SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 (Id., za pol leta S fid., ia četrt le'a 4 fld., sa jedta meiec 1 g:ld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 13 fld., sa pol leta 6 fld., xa ietrt leta 3 gld., ia jeden веис 1 rld. V Ljablj ani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oananila (iaieratel »sprejema upravntltvo in ekepedtetja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh nlicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v sredo 10. marca 1897. Letnik ХХУ. Prvotne volitve na Koroškem. Iz Celovca, 9. marca. Končan je volilni boj, ki je letos na Koroškem bil hujši, nego sploh preje kedaj. Izid prvotnih volitev je ta, da moremo Slovenci v v e 1 i -k o v š k o - c e 1 o v š k e m o k r a j u prodretis s v o j i m k a n d i d a t o m , g o s p o d o m Lam-bertom Einspielerjem, če ostanejo vsi naši volilni možje trdni, pridejo vsi do zadnjega na volišče ter svoj glas oddajo le našemu kandidatu ! Dal Bog ta uspeh naši pravični slovenski stvari I Rekel sem, da je naš boj bil srdit. To kaže najbolj strastna pisava nasprotnih listov, ki so na nečuveni način napadali ter napadajo še našo stranko, zlasti njene voditelje, duhovnike itd. Kri mora zavreti tudi najmirnejšemu človeku, ko l.ere vse te nesramne laži, s katerimi nas napada ljuti nasprotnik. Izid prvotnih volitev po posameznih okrajih je sledeči: I. Volilni okraj Celovec-Velikovec. Naša slovensko-nii rodna stranka je zmagala v teh občinah velikovškega okraja: GIo-basnica (IV. in V. kurija), Bistrica (IV. in V.) Ve-likovec (okolica), Libuče (IV. in V.), Svabek (IV. in V.), Blato (IV. in V.), Jezersko (IV. in V.), Bela (IV in V.), St. Peter (IV. in V.), Ovbre (IV. in V.), Črna, Zitaraves (3 volilni možje so naši, 1 je nasprotnik), Tolsti Vrh (IV. in V.), Galicija, Pre-valje, Dobrla Ves, Kotlje, Rikarja Ves, St. Kancijan, St. Danijel (IV. in V.), Djekše. — V teh 22 občinah je 85 slovenskih glasov. Na mnogih krajih so bili naši možje izvoljeni jednoglasno, v drugih po več ali manj hudi borbi. Liberalci so zmagsli v tem okraju v občinah : Važenberg, Grebinj (s 3—4 glasovi večine !!), Ruda, Tinje, Guštanj, Možica (z 1 glasom in v ožji volitvi 11). Vkup imajo 29 glasov. Guštanj nam je bil vedno nasproten ; Važenberg, Rudo in Tinje so dobili nasprotniki s strašnim pritiskom na volilce, katere so begali z mnogimi lažmi in jih na vse mogoče načine potiskali na liberalno stran. — Največje graje pa je vredno, da sta, deloma le po nemarnosti, padla Grebinj in Možica in da je šel v zgubo jeden glas v Zitari Vesi. V celovškem o k r a j u smo z m a g a 1 i v občinah : Bilčo Ves, Vesca, Hodiše, Kotmara Ves, Pokrče, Dholica, Medgorje, Skofiče, Radiše. — Skupaj je slovenskih volilnih glasov v teh občinah 26. Nemški katoličani so si v tem okraju priborili 10 glasov. Liberalci so zmagali v slovenskih občinah: Kriva Vrba, Žrelec, Žihpolje, Otmanje, Trdnja Ves, Grabštanj, St. Rupert, Poreče, Blatograd, Smartin ob Celovcu, St. Tomaž, Gospa Sveta, St. Peter pri Celovcu in Vetrinju, kjer je bila borba neznosna ter so si liberalci večino 8 glasov pridobili le z naj-nesramnejšimi sredstvi. Volilo se je v Vetrinju prav po ogerskem vzorcu. II. Volilni okraj Borovlje Beljak. V tem okraju je izid prvotnih volitev za Slovence zelo neugoden. Zgubili smo precejšnje število občin, katere smo si bili po hudi borbi priborili ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Vzrokov za to žalostno prikazen je več. Naša stranka je zmagala v sledečih občinah : Loga Ves, St. Jakob, Gozdanje, Bekštanj , Sele, Šmarjeta v Rožu. Po vseh drugih občinah so prodrli liberalci. V peti kuriji so v tem okraju že mogočno nastopili socijalni demokratje ter zmagali v Pon-tablju, Naborjetu, Trbižu, Podkloštru, Borovljah, Podljubelom. To je resen opomin za katoliško in slovensko misleče može, da se odločno vojskujejo zoper novega nasprotnika. Zbog skrajno nesrečnega izida prvotnih volitev, se naša stranka v beljaško- boroveljskem okraju ne udeleži glavne volitve dne 15. marca. III. Poleg imenovanih, je naša stranka zmagala še v nekaterih drugih občinah, namreč v š m o -horskem okraju: v Štebnu ob Žili, na Brdu in v Goričab, ter v Spod. Dravbergu volšberškega okraja. IV. Po uradni „Celovčanki"' je izid prvotnih volitev v celi deželi sledeči: V volilnem okraju Celovec-Velikovec je 234 volilnih mož, od teh 113 liberalnih (nemško - nacijonalnih) in 121 slovensko-katoliških; S t. Vid-Volš-berg 197 volilnih mož: 166 liberalnih, 30 katol. Beljak-Borovlje 142 volilnih mož: 105 liberalnih, 37 slovensko-katoliških. Spital-Smohor 150 volilnih mož: 83 liberalnih, 67 katoliških. — Vkup je 723 volilnih mož, od teh je 467 liberalnih in 255 katoliških. — V V. kuriji je vkup 710 volilnih mož, od teh 457 liberalnih, 164 katoliških in 88 soc. demokratov. Kakor omenjeno, moremo Slovenci zmagati v velikovško - celovškem okraju, če le vsi slovenski in katoliški volilni možje storijo popolnoma ter do zadnjega svojo dolžnost! Nasprotniki so kajpak sedaj še v tem okraju strastno pri delu, da nam izneverijo kaj volilnih možj na katere pritiskajo, koder le morejo, zasebno iu javno. Pošiljajo jim svoje volilne oklice, vabijo jih k posvetovanjem itd. Hoteli bodo kaj doseči tudi z denarjem ! „Freie Stimmen" danes še na drug način begajo volilce. Pišejo, da preč. gosp. L a m b e r t Einspieler ni pravi naš kandidat, marveč da kandiduje g. prefekt Valentin Podgorc. kateremu na ljubo bi imel g. Einspieler v zadnjem trenutku odstopiti! „Fr. St." kajpak v znanem nizkem tonu in prav odurno obirajo oba imenovana moža. Na tako neokretne limance pa se že ne bode LISTEK Pismo. Iz Rima, 4. marca. Rimsko pustno razveseljevanje ali karneval je bilo v poprejšnjih srečnejših časih rekel bi nekaka svetovna imenitnost, katera je aa tisoče ptujcev v večno mesto privabila, ker je bila v resnici prava ljudska veselica. Od leta 1870 je vedno bolj zginje-val prvotni značaj neprisiljene ljudske veselice in je lansko leto že prišel pod ničlo, kajti lanski karneval je zmrznil, k čemur je mnogo pomagal tudi slučaj, da so ravno v istem času v Afriki pustne šeme lovili. Letos pa se je posebni odbor potrudil nekdanji karneval zopet oživeti in ga do nekdanje veljave povzdigniti. Zbirali so iz tega namena prostovoljne prispevke in res so nabrali kakih 150.000 lir, katere so v petnajstih dneh za razne potrebe potrošili. Vsaki dan je bil v tem času maškeradni korzo po poglavitnih ulicsh in trgih mesta ter so predstavljali tudi lepe starodavne rimske dogodke. — Ne bilo bi pa zadostovalo, ako bi pri tej tako ugodni priliki koj prvi dan ne sramotili tudi papeža in vse duhovstvo, kar pa se je naslednje dni vender le opustilo. Gledalcev je bilo res veliko število iu med njimi tudi precej tujcev, pa vse je bilo nekako mrtvo, apatično in brez prave uneme. Pa temu se pač ni čuditi, ker laškemu prebivalstvu se nič kaj ne ljubi pustne šeme briti, ko je v toliki revi in pomanjkanju, ko strada in sem ter tje tudi glada umira. Zaslužka nimajo takorekoč nobenega in če je kaj zaslužiti, se jih na tisoče oglasi, ki bi radi delali, pi tolikanj jih ne potrebujejo in jim torej tudi dela ne dajo. Kamor torej greš, povsod jih mnogo najdeš, ki te bodo miloščine prosili in to ne stari , onemogli, ampak krepki mladi ljudje obojega spola, ne da bi omenil razvajenih otrok. Kolika je torej nesmisel onih neodrešencev zlasti tržaškega mesta, kateri vedno in tako poželjivo škilijo preko morja v to blaženo Italijo! — To so pred kratkem pokazali oni Lahončki v Trstu, ki so pri Johnsonu v Milanu dali kovati spominsko svetinjo v spomin padlih vojakov v Afriki. Na jedni strani predstavlja laškega vojaka, kateri umirajoč leži na stopnicah altarja, nad katerim se vzdiguje simbolična podoba laškega kraljestva. Na njegovi levi je grb tržaškega mesta, za njim pa je videti cerkev sv. Justa in obeliski Azuma. Na drugi strani pa je sledeči spominski napis, kateri znači popolno lahonsko mišlje- nje m izdajsko srce: Ai Fratelli — caduti in Africa — per il nome d'Italia — ITriestini — cheal valore italiano — chiedono — la redemzione t. j. :• Bratom padlim v Afriki za čast Italije. Tržačani prosijo mogočno Italijo za odrešenje. — Tukajšni list .11 Tempo" pa k temu pristavlja : Ce Tržačani svoje odrešenje od Italije pričakujejo, bodo pač slabo naleteli. Naj bodo tedaj zadovoljni, da imajo v Avstriji grižljej kruha, tukaj še neslane polente ne dobijo. Da pa še jedenkrat nazaj pridem na karneval, moram omeniti, da je bil vender le letošnji karneval v Rimu „carue vale" v pravem pomenu, kajti v pustnem času nismo mesa imeli, tedaj pravi „carue vale" t. j. slavo mesu, ker so vsi mesarji mesnice zaprli in niso hoteli goveje živine klati. To se je zgodilo, ker je mestna gosposka že pred leti dala dovoljenje, da smejo nekateri tudi konje klati in prodajati. Ti pa niso bili vedno poštenoviči, kajti mnogokrat se je zgodilo, da so nevednemu tako konjščino za govedino prodali, se ve da za manjšo ceno, kar je gotovo drugim poštenim mesarjem v kvar bilo. Da bi se take goljufije ne godile, so tedaj govejski mesarji zahtevali, da se prodajanje konjiš-nice ustavi, in ko magistrat to dovoliti ni hotel, so vsedel nobeden slovenski in katoliški volilni mož, ker vsak dobro ve, da je in ostane naš jedini kandidat gosp. L a m b e r t E i n - s p i e 1 e r. Spominjamo se, da so iste »Freie Stimmen" pred 6 leti uprizarjale do pičice isti manever 1 Takrat je bil naš kandidat g. Muri, a „Fr. St." so pisale, da bode Muri odstopil v zadnjem trenutku kandidaturo samemu g. dr. Iv. Tavčarju ! V šestih letih poboljšale so se „Freie St." samo za toliko, da ne segajo več na Kranjsko, marveč s svojimi lažmi ostajajo — na Koroškem ! V ponedeljek bila se bode torej zadnja bitka. Dal Bjg, da se moremo takrat veseliti — zmage ! _—rn— Deželni zbor kranjski. (XV. seja dne 5. marca.) (Dalje.) Nato poslanec Hribar utemeljuje svoj samo-stalni predlog o ustanavljanji in vzdržavanji meščanskih šol na Kranjskem. Govornik naglaša, da imajo meščanske šole namen, služiti prebivalstvu mest in industrijskih trgov. V meščanskih šolah je pouk v raznih predmetih ukrojen za tiste, ki ne mislijo na srednje in višje šole. Po druzih deželah je mnogo meščanskih šol, katere vzdržujejo okrajni zastopi; pri nas bi morali za - nje skrbeti šolski okraji. Meščanske šole bi bile tudi pri nas velike koristi, toda troške bi moral prevzeti normalnošolski zaklad. Ko bi pri nas ustanovili meščanske šole, bilo bi do 20°/0,več troškov. Ko bi se že drugod po deželi ne ustanavljale meščanske šole, vsaj za Ljubljano bi bila nujno potrebna, in morda še za Idrijo. Konečno nasvetuje, naj se predlog odkaže upravnemu odseku. Posl. dr. Schaffer pa nasvetuje, naj ee predlog odstopi dež. odboru, ki naj v prihodnjem zasedanji o njem poroča ter eventuvalno predloži načrt zakona. Ker se tudi posl. Hribar pridruži temu predlogu, bil je vsprejet. Poslanec Luckmann v imenu fin. odseka poroča o uravnavi užitkov pazniških plač v prisilni delavnici ter nasvetuje nastopne določbe : a) Prvi nadpaznik imej letne plače 600 gld., drugi pa 500 gold., oba stanovanje, kurjavo in svečavo. b) Ustanovi se 15 mest paznikov 1. razreda in sicer : 5 paznikov I. vrste z letno plačo 450 gld., 5. paznikov II. vrste z letno plačo 420 gld. in 5 paznikov III. vrste z letno plačo 390 gld. c) 10 mest paznikov П. razreda in sicer : 5 paznikov I. vrste z letno plačo 360 gld. in 5 paznikov II. vrste po 330 gld. d) Vsi definitivni pazniki I. in II. razreda dobe naturalno stanovanje ali pa stanarino letnih 75 gld., oziroma pri slabših stanovanjih primerno odškodnino. e) Ko bi trebalo še provizornih paznikov proti jednomesečni odpovedbi, določi se jim letnih 300 gld. in stanarine 60 gld. f) Dosedanjima nadpaznikoma J. Wimmru in Fr. Kunaverju se dovoli letna osebna doklada po 60 gld., ki pa se ne ušteva v pokojnino. Te nove določbe stopijo v veljavo s 1. julijem 1897, dočim isti dan odpadejo vse draginjske do- r . I mesnice zaprli, ne da bi to poprej naznanili. Vsled tega je kajpada nastala huda stiska za one, ki niso vegeterijanci, bodisi prostovoljni ali prisiljeni, dokler ni magistrat svoje mesnice odprl, kjer so vojaki živino klali in meso na razuih krajih mesta prodajali. Mesarji se le še niso hoteli udati, marveč so ž njimi potegnili tudi oni, ki svinjsko meso, salame, klobase, zabelo itd. prodajajo, in čulo se je že, da bodo tudi peki svojo obrt zaključili. Zdaj še le se je glavni mestni župan resno postavil na noge in je mesarjem pretil, da jim bo do-tično dovoljenje za vselej odtegnil, ako v 24 urah svojih mesnic ne odpro in občinstvu s potrebnim mesom ne postrežejo. To je pomagalo in na pepel-nično sredo, kakor za nalašč, so bile vse mesnice zopet odprte, pa vender so se s tem maščevali, da so v kupu poskočili za 20 centezimov. Konjsko meso pa se bode tudi še zanaprej prodajalo iu kupovalo in jedlo na razne načine pripravljeno, zlasti v tu-kajšnih „sladkih" klobasicah, katere imajo nemam zavoljo tega črevesno kožico, da se ne vidi, ali je v njih svinjsko, ali pa konjsko in tudi oslovsko meso. Da je sedaj konjsko meso v Rimu važno vprašanje, prišlo je od tega, '.da ima zdaj tukajšnje klade. Vsi definitivno nameščeni pazniki imajo pravico do provizije, ki se določa po pokojninskih določbah, veljavnih za deželne uradnike in služabnike. V to provizijo pa se ne vračunijo deputati, stanarine ali katere koli remuneracije. O prošnji gimn. učitelja dr. L. Bohma poroča posl. Murnik, ter nasvetuje: Dovoli se mu iz dež. zaklada 120 gld. podpore, ako ga bo vlada z drugimi izbrala za odposlanca pri VII. mejnarodnem kongresu v Petrogradu. Ta predlog je obveljal, odklonjen je bil predlog posl. Hribarja, naj se prošnja odstopi dež. odboru v blagovoljno rešitev. O zavarovanju življenja v svrho olajšanja gospodarske stiske v kmetskem stanu v imenu upravnega odseka poroča posl grof Barbo. Dotično poročilo dež. odbora, katero je sestavil deželni odbornik Povše, objavljamo na drugem mestu. Pri razpravi o tem vprašanju našteva poslanec dr. 2 i t n i k nekatera načela, katerih naj bi se držal dež. odbor pri nadaljnem proučavanji in sestavljanji konkretnih nasvetov. Da je ideja tega zavarovanja zdrava in koristna, to priznajo vsi. In to je, pravi govornik, veselje in zadoščenje. Veselje, da se v tej točki soc. vprašanja zlagamo, zadoščenje, ker se kršč. socijalizmu podtikajo samo prazne fraze. Zavarovalnica za življenje bodi javna, deželna ali državna, ker ljudstvo ne zaupa povsod zasebnim zavarovalnicam, katerih uprava je dražja. S tem zavarovanjem bi se doseglo s Časom znižanje hipote-karnih dolgov, preskrbljenje dot in starosti. Toda dežela bi morala prevzeti garancijo, kajti nevarnosti ni, ker so dotične tabele po izkušnjah zanesljive in stalne. Dalje bi morala dežela ustanoviti poseben fond v ta namen, da bi se poslom in delavcem premije primerno znižale ter renta zvišala onim, ki bi pred časom onemogli ali ponesrečili. Zavarovalnica bi bila združena glede poslovanja z dež. knjigovodstvom in blagajnico, vodstvo bi imel dež. odbor, višje nadzorstvo poseben direktorij. Z rentnim zavarovanjem naj se združi zavarovanje za slučaj smrti in na doživetje. Bentno zavarovanje bodi omejeno na gotovo svoto, drugo neomejeno. Zavod se osnuj v spomin 50 letnice vladanja našega' presvetlega cesarja prihodnje leto. Dež. odbor dobi težavno nalogo, kajti proučavati ima več vprašanj: Kako visoke naj so premije; kako naj se obrestonosno nalagajo denarji, to je, vplačevane premije ; koliko utegne stati uprava ; kako naj se urede agencije ; koliko se smemo nadejati zavarovancev, ako je zavarovanje fakultativno ; kako se osnuj zavarovani zaklad in pomnoži z doneski raznih korporacij ali zasebnikov ; kako se vredi vplačevanje premij, morda najprimerneje po poštnih hranilnicah itd. Vsa ta vprašanja zahtevajo mnogo študij. Treba .bode nadaljnih pojasnil od češkega zavoda, kako ondi ta zavod deluje, kateri stanovi so se poprijeli te dobre misli itd. Upajmo, pravi govornik, da že v prihodnjem zasedanju definitivno sklepamo o zavodu, ki bode stalen spomenik uda-nosti in hvaležnosti do presvetlega vladarja ter vir zadovoljnosti in sreče nižjim slojevom našega prebivalstva. I ш ' I ........=E» mestno društvo „Tramway" mnogo starih konjskih par na razpolaganje. Na poglavitnih progah mesta imamo električno vožnjo, namreč od središča mesta „Piazza Venezia" do „Laterana", do sv. Lovrenca zunaj zidovja in do sv. Pavla. Vozovi so jako čedni in prostorni, cena vožnje precej nizka, tako da je ta nova naprava mestu v čast, onim pa, ki se voziti morajo, v korist. Tukajšnje vseučilišče je še vedno zaprto in se še ne ve, kedaj je zopet odpro. Neki list je prera-čunil, da bode letošnje šolsko leto komaj dva meseca trajalo. Ali ni tudi to lep napredek sedanjega tako hvalieanega razumništva ? — Živel tak napredek !! I Pretečeni mesec je prišlo v Bim kakih 40 romarjev iz Amerike in so se od tod podali v sveto deželo. Da so to morali biti sami imoviti magnati, se lahko umeva, kajti tako popotovanje stane vsacega najmanj 3575 frankov. Meseca aprila ali maja pa jih pride še veliko več iz Amerike, katere bo vodil nekj gospod Throop in njegova soproga. Ta dva orgknizujeta vsalro leto tako romanje iz Amerike iz obljube, katero je pred' nekaj leti storil omenjeni ' gospod, ko se je pri svojeift prvem bivanju v Bimu pokatoličanil. P. C. L. Vsprejet je bil soglasno nastopni predlog: Dežela se v načelu izreče za ustanovitev dež. zavarovalnice, morda po vzgledu češkega cesar Fran-Josipovega zavoda, in naroča dež. odboru, da v prihodnjem deželnozbor. zasedanju predloži izgotov-ljen načrt pravil za tak zavod z ozirom na kranjske razmere, ter nasvetuje primeren donesek za ustanovni zaklad. V ta namen, da dež. odbor po strokovnjaku dožene potrebne poizvedbe in podatke, dovoli se deželnemu odboru kredit v znesku 600 gld. V imenu fin. odseka poroča posl. Kalan o posojilih mestne občine ljubljanske za elektrarno in topničarsko vojašnico. Dež. zbor je bil že dovolil, da sme ljubljanska mestna občina za elektrarno najeti 400.000 gld., za topničarsko vojašnico pa tudi 400.000 gld. Toda vojašnica bode stala 515.000 gld., od katerih ima mestna občina pokriti 415.000, dalje tudi kolkovino od zgradbene pogodbe, pristojbino itd., istotako bodo troški za elektrarno višji; zato je obč. svet ljubljanski v seji dne 19. febr. t. I. sklenil, najeti v pokritje vseh stroškov 900.000 gld. Obveljali so brez ugovora nastopni predlogi: a) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje se za zgradbo elektrarne poleg 400 000 gl., za katerih najetje je dež. zbor v svoji XIV. seji dne 14. febr. 1895 dovoljenje dal, najeti še 13 600 gld., katere bode amortizovati v 42. letih ter obrestovati tako, da letna anuiteta za obrestovanje in amortizo-vanje ne bode presegala 5-25 odst. b) Pod istimi pogoji dovoljuje se mestni občini ljubljanski za zgradb.) topničarske vojašnice najeti posojilo do najvišjega zneska 432.400 gld. c) Za varnost posojila ad a) sme mestna občina ljubljanska zastaviti elektrarno in dohodke iz nje; za varnost posojila ad b) pa topničarsko vojašnico in najemnino, katero bode v&akočasno dobivala od nje, in za obe vrh tega druge dohodke ljubljanske občine sploh. d) Ko bi se ti posojili realizovati imeli po do-števnem kurzu pod pari, sme se nominalni znesek posojila doštevnemu kurzu primerno zvišati; vendar pa skupni znesek teh dveh posojil in pa onega, ki je bilo za ljubljansko mestno elektrarno dovoljeno v XIV. seji deželnega zbora dne 14. lebruvarija 1895 v znesku 400.000 gld., ne sme presegati nominalnih 900.000 gld. e) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti tem sklepom Najvišje potrjenje. V imenu upravnega odseka poroča poslanec Jelovšek o cesti med Zatičino in gorenjo krško dolino. Vsled dvakratnega sklepa deželnega zbora je deželni odbor sedaj predložil dva načrta, in sicer o zgradbi nove ceste, ki bi se odcepila od deželne ceste Novo Mesto-Ljubljana med Zagradcem in Ma-rinčovasjo ter se stikala z okrajno cesto v Gorenji Vasi, in o popravi oziroma preložitvi okrajne ceste, ki pelje od Gabrovčice skozi Muljavo do Zatičine. Nova cesta bi stala 30.770 gld.; teh troškov bi moral prevzeti okrajui cestni zaklad žužemberški 13.280 gld., zatiški 17.489 gld. Troški za preloži-žitev okrajne ceste pa bi znesli 9780 gld. 74 kr., in poprava deželne ceste pri Gabrovčici 2507 gld. 11 kr. Nova cesta bi bila sicer za 1358 m. krajša, toda trikrat dražja, zato treba dobro premisliti, ali bi bilo opravičeno, da bi se zaradi te neznatne koristi gradila nova cesta. Zaslišala sta se oba cestna odbora. Zatiški odločno ugovarja proti novi cesti ter ob jedn9m zahteva, če se že preloži okrajna cesta, naj se ob jednem uvrsti med deželne ceste, proga od Krke do Grosupljega pa opusti kot deželna cesta. Sklep žužemberškega okrajnega cestnega odbora pa se glasi: Gledč na to, da bi bila po projektu ad a) na novo zgrajena cesta le 1358 metrov krajši, kakor po projektu ad b) popravljena okrajna cesta; glede na to, da bi moral žužemberški okrajni cestni odbor k troškom nove ceste, proračunjenim na 30.770 gld., prispevati 13.280 gld. 69 kr.; glede na to, da znašajo proračunjeni troški za popravo obstoječe okrajne ceste po projektu sub b) le 9780 gld. 74 kr., v katerih pokritje bi žužemberški okrajni cestni zaklad ne dal nobenega prispevka; gledć na to, da bi od 1358 metrov krajše proge ondotno prebivalstvo ne imelo toliko očividnih koristij, da bi bile primerne tako velikim žrtvam; glede na to, da se bode morala cesta izpeljati po relativno višjem svetu in bi se vsled tega, ker bi cesta držala večinoma vkreber, potrebovalo za tovorno vožnjo več vprežnih sil in bi se pri vsem tem moralo počasneje voziti, — sklene okrajni cestni odbor soglasno, da odstopi od svoje prvotne prošnje in od svojih dotičnih sklepov in se v svrho naprave primerne zveze s postajo Zatičina zadovolji s popravo okrajne ceste na podstavi projekt» sub b). Konečno prosil je okrajni cestni odbor tudi še, da bi se na deželni cesti preložil klanec pri vasi Lese, ker s to preložitvijo bi se promet bistveno olajšal in cesta od Žužemberka do Zatičine držala bi potem skoraj popolnoma po ravnem. Tudi bi se za vožnjo manj časa potrebovalo iu vprtžna živina bi manj trpela. Z ozirom na to nasvetuje deželni odbor, naj se gradnja nove ceste opusti ter preloži okrajna cesta od Gabrovčice proti Zatičini in popravi deželna cesta pri Gabrovčici. Ako bode promet na tej cesti živahen, bode se potem uvrstila med deželne ceste; ob jednem pa bode deželni odbor dal izdelati načrt za preložitev klanca pri Lesah. K troškom preložitve bode dežela zatiškemu cestnemu odboru prispevala tretjino one svote, za katero se bode svoječasno delo oddalo; ako se delo ne bode ceneje oddalo, znašal bode deželni prispevek 3678 gld. Zatiški cestni odbor pa naj bi najel posojilo, za katero bi bilo treba 5odstotne letue priklade na davke, kar bi ne bilo preobčutljivo. Vsprejet je bil nastopui načrt zakona o delni preložitvi okrajne ceste, ki se od deželne, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28 julija 1889. 1., dež. zak. št. 18, pod točke 14. navedene, iz Novega Mesta čez Žužemberk v Ljubljano držeče ceste pri Gabrov-ščici odcepi in drži čez Muljavo do stika z zagrebško državno cesto pri Studenci v cestnem okraju zatiškem. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. leta, dež. zak. št. 18, tako: § 1. Okrajno cesto, ki. se od delelne, v zakonu o uvrstitvi cest z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 18 pod točko 14. navedene, iz Novega Mesta čez Žužemberk v Ljubljano držeče ceste pri Ga-brovščici odcepi in drži čez Muljavo do stika z Zagrebško državno cesto pri Studenci, je med njivama pare. št. 394 in 400 katasterske občine Podbukovje in gozdnima parcelama št. 1091 in 1092, potem med njivama pare. 785 in 179/1 katasterske občine Muljava preložiti po načrtu, ki se je izdelal vsled naročila deželnega zbora. § 2. Mojemu ministru za notranje reči je naročeno izvršili ta zakon. Poslanec baron Wurzbach poroča v imenu upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim se postavljajo nadzorni organi za promet z živili in nekaterimi porabnimi predmeti. Od obeh zbornic državnega' zbora sklenjeni in že Najvišji potrditvi cesarjevi predloženi zakon o prometu z živili in z nekaterimi porabnimi predmeti, ki se najbrž meseca aprila 1897 razglasi in potem meseca oktobra 1897 stopi v veljavnost, ima namen, upreti se vedno bolj razširjajočemu se ponarejanju živil. To ponarejanje pa je dvojne vrste: ali se uporabljajo naravnost zdravju škodljive tva-rine, ki v nevarnost pripravljajo zdravje dotičnih konsumentov, ali pa se najprej zmanjšuje redilna vrednost živil ter s tem poleg imovinsko-pravne pri-krajšbe pri nadaljnem uživanju oškodujejo pridobitne in zdravstvene razmere. V ta namen so v zakonu najprej dozdanja do-tična kazensko-pravna določila poostrena, nadrobno našteta, po modernih prometnih razmerah uravnana in naposled popolnjena z novimi definicijami kaznji-vega dejanja in z novimi kazenskimi določili. Da se pa uvedenim ojstrejšim kazenskim določilom zagotovi veljavnost, je neobhodno potrebno, da se na jedni strani uvede ojstrejši pregled o prometu z živili, a da se na drugi strani z ustanovitvijo popolnoma oskrbljenih in z vrlimi strokovnjaki previdenih tehničnih preskuš^vališč skrbi za to, da v vseh onih slučajih, v katerih zahteva preiskava višjih strokovno - tehničnih znanosti in težavnejših preiskavnih metod, izvidi, in mnenja, ki služijo ka-zensko-sodnemu preganjanju za podstavo, dajo naj-gotovejSe poroštvo, da eo stvarno utemeljeni. V zadnjem oziru se je v smislu zakona pripravilo že vse, kar je treba, da meseca oktobra 1897 najprej pet državnih preskuševališč, in to na Dunaju, v Gradcu, v Pragi (2) in v Krakovu, prične svoje delovanje. Pregledovanje po neizvežbanih organih se bode omejilo le na one trgovine, ki se pečajo s prodejo živil. Ti organi bodo imeli posebno nalogo, o živi-ih, ki se dado s čuti kot sumniva spoznati, pro-vzročevati strokovnjaške preiskave, uničevati očituo >okvarjena ali zdravju škodljiva živila, to naznanjati državnemu pravduištvu itd. S temi nalogami se postavljenim občinskim organom ne nalaga nič več, nego to, kar že zdaj spada v samostojno področje . občin. Kot nadzorni organi se bodo jemali taki, ki imajo več omike in so prebili poseben učni tečaj. Ta pouk se bode raztezal na ogled živine in mesa, »rirodopis, spoznavanje najvažnejših rastlinskih živil z ozirom na navadne ponaredbe, na spoznavanje strupenih rastlin, gliv itd. Deželni zbor je vsprejel dotični načrt zakona, ci določa: Za nadzorni organ sme biti postavljen samo tisti, kateri: 1. ima državljanstvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru; 2. je izpolnil 20. leto svojega življenja. Osebe, ki so izključene od volilne pravice v občinski zastop, so izključene tudi od izvrševanja nadzorne službe. Občinske uprave morajo v jednem mesecu potem, ko stopi ta zakon v veljavnost, političnemu okrajnemu oblastvu imenovati že zdaj od njih v izvrševanje zdravstvene policije, živilske policije, potem v nadzorovanje tržnega prometa postavljene organe in pozneje vsako posamezno imenovanje takšnega organa za vsak slučaj posebej naznaniti temu oblastvu. Posebne in zaprisežene organe v izvrševanje zdravstvene in živilske policije morajo postaviti: 1. mesta s svojim štatutom; 2. občine, katere imajo kot zdravišča lastna zdraviška pravila; 3. občine, ki imajo v jednem selišču po zadnji ljudski štetvi vsaj 5000 stanovnikov navzočega sta-novništva. Deželni odbor ima pravico, v sporazumu s političnim deželnim oblaetvom določiti vrsto in število takšnih zapriseženih nadzornih organov, ki jih mora postaviti občina. Deželni odbor je nadalje upravičen, v sporazumu s političnim deželnim oblastvom tudi občinam z manj nego 5000 stanovniki naložiti dolžnost, da morajo postaviti posebne zaprisežene nadzorne organe ter določiti njih vrsto in število, ako so te občine važne kot božja pota, kot zdravišča, kot indu-strijalni kraji ali kot prometna središča. Politična okrajna oblaetva morajo o vseh osebah, ki v njih okolišu izvršujejo nadzorno službo o prometu z živili in s porabnimi predmeti spadajo- čimi v okvir državnega zakona z dne........ spisovati zaznamke ter jih imeti v vednem razpre-gledu. (Konec »ledi.) Priprave za bodoče volitve. V Zagrebu, 1. marca. Kdor prebira niše opozicijonalne časopise, naletel je od novega leta sem na mnoge pritožbe opozicije glede krivičnega sestavljanja volilnih listin. Te listine se morajo na početku vsakega leta na novo sestavljati, da so vedno pripravljene za temelj novim volitvam. Druga leta se opozicija na to sestavljanje morda ni toliko ozirala, vsaj ni bilo javnih pritožb po časopisih glede raznih zloporab pri tem poslu ; letos pa pazi prav budno na vse nepravilnosti, ki jih v tem pogledu počenjajo naše javne oblasti. O tem nepravičnem ravnanju so se čule v hrvatskem saboru tudi ojstre interpelacije, a na nje tudi vladini odgovori, ki seveda branijo dotične oblasti. Kar se godi po nekih občinah glede teh volilnih listin, je vendar Ie že preveč. Posebno po siromašnem Zagorju si prisvajajo nekateri kotarski predstojniki toliko moč, da kar po svojej volji zapovedujejo občinskim županom, kdo sme biti v listini in kdo ne. Gorje pa vsakemu, ki je toliko pogumen, da zahteva svojo pravico na merodavnem mestu. In vendar ni lažjega posla nego sestavljanje takih listin po pravici, saj obstoje za to popisi in za vsakega ve občina prav dobro, koliko plača davka. Ali nekateri kotarski predstojniki se hočejo izkazati ter ulaskati pri njihovem največjem gospodu, ki del vsem onim, ki skrbe za njegov zistem, tudi poštene nagrade. Vsak kotarski predstojnik se tedaj boji opozicije, ki postavlja svojega kandidata poleg njegovega vladinega, da ne zmaga, kajti zgubil je na ta način zaupanje višjih svojih pa tudi nado, dajse liitro popne do višje časti. Zategadel so kotarski predstojniki povsodi najhuji vladini korteši, in ker imajo po navadi po občinah nameščene svoje ljudi, delajo tudi volitve po svojej volji. Neuk in ueorga-niziran narod hrvatski se ue more upreti takemu trivičnemu postopku svojega predstojnika ter so po navadi tudi pritožbe glede sestavljanja listin brez-vspešne, ker jih po navadi zavrže že prva oblast ter niti ne prispejo do stola sedmorice, ki je zadnja instanca za reklamacije. Le duhovnikom se ima narod zahvaliti, da se je marsikatera krivica kotarskih predstojnikov za-jranila ; ali so radi tega pa tudi pretrpeli mnogo preganjanja in obrekovanja celo pred njih najvišjim pastirjem nadškofom zagrebškim. Varaždinski veliki župan, v katerega županiji se je zgodilo glede volilnih listin toliko krivic, se je namreč obrnil do nadškofa, naj bi on svojim podložnim duhovnikom naložil, da se ne mešajo toliko v politiko, češ da to narod razdražuje. Ni li to hinavsko poročilo, ko vendar vsakdo ve, da je ravno ravnanje političnih oblastij zakrivilo, da se je narod na mnogih mestih vzdignil ter zahteval svojo pravico ter jo deloma tudi dosegel, ali le s pomočjo svojega duhovnega pastirja, ki jedini v teh hudih stiskah ni zapustil svojega naroda. In te vrle pobornike za pravičnost in poštenje ter za varstvo postav obrekuje tako visok dostojanstvenik, mesto da se ozre malo na podložne mu oblasti, kaj počno in kako delajo v svojem delokrogu. Nadjamo se, da bode domoljubni nadpastir vzel v obrambo svoje duhovnike ter vsak tak neopravdan zahtev svetovne oblasti odločno odbil, saj ima duhovnik isto pravo kakor vsak drug baviti se s politiko, a naš hrvatski duhovnik še posebno, ker morda ni že daleč čas, da se prenese iz sosedne Ogerske tudi na hrvatska tla borba glede cerkveno političnih postav. Pa ko tudi tega nepotrebnega zla ne bi bilo, ima hrvatski duhovnik dosti razlogov, da deluje narod pri bodočih volitvah, da se izvole može katoliškega prepričanja, kajti kot taki ne bodo nikdar tako globoko zagrezli v mažaronstvo, kakor se je to zgodilo z današnjo saborsko večino. V hrvatskem saboru treba mož, ki se ne bodo sramovali svojega verskega prepričanja javno izpovedati, kajti le taki možje znajo braniti potem tudi politično pravo svojega naroda. A ne samo po deželi nego tudi po mestih so politične oblasti tako predrzne, da uvrščujejo po svojej volji volilce v listini, ki nimajo po nobeni postavi to pravo. Tako se je zgodilo, da je maža-ronski župan mesta Oseka dal uvrstiti med volilce 70 mažaronskih železniških činovnikov (?). A teh ima v Oseku le 12, vsi ostali so le nižji služabniki pri železnici. In če tudi je opozicija proti temu pro-svedovala, župan vendar le ni popustil. Radovedni smo, kako bode ugovor proti temu postopku rešil stol sedmorice, kamor se je opozicija pritožila. Sploh pa je s temi železniškimi činovniki čudna stvar. Po postavi mora biti vsak volilec pristojen v katerej občini na Hrvatskem. Od mažarskih želez, činovnikov pa noče nobeden hrv. pristojnosti, tedaj ne bi smeli sploh voliti. In tako je tudi bilo do leta 1888. Sedanji ban pa je precej po svojem prihodu na Hrvatsko pri prvih volitvah pod njegovo vlado podelil volilno pravo tem železniškim činovnikom, ki še zdaj volijo vsi protipostavno. Ali v nekih mestih odločujejo ravno oni pri mestnih in saborskih volitvah. Žalostno je zares, da se s takimi nepostavnimi sredstvi hoče udušiti narodno pravo. In hrvatske oblasti so še naproti svojemu narodu tako krivične, da hočejo to že samo po sebi nepostavno ravnanje pomnožiti še z večjo krivico, da podeljujejo volilno pravico takim življem, ki so brez vsakega dvoma od volitve izključeni, dočim se domačemu volilcu zapira pot do volišča, premda ima po postavi pravico do tega. To so zares žalostni pojavi v našem političnem življenju, katero je že preveč okuženo, pa bi bil že skrajni čas, da se očisti takih grdih peg. Politični pregled. V Ljubljani, 10. marca. Volitveno gibanje. Včeraj so volile štiri kronovine 20 državnih poslancev iz pete skupine. Izid volitve je znan dosedaj v 15 slučajih. Izvoljenih je pet krščanskih socijalistov, 4 Cehi, 3 soc. demokratje, 2 nemško-nacijonalca in 1 konservativec. Dunaj je izvolil 5 krščanskih socijalistov, o ostalih 4 kandidatih v Nižji Avstriji še ni poročila, vender ee je nadejati, da prodro vsi. V Š'eziji je zmagal jedeu pristaš nemške ljudske stranke, jeden pa socijalni demokrat. Na Moravskem so prodrli trije Cehi, jedeu krščanski socijalist, dva socijalua demokrata O izidu volitve v Bruu ui došlo še ni-kako poročilo. Na Koroškem je zuugal, kakor je bilo naprej pričakovati, ne.mški nacijonalec. — Danes se voli na Kranjskem, v Istri j i iu v Gorici, in sicer bodo izvoljeni skupno 3 poslanci. Dosedaj je izvoljenih 24 državnih poslancev. Dunaj, krščansko socijalen/ Včeraj se je bil na Dunaju odločilen boj mej krščanskimi socijalisti in socijalnimi demokrati. Vseh volilcev je na Dunaju blizu 300 000 in sicer v prvem volilnem okraju 42, v drugem 61, tretjem 54, četrtem 60 in v petem 62 tisoč volilcev. KrSčansko-socijalni kaudidatje so bili: trgovski pomočnik Bielohlavek, trgovski pomočnik Prohuska, podžupan dr. Lueger, trgovski pomočnik Axmann in natakar Mittermayer; socijalno-demokratični pa: časnikar Reumann, časnikar dr. Adler, časnikar Nemec , mizar Skaret in časnikar Scbuhmaier. Vdeležba je bila zelo velikanska, kajti volitve se je vdeležilo 210 000 volilcev. Od teh so jih dobili krščanski socijalisti 115 000, socijalni demokratje 88 000 in židovski liberalci pa le 7000 glasov. Izvoljeni so toraj z velikansko večino vsi krSčansko-socijalni kundidatje v avstrijskem stolnem mestu. S tem je Dunaj z nova pokazal, da si ne d& zapovedovati od židovsk.h liberalcev in njiho vih hlapcev, socijalnih demokratov. Prvo mesto v lepi Avstriji in prvo mesto na Kranjskem sta izkazala krščansko-socijalno lice. Odgovor Grške na skupno noto velevlastij. Včeraj se je objavil težko zaželeni odgovor grške vlade ua skupno noto evropskih velevlastij. Slo se je zato, ali bo Grška vkljub pritisku od vseh stranij vstrajala pri svojem sklepu, ali pa se bode udala zahtevam in se umaknila s pozorišča. Soditi po splošnem odgovoru, se ni zgodilo niti prvo, niti drugo, kajti odgovor grške vlade je tak, da se le deloma ustreza zahtevam velevlastij. Vsebina tega odgovora je približno taka le : Grška vlada je, uva-ževaje veliko važnost posamnih točk skupne note, temeljito premislila vse eventuelnosti in dospela do nastopnega zaključka. Jednako velevlastem želi Grška ohranjenja miru iD hoče obvarovati Kreto pred popolnim propadom. Z dovolitvijo satne avtonomije se namere velevlastij ne bodo izpolnile, novi predlagani zistem ni umesten za obranjenje miru. Anarhija bi pustošila i nadalje deželo in Grška ne bi mogla prevzeti velike odgovornosti, ko bi velevlastij ue prosila, da se spremeni določeni zistem in Kreta priklopi Grški, kakor se je zgodilo za časa osvoboditve ostalih pokrajin. Povodom zadnjega klanja in pu-stošenja je pregovorilo naše prebivalstvo Krečane, da so odložili orožje. Toda nesreča, ki je sledila temu činu, nas je dovela do prepričanja, da se kaj jeduakega ne sme več pripetiti. V imenu človekoljubja in v svrho pacifhacije otoka pripomnimo glede odzvanja naših vojnih moči s Krete, da akoravno vsled navzočnosti brodovja velevlastij ni ne-obhoduo potrebno beiensko brodovje, ker se oto ma-uska moč na morju itak ne more primerjati prvi, je vendar potrebno, da ostane na Kreti grška armada, ki ima nalog, vsestranski pospeševati pacifi kacijo. Naša dolžnost je, da ne prepustimo Kreča-nov milosti mchamedanskcga fanatizma in turški armadi, ki se je vedno vdeleževala napadov na kri-stijane. Najpreje treba toraj popolnega trajnega miru, potem bo šele mogoče izvedeti želje krečan-skega prebivalstva in sklepati o njegovi usodi. Redoma se ponavljajoči uemiri na Kreti vznemirjajo grško prebivalstvo, vplivajo zelo slabo ua socijalno delovanje in razdevajo gospodarstvo. Ko bi tudi ne upoštevali in mogli pozabiti, da smo verski bratje Krečanov, jednega rodu in jedne krvi, moramo vkljub temu izjaviti, da se helenska vlada ne more več protiviti javnemu zahtevanju naroda iu Kreča-uov. Krečansko ljudstvo naj se izjavi samo, kako h. če biti vladano. — Kako so vsprejele velevlasti ta odgovor, dosedaj še ui zuano, pač pa se je nadejati, da bodo te besede vsaj deloma ugodno upli-vale na eplošno evropsko mnenje. Boljše grška vlada pač ni mogla odgovoriti, kakor je odgovorila sedaj, kajti kot krščanska država drugače nikakor ne more ravnati iu tudi ne bode drugače ravnala. Položaj na Kreti je dosedaj nespremenjen. Pariška „Agence Havas" poroča scer iz Kaneje, da turške čete postopajo povsem pravilno in drž^ v kleščah vodje vstašev, v resnici je pa ravno naTobe. Razmerje je ravno tako napeto, kakor je bilo dosedaj. Nemiri se še vedno ponavljajo, turška moč je mnogo preslaba, da bi naredila mir mej nasprotniki. Vojakom manjka živeža iu obleke, in tudi sicer bi ne zmogli uičesar, ker so v veliki manjšini nasproti vstašem. Poveljniki evropskih močij se vsak dan posvetujejo in skušajo pomiriti splošuo razburjenost, kar se jim pa le redkokdaj posreči. Ko bi Grki tako zdatno ne skrbeli za tlačene in od vseh stranij zatirane Krečane, bi že davno navstal še večji ogenj po celem otoku. Sedaj vse, posebno pa Grška iu Turčija, čaka, kaj bodo ukrenile velevlasti na od govor grške vlade. Govori se sicer, da se skuša sul-tau izogniti skrajnostim in dovoliti Grkom koncesij, toda gotovo to ni, dokler ni črno na belem. Somišljeniki pozor! Doslej so volilni možje poslanca volili u s t-meno. Po novem volilnem redu (§ 41) pa bodejo volili pismeno z glasovnicami in sicer ne le, kakor mnogi menijo, v splošni, mar več tudi v kmetski kuriji. V to svrho dostavijo se od politične oblasti z izkaznicami tudi glasovnice. Tega novega volilnega načina ljudstvo po deželi večinoma še ni navajeno. To nalaga našim gg. zaupnikom posebne dolžnosti. Pazijo naj natanko, na to, da se glasovnice pravilno izpolnijo. V glasovnico upisati je natančno in določno i m e, značaj iu bivališče kandidata. Potem pa je treba do volitve natančno paziti, da glasovnice nepridejonasprotnim agitatorjem v roke, ki si bodejo prizadevali, prečrtati ime našega kandidata in zapisati ime nasprotnega. Zatoje zlasti potreba, da se vse glasovnice Se v zadnjem hipu p :r e d volitvijo natančno revidirajo in eventuelno zopet popravijo. Veljavne so le od glavarstva uradno iadaue glasovnice, opremljene s pečatom glavarstva. Vsak volilen mož mora, ko odda glasovnico, pokazati tudi svojo izkaznico. Tedaj izkaznico gotovo seboj vzeti. Namesto zgubljenih ali pokvarjenih glasovnic se dobijo nove glasovnice in sicer pred dnem volitve pri okr. glavarstvu, na dan volitve pa pri volilni komisiji. Prosimo somišljenike, da naj predstoječa navodila natančno izvršujejo, ker se le tako zaprečijo mogoče sleparije! Zlasti bode jako umestno, če se volilni možje naše stranke nekoliko pred volitvijo zbero v kakem določenem lokalu, tam še v zadnjem hipu pregledajo vse glasovnice in potem korporativno korakajo na volišče. — Potem je vsaka sleparija nasprotne stranke onemogočena. Kedor želi še katero pojasnilo, »naj se Obrne do dr. Ivana 3uster3i&-a, odvetnika v Ljubljani, ki daje somišljenikom brezplačno vsa potrebua pravna pojasnila v volitvenih zadevah. Osrednji volilni odbor katoliiko-narodne stranke. Orgije na Kostanjevici pri Gorici. Dne 28. svečana t. 1. bile so v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici pri Gorici blagoslovljene nove, krasne orgije, katere sta izdelala slavna mojstra brata Zupan, orgljarja v Kamnigorici, Gorenjsko. Nove orgije imajo sledečo dispozicijo: I. m a u u a 1 (glavni stroj) t i p n i obseg C-f, 5 4 tonov. 1. Principal 8' osemstopni. 2. Gamba 8' 3. Bordun 8' 4. Octav 4' štiriitopni 5. Spit?fl6te 4' „ 6. M.xtur 2J/j 3—4 vrsten. II. m a u u a 1 (gornji stroj) t i p n i obseg G—f, 5 4 tonov. V tem odmevnem stroju (Echowerk) stoje naslednji spremeni, iz katerih posamnih ee d4 vpri-zoriti več glasbenih barv čudovite lepot«. Glas teh spremenov narašča ш zopet miujeva. 7. Geigenprincipal 8' 8. Acoliue 8' 9. Fleuto traverso 4' 10. Voix coeleste 8' III. pedal, ti pni o b s e g C—d, 2 7 tonov. 11. Subbass 16' 12. Octavbass 8' Pomožni spremeni: 13. Suboctaven-Cappel. II. man. k I. navzdol daje orglam 16 stopen značaj na manualu. 14. Manual Goppel II. manual k I. 15. Pedal Coppel k I. manualu. 16. „ „k II. h Kolektivniki: 17. Mezzo-Forte k I. manualu. k II. „ 18. Forte k I. k II. . 19. Fortissimo. 20. Piano. Novosti v teh orgijah so : a) Pneumatična komunikacija med igralom in sapnico, katera funkcijonira izborno. b) Pnevmatične gumbice registrature na pomožnih iu kolektivnih spremenih. c) OJmevui stroj (Echowerk), koji se dirigira z največjo lahkoto, napravi čarljivo čudovit utis v naraščanju in padanju glasov na celem stroju ali pa na posamnih epremenih. d) Posebnost je tudi Voix coeleste, Aeolova harpa in Flauto traverso. Ti spremeni igrajo v odmevnem stroju tako fiuo in karakteristično, da to poslušalca kar omami. e) M-h je le eden. V njem se sesalke po najnovejši iznajdbi mejsebojno tako razvežujejo in regulirajo regulator, da ga lahko goniš kakor bočeš in je sapa popolnoma mirna brez tresajev. Ko se vspne do vrha, nič ne odpre izpuščalke, nič se ne sliši neprijetnega prhanja, kar ne gane se več, ako tudi sesalke neprenehoma delujejo. Igralnik stoji spredaj. Igranje na te orgije je čudovito lahko in pripravno. Omara orgelj v slogu cerkve je arhitektonično silno lepa; zlata pa ima le toliko, kolikor ga je potrebno, da daje bolj temnemu koloritu in srebrno belemu prospektu prijetno bliščobo. Pueumatičnih orgel je zaradi zamudnega dela še prav malo. Zato pa nas močno veseli, da poseda sedaj frančiškanska cerkev na Kostanjevici prve orgle te vrste na Slovenskem. Na splošno pa zabilježimo še to, da smo se pri kolavdaciji vprašali: Je li sploh mogoče doseči pri orglah še kaj popolnejšega ? Kaj več priporočati slavna mojstra bilo bi toliko, nego sove v Atene nositi ; saj delo samo ua sebi hvali svojega mojstra. Vse delo stane le 1800 gld. I Danilo Fajgelj. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. marca. (Za notranjske kmetske občine) je, kakor .SI. Narod" poroča, kandidat .Narodove" stranke župan G a r z a r o 11 i iz Senožeč, inženir 2 ui e k se je odpovedal kandidaturi, dasi je zadnje dni prav pridno agitoval za-se. Spoznal je, d« na Notranjskem liberalizmu ni več mesta, da je torej najboljše, ako poraz prepusti — Garzarolliju. (Agitacija ▼ gorenjskih kmetskih občinah.) Danes smo zvedeli od volilnih >mož iz loškega okiaje, da jim je pisal župnik iz Kranjske Gore, gospod Anton 2 logar, naj volijo gospoda Zuipana, češ, da so vsi gorenjski kmetje za Zupana. 9, 9. zvečer 739-3 4-2 brezv. del. oblač. 0-0 id nor- 10l 7. zjutraj 1Ui 2. popol. Srednj tnalom 740-3 i o 3 j sr. z»h. 739 1 i 3-8 1 sl. jug i včerajšnja temperatur» 4 2°, oblačno za 1-7° m Darovi za „Pripravniški dom". VI. izkaz. Dirovali so p. n. gg,: Gnjezda Ivan, konzist. svetnik . . . kron 10.— Poljak Martin, župnik v Ajdovcu . . „ 2 80 Žabukovec Tomaž, kapelan v Čatežu . „ 4 80 Gornik Fr., župnik v Nevljah ... „ 6-— Knižek Feliks, kapelan v Preserji . . „ 4-— Belič Marija, šivilja ........2•— Kromar Janez, kapelan v Poljanah . . „ 4 04 Bilec Janez, duh. v Ilir. Bistrici . . „ V— Neimenovana dobrotnica.....; 50'— Lavrenčič Ivan, kapelan v Cirknici, nabral v duh. družbi.......14-— Trček Mih., župnik v Šmartnu (v drugo) „ 10 — H. G. po č. g. Kalanu v Kamniku . „ 20 — Brence J., župnik pri sv. Gregoriju . „ 2-— Gerkman J., c. kr. vaduiški učitelj . . „ 2'— Šinkovec Avguštin, kapelan v Stari Loki „ 100 — Velkavrh Ivan, posestnik......10'— Flis Jfin. dekan..........100— Janežič Jan., dr..........2-— Krek Jau. Ev., dr........„ 10 — Žitnik Ignacij, dr.........10 — Eržen Val., nunski spov...... „ 10'— Bog povrni stotero! Prosimo vse dobrotne podpiratelje koristuih naprav in prijatelje šolstva, naj se spominjajo našega tako dobrodelnega društva! VABILO na nisi občni zbor „Posojilnice na Slapu pri Vipavi, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne 31. marca 1897 ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji na Slapu. Dnevni red : 1. Poročilo npčelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu iu nadzorstvu. 5. Voiitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Razni nasveti. Na Slapu pri Vipavi, dne 9. marca 1897. i8i l-i Načelstvo. ГВгРвве -W"§ odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-3 dr. Christofp-a izbornl, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Vsak kašelj Vsaka hripavost se popolnoma odstrani Ih po Krause -jevem (blagovkuena zmes). 74 10-7 Zavoj 25 kr. — Dobiti je v Ljubljani pri Milanu I.eustek-u, lekarna pri Mariji Pomagaj, Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarna pri zl. samorogu, Gabrijelu Ploolli-Ju, lekarna pri angelju, Josipu Мауг-Ju. lekarna pri zlatem Jelenu. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od seda) nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim «enpjo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A, Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. Adolf Tliierry, lekarnar 139 20-4 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-9 Lepa zemlja iz vrta se oddaja brezplačno na stavbišfiu gosp. Josipa Gorupa v Ljubljani. Rimska cesta._167 3—3 Koverte s firmo priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. ЏвГ Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca. 818 (21) Д P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem premestil svojo * ključavničarsko delavnico katero sem dosedaj imel v Igriških ulicah it. 8 "v lastno liišo Rimska cesta štev. IO ter se priporočam, da me čast. naročevalei tudi nadalje počaste s svojimi cenjenimi naročili, katera bodem vestno, solidno in po oenl izvrševal. V Ljubljani, dne 20. februvarija 1897. iuЏтШџ 182 2-i ključavničar. Dunajska borza« Ш- Dnč 10. maroa. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru ... . 100 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4*.......121 . Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . 98 . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 941 , Kreditne delnice, 160 gld......356 , London vista...........119 , NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. те1ј, 58 . 20 mark........................11 . 20 frankov (napoleondor)............9 , Italijanski bankovci........45 » C. kr. cekini......................5 30 kr. 30 . o 5 . 40 . 85 . 95 . 10 90 . 75 . 74 . 53 V,. 05 „ 66 Dnč 9. maroa. i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo gorskega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne železnice 3% . južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 152 gld. 153 „ 187 , 99 . 140 , 127 . 1C8 „ 112 . 99 . 99 . 173 ; 127 . 99 , — kr. 76 50 50 25 70 25 80 50 198 146 19 26 68 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srefike, 10 gld. ...... Salmove srefike, 40 gld........ St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srefike......... 22 Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. 154 Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 390 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 87 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 159 Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska promogarska družba, 70 gld. Papirnih ruhljev 100....... gld. — *r ; 50 ; . 75 . . 50 . 81 151 126 87 __Nakup ln prodaja mkovTBtnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. (»varovanje za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanj« najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na boril. Menjamična delniška družba „M E 1B C U R" Wollziile it 10 Dunaj, Miriahilfirstruii 74 B. ЛЖ~ Pojasnila v vseh gospodarskih ш flnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaDi|skih vrednettatt papirjev in vestni svdti za dosego kolikor je mogoče visooega «orestovanja pri popolni varnosti gf na toženih glarnio. Ц ^шнанннипммг