yOSREDNJA 1 knjižnica!
UE_j
Celje - skladišče
D-Per
159/1979
■ gm	lllllllllllllllllllllll
informaTur
5 gorenje =gorenje gorenje gorenje gorenje
UST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 21 - V E L E N J E, 6. 9. 1979
JUTRI:
PROBLEMSKA
KONFERENCA
KOMUNISTI GORENJA BODO SPREGOVORILI O STANJU GORENJA IN PRIZADEVANJIH ZA EKONOMSKO STABILIZACIJO
Za jutri, 7. septembra 1979, je sklicana problemska konferenca, na kateri bo več kot sedemsto članov Zveze komunistov v Gorenju spregovorilo o stanju v Gorenju glede cen ter prizadevanjih za ekonomsko stabilizacijo Gorenja.
Na jutrišnjem popoldanskem delovnem sestanku komunistov Gorenja se bomo znova soočili s stanjem, ki je zelo resno za vse delavce Gorenja in nenazadnje tudi za številne delavce v kooperantski verigi Gorenja.
Konec minulega meseca je bila seja sekretarjev in koordinatorjev osnovnih organizacij ZKS vseh organizacijskih enot Gorenja, na katerem sta bila prisotna tudi generalni direktor Ivan Atelšek in pomočnik direktorja TGO Gorenje Marjan Šramel.
Ivan Atelšek je prisotne seznanil s postopki glede cen, ki so jih v skladu z zakoni sprejeli samoupravni organi naših TOZD. Vendar tržni inšpektorji zapirajo prodajna področja. Zato je nujna orientacija proizvodnje v izvoz, kar bo povzročilo pomanj-
kanje izdelkov na domačem tržišču.
Na sestanku smo lahko znova slišali, da zvezna administracija ne izvaja zakonov. Prva naloga in pravica TOZD je ustvarjanje dohodka. Družba (administracija) pa mora to pravico vsaki TOZD pod enakimi pogoji omogočiti. Delajo pa drugače, nedosledno, saj so na primer povečanje cen za plastiko odobrili celo za mesece nazaj.
Tudi naše servisne storitve so prenizko ovrednotene, saj znaša ura posega ponekod samo 35,00 din. Vprašanje je, kje so meje solidarnostnega pokrivanja izgub. Pred jutrišnjim sestankom komunistov Gorenja ostaja odprtih več vprašanj, na katere bodo morali odgovoriti. In ne samo odgovoriti, temveč nakazati rešitve, predlagati ukrepe za izboljšanje gospodarske situacije. Spregovoriti bodo morali odkrito o tem, kar nas omejuje pri ustvarjanju dohodka. Nadalje se znova vprašati, ali smo pri sebi vse naredili, kar bi lahko storili z izboljšanje gospodarskega položaja Gorenja.
VSEM OBČANOM MOZIRJA ISKRENE ČESTITKE K OBČINSKEMU PRAZNIKU!
SOLIDARNOSTNA POMOČ ČRNI GORI
„OB POTRESU SE JE VNOVIČ POTRDILA MOČ NAŠEGA SAMOUPRAVNEGA SISTEMA"
Narava je še vedno neznanka. Njene pojave znanstveniki lahko napovedo, ne morejo jih pa preprečiti. Mi pa se jim ne moremo izogniti.
Znanstveniki zatrjujejo, da bodo šele sredi prihodnjega stoletja lahko uničili ali preprečili nevarne naravne katastrofe, med njimi tudi potrese.
Katastrofalen potres, naj hujši pri nas v zadnjih sedemdesetih letih, je 15. aprila. 1979 ob 5.20 prizadejal Črnogorsko Primorje, zlasti Kotor, Herceg-novi in Bar. Potres je imel jakost 67> stopenj po Richterjevi lestvici. Človeških žrtev je bilo več kot sto. Prizadetih je bilo sto tisoč prebivalcev šestih občin. Brez strehe je ostalo 80.000 ljudi. Huje in lažje ranjenih je bilo nad tisoč občanov. Uničeni so bili gospodarski objekti, šole, bolnišnice, komunalni in prometni objekti. Med potresom je poginilo 2000 glav živine, kar je neprecenljiva škoda za te kamnite planinske kraje, kjer je bila živina ljudem skoraj edini vir dohodka.
N/SO OSTALI SAMI V NESREČ/
Iz vseh republik je že naslednji dan po potresu prišla pomoč v hrani, medicinskem osebju, zdravilih, šotorih in odejah.
Inženirske enote titograjskega armadnega področja so hitele popravljati ceste. Pripadniki JLA so organizirali
prevoz šotorov, agregatov, da bi takoj, ko bodo ceste prevozne pomagali, prebivalcem Budve, Bara in Ulcinja. S helikopterji so pripeljali aparature, s katerimi so vzpostavili brezžično zvezo z ogroženimi kraji.
Že 20. aprila so odprli prve šole in ustanove. Če je bilo vreme lepo, so se tivtski šolarji z veseljem učili tudi pod platneno streho. Trda jim je predla, ko je začel šotore zalivati dež.
Po potresu so na Črnogorskem Primorju zaznali preko 3600 manjših potresov, kar kaže, da se tla v tem delu Jugoslavije počasi le umirajajo.
TITO: VSI MORAMO POMAGATI!
Predsednik Tito je po obisku prizadetih krajev povedal: „1/si moramo pomagati, da ublažimo tragedijo. Mislim, da mora biti vsakomur jasno, da mora solidarnost, ki se je pri nas vedno pokazala posebno v takih primerih, priti tudi tokrat do izraza. Vsi narodi in narodnosti, vse republike in pokrajine morajo pomagati črnogorskemu narodu, da bo lažje premagal te težave . . . Človeških življenj ni mogoče vrniti. Številne družine so doživele tragedijo — teh izgub jim nihče ne more nadomestiti, treba pa jim je to tragedijo vsaj ublažiti".
Teden od 1. do 7. junija je v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah razglašen za teden solidarnosti—pomoči ob elementarnih nesrečah. Po dogovoru med republikami smo 26. julij, obletnico katastrofalnega potresa v Skopju, tudi letos obeležili kot dan solidarnosti. Namen solidarnosti je, da pregledamo, kako izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali prizadetim ljudem, pa tudi, kako smo usposobljeni za primer nesreče in kaj lahko naredimo, da bomo še bolje pripravljeni.
Socialistična solidarnost v naši družbi se izraža tudi v sistemskih načinih za dolgoročni razvoj prizadetih krajev, tudi v kadrovskih, organizacijskih in materialnih pripravah, da bo pomoč pri vsaki nesreči čim hitrejša in učinkovitejša.
V ta namen sta Predsedstvi Zveze sindikatov Jugoslavije in ZS Slovenije 20. aprila sprejeli sklep, da delovni ljudje Jugoslavije kot prvo in najhitrejšo pomoč ljudem na prizadetih območjih Črne gore, izločimo enodnevni zaslužek, delovni ljudje v večjih OD pa dvodnevni zaslužek.
Solidarnost, ki smo jo delavci in občani Jugoslavije izpričali od prvega dne potresa v Črni gori, je opravila preizkušnjo človeškosti v trenutkih, ko je bila izkazana pomoč znanemu in neznanemu — človeku.
TAKO DRUGOD, KAKO PA Ml ?
V Sloveniji so v večini slovenskih občin delavci z več kot 8.000 din mesečnega zaslužka že prispevali dvodnevni zaslužek. Med redkimi občinami pe je tudi Velenje, ki te pobude jugoslovanskih sindikatov ni uresničilo, vsaj v celoti ne. Tako te akcije še nista izvedla naša največja kolektiva Gorenje in REK.
Na predlog koordinacijske konference sindikata bomo to akcijo izpeljali v mesecu septembru 1979. Vsem delavcem s povprečnim mesečnim dohodkom nad 8.000 din bodo posredovane popisne pole in sleherni se bo za solidarnostni prispevek drugega enodnevnega zaslužka na ta način odločil sam. Tako bo znesek odtegnjen pri izplačilu osebnih dohodkov za september.
Kot doslej pri vseh podobnih akcijah, smo lahko tudi tokrat prepričani, da ne bo delavca Gorenja, ki te akcije ne bo podprl, s podpisom pa izpričal moč naše socialistične, delavske solidarnosti.
OBVESTILO BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
Komisija za blagajno vzajemne pomoči je prejela v tem mesecu vloge kar 390 prosilcev, ki so skupaj zaprosili za pomoč v višini 3,700.000 dinarjev. Blagajna pa ima na razpolago za razdelitev le 1,500.000 dinarjev. Potrebe so torej znatno večje kot možnosti. Komisija bo pri razdelitvi sredstev strogo upoštevala pravilnik blagajne. Vsekakor pa bo izplačilo znatno v manjših zneskih, kot so posamezniki zahtevali.
Stanje glede zahtev je iz meseca v mesec slabše. Zato bi bilo treba razmisliti o povišanju našega prispevka. Pri izplačilu samopomoči pa bodo morali vsi, ki so zaprosili za pomoč, to stanje upoštevati.
Predsednik komisije za BVP Avgust Podgoršek
ODPRLI SO SE HRAMI UČENOSTI
Tisoče in tisoče pionirjev je znova stopilo v svoje šolske prostore. Brezskrbnih dni je konec; začelo se je novo šolsko leto.
V višjih razredih bodo nove skrbi. Bo šlo vse gladko? Učenje, izvenšolske dejavnosti, krožki...
Novo šolsko leto za marsikoga pomeni tudi konec brezskrbnih predšolskih dni na sploh. Drugi pa so spet zapustili osnovno šolo in se srečali v gimraziji, v srednji tehniški šoli, v poklicni šoli...
Vsem staršem pa šolsko leto, kakršnokoli je že, nalaga drugačne skrbi. Naj ob tem dodamo le še to: ceste so oživele! Bodimo pozorni!
PONOVNI RAZPIS ŠOLNIN
DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJE TGO
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka usmeritev (višješolski študij)	5
—	tehnološka usmeritev (visokošolski študij)	1
—	konstrukcijska usmeritev (višješolski študij)	4
—	konstrukcijska usmeritev (visokošolski študij)	2
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	podiplomski študij - računalništvo	2
—	elektronika (višješolski študij)	2
—	elektronika in avtomatika (visokošolski študij)	1
—	energetika (višješolski študij)	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	računalništvo (višješolski študij)	4
—	računalništvo (visokošolski študij)	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	ekonomsko tehniška smer z usmeritvijo za komercialo (višješolski študij)	1
—	računovodska usmeritev (višješolski študij)	1
—	organizacija in poslovno upravljanje	(visokošolski študij)	2
Tehnična srednja šola
—	strojništvo	8
—	elektro jaki tok	4
—	elektro šibki tok	5
—	lesarstvo	3
Delovodska šola
—	strojništvo	3
—	elektro	1
Ekonomska srednja šola
2—letna administrativna šola	2
Poklicna kovinarska šola
—	brusilec	2
—	rezkalec	1
—	orodjar	2
—	strojni ključavničar	2
Poklicna elektro šola
—	jaki tuk	4
DO GORENJE PROMET - SERVIS
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	računovodstvo (višješolski študij)	1
—	zunanja trgovina (višješolski študij)	1
—	notranja trgovina (visokošolski študij)	1
Pravna fakulteta
—	gospodarsko pravo (visokošolski študij)	1
Tehnična srednja šola
—	elektro šibki tok	1
—	strojništvo	1
Ekonomska srednja šola
2 — letna administrativna šola	2
»GORENJE” DSSS SOZD
VEKŠ
— poslovna informatika (visokošolski študij)	1
Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju
—	da je smer in stopnja šolanja, za katero se prijavlja, razpisana
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskovat šolo iste stopnje
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok
Pri izbiri kandidatov, ki so se odločili za deficitarne profile, se v primeru nezadostnega števila prijavljenih, ne bo dosledno upošteval kriterij delovne dobe.
Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru
—	kadrovski sektor, soba št. 1.
Rok za prijavo je 7 dni po objavi v Informatorju.
Kandidati, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih.
TEČAJIH TUJIH JEZIKOV
Izobraževalni center Gorenje bo v šolskem letu 1979/80 organiziral v sodelovanju z Rudarskim šolskim centrom v Velenju intenzivne tečaje tujih jezikov: nemščine in angleščine (začetni in nadaljevalni), za delavce Gorenja.
Pouk jezikov bo potekal v jezikovnih laboratorijih po najsodobnejših učnih metodah, 2 krat tedensko po 3 šolske ure.
Vabimo delavce Gorenja, ki pri opravljanju del in nalog potrebujejo znanje tujega jezika, da se prijavijo v izobraževalni center Gorenje (kadrovski sektor, soba št. 1) najkasneje v 5 dneh po objavi v Informatorju.
V primeru premajhnega števila kandidatov iz Gorenja, bomo interesente vključili v redne tečaje, ki jih organizira RŠC v lastni režiji. Umik teh tečajev je objavljen v današnjem Informatorju.
Izobraževalni center
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE sprejema prijave v
INTENZIVNA ZAČETNA TEČAJA NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE
NEMŠČINA: ob ponedeljkih in sredah ob 17. uri, pričetek 10. septembra
ANGLEŠČINA: ob ponedeljskih, torkih in četrtkih ob 17. uri, pričetek 25. septembra.
Prijave in informacije na RŠC v tajništvu TOZD EKŠ vsak dan od 6.—14. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 16.—18. ure, tel. 850-422, int. 25.
PARADA CVETJA IN ZELENJA NA MUTI
Poročali smo že o prireditvah v okviru zelenega programa na Muti, ki je potekal pod naslovom „Sreča v zelenju in cvetju" od 25. avgusta do 2. septembra 1979 na Muti ob Dravi.
Zadnji dan prireditev na Muti jeminil v znaku velike parade cvetja. Tega dne so že v dopoldanskih urah priredili koncert Kmečke godbe na pihala s Pernic in nastop pevcev iz Braslovč. Več tisoč gostov je v lepem sončnem popoldnevu občudovalo nastop kovačev in livarjev, ki so v paradi predstavljali svojo dejavnost. V sprevodu je sodelovalo še več drugih skupin: pionirji, mladina, brigadirji, taborniki, lovci, ribiči, iz Mute, gozdarji in oglarji izpod Pohorja, kmetje, kosci in grabljice iz Mozirja, turistični delavci s cvetjem Savinjskega gaja, gasilci in godbi na pihala, akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in drugi.
„Kaj takega Muta še ni doživela!" je dejal eden izmed upokojenih kovačev na Muti, ki se je pomešal med tisočero množico obiskovalcev od blizu in daleč.
V PLANINE
MALA MOJSTROVKA (2332 m)
Mala Mojstrovka je vrh med Zadnjo Trento in Planico. Spada v visokogorje in je zaradi posebne lepote ter lahkega dostopa zelo obiskana.
Dne 16. septembra bo planinska sekcija organizirala vzpon na to goro. Odhod bo ob 5. uri izpred Rdeče dvorane. Do Vršiča bo peljal avtobus. Od Tičarjevega doma (1620 m) do vrha Male Mojstrovke je predvideno okrog 3 ure hoje in približno dve uri za povratek. Nadalje bo pot vodila z avtobusom v dolino Trente, k izviru Soče in preko Idrije v Velenje.
Prispevek znaša 50 din.
Prijave sprejema Marija Kovač v kadrovski službi, do zasedbe avtobusa.
PRVENSTVO GORENJA V ATLETIKI
Jutri, v petek, 7. septembra 1979, bo na stadionu ob jezeru PRVENSTVO GORENJA V ATLETIKI!
Nič Nas Ne sme Presenetiti
ALARMNI ZNAKI
1.	Nevarnost zračnega napada — zavijajoči 60—sekundni zvok:
v/\/XZVAJXA_r
Tekmovanje se bo pričelo ob 15.30 uri. Prijavite svojo udeležbo rekrea-torjem v tozdih in DSSS!
Če sami ne boste tekmovali, pridite vsaj spodbujati tekače in metalce krogle!
KAM ZVEČER ?
2.	Radiacijska, kemična ali biološka nevarnost — zavijajoči zvok 3—krat po 20 sekund s presledkom po 15 sekund:
v/VO
3.	Nevarnost naravne nesreče — enakomerni 20-sekundni zvok, ki preide v 20-sekundni zavijajoči in ta spet v 20-sekundni enakomerni:
----------o/v,----------------
4.	Nevarnost požara — enakomerni zvok 3—krat po 20 sekund s presledkom po 15 sekund:
5.	Prenehanje vseh nevarnosti — enakomerni 60-sekundni zvok:
Ta znak uporabljamo tudi za preizkušanje siren, in sicer vsako soboto ob 12. uri.
Bi radi aktivno preživljali večere v dolgih zimskih mesecih ?
ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA Vas bo z veseljem sprejela v svoje vrste. Lahko se odločite za ples, petje ali igranje na kak instrument. Če Vas skrbijo leta (25 let in več), se priključite rekreativni skupini, ki deluje v okviru Šaleške folklorne skupine.
Odločite se in do 15. septembra napišite na dopisnico svoj naslov ter jo od pošt ji te na: Šaleška folklorna skupina, Prešernova 9 a 63320 Velenje.
INFORMATOR — list za informiranje delovnega kolektiva Gorenje TGO. Izdaja in ureja IN DOK služba. Glavni urednik Hinko Jerčič, odgovorni urednik Marjan Salobir. Izhaja najmanj dvakrat mesečno. Naklada 7.000 izvodov. Tisk: Tiskarna Kinegraf Prevalje. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.