo je mučila. Bilo je jasno, da jo trese mrzlica. Zadremala je in' takoj zopet se je prebudila. Dom je bil zdaj poln zvokov, tihih in praskaj očih. — Hauuu ... u... u ... hauuu. To se je razlegalo iz močvirja. To je bil pes, ki je tulil v noč. To je bila doga zadnjega Berggriefa, čigar kosti so ležale pri verigi ob steni. Pamela si ni upala dihati. Potem je prestrašeno odtrgala roko od stene in na vso moč zamahnila z njo v stran, da bi stresla z nje nekaj toplega, kakor klopčič velikega, ki se je bilo s krempeljčki oprijelo njene kože. 2iva stvar je padla na tla in Pamela je slišala, kako se premika. Slišala je razločno praskanje krempeljčkov po lesenih tleh. Zabliskalo se je in v svitu bliska je zagledala na tleh kot pest velikega in kosmatega pajka, ki jo je srdito gledal. Njegov ugriz je pomenil konec. Sedla je na posteljo in potegnila kolena k bradi, da bi bila čim manjša. Tresla se je po vsem telesu. — Hau.. . hauuuu... Pasje tulenje je doseglo višek, potem se je pa vračalo k spodnjim tonom, dokler se ni izgibilo v hropenju. Spodaj so zaškripala vrata. Ali je bil veter, ki jih je zaloputnil? Ali pa je bil eden izmed Berggriefov? Skozi odprta vrata je nrodrl slab. žolt žarek. Nekdo je prihajal gori. Pamela ga ni slišala, samo čutila ga je. Svetil si je. potem se je pa luč ustavila. Najbrž je zataknil baklio v Špranjo v steni. Izbuljenih oči je zrla Pamela na vrata, katerim se je nekdo bližal. Kar je v nepopisni grozi kriknila. Na pragu se je pojavila zoperna podolgovata glava moža, čigar očesna bel je bila žolta. Gledal jo je nepremično in se režal. Potem se je pa jel hehetati. Počasi, težko, toda njegovo hehetanje se je polagoma stopnjevalo, prehajajoč v hropeč in strahoten krohot. ■jajaaj Fran Jatam — Za opravo ki mseratni del Usta Oton Cnrlatof — W v T JnNJanf