TOMO KOLES Zimska razprodaja igralcev Uvrstitev Slovenije na Euro 2000 ter žreba v Tokiu in Bruslju sta nekoliko zasenčila dogajanje v domačem ligaškem tekmovanju, še posebno ker vlada sedaj v njem mrtva sezona. Toda v zakulisju se dogaja marsikaj in skoraj neopazno se pri Muri in Potrošniku napovedujejo odhodi posameznih igralcev. In to dobrih, kakovostnih igralcev. Za mogoče najbolj talentiranega nogometaša tega trenutka v Sloveniji Fabijana Cipota seje vedelo, da ga dolgo ne bodo mogli obdržati in v naslednjih dneh se bo fant podal na preizkušnjo k nemškemu drugoligasu Greutherju iz Filrtha, mestu blizu Nurnberga, in če bo tam zadovoljil svoje morebitne delodajalce, bo že spomladi okusil Strašno športno rivalstvo na derbiju med FC Nilrnbergom in Greutherjem. Ampak Fabi ima za vse to dovoljenje vodstva kluba, na odhodu pa sta ze Adamo Baranja in Škaper, »nekdo« pa je vrgel oci tudi na Lukiča in vratarja Nemca. To se pravi, pet igralcev, skoraj pot ekipe. Nemec: reprezentant in kandidat za Euro, Cipot, is c. Lukič: eden najbolj hvaležnih igralcev sredine, ki na vsaki tekmi Poskuša dati maksimum, "slalomist" Baranja, ki pri trenerjin ntma sreče... Preveč. .. j p , Istočasno prihajajo tudi iz Beltinec informacije, a o ros ^hko zapustijo Simon Baranja, Erniša, Tratnjek, Ulen, rav Cener in vratar Kuzma. Ali so se v vodstvih klubov -a te po e odločili, ker jim primanjkuje denarja za plačila igralcem ' ° to vse pogosteje govori po mestu -, ali pa nekateri igra ci raJo, da bi tako čimprej prišli do premij, niti ni Pomem ho pomisliti na to, kakšna kakovost bo pri Muri in o ro v spomladanskem delu prvenstva, kajti jesen ni bi a niti nat r°Inata. Če se bo zgodil napovedani osip igralcev, bo to težko na domestiti z nakupi najmanj enakovrednih nogometašev, Se ne bo pojavil kakšen močan pokrovitelj. Medtem oso fošniku že vajeni životarjenja pri dnu lestvice, tja rsi u n če se ne bodo v prestopnem roku povlekle ka sne ’ ahko zgodi ponovitev primorske situacije Kopra in zo , najmočnejših slovenskih nogometnih centrov, se aJ na to si ne upam niti pomisliti. Ampak po toči zv p°zno. In potem bo zaman tudi obnovitev Munneg trjLune, Postavitev žarometov, saj bodo osvetljevali le po pra _____ Nesreča in napad if J nefe ’ M- decembra, ob 15.30 je avtomobilist Andrej B. zaradi Prehitevanja trčil zunaj Radomerja pri Ljutomeru v ^drej g °’s. katerim se je pripeljal iz nasprotne smeri Ljubo Š. Voznik h0' oki Je 'lud<) Poškodoval, saj je ostal ukleščen v razbito pločevi-ePa so ga »izrezali« ljutomerski gasilci. Lažje poškodbe je - ■ « -s«„nv cnnotnik Ivica Z., niarles maribor d.o.o. Po vaši meri nersM g«5..~.. _ . dobil njegov sopotnik Ivica Z., prav tako je lažje poškodovan Ljubo Š. Gmotna škoda na vozilih znaša 2.000.000 tolarjev. V Črešnjevcih je ta torek ob 22.30 neznanec napadel žensko: na njen obraz je razpršil solzivec, nato pa ji odvzel torbico z denaijem in dokumenti. Policisti storilca še iščejo. INTERVJU, str. 10 Direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec Prinesitelj kupona dobi: 30% popusta za izdelavo fotografij 10% popusta pri nakupu fotoaparatov, filmov, baterij, albumov, okvirjev... Sonja Roman Borut Horvat Marika V gostilni Horvat - Lovenjak v Polani so pretekli teden razglasili najboljše športnike, športnice in športne kolektive Pomruja za leto 1999, hkrati pa tudi naj... naj... šport- nico Pomurja za minulo stoletje. Priznanja so dobili - Športniki: 1. Borut Horvat (kanu), 2. Robi Markoja (strelstvo), 3. Goran Hašaj (judo). Športnice: 1. Sonja Roman (atletika), 2. Marika Kardinar (kegljanje), 3. Manue-la Rudolf (strelstvo). Športni kolektivi: 1. Kasaški klub Ljutomer, 2. Košarkarski klub Radenska Creativ Murska Sobota, 3. Atletski klub Pomurje Murska Sobota. Naj... naj... športnica: Marika Kardinar (kegljanje), ki je bila devetkrat razglašena za športnico Pomurja. Prireditev so popestrili kantavtor Adi Smolar in Zamurjenci Murskega vala. FOTOGRAFIJA: J. ZAUNEKER ■ Beltinski lokali na rešetu svetnikov Diskoteka le do 24. ure!? eltinski občinski svet je na torkovi večerni seji razpravljal o pravilniku o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost. Slo je že za drugo obravnavo tega dokumenta, ki je že pred časom povzročil precej hude krvi. Nobena skrivnost ni, da gre predvsem za disko M-3 ob Ravenski cesti v Beltincih, kjer se zbirajo mladi, ki so najbolj zvesti obiskovalci prireditev ob koncu tedna, kar pa gre v nos predvsem nekaterim starejšim občanom. Ti so se že pred časom pritožili občinskemu svetu in županu, češ da ne morejo več prenašati hrupa in nesnage. Zato je odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem pripravil amandma. Predlagal je, da bi gostinski obrati med tednom in v nedeljo obratovali do 1. ure zjutraj, ob petkih in sobotah pa uro dlje. Lastnik omenjenega diska pa bi moral ob pomoči strokovno usposobljene službe poskrbeti za javni red in mir tudi zunaj objekta. Hkrati bi moral priložiti sklenjeno pisno pogodbo s strokovno službo za varovanje in varnostni načrt, usklajen z občinsko upravo, pri čemer je Skupščini Gradbenika in Gidosa brez zapletov Prevzem potrjen □ kupščini družb Gradbenik, d.,d., in Gidos, d. d., na katerih so delničarji odločali o pripojitvi Gradbenika h Gidosu, sta v torek, 14. decembra, minili gladko ter po objavljenem dnevnem _r.edu. Navzoči delničarji (zastopanost kapitala pri Gradbeniku je bila oseminsedemdesetodstotna, pri Gidosu pa okoli osemdesetodstotna) ---------------1„^„„„15 „„ „r„ai^gane sklepe. predsednika nadzornega sveta v družbi Gradbenik, sicer pa človeka Pomurske investicijske družbe, in Ivana Stančeviča, člana nadzornega sveta v Gradbeniku, zastopnika zunanjih institucionalnih lastnikov. V nadzornem svetu nove družbe bodo torej trije člani sedanjega nadzornega sveta Gidosa Jože Horvat, Marinka Glavač in Robert Gal, šesto mesto pa je rezervirano za predstavnika zaposlenih. Po sprejetih spremembah statuta bo družbo vodila tričlanska uprava. Na skupščini Gidosa, kije prevzemna družba, so izvolili tudi dva dodatna člana nadzornega sveta nove družbe, in sicer Romana Ratkaja, dosedanjega Kateri lastniški strukturi torej pripada odločitev o prevzemu? V Gidosu so večinski lastniki (sedeminpetdeset odstotkov) zaposleni, dobrih enaindvajset odstotkov pripada Krekovi družbi, po deset odstotkov pa imata Kapitalski in Odškodninski sklad. Pestrejša pa je lastninska struktura v Gradbe- niku. Pomurska investicijska družba ima dvajsetodstotni lastniški delež, Pid Zvon 2 dobrih sedem-, državni skladi dvainštiri-desetodstotni, dvajset odstotkov pa je v rokah zaposlenih in upokojencev. MHi predvidenih tudi najmanj sedem varnostnikov. Po uporabi bi morali okolico diska očistiti, sicer bi to na njihove stroške opravila komunalna služba. Kot »varovalka« pa je bila zapisano, da bi jim ob ponavljajočih se pritožbah občanov lahko med letom celo odvzeli soglasje. In ko so prešli h glasovanju, so prišla do izraza precejšnja razhajanja svetnikov, saj niso dali zadostne podpore niti pravilniku niti amandmaju. To pomeni, kot je pripomnil župan Jožef Kavaš, da bo po 1. januarju 2000 pač moral spoštovati začasni sklep, po katerem bodo gostinski lokali med tednom odprti do 23. ure, ob koncu tedna pa do 24. ure, kar velja seveda tudi za beltinsko diskoteko. Kot je komentiral eden od svetnikov, je njihov primer vsekakor edinstven v Prekmurju. MILAN JERŠEB GOSPODARSTVO Direktor Potrošnika napoveduje odstop str. 7 AKTUALNO Nekdanji soboški kaplan Alojz Benkovič z dejstvi dokazuje falsificiranje nekaterih zgodovinskih dejstev v dokumentarcu Mikija Roša Začetki skupnih časov str. 2, 3 2 AKTUALNO OKOLI NAS 16. december 1999, MK Hrvaška po Tudmanovem odhodu Za Hrvate stvarnik države, za tujino velik grešnik Tudi v neposredni soseščini je težko razumeti, da se smrt državnika na pragu tretjega tisočletja lahko spremeni v neponovljivo čaščenje pokojnika, ki mu pripisujejo nadnaravno moč o je 77-letni hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman 40 dni umiral v nekdanji bolnišnici JLA na Dubravi, je bilo mogoče slutiti, da se njegova oblast, opozicija in ljudstvo pripravljata na podobno slovo, kakršno so v dnevih žalovanja v nekdanji Jugoslaviji uprizorili po 3. maju 1980 prvemu znamenitemu Zagorcu - Josipu Brozu - Titu. Toda trideset let mlajši Zagorec Franjo Tudman je tako rekoč s svojo smrtjo dokazal, da je prav v vsem prekosil svojega vzornika, saj je domala vso Hrvaško spremenil v eno samo svetišče, v katerem noč in dan gorijo sveče, ljudje pa v potokih pretakajo solze in ponavljajo besede, ki jih je ob Tudmanovi krsti izrekel njegov začasni naslednik, 69-letni doktor književnosti, akademik Vlatko Pavletič: »Ni mogoče z besedami izraziti, kaj je ustvaril in kaj nam pomeni Franjo Tudman.« K Tudman na oltarju Vsi so izgubili kompas, kot se reče. Tudi opozicijski politiki, ki so od prvega do zadnjega pleteničili le o izjemnih zaslugah Franja Tudmana za hrvaško osamosvojitev, ustanovitev neodvisne, mednarodno priznane, suverene države. Tisti, ki so v minulih letih pretrgali s Tudmanom, so za njim jokali kot majhni otroci, četudi jih niso povabili niti na pogreb. »Danes, ko ga ni več med nami, moramo prav vsi nadaljevati z delom, ki ga je Tudman začel,« je izjavil nekdanji zdravstveni in obrambni minister ter prvi šef zdravniškega konzilija prof. dr. Andrija He-brang. Le Stipe Mesič, prvi premier Tudmanove vlade in zadnji predsednik jugoslovanskega predsedstva, se ni predal čustvom. »Tudman nam je zapustil velike dolgove, izropano nacionalno gospodarstvo, nepopisno bedo, spore s svetom, skratka - eno samo žalost,« pravi Mesič. Čustvom pa so podlegli tudi cerkveni dostojanstveniki, celo zagrebški nadškof Josip Bozanič. Ignoranca tujine Zdi se mi, da je naš predsednik Milan Kučan napravil sijajno potezo, ko je že v soboto popoldne prihitel v Zagreb, se poklonil velikemu pokojniku in se srečal s hrvaškim državnim vrhom. »Tega dejanja nikoli ne bomo pozabili,« je po kratkem Kučanovem obisku Zagreba izjavil šef pogrebnih slovesnosti, hrvaški premier Zlatko Mateša. Ker postaja izid hrvaških ponovoletnih volitev negotov, saj je Tudmano-va smrt in vse, kar ji je sledilo, najbolj koristila njegovi HDZ, se je Kučan v nekaj dneh srečal z zmagovalci na volitvah - z vodjo hrvaške opozicije Ivico Račanom v Ljubljani in najvišjimi ha-dezejevskimi funkcionarji v Zagrebu. Hkrati pa se je še izognil pogrebnim slovesnostim, ki so Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tribmesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. foto: reuters med tujimi šefi držav privabile le turškega predsednika Sulejmana Demirela. Ker je bila slovenska delegacija na pogrebu tudi najmočnejša - Janez Drnovšek, Janez Podobnik in Boris Frlec -, nam Hrvati ne morejo očitati, da smo Slovenci tako kot drugi prezrli Tudmanov odhod s političnega prizorišča, obenem pa nam svet ne more zameriti, da smo ob njegovem preziranju Tudma-• nove Hrvaške našim južnim sosedom držali svečo. Brez obzirnosti Pojasnilo, zakaj je svetovna politika tako ravnala ob slovesu s Tudmanom, je bilo mogoče te dni najti na straneh svetovnega tiska. Torinska La Stampa je zapisala, daje bil Tudman pri 19 letih Titov partizan, takoj po vojni general, potem zgodovinar, v šestdesetih se je že povezal s Pa-veličevimi emigranti v Avstraliji in Ameriki, v sedemdesetih je odkril pravi čar nacionalizma, v devetdesetih pa oznanil, da se nikoli ne bi poročil s Srbkinjo ali Židinjo. Enako brezobzirni do spomina na Tudmana so pri Washin-gton Postu, ki je v svojevrstni osmrtnici zapisal, da Tudman zapušča državo »z velikanskimi gospodarskimi problemi, slabim slovesom glede spoštovanja človekovih pravic in nestabilnimi političnimi ustanovami, ki izražajo nepopoln prehod iz avtoritarnega režima v demokracijo«. Upanje za »nov demokratični začetek« v zvezi s ponovo-letnimi volitvami za spodnji dom hrvaškega parlamenta in z bližnjimi predsedniškimi volitvami bolj ali manj izražajo le nemški časopisi, domala vsi na Zahodu pa si bodo Tudmana bolj zapomnili kot diktatorja in dosti manj kot demokratično izvoljenega predsednika. Bitka za nasledstvo Domači in tuji opazovalci razmer na hrvaškem političnem prizorišču so si enotni, da Hrvaška po Tudmanu - navzlic čaščenju njegovega dela in lika -nikoli več ne bo takšna, kot je bila. Res so postale sedaj skoraj vnaprej dobljene parlamentarne volitve za opozicijsko šesterico vprašljive, a tudi če zmaga HDZ in na predsedniških volitvah, ki jih morajo razpisati v 60 dneh po Tudmanovi smrti, njen kandidat, bo novi predsednik izgubil večino od 24 neprenosljivih državniških dolžnosti, prek katerih je tako rekoč vsa oblast v rokah enega človeka. Zaradi razmerja sil znotraj HDZ, s tremi izrazitimi frakcijami - hercegovsko (Ivič Pašalič), desno (Vladimir Šeks) in liberalno (Mate Granič) -, Tudmanu ni uspelo izbrati svojega naslednika. Sodeč po zadnjih dogodkih bodo v HDZ tudi težko izbrali enotnega kandidata za šefa države, saj se menda za to funkcijo ob najbolj priljubljenem Mateju Graniču sedaj potegujeta še začasni predsednik Vlatko Pavletič in Vladimir Šeks. Zategadelj so sedaj v HDZ celo bolj kot v opoziciji glasni, da bi po volitvah polpred-sedniški sistem spremenili v parlamentarno demokracijo našega, avstrijskega ali nemškega tipa. S tem pa seveda ni rečeno, da se bo nova oblast znala uspešno spopasti s Tudmanovo zapuščino, kakršno je ob smrti tvorca samostojne hrvaške države navedel Washington Post. Ne nazadnje bodo parlamentarne volitve 2. in 3. januarja, ko vsi normalni ljudje niti ne razmišljajo o politiki. PETER POTOČNIK« 80 let potem... Zgrešena interpretacija Voditelja narodnega sveta Ivana Obala ni bilo, bil pa je komisar lovenska televizija je že nekaj časa objavljala reklamo za dokumentarni film ob 80-letnici priključitve Prekmurja k matici. In ker sem od nekaterih prijateljev iz Prekmurja pravočasno zvedel za to novico, sem z zanimanjem čakal tisti ponedeljek, ko je bil na sporedu dokumentarec Začetki skupnih časov. Menil sem, da se tako osvetlijo dogodki, ki so za razumevanje današnjega stanja v Prekmurju zelo pomembni. V tem dokumentarcu je bilo prikazano kot, žal, že tolikokrat prej, da je bila za vse slabe strani priključitve in slovenstva v Prekmurju kriva in seveda tudi poimensko našteta le katoliška duhovščina. Nikjer pa ni bil niti z eno besedico omenjen tisti, ki je v tistem času in tudi pozneje odkrito nasprotoval priključitvi Prekmurja Sloveniji. Na koncu je napisano, da je bil film posnet po spominih dr. Slaviča in Jeriča ter po strokovnih člankih mag. Metke Fujs. Prva dva sta bila akterja priključitve in sta opisovala dogodke, komentarji pa so bili vzeti iz strokovnih člankov. Kot kaplan v M. Soboti sem nekaterim prijateljem in znancem dal nekaj izvodov fotokopij Jeričevih Spominov. To je rokopis z naslovom: Ivan Jerič, Moji spomini, ki bo kmalu izšel tudi v knjižni obliki. Gospodu Milivoju Mikiju Rošu seje zdelo pomembno, da dogodke izpred 80 let predstavi tudi prek televizije. Pričakoval sem veliko, dočakal pa popolnoma zgrešeno interpretacijo dogodkov in dogajanj v tistem času. In koliko je ta stvar stala, raje ne bom ugibal. Bil je denar, ki smo ga dobili za promocijo našega Prekmurja. Naj navedem samo nekaj stvari. Deset tednov po parlamentarnih volitvah Začetek pogajanj za sestavo nove vlade v Avstriji vstrijski predsednik Thomas Klestil je minuli četrtek na Dunaju kanclerju in predsedniku najmočnejše parlamenatrne stranke (SPO) Viktorju Klimi podelil mandat za sestavo nove vlade. Klestil želi »za dobro dežele« vlado, ki bo imela v parlamentu absolutno večino in ki bo uživala ugled doma in v tujini. Posredno je izrazil željo za nadaljevanje velike rdeče-čme koalicije med OVP in SPO - strankama, ki sta na različne načine skupaj vladali Avstriji že 34 let. Še nikoli v povojni zgodovini Avstrije se ni zgodilo, da bi predsednik podelil mandat za sestavo vlade tako pozno (deset tednov po volitvah). Razlog je odločitev ljudske stranke za opozicijo. Obrat ljudske stranke Socialdemokrati (SPO) zavračajo vsako sodelovanje s skrajnode-sničarskimi svobodnjaki (FPO) populista Jorga Haiderja in močno upajo, da bodo uspeli ljudsko stranko (OVP) prepričati za nadaljevanje velike koalicije. Ker seje ljudska stranka že pred volitvami izrekla za opozicijo, če bo šele na tretjem mestu, je moralo vodstvo stranke v ponedeljek na zasedanju revidirati svoj sklep in pooblastiti predsednika Wolfganga Schiissla za začetek pogajanj s socialdemokrati. Ljudska stranka je bila v ponedeljek na zasedanju enoglasna glede odločitve sodelovanja pri pogajanjih za sestavo nove vlade. Predsednik stranke zelenih, Van der Bellen, je ostro kritiziral končno odločitev ljudske stranke, da se je pripravljena pogajati za sodelovanje v novi vladi, in ji je napovedal izgubo volilnih glasov na prihodnjih volitvah. Nasprotno je vodja svobodnjakov Jorg Haider pod- pri OVP pri njihovi odločitvi, vendar je poudaril, da ni izključeno, da bodo prihodnji koalicijski partner prav svobodnjaki. OVP je namreč izdelala svoj program za vladna pogajanja, in če ga socialdemokrati ne bodo sprejeli, je pričakovati, da ga bo ponudila Haiderju. Možnost črno-modre koalicije še vedno ni izključena. Kancler Klima in zunanji minister Schussel se za nadaljnje sodelovanje gotovo nista odločila samo zato, da bi preprečila nujnost ponovnih volitev. Ugled alpske dežele se je namreč v tujini nevarno zmanjšal in očitki o ponovnem pojavu nacizma so postajali čedalje glasnejši, zato si tudi kancler Klima želi čim-prej sestaviti vlado, ki se ji ne bo treba opravičevati in v kateri ne bo skrajnodesničarskih svobodnjakov. Neporaženi Schussel Čeprav je Schiisslova ljudska stranka po volitvah na tretjem mestu, se ves politični svet v Avstriji A Ivan Jerič je bil igran v osebi, ki je stara več kot 40 let, čeprav je imel leta 1919 šele 28 let. Več let je bil odsoten iz Prekmurja, in sicer na vojaškem služenju in na soški fronti. Pozneje je postal katoliški duhovnik, dekan, generalni vikar za Prekmurje, imenovan najprej od lavantinskega (mariborskega), pozneje pa tudi od sombatelskega škofa. Daje po vojni za svoje »zasluge« po nedolžnem obsojen in tudi prestal v zaporu celotno več kot štiriletno zaporno kazen, režiserju ni bilo vredno omeniti. Pa vendar je bil tako zelo zaslužen za priključitev Prekmurja matici! Je še prepovedano povedati, da so bili katoliški duhovniki tisti, ki so imeli največ zaslug, daje Prekmurje danes slovensko Dr. Matija Slavič se na začetku predstavi kot človek, ki je končal bogoslovje, doktoriral na bogoslovju ... Scenarist in režiser pa ne upa povedati, daje bil katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti in dvakrat celo rektor Univerze v Lju bljani. Kot tak je imel na sebi tudi zmeraj duhovniško znamenje - kolar ali pa talar. V filmu ni o tem niti sledu, vedno je predstavljen v kravati in metuljčku!? Skozi celotno dogajanje se nisem zmogel znebiti občutka, da je še danes prepovedano povedati, da so bili katoliški duhovniki tisti, ki so imeli največ zaslug, da je Prekmurje danes slovensko. V filmu je scenarist dr. Slaviču položil v usta besede, da je on, Slavič, poznal prekmursko problematiko zaradi stikov z redko prekmursko inteligenco. Kdo je bila ta inteligenca? Vemo, da so bili zdravniki izključno Madžari in madžaroni, tudi za oblastnike so bili nastavljen* samo taki, ki so bili tako rekoč suženjsko zvesti madžarski oblasti. Evangeličanski duhovniki«0 bili večidel iz Madžarske in ma džaroni, razen Šandorja Terpena, fararja iz Puconec, in Jan°sa Berkeja, fararja iz Križevec. P« še ta dva sta živela sredi 19, Petja. In dr. Slavič se je gotovo družil s sobrati, katoliškimi duhovniki. Z njimi je imel stike in izmenjeval mnenja. Znan°je njegova pot po katoliških ž°P nijah Prekmurja, ko je bikt°& pod madžarsko okupacij0, .j Potovanje je bilo tajno. 0^s se je v več župniščih po P^1” ’ rju, vse do Porabja. , v- Napovedovalka?05’'^ vala dogodke zelo enosWans jz in površno. Sam sem d0*1^ Bogojine in nikoli nisems1,5 ' da bi bil v Bogojini kdaj okrog zunanjega ministra Sanga Schiissla. Mož z metalk ckom ravna, kot da ne bi vedel, M opozicijo ali vladno koalicij0-'°da metoda, ki jo je uporabil’ de-uie- Klimo je najprej pripravil 0 'eSa, da je dobesedno poklek111 Pved njim, da bi se z njim začel pm Sajati. Sedaj bo postavil načela m načrte svoje stranke za osnovne smernice nove koalicije. Če mu so-c'aldemokrati ne bodo pritrdili’ se b° Schussel umaknil, pogajal bodo razglasili za neuspešna'0 Politični kaos se bo nadaljeval K' ma je začel popuščati tudi gle 6 vprašanja vstopa v Nato. SPČJe vedno zavračala članstvo Avstrija v Matu. OVP pa je postavila vstop n“ svoj pogajalski seznam. Hadi°r je umaknil v ozadje. Svobodnja so v ponedeljek napovedali no tranjo reformo stranke in izdelavo alternativnega vladnega program0 do konca januarja. Še vedno up°J°' da sodelovanje med ljudsko stran 0 in socialdemokrati ne bo mog°ce' Privolitev ljudske stranke v soudeležbo pri pogajanjih za nove vlade in njen odmik od s e Pa, da gre v opozicijo, velja za Pns' Ijeno dejanje, zato tudi morebitn prihodnjo koalicijo s socialderno-krati že zdaj opisujejo za »Por° Pod prisilo«. Torej se ni odveč z zdaj vprašati, kako dolgo si bos a takšna partnerja sploh zvesta!^ kakšen odnos bosta imela drug dr“8eg:‘- MARJETKA RALlšLI 16. december 1999 AKTUALNO DOMA dogodkov in dogajanj Juteran Bela Obal, ki ^voditelj narodnega sveta Ivan , al!? V Bogojini je bil takrat župnik, narodni buditelj in gra->telj bogojinske cerkve Ivan asa. On je 1. decembra 1918 zahteval avtonomijo Slovenske Kajine v primeru, da ne bi bila Priključena Sloveniji. “Ko bi vedel, da 'mam samo v eni žili Madžarsko kri, bi si ^izrezal.« Madžarska vlada je za komi-Satia v Prekmurju postavila lute-^ana Belo Obala, ki je bil Z VSO ušo privržen Madžarski. Klekl st ' 'Je uvidel namero madžarske ade glede avtonomije, zato je Pošiljal v Budimpešto na poganja zmeraj nove ljudi. S tem zavlačeval pogajanja. Zmeraj Zn°va so se namreč pogovarjali 0 enih in istih stvareh, ker so bili Vedno novi člani in so morali zmeraj začeti znova. S tem je ^ekl pridobival dragocen čas in pripravil prekmurske Slo-^Pce za priključitev k matični °®ovini. Katoliškim duhovnom prav gotovo ni bilo vsee-n h kateri državi bo Prekmurje ^•Padalo, saj so imeli slabe iz-^nje z madžarsko vlado. Ko-^Matorka je v filmu dejala, da k Ni Klekl pragmatik in kot *erina prekmurskih katoliških Dovnikov za avtonomijo zno- Madžarske. Ni pa poudarila, a so bili za avtonomijo samo v Primeru, da bi Prekmurje ostalo * sklopu Madžarske. Klekl je bil akrat v radgonski bolnišnici in je bil z vso dušo privržen Madžarski je Jeriču izjavil: »Pomisli, katoliški Hrvatje in katoliški Slovenci v eni neodvisni državi!« (I. Jerič, Moji spomini, tipkopis, Bakovci 1972, str. 55). Katoliški duhovniki, voditelji ljudstva, so torej bistveno prispevali k priključitvi Prekmurja matični domovini. In to tisti katoliški duhovniki, ki sojih v šolah na Madžarskem učili skandirati »Jaz sem Madžar«, ki so jih skušali vzgojiti v madžarskem duhu, a so ostali zvesti svojim slovenskim koreninam. Za župnika Sakoviča vedo povedati, da je v sombotelskem bogoslovju izjavil: »Ko bi vedel, da imam samo v eni žili madžarsko kri, bi si jo izrezal.« Prekmurci ostanejo prepuščeni sami sebi in iznajdljivosti svojih narodnih voditeljev. Tako komentatorka. Katerih voditeljev? Kdo so bili ti voditelji, če pa so bili katoliški duhovniki v filmu prikazani kot privrženci Madžarske? Ali so bili narodni voditelji skupina bivših ljubljanskih študentov? Ti so se bolj ali manj gibali po župniščih na Dolinskem, kjer so dobivali spodbude in navodila od katoliških duhovnikov. Povezovali so se s širitelji Novin in Marijinega lista. Za to skupino I. Jerič v svojih že omenjenih Spominih pravi, da so se pri svoji propagandi sklicevali na katoliške duhovnike. Zakaj ne upamo na glas povedati, kdo so bili ti narodni voditelji? V dokumentarcu Ivan Jerič karta v gostilni! Tega, tako sem prepričan, gotovo ni počel. Tudi njegovo izrazoslovje je nenavadno: »Nikomur ne smemo verjeti. Vsi so riti, Baša, Čačič ...«Mlademu možu, ki je bil skoraj desetletje odsoten iz Prekmurja, se nekaj dni po vrnitvi pripisuje vloga narodnega voditelja. Ivan Slepec, soboški župnik, je označen kot zadrt madžaron. Ni pa bilo naglašeno, da se je spreobrnil in postal to, kar je bil od začetka. O tem bi si scenarist in strokovni vodja lahko prebral članek J. Smeja v Stopinjah 1998, str. 49-54, z naslovom Slovenstvo Ivana Slepca. Skupaj z drugimi ivanocyjevci je veljal celo za panslavista. Komentatorja pa ne povesta, da je licejski profesor Aleksander Mikola, evangeličan, na mirovni konferenci zagovarjal tezo, da ogrski Slovenci niso povezani z drugimi Slovenci in da zato morajo ostati v Madžarski. O njem je pisal Miško Kranjec v knjigi Podrti hrast. Scenarist je poleg slik, ki so bile obešene na steni, obesil tudi Titovo sliko. Kaj ima Tito opraviti pri priključitvi Prekmurja Sloveniji in komu to koristi, ne vem. Simbolika pa pove dosti, kot da se ne moremo odtrgati od komunistične in titoistične interpretacije zgodovine in dogodkov tudi v naši pokrajini. Duszvni liszt Lahko bi rekli, da seje ponovilo stanje, ki je bilo ob začetku druge svetovne vojne. Katoliški duhovniki so bili po vrsti presta- Pamflet ALOJZ BENKOVIČI vljeni v notranjost Madžarske, in sicer zaradi svojega slovenstva, nekateri pa so bili zaradi sodelovanja pri »veleizdaji« madžarske domovine celo zaprti. Samo nekaj dni po okupaciji Prekmurja, leta 1941, točno 20. aprila 1941, je Duszvni liszt, XIXlejtnik, 5. numera na prvi strani objavil (navajam dobesedno): »Postiivani cstitelje! Po 22 leti tezskim, krajnszkim szlii-zsensztvi, szmo z-Boga pomoc-sjov naza prišli k-jezeroletnoj, predragoj vogrszkoj domovini, k-nasoj lublenoj, miloj materi: Prisztaja sze tak, da na to rado-szt, nas verszki csaszopisz Duševni Liszt z-Vogrszkim himnusom i v-nasem maternem jeziki tildi presztavleno, pusztimo pred vasz. Dragi bratje! Zacsnite ga z-himnusom esteti i szpevati vu tom oszvetnom polozsaji...« Nato sledi prevod madžarske himne. Vendar to je že druga tema, o kateri bo potrebno še kaj povedati in napisati, ko bo za to prilika. Nekaj dejstev, ki silijo k razmisleku. Žal, prepozno. Ljudje so po televiziji zopet videli lepo zgodbo s srečnim koncem. Prekmurje je rešeno, je naše. Kako? Kot da to ni važno. In kaj se danes s to pokrajino dogaja, ki je še zmeraj na robu (ne mislim zemljepisno). Zmeraj sem želel priti do resnice, pa čeprav je včasih tudi kruta in ne po moji volji. Burna reakcija soboškega očitno osamelega trgovskega menedžerja mag. Jožeta Kovača je opozorila na krutost kapitalske igre današnjega časa, ko gre za prevzem Potrošnika s strani Živil. Če se povrnem nazaj na tisto, kar sem zapisal ob ustanavljanju Sume 2000, zapisano še zmeraj drži, če bi se gospoda držala takrat dogovorjenih pravil igre. Toda med velikimi perifer-ci, ki so takrat predstavljali vizijo svojih korakov, ki so jih naredili od »panjev« - pisarne notarja - v središču Domžal mimo železniške postaje do poslovne zgradbe Napredka, je že takrat nekdo sedel z drugačnimi računi, kot jih je javno predstavljal. Kot kaže kronologija, je direktor Potrošnika Jože Kovač zvedel o Jezdec brez sedla nameri Živil ob podpisu in očitno je bila menjava lastniških deležev v dogovorjeni obliki že takrat na trhlih nogah, vsaj kar se Živil in Potrošnika tiče. In še ena obrobna »čaka«, da podpisniki le niso bili tako tesno objeti, kot so kazali navzven, ko so nas novinarje napotili na kosilo v neko domžalsko restavracijo, sami pa so se mu izmaknili. Morda zaradi bojazni, da se jim ne bi razvezali jeziki. Ker se niso bili pripravljeni usesti z nami, verjetno zaradi bojazni, da se jim ne bi razvezali jeziki, smo se jim tudi mi zahvalili za njihov napor pri rezervaciji omizja. Direktor Živil Remic je očitno potem, ko mu je v Ljubljani uspelo pobrati dokaj šepajočo Agrotehniko in ko mu je spodletelo v drugem za trgovino najbolj konjunkturnem okolju Primorski, ubral drugačno pot in se usmeril k drugi meji. Kapitalsko gledano nič narobe. Narobe je morda edino menjalno razmerje, na katerega opozarja Kovač. Čudi le, da so institucionalni lastniki pristali na tako igro, ki, gledano po njihovi logiki, le ni povsem racionalna. Potrošnik le ni tako obubožana firma, da bi bila vredna »razprodaje«. Igra pa ima lahko tudi drugačno ozadje. Po tem, kje naj bi se zgodba začela, nam je dovoljena tudi špekulacija, da gre za obračun s Potrošnikovim direktorjem Jožetom Kovačem, in to tudi za ceno razvrednotenja Potrošnika. Dejstvo je, da Jožeta Kovača v zadnjem času ni bilo opaziti na odprti sceni lokalnega establišmenta. Znano je tudi, da je močno oponiral trgovskemu bumu, ko je trdil: »Konkurenca da, toda pod enakimi pogoji vlaganj v infrastrukturo, kot so jih imeli domicilni trgovci v lokalnem okolju.« Nobena skrivnost tudi ni, da je močno pritiskal tudi na lokalno banko kot član in prej predsednik upravnega odbora pri čiščenju »žverce«, še posebno pri projektih, kot je bilo hotelirstvo Sakač. Ob vsem tem in delnem izstopu iz igre, še posebno če vemo, kdo kontrolira ali v čigavi lasti (PID-i) so nekateri strateški lastniki, scenarij ne preseneča. Ali lahko dobi zgodba drugačen tok, če bo Kovač uresničil napoved svojega odstopa, bo pokazal čas. Z. K. ■ s skih še asti sredn ddajnik Člani OPS v Pomurju Pomurski Madžari izrinjajo porabske Slovence bo obveljal sklep RTV Slovenija, ^bo v Porabju slišala le madžarska beseda adnje čase je postala manira v delovanju madžars i na™ pM stnih organov in organizacij, da delujejo izrazito sanl0Za s pozicije močnejšega in mimo dogovorov v lo a ni s ’ >»edno z Ljubljano. V ta okvir sodi tudi nedavm predlog direktorja /Centra v Lendavi Alberta Halasza, da bi se ločili frekvenc. Po > madžarskega radia in Murskega vala na srednjem valu . P> pre-ki so ga najprej podpisali Halasz, Leopold Gregorač, .. J Ojniki in zveze pri RTV Slovenija, in Andrej Rot, d-rekto radia H Ven'ja, bi MMR ostal na isti frekvenci 648 KHZ m z ena SJk v “ddajuika, radio Murski val pa bi preselili na rugo KHZ, in mu da|j desetkrat slabši oddajnik. He h tetn pred'°gu torej k°' dij J °'goletnega sožitja dveh ra-'h proSramov na srednjem ga kar v Principu ni nič slabe-'eg'rimno< da se madž-tn0g ki so v zadnjih letih n° razširili svoj program, ne Pri z gostovanjem h b°'j poslušanem »več-ratu« Murskem valu. Slab5Pa JeJasno, da desetkrat < tajnik za Murski val ne tabjyC Za80tavljal slišnosti v Po-Pištv na Madžarskem, so v ured-0p0 U jurskega vala pristojne “res °r^*’ ne b°d° več mog" Ha[nn'eevati svoje vloge nacio-SlOve8a Programa za porabske k* j'm J° dodeljujeta Vna Zakona 0 RTV Slove-ln 0 medijih. Od Sveta za radiodifuzijo. Uprave za telekomunikacije in OE oddajniki in zveze so zahtevali, da jim ob morebitni ločitvi zagotovijo enako slišnost v Porabju in da se ločitev opravi na enakopravnih osnovah. Kdove zakaj se je predlog MMR znašel na dnevnem redu 14. seje Sveta RTV Slovenija. Sklep tega organa, ki gaje podpisal predsednik mag. Janez Kocijančič, je po svoje upošteval pripombo radia Murski val, saj govori o dveh frekvencah z enako 10 kW močjo. S tem da so odločili tudi, da morajo stroške skoraj 20 milijonske investicije v nov oddajnik za Murski val nositi po tretjino Murski val, Oddajniki in zveze in državni pro- račun. Do dokončne rešitve pa Svet RTV dovoljuje poskusno ločitev, kije identična prvotnemu predlogu MMR in Radia Slovenija, torej 10 KW za MMR in 1 KW za Murski val. Očitno je za RTV Slovenija pomembnejše, da se na Madžarskem in v Porabju dovolj dobro sliši madžarski radijski govor iz Slovenije kot slovenski. Ker Podjetje za informiranje, ki »izdaja« radio Murski val, nima sredstev niti komercialnega interesa za vlaganje v slišnost v Porabju, še zlasti, ker so mu ta strošek vsilili, ne da bi samo izrazilo potrebo ali željo po taki spremembi, obstaja velika možnost, da se bo radio Murski val prenehal ukvarjati s slovenskim Porabjem, kar mora sporočiti slovenski, javnosti in pristojnim organom. Po-rabskim Slovencem pa bo ostala možnost, kot doslej, da si čestitke ob praznikih naročajo na slovenskem madžarskem radiu in uživajo ob poslušanju prijetnih madžarskih melodij. Prispevek slovenske nacionalne RTV k asimilaciji porabskih Slovencev? MARJAN DORA« Regionalna razvojna agencija - RRA MURA, Lendavska 5a, M. Sobota in Zavod RS za zaposlovanje, Ljubljana, Glinška ulica 12 ter lokalne razvojne iniciative (M. Sobota, M. Toplice, Ljutomer, Lendava in G. Radgona) v sodelovanju s: - Pomursko banko M. Sobota, d.d., Bančno skupino NLB, - Krekovo banko, d.d., Maribor, Enota M. Sobota, - SKB Banko, d.d., Ljubljana, Enota M. Sobota, - Probanko, d. d., Maribor, zastopnik Murafin, d. o. o., M. Sobota dodatno razpisujejo mikrokredite za 16 novih delovnih mest. Dodatni razpis se sklicuje na prvotni razpis, objavljen 5.3.1999 v časopisu Vestnik, za kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu. Vsi pogoji ostanejo nespremenjeni. Razpis velja do porabe sredstev. Vse dodatne informacije dobite pri imenovanih institucijah. Hitreje od pričakovanj V ospredju kmetijstvo in regionalna politika ogajalske aktivnosti na področju približevanja Slovenije Evropski uniji potekajo, vendar je javnost z njimi često premalo seznanjena. Da bi pogajalsko problematiko približali lokalnim ravnem, so se v Gospodarski zbornici Slovenije odločili za organizacijo srečanj članov ožje pogajalske skupine s predstavniki lokalne politike in gospodarstva. Tovrstno srečanje so konec prejšnjega tedna pripravili v Murski Soboti, člani pogajalske skupine pa so udeležence seznanili s ključnimi problemi v pogajalskem procesu in s problemi prilagajanja. Po besedah dr. Janeza Potočnika, vodje ožje pogajalske skupine, so med 31 pogajalskimi področji doslej začasno končali pogajanja na devetih področjih, pogajanja na dvajsetih še potekajo, medtem ko se o dveh področjih še niso začeli pogajati. Čeprav naj bi se po načrtu pogajanja končala do konca leta 2002, je želja slovenske strani, da se končajo do konca leta 2001, da bi se potem do konca leta 2002 lahko tudi notranje usposobili za članstvo v Evropski uniji. Po njegovem pogajanja tečejo hitreje, kot so sprva pričakovali, na nekaterih področjih pa ni posebnih problemov, saj je naš pravni red že dokaj usklajen z evropskim, medtem ko nekatera področja zahtevajo temeljite spremembe.Med področji, ki še posebno zadevajo Pomurje, sta gotovo kmetijstvo in regionalna politika. Prvo je med najobsežnejšimi, saj obsega evropski pravni red kar 420 predpisov s tega področja, ki jih bo potrebno uskladiti. V kmetijstvu bodo posebno pomembne skupne tržne ureditve, saj je to edino področje, ki ni v celoti prepuščeno delovanju trga in je še navzoča državna regulativa. Se bo pa morala država tudi tu z nekaterih področij umakniti (npr. administrativno določanje cen pšenice in mleka) in jih zamenjati z drugimi oblikami pomoči. Še več dela in usklajevanja nas čaka pri veterini in fitosanitarnih predpisih, medtem ko bo potrebno v živilskopredelovalni industriji nekatere stvari urediti še pred vstopom v Evropsko unijo. Zadnji obiski evropski inšpektorjev so še posebno opozorili na nujnost reševenja te problematike. V proračunu Evropske skupnosti je kar 42 odstotkov vseh sredstev namenjenih za kmetijstvo, a tudi za regionalni razvoj namenjajo precejšnja sredstva, in sicer predstavljajo 37-odstotni delež v skupnem proračunu. Problem Slovenije je, da še vedno nima pokrajin, pač pa le statistične regije, ki jih je trenutno 12. Slovenija predlaga, da bi se za potrebe Evropske unije oblikovali dve regiji, ožja ljubljanska in preostala Slovenija. Prva dosega namreč 92 odstotkov povprečne ravni razvitosti Evropske unije, druga pa le 61 odstotkov in bi tako lahko bila deležna ustrezne pomoči evropskih strukturnih skladov. LUDVIK KOVAČ ■ LOKALNA SCENA 16, december 1999, «■ Iz cankovske občine V Program gospodarnega ravnanja z odpadki cankovski občini so pred kratkim sprejeli program gospodarnega ravnanja z odpadki. Z njim natančneje opredeljujejo način zbiranja posameznih vrst odpadkov, predvsem papirja, stekla in drugih odpadkov. V ta namen so se s podjetjem Saubermacher-Komunala dogovorili o organiziranem odvozu teh odpadkov. Tako bodo za papir in steklo zbirna mesta na Cankovi, v Domajincih, Gerlincih, Gornjih Črncih, Korovcih, Kraščih, Skakovcih in Topolovcih. Za zbiranje papirja bodo uporabljali posode zelene barve in rdečim pokrovom z zmogljivostjo 240 litrov, za steklo pa prav tako posode iste bane in prostornine, le da bo beli pokrov za belo steklo, zeleni pa za banmo steklo. Odvoz bo organiziran enkrat mesečno. Za druge odpadke pa bodo uporabniki morali biti opremljeni s posodo črne barve in prostornino od 120 do 1.100 litrov. Tudi te odpadke bodo odvažali enkrat mesečno oz. 14-dnevno, odvisno od tega, kako se bodo dogovorili v posameznih vaških skupnostih. Poleg tega načrtujejo ločeno zbiranje posameznih vrst posebnih gospodinjskih odpadkov. Mednje štejejo ostanke onesnažene embalaže, barve, lake, spreje, premaze, odpadna olja, zdravila, razredčila, baterije, akumulatorje, odpadna zaščitna sredstva in drugo. Zbiranje posebnih gospodinjskih odpadkov bo organizirano s pomočjo mobilne postaje po sistemu centralnega zbiranja za del naselja, posamezno naselje ali več naselij skupaj. To pomeni, da jih povzročitelji posebnih gospodinjskih odpadkov na dan zbiranja pripeljejo do zbirne postaje, kjer jih kemik razvrsti. Tudi v tem primeru predvidevajo zbirna mesta v prej naštetih osmih vaseh. Odvoz te vrste odpadkov bo dvakrat letno. Glede kosovnih odpadkov pa bo prevladalo ločeno zbiranje, npr. hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, peči, pralnih strojev, štedilnikov, vzmetnic, avtomobilskih gum, keramike itd. Kosovne odpadke, ki morajo biti razvrščeni po materialih (železo, les ali keramika), bodo odvažali dvakrat letno. M. JERŠE ■ Najboljši v »Word for Windows Osnovna šola Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici je bila v četrtek gostitelj 4. regijskega tekmovanja iz računalništva, in sicer v oblikovanju besedil s programom Word for Windows. Tekmovanja seje udeležilo 19 učencev z OŠ Bistrica, Negova, Črenšovci, G. Radgona, Bakovci, Tišina, Sv. Jurij ob Ščavnici ter OŠ I, II, in III M. Sobota. Zmagovalca (z enakim številom točk 64) sta postala Jure Triglav z OŠ II in Matjaž Kuronja z OŠ I M. Sobota, 3. mesto je zasedel Timotej Lazar (OŠ III M. S.) s 65 točkami, le točko manj pa je osvojila Katja Kustec (OŠ Bistrica) itd. J. G. ■ Gospodarski in pravljični dan na OŠ Stročja vas Tako zanimivo in prijetno K Na vrsti je bil namreč 3. gospodarski dan. Lahko bi mu rekli tudi kulturni ali naravoslovni. Namesto pouka so imeli učenci predmetne stopnje osem delavnic, v katerih so dopoldne ustvarjali ob pomoči učiteljev in gostov iz bližnje okolice. Tako so »izdelali« zimsko pravljično mesto, novoletne ikebane, pozdravne venčke, voščilnice, okraske za jelko iz slame, bakra, testa in papirja, praznično pecivo, prtičke idr. Vse te izdelke, ki bi jim lahko rekli tudi majhne umetnine, so potem predstavili in razstavili v telovadnici, kjer so na ogled širši javnosti. Večina staršev jih je že obiskala. Petošolci OŠ Stročja vas so najprej poskrbeli za pravljično razpoloženje ob prihodu potem pa še v razredu. (Foto: J. G.) Naslednji dan so imeli podobne delavnice še na razredni stopnji. Za posebno presenečenje pa so poskrbeli učenci 5. razreda z razredničarko Mileno Pavličič, ki so se predstavili s projektno nalogo Pravljice in mi. O njih so pripovedovali, kar so zvedeli iz knjig in od staršev ter dedkov in babic, uprizorili so nekaj zanimivih prizorov in izdali tudi svojo knjigo pravljic, ki sojo razdelili staršem in gostom. Temen hodnik, ki vodi do njihovega razreda, so razsvetlili s svečkami na dveh straneh, s čimer so poskrbeli za pravljično razpoloženje že ob prihodu. J. GRAJ ■ Ustanovili največji LTO Prekmurski turistični izvir V Sloveniji je doslej ustanovljenih 30 lokalnih turističnih organizacij, največja je prekmurska, ki jo sestavlja kar 13 občin V ponedeljek, 13. decembra, so v Ajdi v Moravskih Toplicah župani občin ter predstavnika Sinergije in Pomurske turistične zveze pred notarjem Jožetom Ratnikom podpisali pogodbo o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja z imenom Prekmur- ski turistični izvir. V prihodnje bodo združenje registrirali na sodišču, še decembra pa bodo s sodniškim potrdilom poslali na ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem vlogo za pridobitev statusa lokalnega turističnega območja. Ker bodo največje turistično območje v Sloveniji s kar 13 občinami upravičeno pričakujejo tudi prednost pri pridobivanju sredstev. Slovesnega podpisa pogodbe se je udeležil tudi državni sekretar za turizem Tomaž Zajc, ki je navzoče pohvalil, ker so uspeli ustanoviti tako veliko in močno združenje. Cilj ustanavljanja lokalnih turističnih organizacij, predvidenih z Zakonom o pospeševanju turizma, je zbrati in uskladiti interese na-določenem območju, da bi s kakovostno in pestro ponudbo dosegli čim večji učinek pri pridobivanju večjega števila turistov. Za vse navzoče so bili zanimivi sveži podatki o sredstvih, s katerimi bo ministrstvo za turizem razpolagalo v prihodnjem letu. Ta bodo precej višja kot letos, tako da bodo z razpisi lahko razdelili 80 milijonov SIT za sofinanciranje prireditev, 150 milijonov SIT za razne programe in kar 1,1 milijarde SIT za sofinanciranje turistične infrastrukture. G. Zajc je tudi povedal, da bo 24. decembra prav gotovo uradno ustanovljena Slovenska nacionalna turistična organizacija, kjer bo za promocijo Slovenije še naprej skrbel Center za promocijo turizma. Naloga ustanoviteljev GIZ Prekmurski turistični izvir je, da čim prej pripravijo program dela nove organizacije. Ker ne želijo (izbrali ga bodo na javnem razpisu), vse tehnične stvari pa se bodo urejale prek turističnih pisarn v Murski Soboti in Moravskih Toplicah. V ponedeljek so opravili tudi prvo sejo skupščine, ki jo je vodil začasni predsednik Franc Cipot, ter izbrali člane prvega začasnega nadzornega sveta, ki so: Štefan Cigan, Franc Cipot, Dušan Bencik, Geza Sočič, Borut Premzl, Marta Horvat in Marjan Kardinar. Objave za sklic skupščine bodo po sklepu skupščine ustvarjati novih stroškov, bo profesionalno zaposlen le direktor objavljali v Vestniku. . BERNARDA B. PECE* podpisat v pisarno župan občine Beltinci Jože Kavaš in direktor GL Kompas Geza Bačič. Gornjepetrovski svetniki za konkretne programe Z javnimi deli do boljših rešitev Od komunalnega urejanja do socialne pomoči družinam -Odkup parcele za igrišče in vrtec v Gornjih Petrovcih - Ureditev dovozne poti do mlina v Neradnovcih - Silvestrovanje na prostem adar je v šoli namesto običajnega pouka na vrsti kaj drugega, je to učencem vsekakor v veliko veselje. Tako je bilo minuli ponedeljek in torek tudi na osemletki v Stročji vasi. otem ko so na seji gornje-petrovskega občinskega sveta preoblikovali v dokončen predlog osnutka odloka o občinskih cestah in pravilnika o delovanju režijskega obrata, so se več časa zadržali pri obravnavi javni del v letu 2000. V tej zvezi so svetniki sprejeli več programov, s katerimi bodo skušali celoviteje zajeti posamezna področja delovanja, najbolj aktualna za njihovo občino. Tako so potrdili program ko- turistično znamenitost. V razpravi so prižgali tudi zeleno luč za izplačilo enkratne zimske pomoči iz občinskega proračuna. V dogovoru s Centrom za socialno pomoč iz Murske Sobote bodo zagotovili 220.000 tolarjev, za program socialno-pedagoške pomoči bo namenjeno 28.000 SIT, občanom v zavodih 15 tisočakov, za različne otroške dejavnosti pa 10.000 tolarjev. Skupno bodo torej zbrali 273.000 SIT. S seje občinskega sveta pa dna n°v'' prihaja še ena spodil narnera' ca. Letos prvič namr®^.^ Pf*' vajo po vzoru drugih o s[, praviti silvestrovanje n em. To bo potekalo v ' petto-činske stavbe v GornJ1 vcih. Organizator pr® n°.6|a ob prireditve, ki se bo dnjih 22.30 in bo trajala do dfll. jutranjih ur, je Tutist‘c pte-štvo Vrtanek. Za P°ln nripra' hod v novo leto 2000 pa PfP vljajo WmetM|LANjERŠEl Na občini v Črenšovcih zadnjič letos Ob koncu vse dobro? munalnega urejanja v krajevnih skupnostih in sanacije divjih odlagališč. Nič manjšega pomena ni urejanje, čiščenje in vzdrževanje gozdov, ki jih je na tem območju kar precej. Posebno pozornost namenjajo prav tako socialnim vprašanjem, saj so v program javnih del za prihodnje leto zajeli tudi pomoč ostarelim na domu in vsem tistim, ki so je najbolj potrebni. Sem sodi tudi tako imenovana socialno-peda-goška pomoč družinam na domu. V program javnih del so vključili še informatorja na Osnovni šoli Gornji Petrovci. Za slednjo so občinski svetniki odobrili še odkup približno 70 arov velike parcele za ureditev igrišč in bližnjega vrtca. Nakupa parcele pa bodo veseli tudi v Neradnovcih, kjer načrtujejo ureditev gozdne dovozne poti do mlina, ki pomeni pomembno zgodovinsko in K Vse so potrdili soglasno - Dodatna sredstva OŠ Črenšovci in Bistrica ter GD Trnje aže, da so svetniki iz KS Bistrica že »preboleli« zavrnitev dopolnila (amandmaja) ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna, s katerim so zahtevali, da bi v njem upoštevali tudi že odobrena in neizkoriščena sredstva (okrog 37 milijonov tolarjev) za graditev kanalizacije v letu 1998. Minulo sredo, ko je bil na vrsti rebalans proračuna, o tem niso rekli nobene pa tudi drugih pripomb skorajda niso imeli. Enako velja za svetnike iz KS Črenšovci. Vsi in vse predlagano so soglasno sprejeli in se razšli kot dobri prijatelji. Vse kaže, da bo znašala skupna bilanca vseh prihodkov nekaj več kot 468 milijonov tolarjev ali za 21 odstotkov več, kot so načrtovali. Povišanje je predvsem posledica novih izračunov primerne porabe, ki so prinesli črenšovski občini za skoraj 20 milijonov tolarjev višjo finančno izravnavo iz državnega proračuna. Dokaj uspešni pa so bili tudi na javnih državnih razpisih, ki so jim »navrgli« okrog 65 milijonov tolarjev. Nikakor pa se ne morejo strinjati s kalkulativno osnovo prihodkov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 15,6 milijona tolarjev, ki jim jo je določilo finančno ministrstvo, saj bodo iz tega naslova zbrali le okrog 2,5 milijona tolarjev. Za Občino Len-dava, ki ima 3-krat toliko P^1' talcev, pa je ta znesek določen e v višini 4,7 milijona tolarjev. P° mnenju črenšovskega župana Antona lornarja je takšno razmerje za njih nerealno in krivično. Ker so se odločili za enofazni Postopek sprejemanja rebalansa občinskega proračuna, so lahko svetniki uveljavljali določene spremembe le z vlaganje^ amandmajev neposredno na sejr Šlo je za tri dopolnila - 412.00 tolarjev za sofinanciranje računalniške mreže na OŠ Črenšo vci, 1.392.000 dodatnih sredstev GD Trnje za predelavo gasilske ga vozila in 130.000 tolarjev Ob Bistrica za ureditev.telefonije-Kot že omenjeno, so vsa dop° nila potrdili soglasno. JOŽE GRAJ * , 16. december 1999 LOKALNA SCENA 5 Temeljni kamen za nov soboški blok volitvah. Uspeha pa nikakor ne Oktobra bo srečnih štirideset družin Šest nadstropij z mansardo - Vrednost Pogodbenih del znaša 340 milijonov tolarjev - 40 odstotkov denarja iz občinske blagajne, 60 odstotkov je stanovanjskega kredita o b položitvi temeljnega kamna za nov večstanovanjski objekt v Stari ulici v Murski Soboti je bila slovesnost, na kateri je uvo- d doma zaigral soboški pihalni orkester. Najprej je spregovoril v. • 'rektorja Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota j ,Or ki je dejal, da so se tega projekta lotili v začetku leto-J ga leta, ko je Stanovanjski sklad Republike Slovenije razpisal Os°jila za najem stanovanj. “Ta kredit je bil avgusta letos odobren, zato smo pohiteli s pri-?ravami na gradnjo. Septembra le bil objavljen razpis za oddajo do' in novembra smo izbrali izv-aJalca, to je firmo Pomgrad. Vre-dnost pogodbenih del znaša 340 bilijonov tolarjev. V novem sta-^anjskem bloku bo 40 stano-M od tega 8 enosobnih (pov-pročna velikost bo 41 kvadratnih ^trov), 17 dvosobnih (okrog kvadratnih metrov) in 15 tri-s°bnih (87 kvadratnih metrov). ®l°k naj bi bil zgrajen do sredi-"o oktobra leta 2000. Nekaj več kot 40 odstotkov vrednosti investicije bo zagotovljenih iz mestnega proračuna, preostalih 60 odstotkov pa je kredit, najet pri Stanovanjskem skladu RS.« V njegovem imenu je spregovoril pomočnik direktorja Jani Vogelnik, ki je ob tej priložnosti čestital vsem, ki so trudili, da je prišlo do te gradnje. Slavnostni govornik je bil župan Anton Slavic, kije med drugim dejal: »Vesel in srečen sem, da bomo osrečili 40 družin. Ob tem moram priznati, da smo hitreje, kot sem verjel in upal, za- čeli graditi nov objekt s 40 stanovanji. Zadovoljen pa sem tudi, ker izpolnjujem tisti del obljub, ki sem jih dal občanom ob prvih pripisujem zgolj sebi, ampak skupini ljudi, ki se ukvarja s to problematiko.« Sledil je slovesni podpis listine. Nanjo so se podpisali župan Anton Slavic, v. d. direktorja občinskega stanovanjskega sklada Tibor Cigut, pomočnik direktorja Stanovanjskega sklada RS Jani Vogelnik, načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš, nadzornica Gizela Pucko, projektant Štefan Baler in predstavnik Pomgrada Ivan Murgelj. MILAN JERŠEI Temeljni kamen so družno položili Anton Slavic, Tibor Cigut in Ivan Murgelj. Foto: N. Juhnov Ugodnejša stanovanjska politika S posojili lažje do stanovanj Spodbudno je, da so se skladno z novo posojilno politiko znova pocenila tudi J^?°jila Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Bako so znižali realne obrestne mere za posojila fizičnim osebam z 2,25 na odstotka pri odplačilni dobi deset let, z 2,50 na 1,95 od-Sfotka za posojila nad 10 do 15 e*'nz 2,75 na 2,25 odstotka za "dojila nad 15 do 20 let. Za 0,8-’z>roma 0,25-odstotne točke pa 0 dižja tudi obrestna mera za ^s®j>la za neprofitne stano-organizacije. V Repu-'škem stanovanjskem skladu so ,e Za tak korak odločili, ker ^jo izredno velik obseg stano-^niskih posojil, njihovi poslovni °ški pa ne naraščajo premoso-p^trno z obsegom poslovanja. | ? eg tega ima sklad že več kot 8 “dstotkov naložb, kar znaša 38 milijard tolarjev, v ^ gorečnih posojilih, od tega do-v 1 80 odstotkov v prid prebi-suS^u’ Petino pa neprofitnim panjskim organizacijam. .ato Je hvale vreden najno-। razpis stanovanjskih po-I l. v višini 3,5 milijarde to-1 ^ev' Pomembno je, da je na-' p za nakup stanovanja š steznikom, ki prvič re-ej0 vprašanje strehe nad gla- vo, pri čemer so v konkurenci vsi, ne glede na starost kandidata. Seveda pa pri tem posojilodajalec računa, daje prosilec stalno prijavljen pri sorodnikih, je najemnik ali lastnik oziroma solastnik stanovanja, ki ne presega 10 kvadratnih metrov stanovanjske površine na ožjega družinskega člana. Višina posojila je odvisna od števila družinskih članov, dobe odplačevanja, obrestne mere, kreditne sposobnosti in vsote upravičenih vlog za posojila iz razpisa. Ugodnejša so tudi posojila za neprofitne stanovanjske or- Za zgled navajamo dvočlansko družino, ki se je odločila za 10-letno odplačilno dobo za nakup stanovanja. Ta lahko dobi največ 3,5 milijona tolarjev posojila. Pri štiričlanski družini se ta znesek povzpne na 4,5 milijona, pri šestčlanski družini pa na 5,5 milijona tolarjev. Referendum na Hotizi krajevni skupnosti Hotiza se v teh dneh izteka petletni krajevni samoprispevek. Svet KS je na podlagi odločitve m* zbora občanov sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo novega krajevnega samoprispevka. Glasovanje bo v V Stomškova 33, tel: 36 560 SAu SReDIŠČE za ^°STOJNO učenje nil^313^03 uporaba računal-pr 1 video in avdio opreme, za tuje jezike, ^niških programov,... Od delavnik " 10-00 do 18.00 ure. nedeljo, 19. decembra. Predsednik sveta KS Štefan Sobočan je povedal, da so se odločili za razpis referenduma zato, ker so doslej s pomočjo samoprispevka veliko naredili, imajo pa tudi še mnogo načrtov. V novem petletnem referendumskem obdobju bodo uredili odvajanje meteornih voda z ulic, sanirali vodovodno zajetje in napeljali vodovod v zaselek Brezovec, asfaltirali bodo nekaj ulic, vzdrževali poljske poti, uredili avtobusno postajališče Ložič - Grede, uredili ulično razsvetljavo, vzdrževali zgradbe KS, razširili bodo pokopališče in uredili okoli njega ograjo ter dali izdelati dokumentacijo za čiščenje odpadnih voda v za- selkih Grede in Brezovec. J. Ž I Na OŠ Kapela so ustanovili Unesco klub Dogodki, ki bogatijo Lepa doživetja oblikujejo srečnega človeka adnji novembrski dan je bil na Osnovni šoli Kapelski Vrh nekaj posebnega, prijetnega ... To velja še zlasti za popoldne, ko so ob zvokih Unescove himne slovesno podpisali izjavo o ustanovitvi prvega Unescovega kluba, ki ima petnajst članov iz vrst učencev. Tega dogodka, ki ga je spremljala tudi pestra kulturna prireditev, so se udeležili vsi učenci in učitelji ter številni odrasli gostje, med katerimi je bil tudi župan radenske občine Herbert Šefer. Člani Unesco kluba so obljubili, da se bodo marljivo učili, ohranjali kulturno in naravno dediščino, raziskovali ter razvijali strpnost, solidarnost in medsebojno povezanost. Ravnateljica kapelske osemletke Marija Mauko je ob tej priložnosti dejala, da so življenje v šoli tudi trenutki, ki zaslužijo posebno pozornost, ki so neponovljivi. »Nedvomno je bil to letošnji 2. oktober v portoroškem Avditoriju. Na slovesni sklepni prireditvi šestega mednarodnega raziskovalnega tabora ASPnet šol smo se pridružili majhnemu krogu slovenskih osnovnih šol z Unescovo vsebino dela. Gospa Štefka Kučan nam je podelila certifikat o vključitvi v mednarodno ASPnet mrežo Unescovih šol. Težko je z besedami izraziti občutke tega slovesnega trenutka. Ob imenu OŠ Kapela sem bila neizmerno srečna in ponosna. V trenutku so se mi pred očmi odstrnile naše številne prireditve, aktivnosti, raziskovalne naloge, njihove predstavitve doma in drugod, projekti, izdaji dveh knjig v zadnjih dveh letih in šolske brošure, razstave, priznanja, pokali...« Doris Pahor, učenka 7. razreda, pa je svoje razmišljanje o tem dogodku sklenila z naslednjimi besedami: »Ob pogledu na razstavo in plapolajočo modro zastavo pred zgradbo šole in s toplimi mislimi v srcu na lep popoldan sta se v vsakega od nas naselila toplina in ponos, da smo bili danes v telovadnici osnovne šole na Kapeli.« Takšni dogodki vsekakor bogatijo. J. G. ■ Jubileji naši krajev Sedemsto let Cerkvenjaka Na slovesnosti tudi pisatelj Tone Partljič ganizacije. Tako je v Uradnem listu objavljen 30. razpis stanovanjskih posojil na neprofitne stanovanjske organizacije z razpisano vsoto dveh milijard tolarjev, pri čemer bo znašala realna obrestna mera 1,95 odstotka. V tej zvezi bo neprofitna stanovanjska organizacija posojila zavarovala z jamstvom banke ali poroštvom občine, z 2,5 odstotka pa, če za zavarovanje zastavi nepremičnine. Novo stanovanjsko shem bodo začeli izvajati aprila prihodnje leto, o čemer bo morala svoje povedati seveda tudi vlada. MILAN JERŠEI isni viri omenjajo Cerkvenjak prvič 1299. leta, zato so v tem kraju, ki je od lanskega leta naprej (spet) samostojna občina, pripravili ob jubileju vrsto prireditev. V petnajstih naseljih živi okoli 2140 prebivalcev. Na območju cerkvenjaške občine je ohranjeno veliko nekdanje kmečke arhitekture pa tudi arheološke in naravne dediščine. O tem so govorili na okrogli mizi, ki jo je pripravil letos ustanovljen Slovenskogoriški forum. Pogovora se je udeležil kot gost predsednik nekdanjega mariborskega kulturnega foruma prof. Aleš Arih. Odprli so tudi razstavo likovnih del članov Slovenskogoriškega foruma: prof. Bojana Golije, Mitja Stanka, Mirka Žmavca in Iva Lorenčiča. Maijan Žmavc je pripravil še priložnostno razstavo Cerkvenjak skozi čas. V dvorani kulturnega doma pa je bila v soboto zvečer slavnostna akademija v počastitev 700-letnice omembe Cerkvenjaka. V programu so sodelovali: Završki fantje pod vodstvom Darka Škergeta, recitatorska skupina OŠ Cerkvenjak, pisatelj in dramatik Tone Partljič, Joži Kraner in Edvard Pukšič. Pred jubilejem so izdali posebno praznično številko občinskega glasila Zrnje, ki so jo prejela brezplačno vsa gospodinjstva. V glasilu so avtorji predstavili in obudili zgodovino življenja in dela v Cerkvenjaku. F. BRATKOVIČ I KNJIŽNICA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA MSI LETNIK XXX Dr. Daija Kocjan Ačko je v knjigi opisala poljščine, ki so tako rekoč izginile z naših polj. Osiromašen kolobar je kljub intenzivnosti pridelovanja že podražil pridelavo in zmanjšal rodovitnost tal, zato se vedno bolj postavlja vprašanje, s katerimi poljščinami ga lahko razširimo. V knjigi so predstavljene štiri skupine poljščin, in sicer žita: oves, pira, proso in rž; oljnice: buče, gotjušica, ogrščica in sončnica; predivnice in oljnice: lan in konoplja ter trajnica: topinambur. Pri vsaki poljščini se boste seznanili z izvorom rastline, videzom in rastnimi razmerami, pripravo njive, gnojenjem in načinom setve, varstvom pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Za vsako'poljščino je podan tudi namen pridelave, bodisi za prehrano ljudi ali živali bodisi za industrijsko predelavo. Knjiga obsega 192 strani s črno-belimi risbami in fotografijami. KONJENIKOV PRIROČNIK Avtor Borut Trapečar je vsebino knjige razdelil na dva dela. V prvem se boste seznanili s prehrano konj, kako skrbeti zanj, da se bosta pravilno razvijali njegova telesna sposobnost in športna kondicija, zakaj prihaja do psihičnih motenj pri teh živalih, kakšna je oprema jahalnega konja in kako ravnati s poškodovanim ali obolelim konjem. Nadalje so opisane osnove jahanja, uporaba jahalnih konj, vedenje jezdecev na terenu in v prometu ter organizacija konjeniškega športa. V drugem delu so zbrani koristni napotki in kratki odgovori na najpogostejša vprašanja, ki so jih avtorju postavljali številni rejci, obiskovalci predavanj in ljubitelji konj. Tudi s sestavljanjem najrazličnejših pogodb zdaj ne bo več težav, ker so priloženi vzorci in pa splošna pravila pri tigovanju oziroma oskrbi konj. Obseg knjige je 252 strani s črno-belimi risbami. SILIRANJE Dr. Jasna Stekar je v uvodnem delu opisala začetke siliranja, kaj sploh je silaža, poleg tega predstavlja tehnološke osnove siliranja. Delež silaže v obrokih, predvsem za prežvekovalce, je vedno večji in prav zato je zelo pomembna njena kakovost. Ker niso vse rastline enako dobre za siliranje, so le-te posebej navedene. Nadalje so opisani mikrobi v silaži, njihov pomen in kako lahko vplivajo na njeno kvarjenje. Obravnavane so tudi izgube hranilnih snovi, ki nastanejo pri siliranju, hranilne vrednosti in pa dodatki silaži. Posebej je opisan še silažni sok: kako nastane in kako zmanjšujemo nastajanje, njegova raba in to, kako z njim onesnažujemo okolje in vodo. Obseg knjige je 148 strani s črno-belo opremo. Format knjig: 14 x 20 cm, italijanska vezava, barvna naslovnica Cena zbirke: 9-720 SIT Železna cesta H, 1000 Ljubljana FINANCE/GOSPODARSTVO 16. december 1999, viru Borza Ponovno v ospredju privatizacijska vrzel minulih dneh je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kot je že običaj za december v vsakem letu, trgovanje potekalo na trgu svežnjev. Te dni jih je bilo prijavljenih kar 26, največ dnevnih poslov pa je že nekaj časa z delnico Nacionalne finančne družbe 2. Ključna vest teh dni je o stari privatizacijski vrzeli (trenutno 158,1 milijard tolarjev), ki naj bi bila »zagotovo« zapolnjena v višini 100,1 milijarde tolarjev 13. januarja 2000, tu naj bi bilo všteto že premoženje državnih bank. Na rednem trguje indeks SBI izgubljal (-0,9 %), med tem ko pa je ostal PIX na enaki ravni kot prejšnji torek. Dnevno se je zgodilo z večjimi posli več kot pol prometa, redno trgovanje pa se še vedno zadržuje v povprečju okrog 400 milijonov tolarjev. Najfrekventnejše so bile delnice Leka, Krke in Merkatorja, na prostem trgu pa delnice Triglava steber 1 in Nacionalne finančne družbe 1. Podražile so se delnice Emone obale, SKB-banke in Moravskih Toplic, v najbolj rdečih številkah pa so delnice BTC-ja, Istrabenza, Kolinske, Luke, Krke, Radenske in Petrola. Tako so dosegli nekateri tečaji najnižje letošnje vrednosti, na nivo 25.000 tolarjev je zdrsnil Petrol, pod 26.000 tolarjev pa delnica Krke. Z delnico Radenske se v teh dneh trguje čedalje bližje 2.100 tolarjem. Po objavi kranjskega Merkurja o lasti 80 % delnic Kovinotehne je ta v trgovanju izgubila skoraj 20 %, vredna je 660 tolarjev.Na prostem trgu so dobile največji tečajni zagon delnice t. i. praznih skladov. V četrtek seje z njimi trgovalo okrog nivoja 29 tolarjev, po novici o zapolnitvi vrzeli pa so vrednostno dnevno pridobivale po nekaj več odstotkov, trenutno se z njimi trguje z 32 oz. 33 tolarji. Na prostem trgu družb je za nas trenutno najbolj zanimiva delnica Veletrgovine Potrošnik vrednostno izgubljala, njena vrednost se je znižala pod 2.000 tolarjev, tu je tudi nekje izračunana odkupna cena v najavljenem prevzemu Živil iz Naklega (povprečni cenovni nivo zadnjih šestih mesecev na borzi). BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 7. 12. do 14. 12. 1999 PAPIR 7.12.99 14.12.99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.846,12 14.700,00 -0,98 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 20.000,00 0,00 Droga Portorož 35.430,08 35.600,00 0,48 Emona Obala Koper 2.081,15 2.110,00 1,39 Etol Celje 20.052,30 20.000,00 -0,26 Intereuropa Koper 2.549,65 2.564121 0,57 Istrabenz Koper 2.837,81 2.800,00 -1,33 Kolinska Ljubljana 2.196,30 2.145,12 -2,33 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.193,74 25.906,54 -1,10 Lek, razred A 34.035,42 34.109,56 0,22 Luka Koper 3.143,84 3.069,78 -2,36 Mercator, poslovni center 13.773,62 13.725,89 -0,35 Petrol Ljubljana 25.333,97 25.022,98 -1,23 Probanka Maribor 27.700,00 27.710,00 0,04 Radenska 2.152,21 2.119,69 -1,51 SKB-banka 2.061,98 2.103,20 2,00 Zdravilišče Moravske Toplice 1.360,20 1.400,00 2,93 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 815,21 658,00 -19,28 ob\eznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 114,00 0,00 Republika Slovenija, 2. izdaja 104,00 104,00 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,50 0,50 desnice na OTC Cetis Celje 13.000,00 12.990,00 -0,08 Color Medvode 4.453,51 4.400,00 -1,20 Fructal Ajdovščina 2.011,70 1.993,25 -0,92 Gorenje Velenje 2.331,40 2.278,74 -2,26 Helios Domžale 37.708,70 37.519,54 -0,50 Kerna Puconci 3.500,00 3.500,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 3.331,12 3.331,12 0,00 Veletrgovina Potrošnik 2.110,00 1.857,21 -11,98 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 68,60 68,60 0,00 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 91,80 91,20 -0,65 NFD 1 80,40 79,99 -0,51 ZVON 1 76,40 75,00 -1,83 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 90,00 89,84 -0,18 ZLATA MONETA 1 \ 71,00 72,54 2,17 POKOJNINSKI BON 50,90 51,00 0,20 ATENA TRI 49,80 49,57 -0,46 INFOND ZLAT 49,10 49,78 1,38 KMEČKA DRUŽBA 40,60 41,10 1,23 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 29,70 32,60 9,76 Slovenski borzni indeks SBI 1.819,56 1.802,58 -0,93 Borzni indeks obveznic BIO 107,28 107,28 0,00 Indeks delnic PID-ovPIX 1.421,45 1.421,76 0,02 ■M Vegova 13, 9000 M. Sobota, telefon 35 010, http://www.minicom.si ZARADI ŠIRITVE POSLOVANJA IŠČEMO NOVA SODELAVCA • trgovskega poslovodjo - zakonsko predpisana izobrazba za trgovskega poslovodjo, - obvezno dobro poznavanje osebnih računalnikov in računalniških iger, - pasivno zanje angleškega jezika, ■ - samoiniciativnost, -vozniški izpit B-kategorije, - odslužen vojaški rok; • inženirja za podporo - VI. ali VII. stopnja elektrotehniške, računalniške ali organizacijske smeri, - obvezno globlje poznavanje programov zbirke MS Windows in Office, - samoiniciativnost, - zaželene delovne izkušnje, - pasivno znanje angleškega jezika, -vozniški izpit B-kategorije, - odslužen vojaški rok. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prednost imajo kandidati s praktičnimi izkušnjami, veseljem do računalništva in nadaljnjega izobraževanja. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Na vloge, ki ne bodo izpolnjevale predpisanih pogojev, ne bomo odgovarjali. Spet zamude z AC Kje je prvi pilot? Prometno ministrstvo obljublja začetek gradnje avtoceste prihodnje leto, vendar bi morali že jeseni zabiti prvi pilot za gradnjo avtocestnega mostu čez Muro številnih izjavah v letu 1999 je minister za promet in zveze Anton Bergauer obljubil, da bodo z gradnjo avtoceste v severovzhodni Sloveniji zagotovo pričeli v prihodnjem letu. Toda stvari se čedalje bolj zapletajo. Do konca leta 1999 so le še dobri trije tedni, toda ljudje v pokrajini ob Muri zaman čakajo, kdaj bodo med Vučjo vasjo in Dokležovjem zabili prvi poskusni pilot za most čez reko Muro. Dars ima vrsto problemov. Ne le da morajo najprej zagotoviti prometno varno cesto za dovoz materiala (Križevci-Vučja vas), ampak za avtocestni odsek po prleškem območju še vedno nimajo zagotovljene gramoznice, kar je nujno za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Vse od organizacije Cestarskih dnevov v Diani v Murski Soboti oktobra letos, ki so minili brez ministra Bergauerja in vodilnega Darsa g. Božiča, je na ogled centru v Šavel v Murski Soboti maketa prvonagrajenega mostu na javnem natečaju, ki ga je izdelal arhitekt Peter Gabrijelčič. Prekmurce in Prleke je pogumna arhitektura navdušila, zato se sprašujejo, kdaj bodo lahko občudovali to arhitekturo tudi v naravni velikosti. Do konca leta 1999 bi morali po zagotovilih ministra in predstavnikov Darsa v obmurskem pasu zabiti prvi pilot, s katerim bi dobili realno oceno geološke sestave tal za zagotovitev potrebne statike. Šele potem bi se lahko lotili dokončne izdelave gradbenih projektov in potrebnih pripravljalnih del. Ali zamude pomenijo, da spomladi sploh ne nameravajo začeti z gradnjo mostu? Vprašanje je tudi, komu takšne zamude najbolj ustrezajo? Prav gotovo Darsu, ki raje gradi drugod po Sloveniji, tudi cesto proti Zagrebu. Direktorica zdravilišča Barbara Gunčar je v uvodu predstavila smernice poslovanja in cilj za prihodnje tisočletje, to je pridobitev priznanja RS za poslovno odličnost (letos so skupno oceno iz lanskega leta zvišali za 70 točk). Zdravilišče Radenci je namreč prvo med zdravilišči pridobilo ISO 9001 za področje go- »Probtem Slovenije je v tem, da mi ne gradimo velikih projektov zato, ker bi jih država potrebovala; mi smo se odločili za velike projekte zato, da pomagamo velikim gradbenim izvajalcem. Če bi to ljudje zares potrebovali, ne bi smelo prihajati do takih prekoračitev, kot prihaja sedaj. Da o gradnji odloča predvsem politika, je itak znano, saj se je v zadnjih letih zgradilo veliko manj pomembnih odsekov, npr. ormoška obvoznica, obvoznica Ajdovščine in Maribora - zakaj mora mariborska obvoznica potekati prav prek gramoznice, da je zaradi tega potrebno graditi dragi most, nihče ne pojasni. Sicer pa je celotno prometno ministrstvo sestavljeno iz kadrov SCT-ja. Drugi nesmisel je, da ima majhna Slovenija kar tri izvajalce za gradnjo predorov, čeprav vsak ve, da bi bilo izvajalce bolje najeti v tujini, ker bi bilo ceneje. Vendar je tunelska gradnja tista, kjer lahko dosežeš veliko večjo ceno - dokaz za to je tunel pod Golovcem, kjer je bila začetna cena 2,7 milijarde, končna pa je 9,2 milijarde. To v tujini ni mo- Certifikat za zdravstvo zdravilišče dvema certifikatoma Sloveniji so doslej podelili le tri certifikate ISO 9001 za jdročje zdravstva, poleg Zdravilišča Radenci sta ga prejela rka Zdravilišča in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor sredo, 8. decembra, je predstavnica podjetja SIQ Danica Šprajcar podelila Zdravilišču Radenci certifikat ISO 9001 za področje zdravstva. Poleg vodilnih iz Radenske sta se slovesnosti udeležila tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek ter glavni presojevalec direktor Zavoda RS za zdravstveno zavarovanje Franc Košir. stinske in hotelske storitve že 1997 leta, lani in letos pa so se lotili zagotavljanja ustreznih procesov v zdravstvu - predvsem je pomembno, daje preventivno zagotovljeno odkrivanje napak delovanja zaposlenih, vsi rezultati so izmerljivi z ustreznimi instrumenti, sicer pa je za zdraviliško in zdravstveno dejavnost najpo- Sonja Vidovič Rauter: »Kaj nam pravzaprav pomeni certifikat? To, da smo nad našim delom vzpostavili sistem nadzora in sledljivost; pomeni večje spremljanje zadovoljstva gostov, pacientov, omogoča nam sprotno odkrivanje napak. Želimo postati vseregijski center, kjer se promovirata zdravje in zdrav način življenja. Prav tako želimo postati najboljši center za rehabilitacijo bolezni srca in ožilja, za kar smo tudi ustrezno opremljeni, dobro pa sodelujemo z regionalnimi bolnicami in Kliničnim centrom Ljubljana.« goče,« meni direktor Pomgrada Stanko Polanič. Pomgrad se ta čas intezivno pripravlja na gradnjo avtoceste z nakupom potrebne opreme in iskanjem strokovnih kadrov. Za pripravo za prijavo na razpise za gradnjo železnice niso imeli dovolj časa, drugače pa bo z gradnjo avtoceste v severovzhodni Sloveniji. BERNARDA B. PEČEK! »Mi se bomo pripravili in sodelovali pri izvajanju P ta avtoceste kot samostojno podjetje in mis^' a imamo kar velike možnosti, da dobimo del pf°^a e Lobirali bomo tudi za »murski most« in potrudil bomo, da ga bomo dobili,« je prepričan Pola010^, membnejši kazalec uspešnega dela zadovoljen gost. S pridobitvijo tega certifikata je postalo radensko zdravilišče res prvovrsten center za zdravljenje bolezni srca in ožilja ter preventivnega zdravljenje. Marija Sraka Sadi in Darja Zmazek sta poskrbeli za uresničitev projekta, seveda pa brez sodelovanja zdravstvenega osebja pod vodstvom Sonje Vidovič Rauter ne bi uspeli. Alojz Behek, genera u£jaril, tor Radenske, d. d., j6 P° da Radenska že vrsto ® yoSti, tuje dela na projektih ka gaj je vendar delo ni končaj ^j. sedaj na vrsti pridobite! fikatov za Banovske Terme Lendava. ^raa-iov2a' lišče Radenci je nafe 1 re[pik6 dnjem desetletju velik6 zagOta-v izboljšanju dela *n dabi' vljanju boljšega stan dno vanja. V Radence pri a ^jvsen1 več mlajše populacij6’ P ^gih družin, kar je posled’ prodaj6 naložb in izboljšav- zjra-leto bodo odprli Pren,° napoh^ viliški dom; ko ga b° 0 ftSkega z gosti, bo delež ra zdravilišča v okviru skih zdravilišč še ve6!1- ^Id6 Minister Janko R^°aprav povedal, da je Raden j gotovo »ladja, ki ve, 1 BERNARDA B. Mizarstvo Ljutomer -nakupna pogodba razdrta Primeru predseduje stečajnemu senatu v zaradi nenla-i^ postopka Mizarstvo Ljutomer, je nakupno n ' ,akupnine v Pogodbenem roku razdrl jz Izole Jd°S°dbO' kijoje s Podjetjem DRS, d. o. o., dni nn nn t emnajsteSa avgusta (rok plačila je trideset Milorad \/Pi’SU ^^d^e) podpisal stečajni upravitelj vloži a . t Na Sklep s°diščaje DRS, d. o. o. novni Pnt°zbo’t0 pomeni, da do rešitve pritožbe po-dolžnikamiruj^ premoženia stečajneSa ffilHK, 16. december 1999 GOSPODARSTVO Živila Kranj kupila Potrošnik Kovač bo ponudil odstop Potrošnik bo letos ustvaril 13 milijard realizacije - Je bila zavrnitev Mercatorja in združenja ABC zgrešena poslovna poteza? Ne nasprotujem kapitalskim povezavam v slovenski trgovini, vpra-sanje je samo, na kakšen način,« je na ponedeljsRi tiskovni kon-ferenci (13. decembra) vidno razočaran povedal direktor Vele-s°vine Potrošnik mag. Jože Kovač. Po neuspelih pogajanjih z Mer-orjem se je Potrošnik povezal v GIZ SUMA, kjer so še štiri podob-e trgovinske organizacije: Novi Vele, Živila Kranj, Era Velenje in «oloniale Maribor. Potrošnik ne nasprotuje nak-uPu delnic s strani Živil, saj so Se o tem dogovorili in je bil že oktobra seznanjen s pogo-dbo. Problematično je le razmere« ki je bilo v soboto obja-vtjeno s ponudbo za odkup del-s strani Živil Kranj. SUMA je nastala v oktobru Registrirana bo šele 1. januarja ®00) z namenom: skupna nabada strategija, medsebojni pre-tok blaga in kapitalske povezave. času do uradne registracije vodili ■neko svojo politiko, ni povsem jasna skorajda negativna vloga Pomurske družbe za upravljanje. Tako meni Kovač, medtem ko je direktor Živil Kranj skorajda presenečen nad šedanjim Kovačevim obnašanjem. Z vsem tem je bil seznanjen in tudi Jože Kovač je izjavil: »26. oktobra sem dobil na vpogled pogodbo, v kateri so vsi naši institucionalni lastniki podpisali z Živili Potrošnik zaposluje 600 delavcev in se je olastninil z 'avno prodajo, torej ima institucionalne lastnike (Nacionalna finančna družba, Pomurska družba za upravljanje, Družba Triglav in Odškodninski sklad) in male delničarje -teh je 1600, ki so vložili svoja sredstva v delnice Potrošnika. Tretja vrsta so »strateški delničarji«, tradicionalni °ajvečji dobavitelji. Do pred kratkim se ta struktura lastnica ni bistveno menjala, 0,5 % pri malih delničarjih in za 1 % pri drugih. Zanimivo je, da je vse to, kar se ^daj dogaja (torej nakup delnic) P'°d dosedanjih usmeritev, pri katerih je Potrošnik ves čas akti-vno sodeloval. Preden pa je druženje uradno registrirano, s° jih presenetili Gorenjci - če-prav so institucionalni lastniki v pogodbo o tem, da zamenjajo naše Potrošnikove delnice z delnicami Živil v razmerju 9:1. Meni je jasno, da taka pogodba med štirimi institucionalnimi lastniki in enim strateškim partnerjem Pinu-som Rače ne more obstajati od včeraj, ampak da se je oblikovala Bolnišnica Murska Sobota ^ovi prostori za patologijo to gastroenterologijo I °*reba po gradnji patologije je bila ugotovljena že pred trideseti 11,11 leti, vendar je bila politično-strokovna odločitev takrat dru-r0v Za ^acna>« je ob otvoritvi novega oddelka za potologijo in prosto-^lničn CJavnos^ Sastroenterologije povedal direktor murskosoboške 'Sn,eedr. Bojan Korošeč. p0 otreba po patologiji pa je bila 'zrečena v devetdesetih iv' je murskosoboška bolni-< ila edina regijska bolnica v dniaCn'j* brez tega oddelka. Gra-hnj [Je Po dolgih letih prizadeta b e Prišla v program investicij ^no zdravstvo v državi, je 1 Prostorske stiske, v kateri tosta gastr°enterološka dejav-str^’ 'n nujnosti obnove ravne Sp gr, nad internim oddelkom pa tdfuj .te0 Prizidka za patologijo 11 z nadzidavo. februarja je murskoso-gradbeno podjetje SGP Ulj de^ad Zače'° s pripravljalni-5ePte lter z gradnjo končalo ra istega leta. Država je ^no681’^0’ vredno 226 mili' stotkQV t01ariev> namenila 98 od-sta|0 VP°*rebnih sredstev, preo-^hinPa Prispevek bolnice. hiCe ^ristvom je vodstvo bolni-vVrer|Ze tud' Podpisalo pogodbo a a .... ... že mnogo prej, tudi v obdobju, ko se je SUMA šele formirala. Normalno je tudi, da seštevek iz te pogodbe pomeni, da so Živila Kranj že s podpisom te pogodbe 26. oktobra postala večinski lastnik Potrošnika. Torej je sedaj ponudba o prevzemu le formalna izpeljava tega, kar je že bilo sklenjeno.« G. Kovač se zaveda, da je takšen prevzem v svetu normalen, ni pa normalno to, da se niso držali dogovorjenega razmerja. Tri dni za tem, ko je izvedel za podpis, je napisal vsem institucionalnim lastnikom pismo, v katerem protestira proti menjalnemu razmerju. Brez vednosti Potrošnika so se odločili za neko kombinacijo vrednosti, ki ni ne knjigovodska in ne tržna in je v Potrošniku ne morejo sprejetiDo sedaj niso dobili nobenega odgovora. S prevzemom (ki je v bistvu že opravljen) bo Potrošnik postal hčerinska firma, obdržal bo pravni status, svojo blagovno znamko, večinski lastnik pa bodo Živila Kranj - ali bo to 51- za opremo novih prostorov, ki pa ne bodo zadostovali za opremljenost v celoti. Bolnišnica pa je sedaj, kot je pbudaril Bojan Korošec, že pred ali 61-odstotni delež, je odvisno od malih delničarjev. Ko bodo dosegli dvetretjinski delež, bodo lahko vplivali na spremembo statuta. Uprava se mora v desetih dneh po ponudbi za prevzem odločiti, ali ponudbo sprejema ali ne; če ne sprejema, mora ponuditi odstop. In ker Jože Kovač takega menjalnega razmerja ne more sprejeti, saj je po tem razmerju Potrošnik vreden manj, kot če bi ga doletela likvidacija, bo ponudil odstop. »Svojega kapitala, ki sem ga vložil v to družbo, ne nameravam zamenjati po tako neugodnem razmerju. Delnica Potrošnika je na trgu, njena cena se je gibala od 2 do 3 tisoč SIT. V tem menjalnem razmerju je vrednost Potrošnikove delnice odvisna od tega, kakšno diskontno vrednost bo na trgu dobila delnica Živil - če bo dobila 60-odstotno vrednost, bo delnica Potrošnika vredna 1600 SIT, če bo pa dobila 90-odstotno vrednost, bo vredna 2400 SIT. « BERNARDA B. PEČEK! novim ciljem, gradnjo porodnišnice, ki naj bi prišla v program investicij v zdravstvu za prihodnje obdobje. Toda čas začetka gradnje bo odvisen od tega, ali bo načrt investicij v zdravstvu s sprejetjem novega zakona potrdil državni zbor, je poudaril na uradni otvoritvi novih prostorov bolnišnice državni sekretar za zdravstvo dr. Janez Zajec. mh FOTO: NJ■ Agroservis Murska Sobota v rokah A1,d. d., iz Ljubljane D Večinski lastnik napoveduje spremembe o pred kratkim Avtohiša Ljubljana ali po novem Al lea-sing in finance, d. d., je bila do novembra štiridesetod-stotni lastnik družbe Agroservis Murska Sobota, potem pa je z odkupom delnic povečala lastniški delež oziroma postala večinski lastnik. Pri zaposlenih, ki so se odločili za model lastninjenja z notranjim odkupom na obročno odplačevanje in ki so prav v novembru plačali še zadnji obrok odkupa, je sprememba lastništva, predvsem pa izguba večinskega deleža zaposlenih v družbi »težko padla«. Spraševali so se tudi, ali ni morda svojega lastništva prodala prav vodstvena garnitura družbe. Pa ni, je zagotovil sedanji direktor Agroservisa Jože Lenarčič. Al, d. d., iz Ljubljane je torej postala večinski lastnik Agroservisa, njen direktor Franc Jakša pa je na novinarsko vprašanje o razlogih za naložbo v Agroservis in spremembah, ki jih bo to prineslo za murskosoboško podjetje, povedal: »Do novembra ’99 smo bili štiridesetodstotni lastnik družbe Agroservis Murska Sobota in nismo aktivno posegali v njeno poslovanje. Naše poseganje je bilo omejeno na svetovanje in opozarjanje. Ker smo ocenili, da družba tržnih možnosti ne izkorišča v celoti, smo se odločili za aktivno lastništvo.« Franc Jakša je v svojem pisnem odgovoru še napovedal, da bodo skušali s kadrovskimi in drugimi dopolnitvami povečati konkurenčno sposobnost družbe, medtem ko programske spremembe niso predvidene. »Ena od nalog v naslednjem obdobju je, preseči miselnost dobršnega dela zaposlenih, ki so istočasno delničarji, da je najpomembnejše ohraniti »standard« delovnega mesta. Povečanje usposobljenosti in učinkovitosti zaposlenih je ključni element razvoja pa tudi kapital zaposlenih, ki jim ga nihče ne more vzeti,« je še zapisal direktor prevzemne družbe Al Franc Jakša. Zagotovil je, da si bodo kot aktivni lastniki prizadevali za uspešno poslovanje družbe Agroservis in da bo s tem postala zanimiva za investitorje, to pa naj bi tudi povečalo zanesljivost in kakovost zaposlitev. MHI Radenska Zmerno leto Dosegli bodo skoraj podobne rezultate kot v preteklem letu Radenski so kljub nekoliko slabši prodaji pijač kar zadovoljni z iztekajočim se letom. Manjša prodaja pijač je najverjetneje posledica »modne muhe«, saj se je močno povečala prodaja pitnih vod v plastenkah, nasploh pa so že nekaj časa bolj priljubljene negazirane pijače. Zato si veliko obetajo od ene največjih investicij, nove aseptične linije, ki je vredna okrog 1,6 milijarde SIT. Turistična dejavnost pa dosega v nasprotju s pričakovanji vedno boljše rezultate; bistveni napredek je že to, da se ne pogovarjajo več o pokritju izgube. Vedno nove investicije prinašajo tudi boljše rezultate, število gostov seje močno povečalo predvsem v Zdravilišču Radenci in Termah Lendava, ta čas pa so napolnjene tudi zmogljivosti Banovskih toplic. Na podobne uspešne rezultate upajo tudi po odprtju prenovljenega zdraviliškega doma v zdraviliškem naselju v Radencih (končali naj bi ga do maja leta 2000). Letos bo zmerno leto na področju pijač in uspešnejše na področju hotelirsko-turistične dejavnosti, kar dokazuje tudi delež prenočitev v okviru skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki seje povečal na 12 odstotkov. Pričakujejo, da bodo leto sklenili s približno 14 milijardami prihodka in nekaj manj dobička kot lani, vendar so z doseženim zadovoljni. Na posnetku obnavljanje zdraviliškega doma, ki bo gostom na voljo že prihodnjo sezono; imenovali ga bodo Terme ali Toplice. BBP! IZBRANO 16. december 1999, Razvojni sklad Občine Beltinci objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o poslovanju in plasmaju sredstev sklada in pogodb o zagotavljanju sredstev Razvojnemu skladu za kreditiranje projektov malega gospodarstva RAZPIS za kreditiranje podjetniških projektov na območju Občine Beltinci za leto 1999 1. Predmet razpisa Predmet razpisa so sredstva za: • pospeševanje ustanavljanja majhnih podjetij in obratovalnic samostojnih podjetnikov; • pospeševanje in spodbujanje podjetništva v kmetijstvu (dopolnilnih dejavnostih na kmetijah); • pospeševanje uvajanja sodobnih energetsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij; • pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu; • povečanje zaposlovanja; Skupna okvirna višina razpisanih sredstev za komitente Pomurske banke, d. d., in Krekove banke, d. d., znaša 90 mio SIT (z besedo: devetdeset milijonov tolarjev). 2. Merila in pogoji Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s sedežem oziroma stalnim bivališčem na območju Občine Beltinci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev, in sicer: • gospodarske družbe, ki so v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/ 94) uvrščene med majhna podjetja; • samostojni podjetniki (posamezniki); • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka, izpolnjujejo še večino od naslednjih kriterijev: • sovpadanje projekta z Dolgoročnim in srednjeročnim razvojnim programom Občine Beltinci; • • ocene tržnih možnosti projekta; • nove zaposlitve; • uvajanje sodobnih, energetsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij; • kazalci uspešnosti investicijskega programa; • reference menedžmenta. Kreditni pogoji • obrestna mera: TOM + 3 %; • doba vračanja: 4 leta, vključno s polletnim moratorijem na odplačilo glavnice in kvartalno zapadlostjo obrokov v plačilo, obresti se plačujejo mesečno; • način zavarovanja: hipoteka, zavarovanje pri zavarovalnici; • del obresti se benificira iz sredstev proračuna Občine Beltinci za leto 1999. 3. Vsebina vloge Prosilci kandidirajo na javni razpis na podlagi izpolnjenega obrazca Vloga za dodelitev kredita ’99, ki ga lahko dvignejo na sedežu Razvojnega sklada Občine Beltinci, Mladinska ul. 2, Beltinci (v tajništvu občinske uprave). Vlogi se priložijo naslednji dokumenti: • poslovni načrt ali investicijski elaborat, za manjše projekte pa izpolnjen vprašalnik sklada; • fotokopija vpisa v sodni register za družbe ali fotokopija priglasitve n ega lista pri RUJP za samostojne podjetnike ali dokazilo o statusu kmeta; • gradbeno oziroma enotno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je potrebno po zakonu pridobiti katerega od navedenih upravnih aktov; • mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe v primeru, da gre za dopolnilne dejavnosti na kmetijah; • dokazila o boniteti (BON-3 ali bilanca stanja in bilanca uspeha za družbe, zadnja davčna napoved in potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike ter potrdilo o plačanih davkih za kmetovalce). Vloge se naslovijo na RAZVOJNI SKLAD OBČINE BELTINCI, Mladinska ul. 2, 9231 Beltinci z oznako: “Prijava na razpis -MG-99”. Vsa potrebna pojasnila glede razpisa zainteresiranih prosilcev posreduje tajništvo občinske uprave Občine Beltinci (kontaktna oseba: Venčeslav Smodiš, tel. št. 069/422 220, 422 223). 4. Trajanje razpisa Na razpis se prosilci lahko prijavijo najpozneje 30 dni od objave razpisa oz. do porabe sredstev. Prva obravnava (odpiranje) prispelih vlog bo 10 dni po izteku razpisnega roka za oddajo vlog na razpis, potem pa predvidoma ob koncu vsakega meseca - do porabe sredstev. Obravnavale se bodo samo popolne vloge. Prosilci bodo o odobritvi kredita obveščeni najpozneje v 30 dneh od poteka roka za oddajo vlog na razpis oz. od obravnave vlog. 5. Opombe Razvojni sklad bo obravnaval tudi vloge komitentov drugih poslovnih bank (Abanka, Poštna banka Slovenija in druge), če bodo te banke sprejele okvirne pogoje poslovanja razvojnega sklada. Razvojni sklad bo del sredstev sklada za leto 1999 namenil tudi kot namenski depozit za odobravanje ‘‘mikrokreditov” upravičencem, ki bodo s soglasjem Republiškega zavoda za zaposlovanje OE Murska Sobota pridobili pravico do koriščenja tovrstnih kreditov (za zaposlitev brezposelnih oseb za nedoločen čas). Navedeni upravičenci lahko zaprosijo tudi za dodatna sredstva iz naslova predmetnega razpisa Razvojnega sklada. Razvojni sklad Občine Beltinci Medobčinska parlamenta v Odrancih in Fokovcih Z znanjem in vzgojo proti aidsu Mladi se želijo pogovarjati in zvedeti kar največ o spolnosti ter nevarnostih, ki so povezane z njo nevarnostim, ki so povezane z njo. Delegacija učencev z veliko-polanske osemletke pa je opozorila tudi na spolne zlorabe otrok. Tudi na šoli v Fokovcih smo lahko slišali v prvem delu parlamenta podobne misli in predloge. Nato pa so šli še korak dalje ter izvedli poučne delavnice, na katerih so »reševali« nekatere konkretne probleme, povezane z odraščanjem mladih, predvsem pa s spolnostjo in spolnimi boleznimi. Pri tem so se na predlog šolskega pedagoga Andreja Lain- etošnji otroški parlamenti po osnovnih šolah, ki jih je pred desetimi leti spodbudila Zveza prijateljev mladine Slovenije, so povsod končani. Tokrat je bila tema Spolnost in aids - Imava se rada. Potrdilo se je, da je bila to vsekakor zelo koristna poteza, saj je mladim dana na ta način možnost, da odkrito spregovorijo o temah, ki jih posebej zanimajo. Omogočeno jim je celo, da imajo sklepno zasedanje v prostorih slovenskega parlamenta v Ljubljani ter razpravljajo in sklepajo o določeni temi tako kot pravi poslanci. Minulo sredo, 1. decembra, ki je razglašen za svetovni dan boja proti aidsu - kugi 20. stoletja, kot pravijo tej bolezni -, so nas povabili še na zadnja medobčinska otroška parlamenta v Pomurju. V Odrancih so se zbrale delegacije šol z območja Upravne enote Lendava, v FokOvcih pa z območja Upravne enote Murska Sobota. Z učenci so prišli še mentorji, pridružilo pa se jim je tudi več gostov. »To je bil tudi velik izziv za nas - da smo prisluhnili mladim in se z njimi pogovarjali o tej temi. Širjenje aidsa bomo pre- prečili predvsem z znanjem in vzgojo,« je v pozdravnem nagovoru mladim parlamentarcem dejal ravnatelj odranske osemletke Tone Černi. Ena od učenk pa je prebrala tudi zgodbo o Slovenki Ani, ki je imela le enkrat spolne odnose z neznanim moškim iz Afrike in se okužila z virusom HIV. Ne da bi to vedela, se je kasneje poročila z drugim in rodila okuženega otroka. Leta je kmalu umrl, njo pa je mož zapustil in čez nekaj let je zapuščena umrla še sama. Z anketo, ki so jo naredili na šoli med učenci, pa so med drugim ugoto- Endre Gonter na madžarskem veleposlaništvu Temne barve adventnega časa otvoritvenim govorom umetnostne zgodovinarke Judite Krivic - Dragan se je minuli četrtek na veleposlaništvu Republike Madžarske v Ljubljani s sodelovanjem lendavske galerije odprla slikarska razstava našega sodelavca in kolega s Podjetja za in formiranje, sicer uveljavljenega likovnika Endreja Gbnterja iz Murske Sobote. Na otvoritvi, kjer sta bila tudi poslanka Maria Pozsonec in madžarski veleposlanik v Sloveniji Istvan Oszy, je bilo razstavljenih dobrih petnajst del, novih in starih, ki nekako sovpadajo v adventni čas, zaznamujejo pa tudi žalostni dogodek izpred nekaj tednov, ko je G6n-terju v osemdesetem letu starosti umrl njegov oče, s katerim so ga poleg družinskih vezali tudi bolj prijateljski stiki. »To je vplivalo na moje delo, saj sem šele po koncu ciklusa opazil, da na teh slikah prevladujejo temne barve, kot sta črna in rumena.« Endre Gonter seje rodil 19. februarja 1949 v Dobrovniku. Študiral je na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je diplomiral na oddelku za likovni pouk pri profesorjih Lajčiju Pandurju in Maksu Kavčiču. Leta 1976 je postal član Grupe 676, leta 1987 je bil sprejet v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, od leta 1992 pa je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Imel je že več kot deset samostojnih razstav v Sloveniji in na Madžarskem in pobral nekaj nagrad, od katerih naj omenimo samo tisto z IX. Laser za oči S oboški Lions klub nadaljuje z dobrodelnimi akcijami, katerih izkupiček namenja predvsem za pomoč slepim in slabovidnim. Tradicionalni božični koncert, ki bo v so- boto, 18. decembra 1999, ob 18. uri v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, bo v znamenju zbiranja sredstev za nakup laserja za terapijo diabetične retinopatije in drugih sprememb na očesni mrežnici. Gre za nujno potrebno aparaturo na očesnem oddelku soboške bolnišnice, ki stane okrog 6 milijonov tolarjev. Božični koncert bo obenem izjemen kulturni dogodek v predprazničnih dneh, saj bosta na njem nastopila dva kakovostna domača izvajalca - Komorni zbor ORFEJ iz Ljutomera pod vodstvom Romane Gnezda in Amadej Herzog, obetavni harmonikar na kromatični harmoniki, ki je v kategoriji do 15 let starosti državni prvak in leta 1997 zmagovalec elitnega svetovnega tekmovanja v Italiji. Gostja večera bo pevka Shirlie Roden iz Londona, spremljala jo bo priznana slovenska flavtistka Alenka Zupan. Shirlie Roden imenuje svoje pesmi »pesmi za navdih« in »pesmi iz srca«. Njena glasba in besedila, priredbe in interpretacije imajo vse isti namen ■ odpiranje src ljudi. Vstopnice za koncert so naprodaj v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti in v prostorih evangeličanske cerkve v Murski Soboti. Izkupiček od prodaje vstopnic in donatorske prispevke podjetij bo soboški Lions klub v celoti namenil za nakup zelo potrebne aparature. IBI jG) Z medobčinskega šolskega parlamenta na OŠ Odranci (Foto. vili, da se več kot polovica otrok ne pogovarja s starši o spolnosti, čeprav bi bilo to zelo koristno^ Podobno mnenje so zastopali tudi skoraj vsi poročevalci iz drugih šol, kajti če bi vedeli vse o spolnosti, bi se lahko izognili Grand prixa Ex tempora leta ’97 v Ljutomeru. Če bi si tudi sami radi ogledali razstavo našega umetnika, morate na Celovški cesti v Šentvidu zaviti na levo v Bitenčevo ulico, prva ulica na desno je potem Babnikova, kjer je precej skrito ščka, ki je usmerjal delo pari3' menta, razdelili na več skupi" učencev in odraslih, tako da so potem med poročanjem lahko Primerjali, kako gledajo na določen problem eni in drugi, JOŽEG^* madžarsko velepos.lau* e j boste šli iz središča LiuD jZ. mestnim avtobusom,111 ^ja. stopiti pri postajališču P0 na Dela Endreja Gbnterja b° ogled do marca 2000. TOMO KOLEŠ Endre Gonter (na desni) precej svoje motivike črf murskega Črnega gozda, kamor rad zahaja. Foto: V torek razstava daril orgaS^^ MurSka Sobota in Puconci štorih Wek’ 21' decembra- ob 16. uri v razstavnih P^- promociji Sradu predstavitev najizvirnejših poslovnih, dvorišču n 1 l'n prot°k°Iarnih daril Goričkega, na gnjskeni darila^ sijali ™ja TK * VESTNIK, 16. december 1999 IZBRANO 9 Osemdeset let delovanja gimnazije v M. Soboti Daje ljudi za prihodnost Predsednik R Slovenije Milan Kučan je hvaležen svoji gimnaziji Na jubilej, kakršen je osemdeset let delovanja gimnazije v Murski Soboti, smo lahko vsekakor ponosni - ne zgolj zaradi visoke obletnice, temveč njene vloge in rezultatov, ki jih je v tem času dosegla. Med drugim si je okrog dvesto njenih maturantov prido-; tudi naziv doktor znanosti. Intelektualni humus V čem vidi poslanstvo sobo-gimnazije predsednik slovenje države Milan Kučan, ki je bil Prav tako njen maturant v šol-jem letu 1958/59? »Zdaj že zdavnaj ni več edina lz°braževalna ustanova, ne v So- in še manj v Prekmurju in hlekiji. A gledano iz perspektive časa in z zgodovinskim spomi-n°m je bila tisto rastišče duha, je ustvarilo intelektualni hu-rrrus, na katerem se je mogla razrasti vsa ta danes bogato raz-VeJena mreža izobraževalnih ust-anov, ki svet ob Muri ustvarjalno vključuje v produkcijo sodobne slovenske kulture in mu daje potrebne človeške potenciale za pospeševanje njegovega razvoja in postopno zapuščanje nezavidljivega položaja najmanj razvitega dela Slovenije. Daje mu lju- di za prihodnost, in to je največje bogastvo.«.Po njegovih besedah, izrečenih na jubilejni proslavi prejšnjo sredo, je gimnazija v Murski Soboti po naravi svojega poslanstva bolj kot katera druga ustanova oblikovala podobo vrste rodov prekmurskih izobražencev in določala duhovna raz-sežja našega slovenskega sveta ob Muri. In za ta duhovna raz-sežja je Milan Kučan hvaležen svoji gimnaziji ter vsem tistim, »ki so vztrajno branili pravico do življenja gimnazije v Murski Soboti, zagotavljali gmotne in človeške razmere za njeno delo in omogočali, daje uspešno preživela skozi dolgih osemdeset let življenja«. Spričevala in izkazi Za začetek soboske gimnazije se šteje leto 1919, ko je bila formalno ustanovljena. Prvi maturanti pa so jo dejansko končali leta 1929. Od takrat naprej seje spreminjala iz nižje v višjo gimnazijo in v popolno gimnazijo, v srednjo šolo naravoslovne in pedagoške usmeritve pa spet v popolno (klasično) gimnazijo. Poleg dejstva, da si je okrog dvesto njenih maturantov pridobilo naziv doktor znanosti in da jo je obiskoval tudi sedanji predsednik slovenske države, so po besedah ravnateljice Regine Cipot »dosežki na maturi, razvito raziskovalno področje in delovanje v RO, najvišja državna in mednarodna priznanja, rezultati v športu in tekmovanja v znanju spričevala in izkazi, ki so zasluga vseh vključenih v proces učenja in vzgajanja«. Bili so pionirji pri uvajanju moderne računalniške komunikacije, interneta, vzpostavili so kakovostno sodelovanje z lokalno skupnostjo in mednarodno sodelovanje. Soboška gimnazija se lahko pohvali tudi s popolnoma ustrezno kadrovsko zasedbo, nikakor pa ne more biti zadovoljna s prostorskimi razmerami. JOŽE GRAJ ■ Anketa Pokrajinskost knjižnice rizadevanja za zgraditev nove knjižnice v Murski Soboti trajajo že trideset let. Naposled kaže, da bodo prihodnje leto vendarle stekla gradbena dela. V ta namen je že skoraj vse pripravljeno. Nekoliko se zatika le pri zagotavljanju finančnih sre- dstev lokalnih skupnosti v Pomurju, saj se nekatere občine otepajo, da bi primaknile delež, kot naj bi ga zagotovile glede na predlagan ključ. Ne čutijo torej povsod, da bi bila Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota zares pokrajinska in torej potrebna, koristna, dobrodošla ... tudi za njihove občane. Dejstva sicer govorijo, da je res tako. V omenjeno ustanovo zahajajo ljudje iz vseh predelov pokrajine ob Muri in tudi od drugod, predvsem zaradi sposojanja knjig in študijskega gradiva, v njenem okviru pa deluje tudi regionalni domoznanski center. Vse, kar izide in je povezano s pokrajino ob Muri ter tudi Porabjem in ljudmi, ki živijo ali izhajajo iz tega prostora, zbirajo tako gradivo v domoznanskem centru in ga vnašajo v slovenski vzajemni katalog. So torej koordinator domoz- nanske dejavnosti za Pomurje in Porabje. JOŽE VUGRINEC, ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice M. Sobota: »Na vsak način drži ugotovitev, da so naši knjižnični prostori po večini prostorsko nefun-kciolni in daleč premajhni. Posebej velja to za študijski oddelek, ki je urejen za tako imenovani pultni pristop ali skladiščni sistem, kar je vsekakor zastarelo in nepraktično. Prav bi bilo, če bi imel vsak obiskovalce prost pristop k policam, kjer bi si lahko gradivo tudi vzel v roke in pogledal. V tem trenutku V Bakovcih je bil petek srečen dan Splačalo se je Otvoritvena slovesnost je bila nekaj potrpeti posebnega meljnega kamna maja letos ponovil, da je, .ko je kandidiral za župana, obljubil tudi zgraditev telovadnice v Bakovcih, ker je vedel, da so že večkrat izpadli iz programa in dajo tudi nujno potrebujejo. JOŽE GRAJ ■ imamo okrog 370.000 enot različnega gradiva, na voljo pa je le blizu tisoč kvadratnih metrov prostorov, kar je 3,5-krat manj, kot bi ga za to gradivo potrebovali. Zato je gradivo zloženo na policah od tal do stropa, dva skladiščna prostora pa smo morali poiskati celo v rakičanskem gradu. Ob tem pa izvajamo še več obknjižničnih dejavnosti, kot so prireditve, predstavitve knjig, ure pravljic, razstave idr. Večnamenskih prostorov za to sploh nimamo. Prav tako ni primernih čitalnic. Tako se dogaja, da imamo razstave in predavanja največkrat na hodniku.« Seprav je bilo obljubljeno, da bodo kmalu po zgraditvi novega šolskega po-Sja v Bakovcih dogradili tudi 'lovadnico, je minilo kar devet K da se je to zares zgodilo. Mi-''uli petek so jo slovesno predali »amenu. To je bil dogodek, ki so 8a poimenovali srečen dan. Za kar najbolj slovesno razpoloženje ob prihodu na otvori-Veno slovesnost je najprej poskr-:el domač pihalni orkester, v tortni dvorani pa so pripravili ^ogram, ki je bil zares nekaj po-Se lega - v »stilu« športa, ritmike p'esa ob glasbi. In ko je bil sla-n°stni trak že prerezan - to so orili državni sekretar Ministr-,Va R Slovenije za šolstvo in Pojd Janko Strel, župan Mestne čine M. Sobota Anton Slavic ravnatelj bakovske šole Janko °Znian je nastopila še svetov- no znana športno-akrobatska skupina Žabe iz Ljubljane. Med govorniki je dobil prvi besedo predsednik KS Bakovci Štefan Vereš, kije dejal, daje prepričan, da ob tem dogodku čutijo radost, srečo in veselje vsi Bako-včani. Ravnatelj Janko Rožman, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora, je orisal dolgoletna prizadevanja za zgraditev telovadnice in menil, da seje splačalo potrpeti, kajti sedaj so dobili večjo in lepšo telovadnico. Vsekakor so si jo zaslužili, saj so Bakovci med rekorderji po številu športnih društev in doseženih vrhunskih rezultatov med vasmi v Sloveniji. Državni sekretar v šolskem ministrstvu Janko Strel je temu pritrdil in izrazil pričakovanje, da bodo sedaj na športnem področju še uspešnejši. Župan Anton Slavic I pa je tako kot ob polaganju te- I Izrazi veselja, razigranosti in radosti učencev ob otvoritvi nove telovadnice v Bakovcih, ki je stala okrog 175 milijonov tolarjev, uporabnih površin pa je nekaj manj kot tisoč kvadratnih metrov. (Foto: J. Z.) Razstava soboške oblikovalke v Tatjanina Pačila za golf 'etna diplomantka Naravoslovno tehniške fakultete nJana kalamar iz Murske Sobote, sedaj zaposlena v Muri, je feni raz p galerije Doma gospodarstva na Dimičevi 13 v Lju-ajen0 r SV°j° m°ško in žensko kolekcijo Oblačila za golf. Gre feerj Oh/r °niSK° nalogo, s katero je letos septembra diplomirala na ' °Vanje tekstllij in oblačil na oddelku za tekstilstvo pod t,rni ohi ”ni ^ne Gaberščik - ligo, modeli pa so bili izdelani v To-Je n -Jana ob nastajanju kolekcije postala simpatizerka golfa, °^ala (re^'Ve^a kar precej časa s člani Golf kluba Bled, lani pa je N, u 1 Tokio in njihove znamenite »čebelnjake«, kot jim sama r'Jo satTl0Str°Pne zgradbe, kjer se fanatiki golfa cele dneve in noči ^epa. ° v izboljševanju udarcev. »Japonce zanima samo moda, U^čjja ,3 lteta 'n funkcionalnost,« je povedala Tatjana na otvoritvi. Sf°V’ta V Pa,eti sivih’ rumenih, beige in črnih to-%ju ° ckcija pa je le zamišljena kot del večje, ki je še v na-c I^Zsta p ijskod^a bila Pripravljena v sodelovanju z ljubljanskim Infor-L °81ed °kumentacijskim centrom za oblikovanje, kolekcija pa bo &J%na°b deiavnikih od 8. do 18. ure do 31. decembra. In zakaj ne Murska Sobota? »V Ljubljani sem razstavila, ker seje v eresa z *3 pn,ožnost, v Murski Soboti pa ne vidim ne prostora ne Seen0 n a tovrstno kolekcijo,« je skeptična Tatjana. Se bodo morda s 1 interesenti, ki bodo dokazali obratno? TOMO KOLES ■ Tatjana Kalamar ob svoji kolekciji v Domu gospodarstva Foto: JURE ZAU-NEKER JOŽE MATAVŽ iz Gornje Radgone: »V Gornjo Radgono ” sem se preselil leta 1985, v študijsko knjižnico v Murski Soboti pa sem začel zahajati že prej, in sicer med študijem veterine. Zdaj sem vpisan na podiplomski študij (magisterij iz čebelarstva), in tako sem še vedno večkrat med obiskovalci te knjižnice, čeprav zaradi moje ____________________ožje specializacije tu ne najdem vsega. Zavedam pa se, da to pač ni univerzitetna knjižnica. Okrog prostorov pa bi rekel, da so z umetnostno-zgodovinskega vidika zelo lepi, z uporabnostnega vidika pa so zelo natrpani. Mislim, da kraj, kot je Sobota, in regija, kot je Pomuije, vsekakor potrebujeta večjo knjižnico.« VOJKA JOKANOVIČ iz M. Sobote: »Obiskujem 3. letnik soboške gimnazije in večkrat pridem iskat v študijsko knjižnico knjige oziroma predvsem učbenike in drugo gradivo, ki ga potrebujem pri učenju ali reševanju določenih nalog. Ker si to sposojajo tudi drugi dijaki, se večkrat zgodi, da iskanega ne dobim, na primer zbirk nalog iz matematike in fizike. Glede prostorov pa ne vem, kaj bi rekla. No, zdijo se mi premajhni, pretesni. Ravno sedaj sem morala čakati v vrsti na hodniku. Upam, da bodo kmalu zgradili nove prostore, saj računam, da bom to knjižnico potrebovala tudi kot študentka. Slišala sem in brala tudi v Vestniku, dajo bodo gradili v bližini galerije na soboški tržnici in da naj bi jo odprli čez štiri leta.« GABRIELA STRAINŠAK iz Križevec pri Ljutomeru: »V štu- dijsko knjižnico v Murski Soboti me je prvič znesla pot zaradi sposoje določenih knjig v četrtem letniku srednje šole. Medtem sem tri leta študirala živinorejo v Mariboru. Kmalu sem ugotovila, da lahko v tej knjižnici najdem in si sposodim večino knjig, ki sem jih potrebovala pri študiju. Pravzaprav to velja še sedaj, ko sem absolventka. V Mursko Soboto mi je vsekakor dosti bliže, kot če bi se morala voziti po knjige v univerzitetno knjižnico v Maribor. Poleg tega je tam težje dobiti določeno literaturo, ker je povpraševanje večje. S prostori pa nisem ravno zadovoljna, saj sem morala večkrat pregledovati določeno gradivo kar na hodniku. Zato podpiram predlog, da je potrebno zgraditi novo knjižnico.« VESNA ČERNI iz Renkovec: »Sem izredna študentka viso- ke upravne šole pri Ljudski univerzi M. Sobota. Med študijem živim doma, zato si težko predstavljam, kako bi bilo, če si ne bi imela možnosti sposojati gradiva v študijski knjižnici v Murski Soboti. Doslej sem v glavnem našla vse, kar sem iskala. Pri tem si največkrat pomagam z enim od računalnikov, ki so kar na hodniku, ker drugje najbrž zanje nimajo prostora. Sicer pa se mi zdi, daje dobro poskrbljeno za obiskovalce. Zahajam tudi v grajsko knjižnico, kjer si sposojam knjige za branje. Z načrti za zgraditev novih prostorov pa nisem seznanjena. Verjetno je to potrebno.« BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: JOŽE GRAJ ■ 1O INTERVJU 16. december 1999, VBM Direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Z glavo na tnalo «... kakorkoli je neljubo slišati, bomo morali vsi, z menoj na čelu, razmišljati o racionalizaciji dela« o je pred tremi leti, natanko s prvim januarjem leta 1997, prevzel vodenje murskosoboške bolnišnice, je med drugim napovedal: »... kakorkoli je neljubo slišati, bomo morali vsi, z menoj na čelu, razmišljati o racionalizaciji dela.« Besede postajajo dejanja - pri zaposlenih nič kaj dobro zapisana, s kritično besedo na račun zdra- vstvene politike v državi pa ga bodo najverjetneje »po prstih« še iz Ljubljane. V zdravstvu vre V zdravstvu vedno bolj vre. Iz vrst javnih zdravstvenih zavodov in zdravniških združenj je slišati kritike na račun vedno večjega vpliva Zavoda za zdravstveno zavarovanje na zdravstveno politiko v državi. Se pridružujete temu mnenju? Vpliv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na zdravstveno politiko je res izjemno velik. Vendar bi lahko vprašanje postavili še drugače: zakaj je vpliv ministrstva za zdravstvo pa zdravstvenega sveta, zdravniške zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in razširjenih strokovnih kolegijev v primerjavi z ZZZS tako majhen. Odgovor pa je verjetno v tem, da so že nekaj časa v zdravstvu v ospredju predvsem vprašanja finančne narave in poslovanja, medtem ko vprašanj večjih strokovnih nejasnosti do sedaj ni bilo. Klicanje k pravičnosti Direktorji nekaterih slovenskih bolnišnic zaradi težav pri poslovanju bijejo plat zvona, krivdo pa valijo na politiko ZZZS. Murskosoboško bolnišnico pa, ki je bila še do pred kratkim v družbi največjih izgubarjev, sedaj glavni financer postavlja drugim kot zgled bolnišnice, ki deluje v enakih pogojih poslovanja dokaj uspešno. Ali res v enakih pogojih poslovanja bolje plavate, je posredi kakšna druga prednost ali pa v javnosti ne želite zaostrovati odnosa z ZZZS? K relativno zadovoljivemu poslovnemu rezultatu je pripomogla predvsem naša reorganizacija, tako na strokovnem kot ekonomskem področju. Drugo, kar je potrebno reči, pa je, da se je pred dvema letoma končno začela standardizacija slovenskih bolnišnic. Število bolnišnično oskrbnih dni, preračunano na tisoč prebivalcev območja, tako ne sme presegati slovenskega povprečja za več kot deset odstotkov in ne sme biti pod devetdeset odstotkov povprečja. Do začetka uvajanja meril standardizacije so bile v tem med slovenskimi bolnišnicami zelo velike razlike. Indeks se je gibal v razponu med sedemdeset in sto trideset odstotki slovenskega povprečja. Zdaj se te razlike zmanjšujejo in trenutno stanje je devetdeset do sto deset odstotkov povprečja. Ne vem, ali lahko kdo trdi, da je to manj pravično, kot je bil prejšnji razpon, seveda pa imajo tiste bolnišnice, ki so bile prej nad indeksom sto deset in so morale zmanjšati svoj program za ves presežek, težje, zaostre-nejše pogoje poslovanja, saj izgubljajo finančna sredstva. Naša bolnišnica je med tistimi, ki je bila pod indeksom devetdeset, s standardizacijo pa torej pridobiva. Dosegli smo namreč devetdeset odstotkov slovenskega povprečja, vendar poudarjam, da še vedno poslujemo v težkih razmerah, ker je razlika med slovenskimi bolnišnicami v financiranju še vedno dvajsetodstotna. Centralizacija pa kar sproti - Trend centralizacije postaja vse bolj očiten in regijske bolnišnice vodi k temu, da naj bi začele ukinjati manjše oddelke - očesni, ORL, otroški oddelek ... Kakšno držo boste zavzeli pri tem, saj je jasno, da vztrajanje pri ohranjanju teh dejavnosti, ne da bi bilo za to zagotovljeno financiranje, terja prerazporejanje sredstev znotraj bolnišnice? Centralizacijo je težko ustaviti, moramo pa jo speljati v pameten okvir... - Kaj je za vas pametni okvir? Težko gaje definirati, vsekakor pa ne bi smelo biti vnaprej določeno, da bo večino dela opravil center, Ljubljana. Poznamo tisto filozofijo, da je Slovenija velika za eno večjo bolnišnico. Zato je potrebno bolj jasno razmejiti, kaj bodo delali v Ljubljani in kaj v regionalnih bolnišnicah. Tudi mnogo razvitejše države od Slovenije v zdravstvu izvajajo reforme - ukinjajo ali združujejo bolnišnice ter oddelke, se specializirajo in podobno. Toda v Slo-veniji se, kot kaže, racionalizacija izvaja le s pomočjo ekonomskih ukrepov, veliko premalo pa pri tem sodeluje medicinska stroka - zdravstveni svet, zdravniška zbornica in razširjeni strokovni kolegij. Novogradnja le za porodnišnico - Z gradnjo patologije in nadgradnjo internega oddelka je murskosoboška bolnišnica prvič dobila državna sredstva iz naslova investicij v zdravstvu. Porodnišnica je naslednji projekt, financiran s strani države. Je sedaj že znano, ali bo novogradnja za celotni ginekološko-porodni oddelek ali le za porodnišnico, kako je s financami in kdaj naj bi dela stekla? Po obisku parlamentarnega odbora za zdravstvo v Murski Soboti pred dobrim letom je bila tudi v državnih hramih prižgana zelena luč za dokončno ureditev ginekološko-porodnega oddelka. Tako smo z vložitvijo amandmaja pridobili iz letošnjega proračuna sredstva v vrednosti petintrideset milijonov za pripravo projektne dokumentacije, kije sedaj v končni fazi. Na prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto v parlamentarnem odboru za zdravstvo pred nekaj dnevi pa je bilo soglasno podprto dopolnilo pomurskih poslancev Andreja Gerenčerja in Cirila Pucka za našo porodnišnico v vrednosti 230 milijonov tolarjev. Ravno danes se je sestal gradbeni odbor in prvo vprašanje je bilo, ali smo se zedinili, ali novo-gradnja za celotni oddelek ali samo za porodnišnico. Ni pričakovati, da se bo domača stroka nad tem navdušila, ampak zaradi realnega okvira potreb smo ginekologijo sposobni preseliti v kirurški blok. Novogradnja bi bila torej samo za porodnišnico. V tem tudi vidim'pozitivno možnost, da bo dobil ta projekt v prihodnje v Ljubljani zeleno luč. Celotna investicija je po lanskih izračunih vredna milijardo in šeststo milijonov tolarjev, vemo pa, da sklad za investicije v zdravstvu dobiva vedno manj denarja, kot ga načrtuje. Toda s to gradnjo smo uspeli priti v prioritetni razred številka dve, takoj za kliničnim centrom. Tako se ne bo zgodilo, kot se je z gradnjo patologije in nadzidavo internega oddelka, da smo bili v programu investicij vedno spodaj. Pričakujemo, da bi z gradbenimi deli začeli jeseni leta dva tisoč. Varčevalni ukrepi tolčejo po žepu - Notranje reorganizacije, ukrepov varčevanja (združevanje dežurnega dela ter ukinjanje tega na manjših oddelkih, zmanjševanje števila dopolnilnih ur dela, združevanje čistilne službe, napovedana ukinitev regresa za malico in zagotovitev toplega obroka ...) zaposleni v bolnišnici ne sprejemajo z navdušenjem. Kolikšno je zaradi tega razhajanje med upravo, ki ukrepe pripravlja, ter predstojniki oddelkov, zaposlenimi, in njihovo pripravljenostjo, izvajati jih? Notranje reorganizacije in izvajanje ukrepov varčevanja v končni fazi pomenijo tudi manjši dohodek delavcev. Ti ukrepi, ki se poznajo »v žepu« zaposlenih, so nepopularni, vendar mora bolnišnica, pa ne samo naša, poslovati po načelih dobrega gospodarja, tako finančno kot strokovno. Zdravstvo je dokaj rigiden sistem, pa kljub temu je transformacija ukrepov od uprave na predstojnike še vedno proces, ki predolgo traja. Sploh se zadnji čas čuti bojazen zaposlenih, skrb za nadaljnji razvoj bolnišnice in obstoj delovnih mest. Ob tem bi rad pripomnil, da se število zaposlenih v naši bolnišnici ne zmanjšuje (740), res pa je tudi, da ga ne povečujemo. Zamujene priložnosti - Murskosoboška bolnišnica ima glede strokovnosti in osvajanja novih, sodobnih metod zdravljenja kar nekaj svetlih točk (operacija sive mrene, dosežki dejavnosti ortoptike in pleoptike, endoskopske operacije, strokovnost pri dietetiki). Pa vendar ni videti, da bi jih znali javnosti dobro predstaviti. Ste drugačnega mnenja? Strinjam se z vami, da smo pri promociji strokovnih dosežkov naše bolnišnice širši slovenski javnosti še premalo agresivni. Tu pričakujem tudi vašo novinarsko pozitivno pomoč, ki ste jo pokazali na primer pri predstavljanju ortoptike in pleoptike. Bolnišnica odprta, prijazna... - Sodeč po zgodbi zavarovanca (g. Kohka) iz Murske Sobote, ki je svojo neugodno izkušnjo z zdravljenjem v murskosoboški bolnici zaupal slovenskemu dnevniku, bi lahko sklepali, da bolnišnica še vedno ni dovolj odprta za bolnike, da kljub govorilnim uram, ki ste jih uvedli, bolniki nimajo ali ne vedo za poti, kako bi lahko svoj problem rešili znotraj ustanove, ne da bi iskali pravico prek časopisa. Bolniku prijazna in odprta bolnišnica - torej še vedno ostaja le želja? Govorilne ure res niso zaživele, kot smo si želeli. Nekateri bolniki še vedno premalo sprejemajo našo bolnišnico za svojo, zato se tudi dogaja, da včasih svoje težave rešujejo zunaj bolnišnice. Glede bolnika in njegove zgodbe pa le toliko: v bolnišnici poteka izredni interni nadzor, in ko bodo ugotovitve znane, jih bomo predstavili javnosti. Zaenkrat je najpomembnejše, da se bolnikovo zdravstveno stanje izboljšuje, prve ugotovitve pa kažejo, da pri bolniku ni šlo za nujno stanje. - Odprtost bolnišnice pogosto enačimo z dostopnostjo bolnikov do zdravstvenih storitev. Koliko ste na primer uspeli skrajšati čakalne dobe v specialističnih ambulantah? V večini specialističnih ambulant smo čakalne dobe uspeli skrajšati, v nekaterih pa jih sploh nimamo, in sicer v diabetični, infekcijski, pulmološki, travmatološki, proktološki, protibolečinski, otroški, otroški nefrolo-ški in ginekološki specialistični ambulanti. Še vedno pa so čakalne dobe v nefrološki, internistič-ni, varikološki, ortopedski, očesni, alergološki ambulanti na otroškem oddelku, ambulanti za bolezni dojk ter na fizioterapiji za kronična obolenja. Glede na plan števila speciali-tičnih pregledov smo le-tega v enajstih mesecih presegli za ena-inštirideset odstotkov, to pomeni, da smo izjemno povečali število pregledov v specialističnih ambulantah. Kljub temu imamo v nekaterih ambulantah še vedno dolge čakalne dobe. Seveda pa moramo spet ločiti čakalno dobo za prvi pregled ali kontrolni pregled. Predvsem za prve preglede je naš cilj, da bolnik nikjer ne bi čakal več kot tri tedne, če pa je stanje akutnejše, pa je to indikacija za sprejem v bolnišnico. Darovi - Donatorstvo humanitarnim organizacijam, zdravstvenim ustanovam in posebnim zavodom postaja vse bolj del ravnanja gospodarskih družb, uspešnih v tržnem sistema. Koliko je murskosoboška bolnišnica dovzetna za te trende? Kcr se zavedamo.dasta raževanje in dobra opredli6' nost bolnišnice z medicin^0 Enologijo pogoj Za kakovost ^tontve našim bolnikom, lansko leto začeli z ustana^ anjem Fundacije za razvoj $Pl°' sne bolnišnice Murska Sobota Glavni ustanovitelji so Mestna občina Murska Sobota. Tov^ Mura, Pomurska banka, Zav^0' linica Triglav in ABC Pomurka Internacional. Ministrstvo & zdravstvo je dalo soglasje k aktu o ustanovitvi fundacije 26. junija letos. Sedaj čakamo še na s°' Slasje k statutu, ki so ga ustan°' vitelji že sprejeli. Krog ustanoviteljev seveda želimo še razširiti in fundacij0 se obogatiti. Zraven bomo povabi1 naše dobavitelje in podjetja 'z Pomurja pa tudi zunanja. sPz ejeli pa bomo tudi prispevke o din. Prepričan sem, da bom0 imeli dober odziv. 'Katere pomembnejše boln1. šnične projekte lahko naP0^ veste in kakšen bo njen ra. zvoj v prihodnjem letu ■ Hs°c letju? Želimo si predvsem zadovol ne uporabnike naših storitevpa tudi zadovoljne zdravstvene e lovce, zato smo si postavili naslednje prednostne naloge in usm^ ritve: biti dobra regionalna b°11 šnica z reorganiziranim in PoS° dobljenim urgentnim centron^ razvijati strokovno dejavnost smeri podpore razvoja druz nega okolja, zgraditi novo PoT° nišnico, uresničiti projekt neg° valne bolnišnice, ohraniti sta u učne bolnišnice, dokončati pr° jekt poslovne odličnosti in pri biti certifikat novorojenčku Prl azna porodnišnica. MAJDA HOR^ FOTO: JURE ZAUNEKER” ibihik. 16. december 1999 KULTURNA OBZORJA 11 Razstava ob 200-letnici smrti prvega sombotelskega škofa Janosa Szilyja Na hasek slovenskega naroda Danos Szily (1735-1799) je bil sin plemenitih staršev. Po študiju teologije v Gybru in nato še v Rimu na znamenitem Collegium Germanicum Hungaricum je postal duhovnik, kmalu kanonik in d*an. Leta 1777, ko je Marija Terezija ustanovila škofijo v Sombotelu, °stal njen prvi škof. V dvaindvajsetih letih svojega delovanja je mestu Opustil občutno duhovno in kulturno dediščino, zato so razglasili me-^an' ^1° 1999 - dvestoletnico smrti svojega škofa - za Szilyjevo spomin-' o leto. Ker pa je škof Szily zelo podpiral tudi tiskanje prekmurske ka-književnosti, zlasti Mikloša Kuzmiča, in je bil nasploh naklonjen Winurskemu ljudstvu, je tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Urski Soboti počastila spomin nanj s priložnostno razstavo. Na to in še na marsikaj nas je '"vodni besedi spomnil direktor Mžnice Jože Vugrinec. Po kraj-Sem programu učencev glasbene s°k z mentorjem Jožetom Grle-teniPa je dobil besedo slavno-s'ii govornik, mariborski podrti škof dr. Jožef Smej. Znatnimi besedami je prikazal ^dobe tistega davnega, mar-s'kotnu doslej manj znanega ča-Slslovensko-madžarske skupne Oteklosti. In slišali smo mar-Slk"j zanimivega; kot na primer 0 Upniku pri Gradu, Simonu Cerviču, ki je ob Szilyjevi smrti v madžarskem jeziku napisal žal-ostinko, dvogovor s smrtjo, ki da je odnesla dobrotnika Slovencev, človeka plemenitega rodu in prav takšnega značaja. O tem zadnjem - plemenitem značaju namreč - govori tudi podatek, da svoje matere, evangeličanke, nikoli ni silil, naj prestopi v katoliško vero, kakor tudi nikogar drugega ne. Najbrž izvira tudi iz te značajske poteze njegovo zanimanje za Slovence in pomoč pri njihovem delu, kar je zlasti pokazala njegova zveza z Miklo-šem Kuzmičem, s katerim sta se srečala v Gy6ru, ko je bil Kuzmič tam študent teologije, Szily pa dvorni kaplan. Pozneje, ko je Kuzmič že postal duhovnik, mu je, pa ne samo njemu, pomagal gmotno in s posredovanjem, da so lahko tiskali slovenske knjige; pri tem je celo dajal prednost tistim, ki so bile potrebne za šolo. Skrbel je za izobraževanje duhovnikov, takrat skoraj edinih izobražencev, ki so živeli v hudi revščini, pa tudi za učitelje v nižji gimnaziji ali retoriki - prav po njegovi zaslugi naj bi postala Slovenska krajina biser škofije. Vseskozi da je imel dobro srce za slovenske dijake; če v zavodu ni bilo prostora zanje, jih je nastanil pri sebi, pri kanonikih ali drugih bogoljubnih dobrotnikih. Iz takšnih in podobnih ljubeznivih podrobnosti se je, mimo vsega drugega, tkala pred nami IJ Co eJ' četrtek je na obrežje literature napljusnilo še eno avtori-™ 'se ie odločila in doslej skrito, intimno početje predstavila ^gla .Javnost'- N jedilnici osnovne šole Apače smo bili priča lite-^jice $ cno MERKUR 3 ivernJ”"? S s Bunke in špica za Vroče cene veljajo od 22. novembra do 31. decembra 1999 za izdelke v zalogi. Več kot 60 izdelkov po vročih cenah tokrat v novoletnem katalogu, na Merkurjevih spletnih straneh In seveda v Merkurjevih prodajalnah. Božično-novoletna ie^a' višina 185 cm MERKURJEVE SPLETNE STRANI: (WWW.MERKUR.SQ V garnituri12 kosov, v zlati, svetleče modri, mat rdeči ali svetleče srebrni barvi. 1999 rabi kupila Merkurjevo. Božično-novoletna jelka, višina 125 cm Božično-novoletna jelke, višina 155 cm Lučke za božično-novoletno jelko S 50 žarnicami, bistre, modre, rdeče ali večbarvne. Viseči venec, STAMBERGER Za na vrata, z natur okraski, premer 28 cm. I i , 16. december 1999 KMETIJSTVO Na obisku pri Krampačevih v Koprivi Usmeritev v vinogradništvo Polnijo vedno več vrhunskih buteljčnih vin Jo smo se ustavili na dvorišču pri Krampačevih na Koprivi in izstopili iz avta, je za našim hrbtom zadonelo kot iz topa. In res je prišla eksplozija iz topa, vendar ne iz v°jaškega. S pravim orožjem se je tod nazadnje streljalo med osamosvojitveno vojno, tokratno pokanje pa je prihajalo iz plin-skega topa. Nad hišo imajo namreč Krampačev! vinograd, letos So na 200 trsih laškega rizlinga pustili grozdje za ledeno trgatev, če ga hočejo obvarovati pred ptiči, je nepovabljene goste po-trebno pač nekako pregnati. Letos so se prvič odločili za ledeno trgatev, pravi gospodar Šte-faiL ie pa na tem območju nekaj vi-ao9radnikov, ki so v prejšnjih letih te imeli tovrstne trgatve. Pri izbiri * so porabniki vedno bolj izbirčni, kultura pitja je iz leta v leto na višji r®mi, kupcem pa je potrebno pobeliti tisto, po čemer povprašujejo, ^ampačeva kmetija dobršen del dnk_ ■■ । -"Haueva Kmetija dobršen del H°dka pridobiva z vinogradni-saj imajo skoraj štiri hektarje pogradov, polovico v Robadju na paškem. Niso daleč, saj je drž-meja tik pod vinogradi, vendar ie po nastanku dveh držav tudi Zatukajšnje vinogradnike marsikaj Pri Kupljenovih v Okoslovcih ijina trgatev tostajg6^6 trgatve Pri Kupljenovih v Okoslovcih niso več izjema, pač pa Sp od,Jo Pravilo. Z željo, da bi čim bolj ugodili povpraševanju potrošnikov, Pa je n Ca,°tudi 23 Pozne trgatve in najrazličnejše izbore, za sladokusce Potfggii V°^°tud' Vodeno vino. Traminec za ledeno vino so pred kratkim že ^Pfen V 2aoetku tedna pa so opravili še Lucijino trgatev, ki postaja pri ?0g (r trad:cionalna. Letošnja je bila že šesta po vrsti, zanjo so pustili nje^ nS°V iškega rizlinga, iz grozdja pa so iztisnili 300 litrov mošta in v 11 ° E°kslejevih stopinj sladkorja. Vinogradniško sezono so lefOs -. 1 odičajno zaključili s tragatvijo za svete tri kralje, vendar so morali P°n, ki so ga namenili za to, potrgati že prej. L. KOVAČ, FOTOGRAFIJA: NJ ■ mesarstvu Jurij v Šentjurju Sledljivost govejega mesa IM redstavitev, ki so jo opravili prejšnji teden v Šentjurju pri Celju, je bila odgovor na pripombe, da se po lanskem Km $b|sku evropskih inšpektorjev pri nas ni nič naredilo. ^ntju ’JSki minister Ciril Smrkolj je dal zbranim v prostorih mesarstva r ^asn° vedeti, da smo s projektom pričeli že lani. Projekt izvajata ^nistr^d za živinorejo in šentjurska klavnica. Projekt je seveda naročilo Hi ml/0 za Kmetijstvo ter znanost in tehnologijo, izvedli pa so ga Krneli Slovenije, oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete, zaseb-M-2Va'ec Milan Mravljak in računalniški inženiring Kopa pod vod-' ae'a Graisterja iz Emone Razvojnega centra za prehrano. Projekt Nje. IJa tudi republiški Urad za zaščito potrošnikov. Namen pilotske štu- 2a vso Slovenijo in seveda za uvoznike mesa iz Slovenije ^i nn ,IV° vsebinskih in izvedbenih rešitev za uvedbo sistema sledlji-k r°^a govejega mesa od rejca do potrošnika. Po uvedbi slednosti na^ zadovoljeno zahtevam uredbe evropske unije, ki se na-,so9a ’^ščito zdravja ljudi in živali. S pomočjo predlaganega nadzora, ki ^himi k al' Praktično in v priloženi študiji, naj bi postala zaščita pred ^iektA eznimi in tržnimi manipulacijami izključena. Hkrati pa naj bi s Se n ? vzP°stavili tržni red na domačem trgu živali in ponovno zau-.H Potrošnikov v tržni red. Projekt pa je tudi osnova za uvajanje blago-Skova?k 01633 Prašičev in drobnice ter drugega mesa m mesnih HureS°Venskega porekla, s čimer bodo rejci in mesarji skusali ohraniti ncno prednost pred tujo konkurenco. BORIS HEGEDUŠ ■ spremenilo. Zakonodaja dvolastnikom dovoljuje prevoz grozdja do doma, ne smejo pa voziti čez mejo vina. Za Krampačeve pa je to problem, saj so na Hrvaškem zgradili klet za večino pridelka, zdaj pa si bodo morali klet zgraditi še doma. Zdaj namreč vse vino prodajo v Sloveniji. Na Hrvaškem ga pridelajo okoli 15 tisoč litrov, vendar je to premalo, da bi si tam iskali tržišče. Pri ceni ni bistvene razlike, je pa vino na Hrvaškem lažje prodati kot v Sloveniji, zatrjuje Štefan. Državi bi morali ustrezno rešiti vprašanja, s katerimi se ubadajo tukajšnji vinogradniki, in jim omogoči ti, da bi tisti, ki imajo vinograde čez mejo, lahko vino tudi brez težav pripeljali čez mejo. Zdaj se pač skuša znajti vsak po svoje, pa čeprav to ni vselej v skladu z veljavnimi predpisi. Skupaj pridelajo Krampačevi Klet v Koprivi bo potrebno povečati, pravi Stefan Krampač, žal pa mu je velike kleti, ki jo je zgradil ob vinogradu na Hrvaškem. Foto: JZ letno okoli 25 tisoč litrov vina, največ belega pinota in chardonnaya ter laški rizling, muškat otonel, traminec in šipon. Zdaj približno 40 odstotkov vsega vina polnijo v buteljčne steklenice kot vrhunsko vino, preostalo pa prodajo kot kakovostno odprto vino. Ob klasičnih trgatvah imajo tudi pozne trgatve, razne izbore, kot smo že zapisali, pa bo v njihovi kleti tokrat prvič zorelo tudi ledeno vino. Ko so se Krampačevi prvič odločili za polnjenje buteljk, so jih napolnili 1.500, nato pa vsako leto Lesnogozdarska zadruga Gornja Radgona 200 drevesc zastonj ““I b 2OOO-letni tradiciji priprave božično-novolet-—JI nih drevesc bo lesno-gozdarska zadruga iz Gornje Radgone, ki je edina specializirana gozdarska zadruga v severovzhodni Sloveniji, brezplačno razdelila 200 smrekovih drevesc. Zadruga bo drevesca posekala iz gojitvenih razlogov, zato že vnaprej opozarja, da ne bodo najlepša, saj bodo najlep- Izobraževanje kmetovalcev V Križevcih pri Ljutomeru bo 17. decembra v kinodvorani ob 10. uri predavanje: Reprodukcija - plodnostne motnje pri kravah. Istega dne bo v Mali Nedelji v gostilni Slekovec ob 18.00 predavanje: Zakonodaja v vinogradništvu in kletarstvu. 21. decembra bo v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela ob 13.00 predavanje: Novoletna dekoracija iz suhega cvetja. V Gornjih Petrovcih bo 23. decembra ob 9.00 v gostilni Horvat občni zbor Govedorejskega društva. Teme predavanja: Nove tehnologije gradenj za krave molznice, novosti v diagnostiki in zdravljenju ter pomen plodnostnih motenj pri kravah molznicah, pogoji odkupa mleka v Pomurskih mlekarnah. več in zdaj jih letno napolnijo že 12 tisoč. Njihov cilj je, da bi prodali čim več ustekleničenega vina. Odprto vino zdaj prodajajo v glavnem gostilničarjem v Prekmurju in drugod v Sloveniji, posamezni kupci pa prihajajo po vino tudi v njihovo klet. Pridelavo vina želijo še po večati, saj načrtujejo obnovo 70 arov vinograda, v katerem bodo zasadili renski rizling in traminec. Čeprav svojo kmetijo vedno bolj usmerjajo v vinogradništvo, se Kra- Turnišče; cene pujskov Že nekaj časa sta ponudba in povpraševanje po pujskih na sejmu v Turnišču skromna. Tudi prejšnji četrtek so rejci ponujali le 12 živali, prodali pa so 3. Za par pujskov, starih od 10 do 12 tednov in težkih od 20 do 30 kilogramov, so zahtevali od 14.000 do 17.000 tolarjev. ša drevesca ohranili naravi in lastnikom gozdov. Akcijo razdelitve drevesc organizira zadruga v sodelovanju z Zavo-don za gozdove, ki bo smrečice opremil z ustreznimi plomb.ami. Drevesca bodo deli to soboto, 18. decembra, ob 9. uri pred občinsko zgradbo pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Nova kmetijska trgovina KZ Radgona, ki združuje 257 članov iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ima pa 48 zaposlenih, je v soboto v Radencih odprla nov prodajno-oskrbni center. Za naložbo so radgonski zadružniki odšteli približno 1OO milijonov tolarjev, 20 milijonov je kredita, preostala sredstva pa so priskrbeli sami. Trgovina, ki je ob državni cesti - pri njeni ureditvi pa so morali prebroditi kar nekaj težav -, je v prvi vrsti namenjena kmetom. Ob kmetijskih strojih in zaščitnih sredstvih pa je v njej mogoče kupiti tudi tehnično blago in še marsikaj drugega. Nadstropni del novozgrajene stavbe bodo radgonski zadružniki dali v najem. S. E6ry, foto: NJ mpačevi v Koprivi ukvarjajo tudi s poljedelstvom in živinorejo. Na desetih hektarjih so poleg vinogradov še polja in travniki, kjer zraste dovolj krme za šest krav, bikovskih mater, tako da tudi mleko prinaša del dohodka na njihovi kmetiji. Večino dela na kmetiji opravita Štefan in žena, tudi mama poprime za delo ter seveda obe hčerki, ki pa sta večji del časa zdoma. Starejša študira na VEKŠ-u, mlajša pa je v srednji gostinski šoli. Čas bo pokazal, ali bo katera ostala na kmetiji, vendar mlajša verjetno razmišlja o tem. Krampačeva kmetija je namreč ob jeruzalemski vinsko-turistični sti, pri njih se že zdaj večkrat ustavi kakšna organizirana skupina in dobra natakarica bi bila ob takšni priložnosti še kako potrebna. LUDVIK KOVAČI na železniški postaji v Radencih in pred občinsko stavbo v Benediktu, ob 10. uri na avtobusni postaji v Radgoni in na tržnici v Lenartu, ob .11. uri pa še na avtobusni postaji v Apačah in pred gasilskim domom pri Sv. Ani. L. K. ■ Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Črenšovci_________________________ akumulatorji Vesna:___________________cena -55 Ah, 12 V__________________________8.544,50 - 63 Ah, 12 V_________________9.247,00 - 75 Ah, 12 V________________10.300,30 - 97 Ah, 12 V________________13.788.40 - 135 Ah, 12 V 21.275,00 goveji napajalnik Gorenje Muta 4.534,00 napajalnik za svinje 1 /2"________828,20 napajalnik za svinje 3/4"______1.011,50 čistilo Zlatol, 5 kg____________3.138,60 kardanska gred za obračalnik 12.407,50 kardanska gred za silažni kombajn 26.140,70 brzoparilnik, aluminijast, 1051 34.195,00 Pušenjak, Cezanjevci____________ mineralna gnojila:______________cena /kg -NPK 6-12-24 35,00 - NPK 5-7-16+3 Mg0+0,1 B 40,40 - NPK 0-10-30+0,2 B_______________35,40 akumulatorji Bosch:________________cena - 44 Ah, 12 V________________7.700,00 - 55 Ah, 12 V________________9.100,00 - 55 Ah, 12 V________________6.900,00 - 100 Ah, 12 V 9.450,00 lopata za sneg, PVC 1.340,00 samokolnica, pocinkana 5.400,00 KZ Gornja Radgona, Prodajni center Radenci artikel akumulalorji Vesna: -45 AH, 12 V 6.913,00 -50 Ah, 12 V 7.160,00 ■55 Ah, 12 V 7.906,00 ■75 Ah., 12 V 9.499,00 -63 Ah, 12 V 8.528,40 -100 Ah, 12 V 12.701,60 ■150 Ah, 12 V 20.999,60 mineralna gnojila: cena/kg - NPK 0-10-30+3Mg0+0,1 B 47,73 - NPK 0-10-30+0,2 B 35,98 -NPK 15-15-15 32,34 - NPK 7-20-30 37,92 - NPK 8-26-26 39,71 - KAN 27% 24,40 -UREA46% 23,99 ■ apnenčeva moka 10,89 goveji napajalnik Agrocom 3.934,00 goveji napajalnik Gorenje Muta 4.249,20 napajalnik za svinje 1/2"_______658,00 napajalnik za svinje 3/4”_______820,00 napajalnik za ovce ____________3.255,00 čistilna sredstva za molzno opremo:____ - Zlatol, 5 kg_________________3.285,00 - Calgonit S, 51_____________3.411,70 - Calgonit D, 5 I____________3.411,70 - Calgonit S, 5 kg__________ 2.660,40 - Calgonit D, 10 kg_________5.693,00 motorne žage:__________________________ -Stihi 0,17___________________55.248,97 -Stihi 0,39 106.535,81 - Stihi 0,29__________________90.616,72 - Stihi 0,25_________________ 82.046,43 - Dalmar 34/40______________ 43.180,00 -Dalmar 111_________________ 66.053,10 -Alko KB 3501 40.472,00 - Alko elek.KE 40/18 27.872,00 kardanske gredi: - za rotacijsko koso 17.519,26 -za cisterno 12.105,50 - za škropilnico______________ 9.987,00 - za samonakl. prikolico______18.678,00 čistilec Alko 5C 160/R 38.035,90 pralec Elektrobeckum__________26.990,00 pralec HD 100________________120.001,90 pralec HS 855________________184.809,77 pralec 720 MX_________________97.537,08 elekt. škarje za živo mejo HE451 14,508,80 elekt. škarje za živo mejo HE 500 17.690,60 Popravek_________________________________ V prejšnji številki Vestnika nam je zagodel računalniški škrat in sc med izdelke, ki jih prodajajo v SKZ Kmetovalec. pomoloma zašla tudi nekatera posebna sredstva, ki jih sicer prodajajo v trgovini Zrno-vit v Lipovcih. Na policah Kmelovalčeve trgovine tako ni lizina, longisepta, lucantina, merilnega traku, melionina, mivil tablet in nutril praškov. Za napako se opravičujemo! ŠPORT 16. december 1999, ISO« Razmišljanje Košarka Mestna občina Murska Sobota Nogometaši na »transfer listi« Nogometni klubi se zelo pogosto odločajo za zamenjavo igralcev in trenerjev, zlasti kadar nekoliko zaškriplje in ni pričakovanih rezultatov. To se zlasti dogaja pri manjših klubih, ki imajo premalo denarja in si ne morejo privoščiti nakupa dobrih igralcev in angažirati boljših trenerjev. V tem smislu najbolj bode v oči Nogometni klub Potrošnik iz Beltinec, ki je v jesenskem delu prvenstva zamenjal tri trenerje in skoraj celotno moštvo. Do zamenjave pa je prišlo tudi v vodstvu kluba. Predsedniško funkcijo je od Marjana Maučeca prevzel Adi Erjavec. Po treh kolih nove tekmovalne sezone je trenerja Nikolo Škrbiča zamenjal Vojislav Simeunovič, njega pa po devetem kolu Ivan Markovič - Džalma, ki zaenkrat še ostaja, slišati pa je, da bi v spomladanskem delu prvenstva v Beltince prišel nov, že uveljavljen trener. Še hujše je bilo z igralskim kadrom. Pred tekmovalno sezono je iz kluba odšlo pet dobrih igralcev: Moro, Dema, Fridl, Zemljič, Struna, izneveril se je Simon Baranja, ki je nameraval v tujino in ni treniral ter se je v moštvo vrnil povsem nepripravljen. Beltinčani so namesto njih sicer angažirali nove igralce, ki pa razen Popesca po kakovosti niso bili kos prvoligaški konkurenci. Tako so se med prvenstvom odpovedali Rističu, Stojakoviču, Kendiču, Utroši in Bedoju. Namesto njih so v Beltince prišli Širec, Adjei, Vorobjov, Pev-nik in Alilovič. Slednje štiri pa so dve koli pred koncem jesenskega dela prvenstva odpustili. Tako so zadnji dve koli v moštvo uvrstili nekaj mladincev, prišla sta tudi novinca Safet Hadžič in Ulja Kitič, v zadnjem kolu pa je zaigral še drugi Romun Ivan. Vse to je gotovo imelo za posledico, da so Beltinčani po jesenskem delu prvenstva dosegli svojevrsten rekord in se znašli v evropskih nogometnih klubskih lestvicah z najslabšo statistiko. Potrošnik namreč v jesenskem delu prvenstva ni dosegel niti ene zmage, kar je prvič v devetletni prvoligaški konkurenci v samostojni Sloveniji, dosegel pa vsega 7 golov. S tako bilanco v klubu vsekakor niso bili zadovoljni, zato so po končanem tekmovanju odpovedali sodelovanje Simonu Baranjo in Mitji Erniši, kar štiri igralce pa dali na »transfer listo« - Boštjana Tratnjeka, Stanislava Kuzmo, Simona Ulena in Zdravka Cenerja, to pomeni, da si lahko poiščejo druge klube in odidejo ob primerni odškodnini. Predsednik kluba Adi Erjavec pa ima v teh dneh intenzivne pogovore s petimi znanimi igralci iz Slovenije, ki naj bi prišli v Beltince, računajo pa še na enega tujca. O imenih zaenkrat niso hoteli govoriti. Pravijo pa, da bo vse jasno še v tem tednu. Beltinčani naj bi začeli s pripravami za spomladanski del prvenstva že v začetku januarja. Pri drugem prekmurskem prvoligašu Muri ni prišlo do tako pretresljivih sprememb, čeprav tudi z doseženimi rezultati niso zadovoljni. Štiri kola pred koncem jesenskega dela prvenstva je trenerja Milovana Tarbuka zamenjal nekdanji igralec in trener Milan Koblencer. V času tekmovanja so angažirali Brazilca Denia, ki pa je klub svojemu nogometnemu znanju doslej premalo pokazal. Na »transfer listi« pa se je znašel najboljši strelec Štefan Ška-per, ki ni izpolnil pričakovanj in ga na zadnjih prvenstvenih tekmah tudi ni bilo na rezervni klopi. Škaper si lahko poišče ob primerni odškodnini nov klub. Vse glasneje se govori, da naj bi klub zapustil tudi Adamo Baranja, ki mu je potekla pogodba, za državna reprezentanta Dejana Nemca in Fabijana Cipota pa se zanimajo nekateri drugi klubi. Sobočani, ki bodo končali jesenski , del tekmovanja konec tega tedna, । pa nameravajo zopet začeti s pri- ( pravami za spomladanski del prvenstva 10. januarja. j FERI MAUČECI r Zmaga Radenske Creativa Vrstni red: 1. Union Olimpija, 2. Radenska Creativ, 3. Šibenka, 4. ZTE, 5. Maribor Branik in 6. Tadenska Creativ II. Za najboljšega igralca so razglasili Lorbeka (U. Olimpija), za najboljšega strelca pa Aleša Novaka (Radenska Creativ), ki je dal 65 košev. (FM) Romanova in Horvat športnika leta 1999 Judo V enajstem kolu prvenstva v 1. državni moški košarkarski B-ligi je Radenska Creativ iz Murske Sobote v Ljubljani premagala Union Olimpijo mlade z 72:59. Strelci za Radensko Creativ: Besedič 18, Karlo 16, Meško 12, Oček 10, Bratkovič 6, Ulaga 5, Želj 3 in Niderl 2. Sobočanke poražene v Sežani V enajstem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa BTC Legrand v Sežani premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 81:55 (44:25). Strelke za Pomurje Skiny: Kerečeva 23, Orijeva 12, Horvatova 6, Pušenjako- va 5, Glišičeva 5, Huzjakova 2 in Matejeva 2. Sobočani klonili šele v finalu V organizaciji KK Radenska Creativ iz Murske Sobote je bil 5. tradicionalni mednarodni božično-novo-letni košarkarski turnir za kadete. Med 6 ekipami je imela največ uspeha Union Olimpija iz Ljubljane, ki je v finalu premagala Radensko Creativ z 71 :57. Za tretje mesto je Šibenka iz Šibenika premagala ZTE iz Zalaegers-zega s 84: 37. Za peto mesto pa je Maribor Branik premagal drugo ekipo Radenske Creativa s 65 : 58. Košarkarji Radenska-Creativ - člani 1 .b-lige. Stojijo od leve: Peter Juteršnik (trener), Tomaž Oček, Robert Karlo, Dejan Balažič, Borut Besedič, Roman Dominko, Igor Banič, Zlatko Tibaut (pom. trenerja); čepijo: Matjaž Želj, Žarko Žakula, Marko Meško, Konrad Niderl, Dušan Ulaga, Vid Ismajlovič. Fotografija: Natalija Juhnov. Odbojka Poraz Ljutomerčank v Rogozi V zadnjem kolu prvega dela prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je Formis Bell Rogoza premagala Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : 0 (25 : 23, 25 : 19, 25 : 23). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Vrbnjak, Drevenšek, Oletič, Pirher, Kolar, Šoštarič, Zver, Kodila, Moreč, Jureš, Tre-tinjak. Tekma med moškima ekipama Pomurja in Salonita, ki bi morala biti odigrana v Murski Soboti, je bila preložena. (NŠ) Zmaga Ljutomera in poraz Beltinec V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v drugi državni mo- Kasaški šport Ljutomer zibelka reje kasačev, center kasaških dirk in najuspešnejši klub Za nami je letošnja kasaška sezona, ki je bila zelo zanimiva in bogata. Od 25 kasaških dnevov jih je bilo v zibelki kasaškega športa v Ljutomeru kar deset ali 40 odstotkov, ki so potekali v znamenju visokega jubileja, 125-letnice Kasaškega kluba Ljutomer. Na hipodromu v Ljutomeru so bile tudi štiri od petih rejskih dirk (rejska dirka za trilet-nike, 9. slovenski kasaški derbi, slovensko prvenstvo triletnikov in rejska dirka dveletnikov). Od devetih slovenskih kasaških derbijev jih je bilo v Ljutomeru kar pet. Poleg tega je KK Ljutomer letos prvič v samostojni Sloveniji organiziral v okviru programa Phare mednarodno dirko z nastopom tujih kasačev -dirko treh dežel Avstrije, Madžarske in Slovenije. Marko Slavič mlajši in Simona Jureš pa sta sodelovala na evropskem tekmovanju amaterskih voznikov Fegat. Kasaški klub Ljutomer je bil tudi v jubilejnem letu najuspešnejši v Sloveniji tako po število kasačev kot po prvih mestih in zaslužku. Od 271 kasačev, kolikor jih je letos tekmovalo na dirkališčih po Sloveniji, je bilo 96 Iju- ški odbojkarski ligi je Ljutomer v gosteh premagal drugo ekipo Fu-žinarja z Raven z rezultatom 3 : 2 (25 : 20, 20 : 25, 21 : 25, 25 : 19, 15: 12). Ljutomer: A. in B. Grut, Onišak, Primec, Pirher, D. in G. Kodila, Špilak. Odbojkarji Šempetra pa so premagali Beltince s 3 : 0 (25 : 20, 25 : 17, 25 : 14). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Lukač, Gumilar, Mesarič, Prša, Gider. V soboto se igra v Ljutomeru pomurski derbi med Ljutomerom in Beltinci. (NŠ, FM) Zmagi Kerne in Sonimexa V predzadnjem kolu prvega dela tomerskih ali skoraj ena tretjina. Na drugem mestu je Ljubljana z 48 kasači, na tretjem pa Komenda z 31. Člani KK Ljutomer so osvojili 68 prvih mest pred Ljubljano, 37, Brdom, 31, in Komendo, 28 prvih mest. Tudi po zaslužku so Ljutome- rčani na prvem mestu z. 12.955.400 SIT pred Ljubljano, 6.685.600, in Brdom, 6.537.900 SIT. Med posamezniki je na prvem mestu Lojze Gorjanc z Brda, ki je osvojil 16 prvih, 16 drugih in 6 tretjih mest. Na drugem mestu je Marko Slavič iz Ključarovec s 16 prvimi, 11 drugimi in 8 tretjimi mesti. Gorjanc je prvi tudi po točkovanju z 859 točkami pred Slavičem, 763, enako tudi po zaslužku s 3.108.100 sit pred Slavičem, 2.208.400 SIT. Med dveletniki so bili najhitrejši Jonas B (Brdo), 18,8, pred Ability Vito (Ljubljana), 19,2, Diadoro, 19,4, in Donom MS (oba Ljutomer), 19,5. Tudi po zaslužku je na prvem mestu Jonas B (Brdo) s 602.000 pred Donom MS, 561. 000, in Cony Chergom, 384.500 (oba Ljutomer). Med triletniki je bil V Celju je bilo mednarodno novoletno tekmovanje v judu za mlajše in starejše deklice in dečke. Sodelovali so tudi Sobočani in dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Najbolje se je odrezala Maja Uršič (44 kg), ki je zasedla drugo mesto. Tretji so bili: Tjaša Ivanič (32 kg), Katarina Borošak (48 kg) in Alen Rogan (34 kg). Peti pa so bili: Kerec, Bukovčeva in Zrim. V jiu-jitzu pa je v kategoriji nad 94 kg zmagal Franc Po-dlesek. (T. Kos) Na mednarodnem novoletnem tekmovanju v judu v Celju so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh, saj so zasedli sedem prvih mest. Zmagali so: Dominik Dominko (30 kg), Rok Dominko (34 kg), Blaž Mlinarič (38 kg), Rok Hozjan (46 kg), Rene Žunič (58 kg), Doris Žunič (40 kg) in Lea Benko (nad 52 kg). Drugi so bili: Urška Dogar (28 kg), Luka Cojhter (46 kg), Tadej Časar (38 kg) in Alenka Premoša (nad 63 kg). Tretji mesti pa sta zasedla: Tadeja Rojko (48 kg) in Robert Hajdu (42 kg). Ekipno je bila Lendava druga z 91 točkami. (F. Bobovec) prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod sta obe pomurski ekipi zmagali. Kerna iz Puconec je v Dravogradu premagala domačo ekipo s 3 : 1 (15 : 25, 25 : 15, 25 : 19, 25 : 22). Kerna Puconci: Kikec, Kerčmar, Bagari, Šeruga, Zorkovič, Vlaj, Eman, Horvat, Rappl, Časar, Franko, Mencigar. Odbojkarice Sonimexa pa so v Radencih premagale Savinjo iz Celja s 3 : 1 (25 : 22, 25 : 17, 24 : 26, 25 : 23). Sonimex Radenci: Zver, Šavel, Srt, Sokler, Klemenčič, S. in J. Vrbančič, Strmšek, Ješovnik, Bezjak. (FM) najhitrejši Private Dancer (Ljubljana) s 17,4 pred Astor Lawom (Ljutomer), 17,6, American Exoresom (Ljubljana), 17,9, Divom MS, 18,7 in Filderjem (oba Ljutomer), 19,1. Po zaslužku je na prvem mestu Private Dancer s 1.088.000 pred American Expresom (oba Ljubljana), 935.700, Divom MS, 636. 900, in Astor Lawom (oba Ljutomer), 530.400 SIT. Med štiriletniki sta bila najhitrejša Apricot in Dali (oba Ljutomer) s po 17,3 pred Fri-ckom (Komenda), 17,4, in Honej Goalom(Ljutomer), 17,5. Največje zaslužil Suriya (Šentjernej) s 1.248.000 pred Leifom B (Brdo), 1.230.500, Dalijem, 809.600, in Apricotom (oba Ljutomer), 644. 800 sit. Med starejšimi kasači je dosegel najboljši kilometrski čas Sindy (Ljubljana), 16,9, Ahaja (Ljutomer) pa je s 17,5 na šestem mestu. Po zaslužku je bil najboljši Ja-son B (Brdo) z 969.900, Ahaja (Ljutomer) pa je s 487.400 na sedmem mestu. Med uvoženimi kasači je bil najuspešnejši Gerd November (Ljutomer) s 15,7 predTassel Tino (Krško), 16,1, Expres barom NK Mura najboljša ekipa V prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti so razglasili najboljše športnike Mestne občine Murska Sobota za leto 1999 ter zaslužnim podelili priznanja. Med športniki je zmagal kanuist Borut Horvat (KKK Mura Krog) - dobitnik dveh srebrnih medalj na evropskem prvenstvu in dobitnik bronaste medalje na tekmovanju za svetovni pokal. Drugi je judoist Goran Hašaj (Judo klub MS) - državni članski prvak in evropski vojaški prvak. Tretji pa je nogometaš Fabijan Cipot (Mura) - državni članski reprezentant. Med športnicami je zmagala atletinja Sonja Roman (AK Pomurje MS) - državna prvakinja v krosu in državna podprvakinja v tekih na 800 in 1500 m. Druga je karateistka Nina Gaber (KK Civitas MS) - tretja na državnem članskem Rokometaši Razkrižja, člani druge državne lige vzhod. ^^gnjaK, leve: Milan Kosec, Bojan Makovec, Jože Sedmak, Robert Mitja Budna (trener); čepijo: Robert Hedžet, Danijel Horv® ’ Novak, Marko Zajnkovič, Bernard Zajnkovič. Fotografija: Nataša Juhnov (Ljubljana), 16,3, in Blue Hawallom (Ljutomer), 16,5. Največ je zaslužil Gerd November (Ljutomer), 615. 200, pred Hex Merchantom (Ljubljana), 424.400, Tassel Tino (Šentjernej), 400.000, Benjaminom C Lee, 211.000, Fedele Rokerjem (oba Ljutomer), 205.000 sit. Med člani Kasaškega kluba Ljutomer je bil po osvojenih prvih treh mestih najuspešnejši Marko Slavič iz Ključarovec, ki je dosegel 16 zmag, 11 drugih in 8 tretjih mest, sledijo Marjan Tramšek, 9 prvih, 4 druga in 3 tretja mesta, Jože Sagaj, 5 prvih, 1 drugo in 3 tretja mesta, Janko Sagaj, 4 prva, 4 druga in 7 tretjih mest, Janko Makoter, 4 prva, 4 druga in 1 tretje mesto, Mirko Šonaja, 4 prva, 3 druga in 3 tretja mesta, Franc Puhar, 3 prva, 3 druga in 3 tretja mesta, Zvonko Osterc, 3 prva, 2 drugi in 3 tretja mesta, Mirko Babič, 3 prva, 2 drugi in 1 tretje mesto, Branko Slana, 3 prva in 6 tretjih mest, Slavko Makovec, 2 prvi, 3 druga in 1 tretje mesto, Mitja Kos, 2 prvi in 2 drugi mesti, Jernej Slavič, 2 prvi in 2 dru- prvenstvu v borbah v razredu 60 kg. Tretja pa je postala košarkan Mira Svetina (KK Pomurje Skin«' državna kadetska reprezentan ■ Med ekipami je zmagal Nogom® klub Mura Murska Sobota, drug bil Košarkarski klub Radenska r tiv Murska Sobota, tretji pa Na noteniški klub Moravske Top' Sobota. Izbrana ekipa je Rokom® _ klub Pomurka Krog Bakovci, spektivna športnika sta atleta u Cvetko in Davorin Čeleš (oba Pomurje Murska Sobota). šim športnikom Mestne občine। ska Sobota sta priznanje P° župan Anton Slavic in pr®®5® Športne zveze Murska Sobota ko Kerčmar. Na fotografijo na^n| športniki in športnice, PersP ,et0 športniki ter predstavniki ekipz 1999. (FM, fotografija: NJ) . 2 P^1, gi mesti, Boštjan Hen ’ n| ki 800 SIT. Kasaski klub U svoj pije v zadnjih letih P°s ^jra| tek^ podrom, je letos tu i oCjtekar,J valno progo in ured I renmg vode, kar je pogoj zai in uspešne dirke. (F , j g december 1999 ŠPORT Rokoborba Zmaga soboških rokoborcev v Italiji v Modeni v Italiji je bil mednarodni rokoborski turnir za Paricchijev memorial. Med šestimi ekipami iz tmh držav je sodelovala tudi slovenska, ki so jo sestavljali soboški rokoborci: Aleš Krojs (56 kg), Jože Vrbančič (63 kg), Jure Kuhar (69 kg), Slavko Miholič (72 kg), Rade Bačič (79 kg), Slavko Zec (97 kg) in Matej Hul (115 kg). Sobočani so Se odlično odrezali. Najprej so v svoji skupini premagali Treviso iz Me s 13: 6,5, nato pa še Sant i-aurentino iz Francije š 17,5 : 6. V Polfinalu so premagali Polisportivo ^argretes z 18 : 2,5, v finalu pa Polisportivo iz Modene s 14 : 6,5 m zasedli prvo mesto, ki je lep mednarodni uspeh. V posamičnem tekmovanju kadetov se je izkazal A|eš Krojs (54 kg), kije zasedel dmgo mesto, čeprav je bil brez po-raza. V finalu je namreč dosegel neodločen rezultat 3 : 3 s Franco-2°m Marnsedhivtom. Drugo mesto ie zasedel zaradi manjšega števila tečk iz prejšnjih borb. Na turnirju je sodeloval tudi sodnik Stane šer-M ki je vodil vse dvoboje. (RB) Strelstvo Robnik in Ljutomer četrta SD Štefana Kovača iz Turnišča 'e organizirala prvo mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal občine Turnišče. Med '3 ekipami je zmagal Brest iz Cerkve s 1760 krogi. Najboljša pobrska ekipa je bil Ljutomer, ki je s J47 krogi zasedel četrto mesto. °m«ka iz Murske Sobote je bila z enakim številom krogov peta, SD Tišina s 1744 osma, SD ŠK bmišče s 1741 deveta. Med po-somezniki, kjer je sodelovalo 48 strelcev, je zmagal Nedžad Fazlija ^'Sarajeva s 702,2 kroga. Najbolj-P Pomurski strelec je bil Rajko P bn'k (Ljutomer) s 691,3 kroga. *°bi Markoja (Turnišče) je zasedel ®89,3 kroga osmo, Hannes Hir-egger (J. Jurkovič) pa s 588 de-®to mesto. Lep uspeh sta dosegli aia Dular (Pomurka) in Manuela Pdolf (Ljutomer), ki sta zasedli s $ ' krogi dvanajsto in trinajsto me- Bamizni tenis '"mizni tenis Sobočani z Nemci za interpokal ..- - — ।n n ^4. a 60 ekipami iz 13 držav, ki k, e'uiejo v tekmovanju za interpo-Tq’p tudi letos ekipa Moravskih i^'0 Pobote. Zaradi lanske odlič-cjr^^^e, saj so se Sobočani že sk^.Uvrs^iti med osem najboljših jim tudi letos ne bo potrebno Šport od tod in tam »No, pa ga imamo!« je na slovesni otvoritvi umetnega drsališča v M..Soboti (pri BTC-ju) minulo soboto povedal župna Mestne občine M. Sobota Anton Slavic, ki je objekt tudi predal namenu. O skupni naložbi okrog 110 milijonov SIT, ki so jo združili BTC, Komunala in Občina, pa je govoril direktor BTC-ja Janez Štotl. Ob otvoritvi je bila predvidena tudi drsalna revija, ki pa so jo zaradi dežja morali odpovedati in jo bodo pripravili enkrat pozneje. Ljutomer drugi, Pertoci tretji V organizaciji SD Štefana Kovača iz Turnišča je bil tretji turnir prve državne lige v streljanju z zračnim orožjem. V streljanju z zračno puško jih je bilo med 12 ekipami kar 5 iz Pomurja. Ekipno je zmagala Olimpija iz Ljubljane s 1759 krogi. Drugo mesto je zasedla ekipa SD Mesta Ljutomer s 1758 in je le za točko zaostala za zmagovalcem. Tretja je bila SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1755 krogi. Druge pomurske kipe so se uvrstile takole: 7. SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1732, 8. SD Janka Jurkoviča Sv. Jurij s 1722 in 10. SD Radgona s 1717 krogi. Med posamezniki je zmagala Natalija Prednik (Ruše) s 595 krogi. Izvrstna sta bila Drago Pertoci (Tišina), ki je s 591 krogi zasedel tretje, in Rajko Robnik (Ljutomer), ki je bil s 590 krogi četrti. Preostali pomurski igrati v predtekmovanju, temveč so se direktno uvrstilo v finalno skupino med 32 ekip. Sobočani so imeli pri žrebu tudi nekaj sreče. V prvem kolu bodo namreč gostili nemško ekipo SV Buchonia Flieden iz kraja blizu Frankfurta. Nemška ekipa tek- Umetno drsališče v Murski Soboti, ki so ga začeli graditi v začetku oktobra, so kljub neugodnim vremenskim razmeram dokaj hitro končali. Do spomladi pa bodo uredili še parkirišče za 120 avtomobilov. Prihodnje leto pa je predvidena tudi gradnja gostinskega objekta. V Murski Soboti je zelo veliko zanimanja za drsanje, o čemer smo se lahko prepričali lani, ko je precej manjšo ledeno površino obis- strelci so se uvrstili: 8. Branko Bukovec (Tišina) in 9. Manuela Rudolf (Ljutomer), oba sta dosegla po 586 krogov, 10. Robi Markoja (Turnišče) 585,14. Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) 582 krogov. Vodita Pomurka in Dularjeva V tretjem krogu tekmovanja v drugi državni strelski ligi sever, ki je bil v Murski Soboti, je zmagala Pomurka Ml iz Murske Sobote s 1744 krogi. Druga ekipa SD KF Tišina je s 1678 krogi zasedla osmo mesto. Med posamezniki je bila najboljša Maja Dular s 589 krogi, Martin Žiga je š 580 krogi zasedel tretje, Tomaž Kerčmar (vsi Pomurka) pa s 575 krogi osmo mesto. Po treh kolih vodita Pomurka z 42 točkami in Maja Dular s 1751 krogi. V tretjem kolu tretje strelske lige je druga ekipa Ljutomera premagala Črenšovce s 1652 : 1593 krogov. Mali nogomet - V Lentiju na Madžarskem je bil mednarodni turnir. Sodelovala je tudi ekipa TNT Lendave in med 40 moštvi iz Slovenije in Madžarske zasedla prvo mesto. Za najboljšega igralca je bil razglašen Marjan Drvarič, igralec Nafte. (FH) - KMN Marco Polo iz Murske Sobote je pripravil revijo malega nogometa. Na sporedu so bile tri tekme. Rezultati: Pande (ženske) : MNZ Murska Sobota 12: 12, Zdravniki Pomurja: Glasbeniki Slovenije 9 : 3 in Mura : Marco Polo 6 : 3. (FM) - V Murski Soboti je bilo končano območno tekmovanje osnovnih šol v malem nogometu. Med štiri ekipami je zmagala OŠ I Murska Sobota pred DOŠ I Lendava, OŠ Ljutomer in OŠ Radgona. (FH) muje v deželni ligi, v ekipi pa nastopata dva tujca. Čeprav ekipa ni sla ba, Sobočani računajo na zmago. Srečanje bo v petek, 8. januarja prihodnje leto, v soboto, 9. januarja, pa bo v Murski Soboti drugi članski turnir Slovenije. (M. U.) kalo okrog 15.000 ljubiteljev drsanja. Na novem drsališču pa bo obisk gotovo veliko večji. V ugodnejših vremenskih razmerah bodo drsalci lahko uporabljali drsališče vsak dan, v poletnih mesecih pa bo lahko rabilo za rekreacijo tudi kotalkarjem, rolarjem in v druge namene. Novo umetno drsališče je za Mursko Soboto velika pridobitev, ki so je gotovo najbolj veseli mladi. Drsališče bo upravljala Komunala. (FM, fotografija: JZ) Manuela Rudolf druga Na drugem kontrolnem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev in strelk z zračno puško so se pomurski tekmovalci lepo odrezali. Najuspešnejša je bila Ljutomer-čanka Manuela Rudolf, saj je med članicami s 391 krogi, v finalu pa je zadela 101,8 kroga, zasedla odlično drugo mesto. Med člani je bil najboljši Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), ki je zasedel s (588) 686,7 kroga peto mesto. Drago Pertoci je bil s (588) 686,5 kroga šesti, Branko Bukovec (oba SD Kolomana Flisarja Tišina) s (584) 679,8 osmi, Milan Svdtec (Radgona) pa s 576 krogi štirinajsti. Pri mladincih je zasedel Tomaž Kerčmar (Pomurka Ml) s 573 krogi peto mesto. (FM) Namizni tenis V M. Soboti je bil eden od kvalifikacijskih turnirjev za ekipno državno mladinsko prvenstvo. Med 4 ekipami je prva ekipa Moravskih Toplic Sobote (Ocepek, Zavec, Ropoša, Gorčan) zasedla prvo mesto pred Petovio s Ptuja, drugo ekipo MT Sobote in Mariborom. Ekipa Moravskih Toplic Sobote seje uvrstila v finale. (M. U.) Začelo se je prvenstvo v pomurski namiznoteniški ligi, kjer sodeluje 7 ekip. Na prvem turnirju, ki je bil v organizaciji NTK Kerna iz Puconec, so igrali: 1. kolo - P. Ljutomer: KA-EL 4 : 3, Radgona : Oven 4 : 0, Bistriški veterani: KPŠ 4:3; 2. kolo - Radgona : Bistriški veterani 4 : 0, KPŠ : P. Ljutomer 4 : 3, KA-EL : Do konca 3 : 4; 3. kolo - P. Ljutomer: Radgona 1 : 4, Bistriški veterani: Cven 0 : 4 in Do konca : KPŠ 4 : 2. (FM) S tekmovanjem so začeli v 1. MNTL Ljutomer. Rezultati -1. krog: Breza bar: SIP servis Cven III 5 : 2, Segrap Cven : Kapital Broker 1 : 5, SIP servis Cven I: SIP servis Cven II 5:1. Rezultati - 2. MNTL Ljutomer, 1. kolo: Demark : Z-print 5 : 0, Loko I : Loko II 3 : 5, Stara Nova vas : Vučja vas 5 : 3, Branoslavci: Montaža Lešnik 5:3. (NŠ) [ Plakete SZ Slovenije Strelska zveza Slovenije je ob koncu leta pripravila slovesnost, na kateri so razglasili najboljše tekmovalce, ekipe in najzaslužnejše organizatorje v letu 1999 ter jim podelili plakete. Srebrno plaketo je dobil član SD Štefana Kovača iz Turnišča Robi Markoja, za tekmovalne dosežke v streljanju s samostrelom, bronasti plaketi pa sta dobila Boštjan Maček, član SD Štefana Kovača trap iz Murske Sobote za tekmovalne dosežke v streljanju na glinaste golobe, in novinar Tonček Gider iz Murske Sobote za propagando strelskega športa. Valter Pajič, član SD Kolomana Flisarja š Tišine, pa je bil razglašen za najboljšega mladinca Slovenije. (FM) Atletika - V Velenju je bilo evropsko prvenstvo v krosu. Na njem je sodelovala tudi Sonja Roman, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, ki pa ni pretekla celotne proge, dolge 4950 m, saj je odstopila. Rokomet - V Radencih je bilo medobčinsko tekmovanje OŠ za starejše deklice v rokometu. Med 4 ekipami je zmagala OŠ Sv. Jurij pred OŠ Kapela, OŠ Radenci in OŠ Gornja Radgona. (OB) Karate - V Trbovljah je bil mednarodni turnir v karateju, na katerem so sodelovali tekmovalci iz petih držav. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V borbah je med ml. dečki Aleš Preglej (nad 45 kg) iz Ljutomera zasedel drugo mesto, pri st. dečkih je Zdravko Kovač (nad 55 kg) zasedel četrto, med kadeti Matej Škandali (75 kg) tretje, Denis Ficko (nad 75 kg), vsi Civitas, pa drugo mesto. Med mladinkami je Birigita Brezovac (55 kg) iz Ljutomera zasedla tretje, med člani pa Herbert Klobasa (68 kg) iz Radenec peto mesto. (DS) Tenis - V 5. kolu pomurske zimske teniške lige Forming sta bila dosežena naslednja izida: KPŠ : 13 M 1 : 2 in TK Radenci: Dukplek 11:2. Vodi 13 M z 10 točkami. V 3. kolu tekmovanja v 1. pomurski zimski teniški ligi so igrali: SKP GR :*Mir GR 1:2, TK Radenci II: ABC Pomurka 0 : 3, Bintel: Mikro Medica 1 : 2, Pentek : Electrum 2 : 1, TD Duklek II: Adriatic 2:1. Vodi Mir Radgona s 6 točkami. V drugi pomurski zimski teniški ligi so v 3. kolu igrali: Val Ljutomer: Grupa TNT 2:1, Lo-ko : PU MS 1 : 2, Nabucco : Omega 3 : 0, Rebel : Sun 3 : 0, Duplek lil : Pintari 0 : 3. Vodijo Rebel, Nabucco in PU MS s po 6 točkami. (FM) Karate - V prejšnji številki smo na športni strani napačno zapisali ime Muhičeve iz Radgone, ki je zasedla drugo mesto v katah med ženskami. Pravilno je Natalija Muhič in ne Adriana. Za napako se opravičujemo. Badminton - BK Mladost iz Lendave organizira rekreacijsko vadbo v badmintonu vsak petek od 19.00 do 20.30 v telovadnici DOŠ Lendava. Vabijo, da se rekreacije udeleži čimveč ljubiteljev badmintona. (FM) Badminton - V Kungoti je bil 2. pozivni turnir (do 17 let) v badmintonu. Med Lendavčani je bil pri dečkih najuspešnejši Žalik, ki je zasedel četrto mesto. Ketler je bil peti, Šbmen pa šesti. Pri deklicah je Koncutova zasedla četrto mesto. (FB) Košarka - V 11. kolu tekmovanja v tretji slovenski košarkarski ligi je ekipa Aktuala 98 v Murski Soboti premagala Radensko Creativ Sobota mladi z 79:63. Ekipa Dupleka pa je v Lendavi premagala Miarte Lindau z 72 : 60. Najboljši strelci pri Lendavčanih: Zrna 23, Sijarič 12, Cor 10, Neuvirt 8, Hozjan 5 in Horvatič 2. (FB) Šah - ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je bilo organizator mednarodnega moštvenega turnirja mladih. Med 5 ekipami je zmagal ŠK Piramida iz Maribora z 12,5 točke pred Sombotelom, 9, Radensko Pomgrad MS I, 8, Nagy Kanizso, 7,5, in Radensko Pomgrad II, 3 točke. (FM) Šah - Na zadnjem decembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava sta bila med 12 šahisti najboljša Žilavec in Hajoš, ki sta zbrala po 8,5 točke. V skupni uvrstitvi za leto 1999 je prvo mesto zasedel Strbad pred Gaberjem, Vučkom in Žalikom. (FB) Mali nogomet - V zadnjem kolu prvega dela tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je Meteorplast iz Ljutomera v Ljubljani premagal Vulkanizerstvo Stipič s 4 : 3 (Novak, Stojko, Makoter, Brglez). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu pa je Dobovec premagal Križevce s 5:1. Marco Polo iz Murske Sobote je bil prost. (NŠ) Mali nogomet - V Murski Soboti je bil božično-novoletni turnir delavcev policije Pomurja. Med 12 ekipami je zmagala PP Gornja Radgona pred PP Lendava in PPP Murska Sobota. Najboljši igralec je bil Sašo Fulder (UN PU MS), najboljši vratar Srečko Šteiner (PP GR), nagrado za fear play pa je dobila ekipa UN PU Murska Sobota.(FM) Mali nogomet - Na soboški tretji osnovni šoli so prvič izvedli pomursko prvenstvo v malem nogometu za deklice. Sodelovalo je 5 osnovnošolskih ekip. Zmagala je OŠ Bogojina pred OŠ III Murska Sobota, OŠ Beltinci, OŠ Križevci pri Ljutomeru in OŠ Odranci. V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili OŠ Bogojina in OŠ III Murska Sobota. (FM) Karate - Karate klub Civitas Murska Sobota in Karate zveza Slovenije organizirata v soboto, 18. decembra, v Murski Soboti 4. tradicionalni mednarodni turnir mladinskih državnih reprezentanc v karateju. Sodelovalo bo okrog deset reprezentanc. (FM) Moravske Toplice - Občinska športna zveza Moravske Toplice organizira v soboto, 18. decembra, ob 16. uri v vinotoču Janeza Erniše v Suhem Vrhu razglasitev najboljših športnikov Občine Moravske Toplice za leto 1999. (FM) Atletika Zmagi Horvatove in Cvetkove V Leobnu v Avstriji je bil drugi mednarodni zimski kros, na katerem so sodelovali tudi nekateri člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najbolje sta se odrezali Polonca Horvat, ki je zasedla v teku na 3.600 metrov med mladinkami prvo mesto, in Lucija Cvetko, ki je zmagala med starejšimi kadetinjami v teku na 1.800 metrov. V isti kategoriji je bila Laura Korčulanin peta, Martina Mauko pa deveta. Med mlajšimi kadeti v teku na 1.800 metrov je David Horvat zasedel drugo mesto. V teku na 2.700 metrov v konkurenci starejših kadetov pa je Gregor Marušič zasedel šesto mesto. (FM) Rokomet Prepričljiva zmaga Pomurke V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Pomurka v Murski Soboti prepričljivo premagala Novo Gorico s 36 : 28(17 : 14). Po izenačeni igri so gostitelji nekaj minut pred koncem prvega polčasa prevzeli pobudo in vodstvo ter ga do konca stopnjevali. Pomurka Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kol-manko 3, A. Kolmanko, 8, Lovenjak 2, Husar 5, A. Vereš 4, S. Bu-zeti 1, D. Buzeti, A. Sapač 5, Ri-tonja 8, L. Sapač, Sedonja, Roškar, Hegeduš. (FM) Poraz Arconta v derbiju V enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Pyramidia iz Moškanjev v derbi tekmi za naslov prvaka tesno, s 23 :22, premagala Arcont iz Radgone. Radgončani so tekmo izgubili v prvem polčasu, ko so gostje povedli s 15:7. Arcont Radgona: Kocuvan, L. Klun, Pintarič 1, Hojs 1, Smolko 2, Zorko 1, Trbuc 1, Fartek, Šic, N. Klun 8, Kepe 1, Leskovar, Žinkovič 4, Javernik 3. Ormož B pa je premagal Razkrižje s 36:28. (FM) ■ o lž NAŠIH KRAJEV 16. december 1999, Nekateri imajo srečo! Smiljan Klemenčič iz Rakičana, sicer član Ribiške družine Murska Sobota, je v gramoznici v Lipovcih ujel na trnek 19 kilogramov težkega in meter dolgega tolstolobika. In kakšno usodo mu je namenil? Glavo in rep je dal preparirati, meso pa je bilo glavna »surovina« za ribji paprikaš. - Foto: J. Žerdin Franci Čuš - veliki zmagovalec Plop kviza v Radencih Ugankarsko društvo Radenci pod vodstvom Vladimirja Rantaše je pripravljalo vse leto enkrat mesečno Plop kviz, kviz splošnega znanja z vprašanji s šestnajstih različnih področij (zgodovina, geografija, znanost, kulinarika, umetnost, šport...), na katerem so se zmeraj pomerili trije tekmovalci. Po predtekmovanjih in dveh polfinalih seje v petek končno zgodil veliki finale, v katerem so se pomerili oba zmagovalca polfinala in drugouvrščeni polfinalist z več točkami. V finalu je prepričljivo zmagal Franci Čuš, profesor na gimanziji v Ljutomeru, solidno znanje pa sta pokazala tudi srednješolca Maja Smodiš in Darjan Mencinger, ki sta bila po številu točk precej izenačena. Najverjetneje se bo z nekaj spremembami v novem koledarskem letu začela tudi nova serija tega kviza. Kruh naš vsakdanji Dobrota iz krušne peči Kdaj je Marinka Fekonja iz Ihove pri Benediktu spekla prve kolače? na od redkih domačij, kjer kruh še pečejo doma, je (po domače) Borkova v Ihovi. Tam smo pokramljali z zelo simpatično ______32-letno Marinko Fekonja, ki mesi testo in peče kruh že od svojega 14. leta starosti. Zelo pohvalno' Ob našem obisku je bila kmečka peč - zakurjena, na mizi pa je bilo pet košar, napolnjenih s vzhajajočim krušnim testom. »Pri naši hiši, kjer kmetujem po starih starših, pečemo kruh doma. Prej ga je pekla moja mama, sedaj pa ga že vrsto let pečem jaz. Prvič sem ga spekla, ko mi je bilo 14 let. Spominjam se še, daje bil ržen. Tedaj sem ga .morala speči’, saj je bila mama v bolnici in nam je zmanjkalo kruha. Uspelo mi je. Seveda zato, ker sem prej, ko gaje pekla mama, stalno opazovala, kako je pripravljala testo, kurila v peči. Sicer pa menim, daje peka kruha na kmetiji sestavni del kmečkih oziroma gospodinjskih opravil,« je povedala Marinka, ki je v nadaljevanju kramljanja tudi razkrila nekaj pekarskih »skriv- nosti«, na primer o kurjenju v krušni peči. Ona porabi za to, da je v peči pravšnja temperatura, dva snopa bukovih vej. Temperaturo pa »meri« tako, da v peč pomoli golo roko. Če z roko ne vzdrži v peči minuto, potem je v njej prevroče in kruh se ne bi prav spekel. Razkrijemo naj, da smo počakali, da se je kruh spekel. Odličen je bil in Marinko smo pohvalili. L. KRAMBERGER ■ kruh. No, tole, kar vidite na fotografije, je seveda krušno testo med vzhajanjem. - Foto: L. Kr. Srečanje sošolcev na Razkrižju 1'0 Pri Negovi so se srečali učenci, ki so pred štiridesetimi leti zakorakali v prvi razred negovske šole. Tedaj jih je bilo 41, zdaj pa v prvi razred vpišejo letno le okrog 15 prvošolčkov. Srečanje je organiziral Branko Križan s Stavešinskega Vrha, ki je nekoč peš hodil v šolo pri Negovi. Nekdanji šolarji, zdaj odrasli ljudje, so si ogledali sedanjo OŠ, potem pa so se fotografirali. Na posnetku so tudi njihovi nekdanji učitelji: Majda Pučko, Harold Starovasnik, Zlata Rojko in Marija Trep Kosar. Veselo je bilo seveda tudi druženje na turistični kmetiji Šinko. Sklenili so, da se bodo spet srečali in tako negovali prijateljstvo iz šolskih klopi. - Foto: L. Kr. IR Ea Internet trgovina Poslovanje s podjetji internet trgovski center Ha slov j http://www.comtron.si ta Po petdesetih letih smo se nekdanji učenci srečali na novi razkriški šoli. Tam 81 sprejela ravnatelj Adolf Pergar in župan razkriške občine Stanko Ivanušič. Šole, teri smo se nekoč učili, pa ni več. Nekateri od nas, ki so prvič vstopili v novo so poslopje, so bili prijetno presenečeni. orj| Posedli smo po klopeh in se spet počutili kot nekoč. Sicer pa nas je najprej nag° s župan in predstavil zgodovino Razkrižja in njegove pridobitve. Ravnatelj pa za svojim nagovorom celo raznežil, posebno tiste, ki smo morali z Razkrižja °d'a. kruhom drugam in se občasno vračamo, kot se rada vrača tudi naša nekdanja» rišica« gospa Marija Smolkovič. Bili smo veseli, da se je odzvala našemu povab se pripeljala iz Kranja. ,a|j k Na srečanju smo se predstavili in vsak je povedal kaj o sebi. Potem smo se P°a g0. mašni daritvi in tam smo se s prižganimi svečami in ikebano spomnili naših ^Ljžju šolcev. Z veselim delom srečanja pa smo nadaljevali v gostišču Mali raj na RaZ - in dočakali zgodnje jutranje ure. ANICA SMOLKOVIČ, foto: M. TIVADAR Kupowwwatiboue www.comtron.si C O M T H o N 1 N T F H N L f TRGOVIN A J .00 .900™: Podjetje VeriSign potrjuje Izbirajte med več kot 5.000 prodajnimi artikli, izkoristite 8% popust. 6.9905 4.5905 • sodelujte v nagradnih igrah, • seznanite se z najnavejšimi dosežki računalniške industrije, in to vse s klikom miške vašega računalnika. Vsa vprašanja lahko pošljete na e-mail: info@com-shop.com ^Jcomc=ron NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA Gotovinski KOVIH<>TIHN^ P« Munk* SoSot* Slončkovi 17, tel, 069 37 150 M j comtrona^^ | I s kartico Kovinotehna VESmiK k 1QQQ IZ NAŠIH KRAJEV »HIBR, 16. december 1999_______________________ Podobe življenja: Alojz Štuhec iz Bolehnečic Trdna kmetija iz roda v rod Adventni venčki Huzarjev ni, »huzarščico« pa so ohranili D obro uro sva kramljala v stari kmečki hiši, zgrajeni v letih 1845-55. V neposredni bližini te stavbe je nova Štuhečeva stanovanjska hiša, vendar tisto bolj uporabljajo za prenočevanje. »Če kandidiram na volitvah ® me volivci potrdijo, ni moj na-vladati in gospodovati, am-Mk služiti ljudstvu,« je geslo, ki -aJe Alojz zapisal v svoj dnev-Aloz je predsednik zbora KS, predsednik PGD, predsed-n^KS, predsednik odbora za komasacije, predsednik odbora 23 denacionalizacijo, prvi občin-$ki predsednik SKZ, prvi predsednik SKZ Klas... Zdaj pa je pre-dsednik Strojnega krožka Ljuto- ■ Križevci. Alojz Štuhec in njegova fužina nadaljujejo z delom na kmetiji, ki se v dobrih 150 letih »drobila«, ampak so jo vsi ro-dovi (dediči) krepili. S ponosom Pokazal na'zbledele uokvi-riene fotografije svojih prednikov. ^apradedek in Etagrababica »Hišo sta dala zgraditi v letih '845-55 prapradedek in prapra-^ica Anton Štuhec in žena Na kratko hbrovnik Helena. Po njiju sta posestvo podedovala pradedek in prababica. Od njiju sta prevzela posestvo Valentin Štuhec in Marija. 1982. pa sva od njiju podedovala nepremičnine in premičnine midva z ženo, torej jaz Alojz Štuhec in žena Matilda. Opazili ste, da seje ime Štuhec ohranilo vse do današnjih dni. V nadaljevanju kramljanja sem nekje »med vrsticami« razbral, da je tudi njemu veliko do tega, da bi se rod Štuhečevih na tej kmetiji v Bolehnečicih nadaljeval. Za to sta nekako poklicana sinova Alojz, inženir kmetijstva, ki ta čas opravlja pripravništvo, in Anton, ki obiskuje prvi letnik ekonomske srednje šole. Zakonca Štuhec imata še dve hčerki: Karolina je diplomirana geodetinja in živi v Stuttgartu v Nemčiji, Ana pa je dijakinja tretjega letnika srednje ekonomske šole. Štuhečeva kmetija, ki je ena največjih na tamkajšnjem ob- Alojz Štuhec iz Bolehnečic si zelo prizadeva za krepitev rodovne kmetije in ohranitev priimka Štuhec. Predniki so bili Štuheci, sedaj so Štuheci in nasledniki naj bi bili Štuheci. Društvo upokojencev Radenci, ki šteje nekaj več kot 300 članov, je pripravilo v organizaciji Ljudske univerze Gornja Radgona tečaj za izdelavo adventnih venčkov in aranžiranje daril. Tečaja, ki sta ga vodili Marija Balažič in Anica Žula, se je udeležilo 15 tečajnic. Naučile so se veliko koristnega. Po tečaju so izdelke razstavili v prostorih Ljudske univerze v Gornji Radgoni. - Foto: L. Kr. Križevci pri Ljutomeru Ceste in večnamenska zgradba Prostorov za potrebe občinske uprave ne bodo gradili j I V okviru projekta Učenje za življenjsko uspešnost je zaživel štu-®ski krožek Ustanovimo telehišo, katerega osnovna naloga je zbi-Ithk Posredovanie informacij. Člani so bili tudi že na dveh si VtZ$ah’ *n sicer v Avstriji in na Madžarskem. V obeh državah so ogledali tudi znana vinogradniška območja. (F. Bo.) stVa estn* občini Murska Sobota ne pozabljajo na razvoj kmetij-dbu^Zat° namenjajo iz proračunskega denarja ustrezne denarne spo-?a n 6 ?do',rd' so tudi nekaj prošenj za regresiranje obrestnih mer ranje s?^3' Jožefu Kovaču z Veščice za nakup kombajna za pobi-cialn S Okorne Pese, Alojzu Lukaču iz Malih Bakovec za nakup spe-za Mehanizacije, Štefanu Kuharju iz Nemčavec za nakup stroja st, 2a1Janie Štefanu Kuharju iz Veščice pa bodo regresirane obre-Posojilo za nakup vrtavkaste brane in žitne sejalnice. (J. Ž.) ^UaRadgpna khk V’nske trte Je dokaj zamudno, a strokovno delo. Posameznik dru~b p Gni Ur’ obreže kakih trideset trsov. V vinogradih delniških dnj d Kadgonske gorice in Kapela so začeli obrezovati trto že prve ^ku-eCembra' V P^em podjetju imajo 75, v drugem pa 25 rezačev. Priri S,nje kažeJO, da zgodnja rez ne vpliva kvarno na trsje oziroma „ Qelek- (F. KI.) močju, ima 50 hektarjev. Doslej pa se še ni specializirala. Kmetija premore tudi vso mehanizacijo za sladkorno peso, pšenico in koruzo. »Vsi moji predniki oziroma rodovi so povečevali obseg zemljišč z nakupi in niso dovoljevali deljenja kmetij. Kmetija in zemlja je ostajala sinu oziroma nasledniku, ki se je poročil domov, drugi dediči pa so dobili dediščino v denarju, od nepremičnin pa kvečjemu kak vinogradek. Kmetija pa ,se je povečevala tudi z zemljišči ali živalmi, ki sojih .priženile’ snahe.« Huzarji in huzarščica Trdne pa so vse Štuhečeve zgradbe: stara hiša in gospodarski del. Kot zanimivost naj zapišem, da imajo Štuhečevi še zdaj »huzarščico«. To je konjski hlev na začetku gospodarskega poslopja, v katerem je prostora za dva konja in dva konjenika -huzarja. Huzarji so bili nekoč cesarski vojaki, za katere so morali imeti na kmetijah prostor za (dva) konja in (dva) vojaka. Huzarji so bili zelo mobilni in so ponavadi prenočili na določeni kmetiji le dan ali dva, ko so šli v akcijo. No, zdaj huzarjev ni več, »huzarščica« pa je še, vendar v njej ni konjev, ampak avto. »Imamo pa tudi .konjsko dlako’«, se je pošalil sogovornik. Nekoč, ko ni bilo traktorjev, smo jih imeli deset!« . . , Kmetje na območju Bolehnečic so dobili vrnjenih okrog 100 hektarjev zemlje in nekaj vinogradov. Nova oblast je tako popravila krivico, ki jim je bila storjena v povojnih letih, ko so jim zemljo »rubili«, ker da so presegali zemljiški maksimum. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN■ ^kr ' ~— ha , 3jevn* skupnosti Sebeborci so starostno mejo starejših znižali 40 k -,n P°vabilina tradicionalno srečanje. Vabilo se je odzva- 'Zvedjj Canov’ k*80 J'111 pripravili bogat kulturni program, ki so ga %'k puconske osemletke. Zbrane je nagovoril tudi predse-Nis0 p^JeVne s^upnosti Slavko Škerlak, pozneje pa sojih pogostili. foseL P°zabili tudi tistih, ki niso mogli priti, saj jih je obiskala > a delegacija KS. (G. G.) Krn •• 41 koruzgj^3 Zadruga Turnišče je zgradila center (silos) za odkup žit ^OV ■ a'°^a’ so jo sofinancirali v okviru občinskega programa SpreJeli v Je Sta^a 22.000.000 tolarjev. Je več kot koristna, saj so letos fi ° kup vso koruzo in pšenico, ki soju ponudili kmetje. (J. Ž.) ^LBa&ona ^^enje^j6 ^ovenskih častnikov Gornja Radgona ima 125 članov, b | V°jaških vojnih veteranov pa šteje 217 članov. Organizaciji %ovobJ,.S°de,uJeta- saj imata podobne naloge. Nedavno je bilo 80 % Pa, združenj družno na izletu po Gorenjski. V tem zimskem °do v obeh Organizacijah posvetili večjo skrb izobraževanju h a(F-Kl.) \nia?enski žuPniji izdajajo že deveto leto občasno glasilo C ski izviri. Ponavadi izide pred večjimi cerkvenimi praznik . ^vji. e !Ud’ pred bližajočim se božičem izšla nova - e*^1}!3 r S°cia|nakZV'rov V radenski občini so objavili razpis za o e i ev %k"lh stanovanj. Prijavilo se je 13 družin. Posebna komisijai je: ze 'n pričakovati je, da bo kmalu znano, a e °sta dobili stanovanji. (F. KI.) ajnovejša pridobitev na območju prometne infrastrukture v občini Križevci pri Ljutomeru je posodobljena cesta Boreči-Lo-garovci v dolžini 1.300 metrov, ki so jo novembra predali namenu. Cesta je povezala Ščavniško dolino z Murskim poljem, novemu občinskemu središču pa je približala tudi nekdanjo krajevno skupnost Logarovci - Berkovci. Modernizacija omenjene ceste je stala okoli 25 milijonov tolarjev, iz letošnjega občinskega proračuna so zanjo namenili 14 milijonov tolarjev, 5 milijonov tolarjev je prispevalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj zaradi demografske ogroženosti območja, preostali del sredstev pa bodo zagotovili v občinskem proračunu prihodnje leto. Pred 50 leti sta se podala na skupno življenjsko pot tedaj 26-letni Emil Kerčmar iz Sela in tedaj 20-letna Marija Horvat iz Trnja. Spoznala sta se v Kočevju, kjer sta delala. Ob rojstvu hčerke Majde sta se vrnila v Selo na Goričkem, kjer se jima je pozneje rodila še druga hčerka - Helena. S skromnim in pridnim delom (Emil je delal pri Cestnem podjetju, Marija pa v Pletilstvu v Prosenjakovcih) sta se prilagajala družinskemu življenju. Zdaj pa sta že dedek in babica, saj imata vnukinjo Tatjano in dva vnuka: Emila in Milenka. Še več: imata tudi že pravnukinji Martino in Laro. Kerčmarjeva iz Sela sta zakonski jubilej praznovala v ožjem družinskem krogu v gostišču Šiplič v Puževcih. Želimo jima vse lepo! Nasploh namenjajo v občini za urejanje prometne infrastrukture precej denarja, saj so že spomladi preplastili 330 metrov ceste od Zasa-dov do Murskega Vrha in se tako povezali z radensko občino. Med prednostnimi je modernizacija ceste Stara Nova vas-Bunčani-Veržej v dolžini 3,5 kilometra, ki je zdaj še makadamska, v načrtu je modernizacija 900 metrov ceste med Križevci in Banovci ter 700 metrov ceste med Kokoriči in Precetinci. Za izvedbo vseh teh projektov se bodo povezovali in dogovaijali s sosednjimi občinami, na območje katerih vodijo omenjene ceste. Vse to naj bi uredili v prihodnjih štirih letih.Najobsežnejša investicija na področju prometne infrastrukture v križevski občini pa bo vsekakor modernizacija regionalne ceste med Vučjo vasjo in Križevci, ki pa ne bo bremenila občinskega proračuna, saj so sredstva zanjo zagotovljena v državnem proračunu, dela pa bodo potekala v prihodnjih letih. Bodo pa ob urejanju omenjene ceste skušali zgraditi tudi kanalizacijo in kabelski sistem. V občini si prizadevajo, da bi kar največ naredili za občane in tako upravičili odločitev za ustanovitev samostojne občine. Občani se veselijo tudi večnamenske poslovno-stanovanjske zgradbe, ki jo načrtujejo v Križevcih, poleg stanovanj pa naj bi bili v njej še prostori za Pošto, Telekom in zavarovalnico, medtem ko novih prostorov za potrebe občinske uprave v njej ne načrtujejo. Prostori, v katerih so zdaj, so primerni, pravi župan, in čeprav niso razkošni, so z njimi zadovoljni. Po njegovem morajo predvsem misliti na potrebe občanov in ne na lastno udobje, saj bodo le tako lahko izpolnjevali predvolilne obljube. L. KOVAČ ■ Na kratko Beltinci V beltinski občini živi 1173 ljudi, starih nad 65 let. V tednu starejših občanov so jim posvetili posebno pozornost. »Akcijo« so vodile krajevne skupnosti, sodelovali pa so predstavniki RK in župnijskih Karitas. Za starejše so pripravili proslave in pogostitve. Posebej so se posvetili ljudem, ki so v gmotnih težavah. Starejše so seznanili tudi z delovanjem skupin za samopomoč. Obiskali so seveda tudi starostnike, ki so v domovih in bolnici. Starejše ljudi so na domovih obiskali tudi šolarji. Društvo upokojencev pa je pripravilo predavanje z naslovom Smiselna starost. (J. Ž.) Dokležovje Turistično društvo Zvonček Dokležovje je doslej že veliko prispevalo k lepši podobi in s tem prepoznavnosti kraja. Omenimo naj očiščevalne akcije, ureditev središča vasi ter ocenjevanje ulic, domačij in kmetij. Za turistične namene nameravajo urediti tudi nekdanjo gramoznico. V vasi so tudi že postavili svoj zaščitni znak in pozdravno tablo. Ime (Zvonček) pa so izbrali zato, ker je streljaj od vasi Mura, ob njej pa svet, na katerem zelo zgodaj prikukajo znanilci pomladi - zvončki. (J. Ž.) Veržej V dekaniji Ljutomer, ki jo sestavlja 11 župnij z območja upravnih enot Ljutomer in Gornja Radgona, pomaga pri strežbi v bogoslužju sedemnajstim duhovnikom več kot 80 ministrantov. Slednji se tudi radi udeležujejo molitvenega srečanja. Bilo je prvo decembrsko soboto v Veržeju, mednje pa je prišel tudi Miklavž in jih obdaril. (F. KI.) REPORTAŽA 16. december 1999, IS« azstava Leonardo da Vinci - Znanstvenik, izumitelj, umetnik, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slove nije v Ljubljani, je naletela na takšno zanimanje pri Slovencih, kot ga ne pomnimo. V muzej se vsak dan zgrinjajo skupine šolarjev in drugih obiskovalcev od blizu in daleč. Ob razstavi so redno organizirana predavanja, kot npr. Medaljer-stvo v obdobju renesanse, Da Vinci in fizika, Vpliv renesančne anatomije na umetnika, Promet in komunikacija v Leonardov! dobi ter solistični koncerti z glasbo iz obdobja renesanse. Leonardo je bil znanstvenik, izumitelj in umetnik, a še mnogo več, verjetno največji genij in vizionar, prav gotovo pa najbolj ustvarjalen človek v zgodovini človeštva. Živel je od leta 1452 do 1519 v glavnem v Firencah, ki so bile takrat glavno mesto O 2 21 O 2000 Model za idejo mostu cez Zlati rog v Istanbulu agrotehnika Helikopter DECEMBRSKI PRAZNIČNI POP»sT OD 06.12. '99 DO 31.12. Nekaj Leonardovih skic, manj pa je znano, da je da Vinci besede pisal od desne proti levi iz enostavnega razloga - ker je bil levičar! MURSKA SOBOTA 9000 Murska Sobota, Slovenska ul. 37 tel.: 069/21 -516, fax: 069/21-517 POSLOVNE ENOTE -PRODAJALNE LJUBLJANA Blagovni center Vič, 1111 Ljubljana, Tržaška c. 132 tel.: 061/123-22-41 int. 210, 211 fax: 061/267-395 CELJE 3000 Celje, Aškerčeva 15 tel.: 063/485-170, fax: 063/483-148 trt MetinO O O o - o' novolir, podjetje za Web: http://www.noy / / d • LESOC A j ' -Akuten B »A Certifikati:^ / DIN 1101 DIN 18 164 SIST ISO 4898 J • blinurun za vse vrste izolacij vgradbetliS^u^ DEKLARIRANA KVALITETA! VSEM POMURCEM ŽELIMO SREČNO, t ZDRAVO IN VESELO tl NOVO LETO 2000! Najodmevnejša razstava tega trenutka v Sloveniji Genij = Leonardi Svetovljan, orožar, pacifist, sovražnik Piše ... renesančnega življenja. Svoj izjemni dar za opazovanje in razumevanje narave je uporabil za raziskovanje optike, mehanike in hidravlike. Ukvarjal se je študijem geometrije in matematike, proučeval je perspektivo in merjenje časa, zamislil si je avtomobil, helikopter, padalo, bager, podmornico, tank, dvokolo na pogon s členasto verigo, številna orožja, konstruiral je utrdbe, dvigala, raznovrstne mostove, bil je artilerijski strokovnjak, kartograf, astronom, začetnik primerjalne anatomije, arhitekt, eden prvih urbanistov in regulator rek. Tako se ni ustrašil skorajda nore ideje, da spremeni celotni tok reke Arno, da ta ne bi tekla do takrat od Firenčanov osovražene Piše. Bil je tudi umetnik, slikar, kipar, risar, ki je imel slikarstvo za najvišjo mogočo znanost. Njegova slika Mone Lize in freska Zadnje večerje sodita med najslavnejše umetnine. Sicer je tudi v Narodnem muzeju na ogled slika Mone Lize, a gre le za kopijo. Prava še vedno visi v pariškem Louvru. Je pa na tej razstavi Model tanka po skici iz leta 1485 O predstavljenih 30 originalnih del, ki jih strokovnjaki pripisujejo Leonardu in njegovi šoli ter sodobnikom, na katere je vplival, kot npr. na Rafaela. Leonardovo raziskovalno in izumiteljsko delo je predstavljeno s 35 modeli in z več kot 150 faksimili risb. Vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje, delo in njegov ogromni opus pa omogočajo 8 mul-timedijskih »touch-screen« programov in 18-minutna video predstavitev nekaterih njegovih najbolj znanih slik. Če vam pa še kaj ni jasno, lahko kar mimo vprašate čuvaje, ki vam bodo z veseljem pokazali, kako funkcionira kakšen od genijevih modelov. Skupno je na razstavi, ki je že obšla vse celine - mnogo Sloven- Predhodnik avtomobila TOMO KOLES FOTO.: JURE ZAUNEKER ■ Tiskarski stroj cev si jo je že ogledalo v benj. Palazzo Grassi -, 25Oekspon • Odprta bo do 5. marca ^ , vstopnica za odrasle stane ’ dijake in upokojence 650, ske skupine pa 550 oq Družinska vstopnica stane tolarjev, predšolski otroci pa prost vstop. Ogled je dan med 9. in 19. uro,oD ^so celo do 21. ure. Javna vo jn ob četrkih ob 18. ter ob so nedeljah ob 11. u^/^alogi, pa so na voljo knjižice. jLe. majice in stenske slike z onardovih del. agrotehnika-trgovina Ljubljana, Tržaška c. 132 /->k7-395 tel.: h.c. 061/123-22-41, fax: 061 E-pošta: agrotehnika@yahoo.co Internet; www.agrotehnika.si LENDAVA 2920 Lendava, Partizanska 25 tel.: 069/789-480, fax: 069/789-481 ŠKOFJA LOKA 4220 Škofja Loka, Kapucinski trg 2 tel.: 064/622-166 POPUSTI ZA PROGR^ - kmetijski strop in °prema - oprema z«' *“ in vinograd" |S,V . rezervni deh .sredsM rastlin |ie - gnojila in - pnevmatika z«' traktorje m - osebna zašc« in škornji 1 kontrola. kaj^ovb^ti^ : w:-' S / _ k VESTNIK, 16. december 1999 POGUMNO V TRETJE TISOČLETJE 19 ZDAJ NI ČAS ZA NAKUP DRAGIH TRAKTORJEV Tornado 65 -zračno hlajen motor 65 KS - pogon 4x4 CENA: 2.490.000,00 SIT Tornado 70 -vodno hlajen motor 70 KS - pogon 4x4 CENA: 2.620.000,00 SIT Ponujamo ugodna Posojila in lizing s 30 % Pologa do 3 let. Vrhunska kakovost in nov dizajn V zalogi tudi rabljeni traktorji: 1.) 2.) 3.) 44 5.) LTZ - 55, 4x4 LTZ - 55, 4x4 LTZ-55, 4x4 MTZ - 532, 4x4 MTZ - 920, 4x4 55 KS (440 delovnih ur) 55 KS (600 delovnih ur) 55 KS (650 delovnih ur) 65 KS (200 delovnih ur) 90 KS (130 delovnih ur) cena cena; 800.000,00 SIT cena: 720.000,00 SIT cena: 650.000,00 SIT cena: 970.000,00 SIT cca: 3.100.000,00 SIT Ponujamo brezobrestno posojilo s 50 % pologa za 1 leto. Generalni zastopnik za traktorje LTZ, MTZ in Vladimirec Mlinska ul. 1,2000 Maribor Tel.: (062) 224 778, faks: 218 711 GSM: 041 809 192 Vsem kmetovalcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo uspešno leto 2000! Avto Wolf MITSUBISHI MOTORS POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER NOVOLETNI POPUSTI DO 300.000 SIT KIA MOTORS Ugodna posojila DO 5 let brez pologa za kmetovalce, upokojence, redno zaposlene ... .SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER VARNO VOŽNJO V LETU 2000 VAM ŽELI £ePe želje, čestitke in pozdravi Mar-'ni ^orvatiz Kalifornije, posebno 200^nU "b''0 srcče 'n zdravja v *etu dru».1 željo, da se kmalu srečamo -$ ln< Zavec in Kolar iz Renkovec. Berber vse najboljše za 31. roj-an - mož, sin in vsi drugi. Za J ^an''/ Pečarovec iskrene čestitke nicn ',r°jstni dan in vse naj... naj... -bJen Plesalec Zoki. Rini^P" Bojarju iz Čepinec 60 in dru-sr^ Oma®'m želiva vesel božič in Plovec0’” 'C,° 2000 ‘ teta in Str‘C ‘Z do Vs.1"°iin' najdražjim želim, da bodečo anev' novega leta napolnjeni s Gabri’ ^raviem, mirom in toplino -e a Pertoci iz Lipovec. Vesel božič babici Frančiški in dedku Jožetu iz Žepovec 105 - vnuka Blaž in Urška. Boštjanu Mlinariču iz Bratonec iskrene čestitke za god in vse lepo v novem letu - vsi, ki ga imamo radi. Dragi teti Štefki Sobočan iz Žiberec vse naj... naj... za 25. rojstni dan -Mira, Alenka, Nejc in babica. Mitju Obidu vse najboljše in dosti uspehov šoli - vsi domači. Kristini Nemec iz Gorice iskrene čestitke za srečen dogodek - Anica, Teja in Franc. Štefanu Škerlaku lepe želje za god in božič ter veliko sreče v novem letu -hčerka Danica z družino. Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto bralcem in sodelavcem Vestnika - Vrataričevi iz Černe-lavec. Družini Kocbek s Stare Gore lepe božične in novoletne praznike ter veliko sreče v novem letu 2000 - družina Kocbek od Vidma. Štefanu Lebarju s Kapce prijetno počutje v novi hiši in veliko sreče v novem letu - znanci s Hotize. Albinu Kuronji iskrene čestitke za minuli rojstni dan in vesele božične praznike ter srečno novo leto 2000 - sestrična Danica z domačimi. Anici iz Turnišča želi vse lepo za božične in novoletne praznike - Jože. k ^aslov pošiljatelja: ! za čestitko , Vestniku tebi« bodo samo decembra) ' Tekst. PRODAJNI CENTER KEGL Gorička 8, ČERNELAVCI Uiii i- PRODAJNI CENTER KEGL • ODDELEK BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TEL: 252 217 • TOPLOVOD - VODOVOD, TEL: 252 210 • KERAMIKA-KOPALNIŠKA OPREMA, TEL.: 252 218 • BAR BETA, TEL.: 252 220 ZDAJ JE PRAVI CAS ZA NAKUP DARIL! BTV GORENJE 51, TTX BTV GORENJE 55, TTX (slika v sliki) VIDEOREKORDER ŠHARP (2 glavi) VIDEOREKORDER SHARP (4 glave) -34.363,00 SIT -57.596,00 SIT -27.930,00 SIT -34.505,00 SIT •KOMBINIRANA PEČ FEROTHERM 35 kW z bojlerjem in avtomatiko samo 167.598,00 SIT KOMBINIRANI HLADILNIK GORENJE R-192 - 36.128,00 SIT Po končanih nakupih vabljeni na okrepčilo v naš dnevni bar! Možnost nakupa tudi na 10 obrokov brez obresti in brezplačna dostava ne glede na oddaljenost. Pričakujemo vas tudi v trgovini KEGL v Mladinski ulici 60 v Murski Soboti, tel.: 300 240. Vsem kupcem, poslovnim partnerjem in drugim želimo blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto! •OLJNI GORILNIK LIBELA s predgretjem 65.326,00 SIT •VODNI ČISTILEC ELEKTRA BECKUM 105-B samo 25.759,00 SIT! Cene veljajo ob gotovinskem plačilu! PROIZVODNJA SANITARNIH CEUC LENDAVA d.d. VAŠ PARTNER Industrijska c. 4b, 9220 Lendava Tel.: (069) 76 111, faks: 788 340 Vsem poslovnim partnerjem, kupcem in drugim želimo miren božič v krogu najdražjih in zdravja ter uspehov polno leto 2000! 20 POGUMNO V TRETJE TISOČLETJE ie, december 1999, HM časih je veljalo, da morata biti smrečica in okrasje kar se da pisana. Če boste novo okrasje kupovali danes, boste ugotovili, da je v škatli pogosto po šest ali več popolnoma enakih okraskov. Nepotrebno je, da so vse veje močno »okran-cljane«, pustite torej, da smrečica diha in z njo ves prostor, v katerem bo kraljevala vsaj teden dni. Nekaj predlogov za letošnjo smrečico Bleščeče in dišeče okrasje So vaši okraski na smrečici že nekaj let enaki? Če se jih niste sami naveličali, vam lahko zaupamo, da tudi pri krasitvi jelk in smrečic veljajo modne zapovedi V Iz starega novo Tudi stari okraski so še uporabni, saj jih zlahka preoblečete. Potrebujete lepilo, ki lepi različne materiale, in suhe delce, ki bodo »preoblekli« obesek. Z lepilom narišite vzorec na obesek in ko se lepilo skoraj že posuši, obesek povaljajte v pripravljenih suhih delcih. Ti so lahko bleščice, koščki drobno narezanih papirčkov, grobo zdrobljeni posušeni cvetovi ... Na obeske se bodo prijeli tam, kjer je lepljiv. Če boste to nekajkrat ponovili, obesek vsakič povaljali v drugih delcih in na drugem mestu, boste lahko ustvarili lepe vzorce. Suho listje, cvetje in pomaranče Tisti, ki ste jeseni nabrali in posušili pisano jesensko li stje, ga lahko uporabite tudi za okrasje smrečice. Liste, ki so se morda že razbarvali, pobarvajte, denimo, z zlato ali srebrno barvo. Kupite pršilo ali lonček zlate barve, ki se lepo sveti in obdrži na lesu, tkanini, steklu ... Tako boste z isto barvo lahko pobarvali okraske (liste, storžke, steklene okraske in papir), kasneje pa tudi kakšen okvir za sliko, leseno košarico, škatlico ... Za okraske so imenitni tudi lampijončki, saj se držijo na peclju, ki je pomemben za obešanje oziroma privezovanje vrvice. Lampijončki so tudi lahki, lepo se barvajo in režejo, če želite pokazati tudi plod, ki se skriva v njih. Če jih boste rezali, jih režite po žilah oz. robovih, in sicer z majhnimi, a ostrimi škarjami. Zanimivi so tudi odprti lampijončki, takšni, ki so se med dozorevanjem sami odprli in zvihali navzven. Med izročilom in sedanjostjo Božič - najbolj priljubljen družinski praznik Po starem reku mora biti miza za božično kosilo tako obložena, da še kozarca ni kam postaviti polnočnici in uživajo praznične dobrote. Z vsem tem je božič izrazit družinski praznik. V starih časih so bili ponekod pri nas sicer prepričani, da tujčev obisk na ta dan prinaša nesrečo, a na splošno so bili gostoljubni in so med drugim verjeli, da morajo pokusiti devet hlebcev božičnega kruha, če hočejo biti močni. Zato so se v prazničnem času do sv. Treh kraljev veliko obiskovali. Božični kruh je ožič sicer ni največji krščanski praznik, saj ga velika noč presega po pomenu, zagotovo pa je najbolj priljubljen. S svojo simboliko dobesedno razsvetli najbolj temačne dneve leta, ko ima sonce najmanjšo moč in ko je noč dolga celo več kot 15 ur. Starodavno praznovanje zimskega kresa, ko se dan spet začne daljšati, se je lepo spojilo s krščanskim praznikom, ki je ljudi prevzel s svojim oznanilom o okoliščinah Jezusovega rojstva, o ljubezni, dobroti, ponižnosti in miru. K posebnemu razpoloženju veliko prispevajo privlačni običaji. B Na milijone družin po vsem svetu preživi najlepše trenutke že med postavljanjem jaslic in krašenjem božičnega drevesca. Mnogi si prinašajo betlehemsko luč in Posebno lepi okraski so tudi na rezine narezane posušene pomaranče. Doma jih pripravite takole: pomaranče narežite na tanke kolobarje (3 do 4 milimetre) in jih za dva dni položite na papir nad radiator. Rezine se bodo posušile, njihova rumena barva pa se bo obdržala čez praznike. Sladki okraski - piškoti Tudi piškoti so lahko lepi okraski, še posebno, če jih porišemo. Stopite v trgovino, izberite piškote, katerih okus vam je všeč, poiščite še barve za živila in kupite trdi preliv za torte. V navodilih jedilnih barv piše, da barve nanašamo na torte, piškote itd. tako, da jih le iztisnemo na pecivo, vendar so celo lepše, če jih primešamo, denimo, k belemu limoninemu prelivu. Če preliva v trgovini ne najdete, poskusite z belo čokolado. Postopek barvanja in risanja je enak, le da se čokolada kasneje stopi in hitreje ohladi. Preliv torej pogrejemo, ga nekaj iztisnemo v polivinilasto vrečko, dodamo barvo in vse jo prižigajo za mir, kadijo po hišah s kadilom in jo škropijo z blagoslavljeno vodo, skupaj bedijo na sveti večer, poslušajo in pojejo priljubljene božične pesmi, odhajajo k to pregnetemo, da se zmes enakomerno obarva. Na vogalu vrečke naredimo luknjico, skozi katero bo iztekala zmes, ko bomo risali po piškotih. bil marsikje stalno na mizi, da si gaje vsakdo lahko odrezal. Praznične jedi Poleg potic in božičnega kruha, ki je imel včasih obredni pomen, sodijo k božičnim običajem še nekatere jedi. Na sveti večer so na mizah predvsem koline. Ponekod še skuhajo suho sadje, kot so ga kuhali tedaj, ko je bil na ta dan še zapovedan post. Za božično kosilo je vedno veljalo, da mora biti zelo obilno in bogato. Marsikje je bil obvezen pečen piščanec, drugod puran ali celo jagnje. Po enem od starejših jedilnikov je bilo božično kosilo takole: goveja juha z rezanci, kuhana govedina, hrenova omaka, pečen piščanec, pra-žen krompir, solata in vinski trijet. Ker v novejšem času bolje jemo tudi na običajne dni, ima božično kosilo nekoliko drugačno vlogo. Bolj kotjedi in njihova količina je P°' membno, da znamo z drobnimi pozornostmi ustvariti Pn' srčno in prijazno prazničn0 razpoloženje. Za sodobne družine, katerih člani se komajda še videvajo, je lahko sWn° božično kosilo zelo drag°ce' no doživetje in celoSP0^' da za obnavljanje osl^^1 vezi. , 16. december 1999 POGUMNO V TRETJE TISOČLETJE Leto 1999 v Kerni, d. d., zelo uspešno! KEMA S« «10« kolektiv Kem. d. d„ iz Pueonec > tudi >z**J*{*»J Pričakovani rezultati ga bodo znova uvrstili prav na vr p vse od leta 1996. PUC O N C I Pridobivanje kremenčevega peska, proizvodnja gradbenih materialov in trgovinska dejav-n°st so bile tudi v letu 1999 tri glavne dejavnosti firme. Čeprav so načrtovali v letu 1999 pri proizvodnji kremenčevega peska samo 65.000-tonsko Proizvodnjo, jih je oživljeno povpraševanje vodilo k odločitvi, da bodo tržno konjunkturo izko-Wli in so zato proizvodnjo povečali na 90.000 ton, prodali pa tudi za 35 odstotkov več kot v tetu 1998. Nove investicije, ki potekajo in jih bodo končali do konca leta 2000, pa naj bi poma-9ale povečati kakovost tovrstne proizvodnje in jo naredile tudi ekonomsko racionalno. Obenem naj bi bila to vstopnica za prodor na tržišče sosednjih držav. ^vensko tržišče je bilo tudi v letu 1999 največji kupec gradbenih materialov, prodaja se je namreč povečala za 20 odstotkov. Kerna ima danes prek vseh slovenskih veletrgovin in prek Svilnih manjših trgovcev zagotovljen dostop do celotnega slovenskega trga. Kljub močni tuji lrt domači konkurenci posega po Keminih izdelkih iz leta v leto več kupcev. Kateri so glavni nosilci uspeha? ^09ram gradbenih lepil, ki je po svoji širini že dosegel tujo ponudbo, po kakovosti pa je prav v evropskem vrhu, se iz leta v leto potrjuje na tržišču. Novosti (lepila za termo fasade, hitrovez-na lepila, posebna fleksibilna lepila za talno keramiko) pa potrjujejo, da so tudi majhne firme sPosobne stopati ob boku z največjimi. $ Programom hidroizolacijskih premazov in materialov za saniranje vlažnih zidov dosega Kema v slovenskem prostoru večinski delež, rešitve, ki jih ponujajo ti materiali, pa so danes Priznane na vseh strokovnih nivojih, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Številne slovenske cerkve in drugi sakralni objekti, zgodovinski objekti in objekti spomeniškega varstva so trajno sanirani in obnovljeni po nasvetih Keminih strokovnjakov in seveda z materiali iz Kemine Proizvodnje. Gradbena lepila Fugime mase Za vodo neprepustni premazi Hitrovezne malte Materiali za sanacijo in zaščito betona Materiali za sanacijo kapilarne vlage Izravnalne mase Gotove malte za zidanje in ometavanje Industrijski tlaki Dodatki betonom in cementnim maltam Kremenovi peski ^Polnilna dejavnost proizvodnje je v Kerni že nekaj let tudi drobnoprodajna dejavnost. Zra-sla Je iz nuje kompenzacijskega zapiranja poslov in dorasla v resnega ponudnika širokega sPektra gradbenih materialov, s posebnim poudarkom na keramičnih ploščicah, kar želi Kerna biti in ostati prva tako po širini ponudbe kot po najugodnejših cenah za vse vrste Jelkov. I^Kemi pa tudi letos še vedno čutijo dogajanje na tujem tržišču, poznajo se izguba ruskega ^išča in z njim povezane težave na vseh vzhodnih tržiščih, vojne na Balkanu in veliko večji ^iko poslovanja z vzhodnimi tržišči. Pa vendar počasi obnavljajo navzočnost na Hrvaškem, Kjer imajo lastno firmo, ter prek partnerske firme na Madžarskem delajo prve korake na to do 1 Sedaj neosvojeno tržišče. Sicer pa dobro delajo s Poljsko, Češko in vedno več tudi z Avstrijo, ^sedanji razvoj, rezultati, ki jih kolektiv dosega, kadrovske okrepitve in visoka pripadnost firmi s® danes svetle točke, na katerih želijo graditi kakovost, navzočnost v prostoru in prihodnost. 6b vsem tem pa želijo jasno reči: Največje bogastvo Kerne so njeni ljudje! DECEMBRA V KEMINI TRGOVINI Keramika za 12 % ceneje Ploščice “Greš Porcelano” 1.650 tolarjev/m2 Lepilo za keramiko KEMABOND 900 tolarjev/vrečo Tuš kadi s sifonom 15.500 tolarjev Po zelo ugodnih cenah tudi enoročne armature, Novoterm v roli, stenske obloge in laminati. * Ob nakupu keramike podarimo fugirno maso Telefon: (069) 459 526 Želimo vam vesele Božične praznike, zdravja, sreče in uspeha v letu KEMA 000 POGUMNO V TRETJE TISOČLETJE 16. december 1999, Car darovanja Nekaj nasvetov, kaj kupiti S sodobno tehniko - s strojnim rezanjem * 'ssl Vsem strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo vesel božič ter srečno in uspešno novo leto 2000! strahu, da ga ne bi kaj polomili, ljudje v teh dneh mrzlično listajo po revijah in katalogih, tekajo po trgovinah in iščejo nasvete pri oblikovalcih, aranžerjih, cvetličarjih, umetnikih, izdelovalcih daril in vseh mogočih trgovcih, ki naj bi jim tik pred zdajci mimogrede ponudili skrivnostno formulo za čarobno darilo - praznični zadetek v polno. Pričakujejo, da jim bo peščica neznancev zato, ker so jim pripravljeni na široko odpreti denarnico ter jim zaupati svojo časovno in duševno stisko, ob prvem naključnem stiku ponudila idealno rešitev, napisano na kožo obdarovancu, obenem pa odsev notranje veličine darovalca. Utopija! Stvar je zelo preprosta: bolj ko je obdarovanje in praznovanje spontano, pristno in enostavno, bolj nas prevzame in obogati. JOŽE HORVAT, s. p Filovci 110, 9222 Bogojina Telefon: 47 014, mobitel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193 Ni vseeno, kako darilo izročimo - Preglavice povzroča pomanjkanje domišljije in naklonjenosti do obdarovanca Kaj izbrati zanjo? Strokovnjaki priporočajo, naj bi človek darila izbiral zares individualno. Tako naj bi vzoren zakonski mož soprogi poklonil udobno oblačilo za šport in prosti čas, toplo spodnje perilo, klasičen nakit (prstan, zapestnico, verižico ali uro), ki si ga že dalj časa ogleduje, gospodinjski pripomoček, umetnino, praktičen priročnik, delnico, darilni bon, abonma, naročnino na periodiko ipd. Hčerki, ki je pravkar zlezla iz pleničk, pa seveda igrače, slikanice, eksotično sadje, sladkarije, abonma v lutkovnem gledališču, športne rekvizite, naročnino na otroško periodiko, otroško kozmetiko in plišastega medvedka. Z njim lahko razveselite tudi odrasle- ga človeka, ki mu je uspelo ohraniti kanček otroškega srca. Mladoletni hčerki kaže podariti izbrano športno opremo, kozmetiko, glasbeno opremo (aparature s CD-ji), barbiko, sladkarije, plišastega medveda ugledne znamke, walkman, prenosni CD-pla-yer, mini TV-sprejemnik, rekvizite za najljubši hobi, darilni bon, nakazilo na bančni račun ... Prijateljica bo vesela svoje najljubše kozmetike, dobre knjige, priljubljene periodike, abonmaja za fitnes in drobnih izrazov naklonjenosti po svojem okusu. Šefinji velja podariti majhno ekskluzivno darilo v izbrani embalaži (najbolje unikati zmerne, ne previsoke vrednosti). Pokloniti pa ji gaje treba z zvrhano meri pozornosti in igrive samozavesti. In kaj kupiti zanj? Obdarovanje moških sega od soproga, ki mu lahko podarimo fotografsko opremo, brivnik, stereo naprave, glasbene rekvizite, športno opremo, kravato, oblačila, računalniško opremo, pripomočke za delo doma, v garaži, domači delavnici, kleti ali na vrtu pa seveda izbrano hrano, pijačo in nakit (ura, zaponke, gumbi). Brata ali sestro in starše lahko razveselimo s povsem osebnimi, razkošnimi ali izra' žito praktičnimi darili, kijih lahko v skrajni sili tudi M' menjajo in prilagodijo svojemu okusu. Zahtevnejša pa je lahko zadeva s taščo in tastom - Prl tem se zanesimo na dar opa zovanja in pomoč zakoni ga druga. Darilo je odsev darovalca, zato poskrbite, da b° vsebovalo sporočilo, nanie' njeno obdarovancu, vj^^’ nedvoumni in razumljivi0 liki. Če tudi sami darilih, lahko pod d^ce letos za spremembo P°s^ tudi presenečenje ali dve w (nekaj, o čemer že njate in veste, da van1 tudi tokrat nihče ne bo P° ril). ZIDARSTVO -FASADERSTVO, IZOLACIJE ZIDOV IN STROJNI OMETI hitro in kakovostno izoliramo zidove vaše hiše, kleti in gospodarskih poslopij pred vlago Strokovno izoliramo terasaste strehe - z domačim in uvoženim izolacijskim materialom. Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-letna garancija. VSEM NAŠIM STRANKAM Gradbene izolacije in bralcem Vestnika telimo H A C K GSM: 041 636 489 S srečnimi upi v novo tisočletje BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1a, Murska Sobota, tel.: 35 630 . Pogodbene poslovalnice v turističnih agencijah KLAS v: Murski Soboti, Gornji Radgon , Ljutomeru, Lendavi in Moravskih Toplicah. vesel božič in srečno novo leto! 9223 Dobrovnik 244, tel., faks. 069 79 166 vestnik, 16. december 1999 POGUMNO V TRETJE TISOČLETJE 23 partnerjem in drugim želimo blagoslovljene božične Praznike ter srečno in uspešno leto 2000! 'sem kupcem, strankam, Poslovnim 18.12. poskrbeli še za zabavo - predvsem za Vaše najmlajše. Medtem ko boste vi brezskrbno nakupovali, bodo Vaše najmlajše in tudi Vas zabavali: Center Plese 1 Murska Sobota PRIJETNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO V LETO 2000! V M-centru Vas vedno presenetimo z # ugodnimi nakupi, tako smo v decembru * ■ J opel f Avtohiša KOLMANIČ & DOKL ^•^ustrijska ulica 1, 9000 Murska Sobota, tel.: 31 645, 27 425 23. 12. - za Božično razpoloženje bo poskrbel Mladinski pevski zbor (od 10. do 11. ure) - pridružili se nam bodo igralci NK Maribor - Pivovarna Laško Marinko Šarkezi (ob 11.00 uri) - bo naš prodajni center obiskal Božiček in obdaril otroke starši lahko pripravite darila za otroke (med 16.30 in 17.30 UTO) ^02 IN WlNeGA OUfi Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci PONUJAMO VAM: • kakovostno ekološko kurilno olje.ugodne cene* •možnost nakupa na več čekov.brezplačen prevoz domov. ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! ____: Tel.: 55 91 207, GSM: 041 716 576 Specializirana trgovina za vodovod in centralno ogrevanje\ BOŽANOVIČ gfi Trgovsko in proizvodno podjetje Za ves kupljeni mate-murska SOBOTA d. o. o. rial pri nas, ki vam ga KlavnUka 9, 9000 Murska Sobota tudi zmontiramo, se pri pomurskih mlekarnah obračuna samo 8 % tel.: (069) 22 987, faks: 22 986 prometnega davka. Možnost plačila na več obrokov. Ob gotovinskem plačilu razni popusti. VSEM STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, PREDVSEM PA ZDRAVJA POLNO LETO 2000!./ G 24. 12. - kot uvod v Božični večer lahko prisluhnete prijetnim melodijam Citrark HERIČKO (od 17.00 do 18.00 ure) Vabljeni na ugodne nakupe! Trgovina KA-EL Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! ? Metalik Cipot J izdelava hidravličnih cevi ) Specializirana trgovina vodovod-toplovod v decembru radiatorji vogel & N00T OB GOTOVINSKEM PLAČILU CENEJŠI ZA 25 %! ugodne cene peči za centralno kurjavo, Materialov za toplovod in vodovod. Možnost plačila s čeku Vsem kupcem, strankam, poslovnim partnerjem in drugim želimo V^sele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2000! MOBIL PTUJ QgEwgo Ob Dravi 3a, tel.: 062 783 828 PAAM AVTO Najboljši prodajalec vozil znamke Daewoo v Sloveniji je pripravil za vas BOŽIČNO-NOVOLETNO Razprodajo vozil Povozil čaka Na vas PO ŠE posebno ugodnih cenahi Krediti že z osebno ^kaznico, položnice in brez Porokov. Vsem kmetovalcem, strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno leto 2000! F PLAČILO MA 1 VEČ ČEKOV k ALI KREDIT® Sr a % M NEVERJETNO 24 DOBRO JE VEDETI 16. december 1999, VBnil RiB OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR Pomurske lekarne razkrivajo Ona: S teboj je pogosto tako, da te šele neprijetno razočaranje uspe privesti na pravo pot do uspeha. Razmisli raje in se naslednjič poskusi učiti predvsem na tujih in ne svojih napakah. In poskrbi malo za svoje obveznosti. On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih in to se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo te bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boš prepričal o nasprotnem. Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, zato si boš povečal krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več. On: Čeprav si mislil, daje vseh težav končno konec, se ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega skupaj izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače ne bo šlo. Partner bo tega zelo vesel in ti bo to tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo. On: Izkoristil boš ponujen namig, a se boš pozneje še pošteno kesal. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri zdravniku ti bo precej pomagal, zato nikar ne omahuj. Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo ‘norci’ srečo, in to se bo izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Naj ti ne bo nikar nerodno, priznati narejeno napako, saj je to veliko bolje kot trmasto vztrajati do še slabšega konca. Nekdo, ki si ga nekoč že ljubil, se bo ponovno vmešal v tvoje ljubezenske dogodivščine. Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta seti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda glavno je uživati. On: Poslovni načrti se ti bodo začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot si morda pričakoval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na drugo pa malo počakaj. Ona: Po napornem tednu se ti bo odvalil kamen od srca. Rešila se boš nadležnih znancev, poleg tega pa boš spoznala nekoga, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Več pozornosti posveti svoji zunanjosti! On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti med dvema sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se raje čimprej odloči. Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar raje ravnaj po svoji glavi. On: Zgladil boš večino nesporazumov, ki so nastali zaradi tvojih nepremišljenih dejanj v bližnji preteklosti. Krizi se sicer ne boš mogel izogniti, lahko pa jo omiliš in narediš sprejemljivo. Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza, toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu. On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je,-kdaj ti bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ... On: Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda po tihem in skrivaj bo še vedno delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi z njegovo neumnostjo. Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši. Zato se nikar ne jezi zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca. On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati, a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemaril pa boš poslovno plat življenja. Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega neba, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlepši možni način ... On: Nikar ne poslušaj tistega, ki je najglasnejši, temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične možnosti. Ona: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti je naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se boš približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem pa nikar ne hiti, ampak o vsakem koraku dobro premisli! On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obme. zdravilne skrivnosti Osteoporoza (1. del) steoporoza je stanje, pri katerem se količina kostnega tkiva tako zmanjša, da pride do zlomov kosti že ob normalnih obremenitvah. Ljudem z osteoporozo povzroča le-ta mnogo bolečin, omejuje gibanje in jim s tem poslabša kakovost življenja ter jih osami. Za prizadete in družbo postaja velik problem, ki pa ga lahko rešimo ob poznavanju možnosti preprečevanja in načinov zdravljenja ter z zgodnjim prepoznavanjem rizičnih skupin. Z naraščajočo starostjo se pogostost osteoporoze pri obeh spolih povečuje. Študije kažejo, da bosta vsaka druga ženska in vsak osmi moški starejša ob 50 let utrpela zlom, katerega vzrok bo osteoporoza. Okostje daje telesu oporo, varuje življenjsko pomembne organe, nanj so pripete mišice, hkrati pa je shramba za kostni mozeg in minerale, predvsem kalcij. 99 odstotkov kalcija v telesu je v kosteh in zobeh. Kalcij je potreben za normalno delovanje mišic, strjevanje krvi in za različne presnovne procese. Za vzdrževanje stalne koncentracije kalcija v krvi je presnova kosti bistvenega pomena. Kalcij nenehno prehaja iz kosti v kri in obratno. Kost je sestavljena iz 35 odstotkov elastičnih organskih snovi (prevladuje kolagen) in 65 odstotkov anorganskih snovi (prevladuje kalcijev fosfat). Takšna sestava daje kostem prožnost in hkrati trdnost, da so lahko kos obremenitvam. Organski del kosti sestavljajo tudi kostne celice: osteoblasti, ki so odgovorni za rast kosti, osteoklasti, ki kost razgrajujejo, ter osteociti, ki so v zgrajeni kosti zagozdeni osteoblasti. Osteociti so s posebnimi podaljški povezani med seboj in s površino kosti. Sodelujejo pri vgradnji in odstranjevanju kalcija iz kosti. Skupno delovanje naštetih celic je odločilno za nenehno presnovo kosti. Približno 10 odstotkov celotnega okostja se obnovi v enem letu. Proces obnavljanja kosti je odvisen od mehanskih in številnih notranjih dejavnikov (genski, hormonski, lokalni). Hormoni uravnavajo gradnjo, utrjevanje in razgradnjo kosti, tako da nadzorujejo osteoblaste in osteoklaste ter uravnavajo koncentracijo kalcija v krvi. V presnovi kosti so udeleženi naslednji hormoni: - parathormon nastaja v ob-ščitnici in povečuje koncentracijo kalcija v krvi, - vitamin D poveča absorpcijo kalcija iz črevesja, dobimo ga s hrano ali nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov, - kalcitonin nastaja v celicah C v ščitnici in zavira razgradnjo kosti, - estrogene izločajo jajčniki, ti hormoni spodbujajo osteoblaste in s tem gradnjo kosti, hkrati pa zavirajo delovanje osteoklastov, po menopavzi se zaradi manjšega izločanja estrogenov zelo poveča nevarnost razvoja osteoporoze, - kortikosteroidi, ščitnični hormoni, insulin in rastni hormon, če so v presežku, povzročajo izgubljanje kostne mase (dolgotrajna terapija s kortikosteroidi, povečana aktivnost ščitnice, od insulina odvisni diabetes, akro-megalija). V mladosti prevladuje gradnja kosti, od konca rasti pa do 35. leta starosti sta gradnja in razgradnja kosti v ravnotežju, po 35. letu starosti pa začne prevladovati razgradnja kosti. Celoten ciklus obnove kosti traja tri do štiri mesece, pri starejših in pri ljudeh z moteno tvorbo kosti pa traja ta proces dlje ali se sploh ne konča. Kostna masa doseže največjo vrednost med 25. in 35. letom starosti. Ko skelet doseže svojo zrelost, se kostna masa nekaj let ne spreminja, nato pa se začne proces manjšanja kostne mase, ki traja do konca življenja. V tem času se celotna kostna masa pri moških zmanjša za približno 20 odstotkov, pri ženskah pa za 30 do 40 odstotkov. V enem letu izgubijo moški 0,3 odstotka, ženske pa 1 odstotek maksimalne kostne mase. Pri ženskah je pet let po menopavzi izgubljanje kostne mase pospešeno (2 do 3 odstotke letno). Glede na vzrok nastanka razlikujemo primarno in sekundarno osteoporozo. Sekundarna osteoporoza se razvije kot posledica bolezni ali delovanja toksičnih dejavnikov. Najpogostejši obliki primarne osteoporoze sta pome-nopavzalna in senilna osteoporoza. Pomenopavzalna osteoporoza prizadene manjše število žensk v 15 do 20 letih po menopavzi. Senilna osteoporoza se pojavlja pri starejših ljudeh in zadeva tako moške kot ženske po sedemdesetem letu starosti. Osteoporozo imenujemo tudi »tiha bolezen«, ker poteka izguba kostne mase brez vidnih znakov. Naznanjajo jo rahle bolečine v križu, ki se pojavijo po dvigu težkega bremena in lahko trajajo nekaj dni ali tednov, potem se zopet umirijo. Prvo prepoznavno zunanje znamenje kroničnega poteka osteoporoze je zmanjšanje telesne velikosti in sprememba postave. Prsni koš in medenične lopatice se pomaknejo bliže, na hrbtu pa nastanejo z obeh strani hrbtenice poševno tekoče gube, kar imenujemo »fenomen jelke«. Akutna z osteoporozo izzvana bolečina, ki nastopi zaradi sesedanja (zloma) vretenc ali preloma kosti (podlahtnice, stegnenične-ga vratu) je značilno rezka in žgoča. Te poškodbe lahko povzro- d.d. MURSKA SOBOTA ŽAJBLJEVE TABLETE čijo veliko prizadetost in zahtevajo intenzivno zdravniško oskrbo. Zdravniki se pri odkrivanju osteoporoze poslužujejo preiskav krvi in urina, rentgenskega slikanja hrbtenice ter novejših metod, kot so kvantitativna računalniška tomografija (QCT), merjenje gostote kosti (denzitome-trija), ultrazvok in skeletna scinti-grafija. Kljub dejstvu, da je osteoporoza bolj ali manj stalna spremljevalka ljudi v zreli dobi, je nien prezgodnji nastanek mogoče preprečiti z izogibanjem dejavnikom tveganja in upoštevanjem Pre' ventivnih ukrepov. (Se nadaljuje) MATEJA VELNAR, mag. farm1 Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo tajali 15 rabljenih avtotno i. lov, prodali pa so le tri, ins' cer jugo koral 55, letnik 1988, prevoženih 101.000 kilometrov, z 120.000 SIT, lado samaro 1,3, letnik 1994, prevoženih 84.0 kilometrov, za 220.000 SIT, in opel kadett 1,4 i, letnik 19 prevoženih 85.000 kilometrov, za 450.000 SIT. Cena Znamka Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana rožmarinom. Dodamo kislo smetano, maloprevrern in serviramo. Letnik Prev, km VW-Passat 1,8 CL 1990 204.000 700J Mercedes 190 D 1985 136.000 1.200^ Lada Niva 1,7 i 1996 90.000 600^ Volvo 740 GL 1986 217.000 700^0) Opel Ascona 1,6 1988 119.000 30O0< Jugo 55 Koral 1991 81.000 210^ Lada Samara 1995 42.000 310^ Parmezanova juha Nadevani telečji zrezki Zdrobov puding Solata z beluši Skutna strjenka z borovničevo omako Parmezanova juha 80 g masla, 30 g moke, 1,5 I goveje juhe, 60 g naribanega parmezana, 40 g riža, sol, poper Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje, zalijemo z juho (če juhe nimamo, zalijemo z vodo in dodamo govejo kocko). Dodamo nariban parmezan, in ko zavre, zakuhamo riž. Kuhamo toliko časa, da se riž zmehča. Po potrebi še začinimo in vročo postrežemo. Nadevani telečji zrezki 720 g telečjega stegna (4 zrezki), 120 g čebule, 100 g korenja, 30 g zelene, 50 g masla, 10 g škrobne moke, 10 cl sladke smetane, sol, poper Lisičkova omaka: 30 g masla, 160 g lisičk, 10 cl belega polsuhega vina, 5 g moke, 10 cl kisle smetane, sol, rožmarin Telečje zrezke potolčemo, solimo in popramo. Posebej pripravimo nadev: na kocke narežemo čebulo, korenje, zeleno in vse skupaj na maslu prepražimo. Pomokamo s škrobno moko, premešamo in zalijemo s sladko smetano, solimo, popramo. Prevremo toliko, da se zgosti. Malo ohladimo. Zrezke premažemo z nadevom in zvijemo. Nadevane zrezke zavijemo v alufolijo. Damo v pečico in pečemo 20 minut pri 170 °C. Pečene zrezke odvijemo, narežemo in serviramo z lisičkovo omako. Omaka: Na maslu prepražimo lisičke, pomokamo in zalijemo z vinom. Prevremo, začinimo s soljo in Zdrobov puding 90 g masla, 60 g pšeničnega zdroba, 45 g1111 ka, 3 jajca, sol, beli poper Na maslu rahlo prepražimo zdrob, zalijemo z ter prevremo, da dobimo gosto maso. Ohlam Začinimo s soljo in poprom, dodamo rumeni3 dobro premešamo. Posebej iz beljakov naredim0^^ sneg. Na rahlo primešamo k zdrobu. Kovinske dele za puding namažemo z maslom in jih naP°hoVe z zdrobovo maso. Pokrijemo z alufolijo in r0 dobro stisnemo. Damo v kozico, v kateri je vo ’ sega do višine polovice modela. Pokrijemo s P vko in počasi kuhamo 20 minut. Kuhanega stres na krožnik in serviramo. Solata i beluši 600 g belušev, 300 g solate, 1 jajce, 10 d neze, 10 cl kečapa, 2 cl vinskega kisa, sol, P^ Vložene beluše narežemo na 2 cm dolge reZ'ce Solato očistimo, operemo in narežemo na reza Vse skupaj damo v skledo in prelijemo s preliv Po vrhu potrosimo z naribanim jajcem. Preliv: Majonezo razredčimo z blagim kisom' mo kečap, solimo in popramo. Vse skupaj premešamo. Skutna strjenka i borovničevo omafcfi , 150 g skute, 1 vaniljin sladkor, 40 g sladkor! prahu, 7 g želatine, 10 cl sladke smetane $ c( Borovničeva omaka: 10 cl rdečega v,n^’krOb-pomarančnega soka, 30 g sladkorja, 10 g s ne moke, 50 g borovnic, 2 cl ruma Skuto prepasiramo, dodamo vanilin sladkor, $ v v prahu in dobro razmešamo. Želatino namo1 hladni vodi, ko beljakovine nabreknejo, žela । memo iz vode in jo razpustimo. Stepeno sla .pra-tano in želatino narahlo primešamo skuti hranirno vljeno strjenko damo v modelčke in za 2 yn s na hladnem. Ohlajeno stresemo na krožni । ramo z omako. ,. jn s|a- Omaka: Vino pristavimo, dodamo borovnice dkor. Vse skupaj prevremo, dodamo pom sok z razmešano škrobno moko in rumom, prevremo in serviramo k pecivu. za zdravje in dobro počutje nsiNIK. 16. december 1999 KRONIKA ■■■■■■■■■■■■■■■ Občina Tišina । Sporna lastništva Vaško-gasilski dom in igrišče v Gradišču Kot smo v Vestniku že poročali, so svetniki občine Tišina na julijski seji sprejeli sklep, da vaško-gasilski dom v Gra-* T„d'šču prepišejo med občinsko lastnino, s čimer se vaščani radišča ne strinjajo. Občina sicer dovoljuje, da gasilsko društvo Ppra vlja prostore, ki jih uporablja, vendar vaščani zahtevajo, da °m v celoti postane njihova last in da se vknjiži lastninska pra-Ca na Gasilsko društvo Gradišče, ki kot pravna oseba lahko lastnini. Gasilsko društvo ima pravico, da upravljagaražo, dvorano in sej-n° sobo, to pa za vaščane ni sprejemljivo. Ker občina ni upošteva njihovih zahtev, so na Okrajšani sodišču v Murski Soboti vložili 9°vor. Sodišču so predlagali, da prouči njihove navedbe in tako ugotovi dejansko stanje ter naredi vknjižbe v zemljiški knjigi, kot jih predlagajo. Tako so sodišče seznanili s celotno zgodovino vaško-gasi-Iskega doma in poudarili, da so vaščani v vsem tem času financirali sanacijo in obnovo doma, prav tako so skupaj z gasilci opravljali razna fizična dela. Vrednost vseh opravljenih del je po navedbah v ugovoru zelo visoka, dolga leta so vaščani tudi sami skrbeli za dom, zato so prepričani, da so utemeljeno upravičeni do lastništva. Na dveh zborih vaščanov so bili Gradiščani absolutno proti občinskemu lastninjenju, vendar je občinski svet kljub temu z relativno večino izglasoval, da dom postane občinska last. Vaščani bodo počakali na odgovor okrajnega sodišča, in če bo le-ta negativen, bodo zaprosili za mnenje eno od pravnih inštitucij, pozneje pa bodo vložili še tožbo na okrožnem sodišču v Murski Soboti, in sicer za vrnitev lastnine in popravo krivic vaščanom Gradišča. Vaška skupnost in gasilci Gradišča med drugim tudi čakajo na obljubljeni pogovor z županom, ki ga še do danes ni bilo. V ugovoru okrajnemu sodišču so med drugim tudi zapisali zahtevo, da se igrišče v Gradišču, ki je zaenkrat v lasti KS Tišina, prepiše na Klub malega nogometa Gradišče. Po njihovem mnenju KS ni z ničemer prispevala k ureditvi in nakupu zemljišča, kajti vaščani so zemljišče sami kupili in ga tudi uredili. V klubu so že sprejeli sklep o prepisu lastništva, prav tako so enako sklenili tudi v KS, vendar se zadeva še vedno ni uredila, zato so se v začetku avgusta skupaj z zahtevo glede vaško-gasilskega doma obrnili na okrajno sodišče. DARJA Tl BAOTB Zgodilo se je... Turistična karta mesta M. Sobota Nazorna, a velika karta Center mesta je podrobneje prikazan v povečanem merilu 1 : 3000. Izdelovalci so karti namenili vse- Karta mesta kot turistično-informativno ^promocijsko sredstvo 0Ko pridete kot turist v neko mesto, si prav gotovo najprej kupite karto mesta. Čeprav je Murska Sobota med srednje velikimi, če ne kar manjšimi slovenskimi mesti, pa to n® Pomeni, da je enostavno najti ulice, stavbe, stanovanjske blo-।6 ali hiše. Ne le, da se je v zadnjih letih v središču mesta zgradi-0 veliko novega, ampak se mesto razprostira na izredno veliki ?°vršini - tipično panonsko, kjer se stvari raztezajo v dolžino in Slr'no, namesto v višino. Najprej bi si morali karto mesta M. Sobota, ki so jo predstavili v po-nedeljek, 6. decembra, pri Zvezdi, topiti vsi meščani, saj bodo z njeno Pomočjo res dobro spoznali svoje ^sto-, ne |e vse u|icei naselja in središče mesta, ampak tudi zgodo-vino in lokacijo pomembnih kultur-nih in turističnih objektov. Za kultur-®°-zgodovinski oris mesta je poskr-ela zgodovinarka in kustodinja v krajinskem muzeju M. Sobota Metka Fujs, za fotografije pa Delov n°vinar Jože Pojbič. To, daje pri-s° bo zamenjave podnapisov eva-9e|ičanske in katoliške cerkve, pa nikakor ni njuna krivda. Prav tako ne malce »sprevrženo« ime vasi Satahovci, ki so ga spremenili v Satanovce. Ker je naklada 6 tisoč izvodov, je to kar velika napaka tiskarjev. Strokovnjaki, ki so po naročilu Mestne občine M. Sobota ob strokovni pomoči soboških geodetov in z obdelavo kartografskih virov izdelali karto, so sodelavci Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo. Razmerje 1 : 5000 zelo natančno predstavi vse ulice in hiše v mestu (npr. turistična karta občine Puconci, ki je prav tako izšla pred kratkim, je 1 Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Nadzor porabe Proračunskih sredstev nadz°mega do vpogleda kratkim smo poročali o (ne)pristojnosti nadzornega ora (NO) glede pregleda poslovnih knjig v osnovni šoli šo|e t V' JuriJ ob Ščavnici za vrtec Sonček. Ker jim ravnatelj ^Sim evan'h P°datkov ni dal na voljo, so se člani NO med ■ ^nim0^11''1 tudl na hladno službo za lokalno samoupravo. i ''Oe šo|e 1°^Je' Ima NO Pravic0 do vpogleda v poslovne knjige osno-$lužba / । ' Proučiti smotrnost višine ekonomske cene za vrtec. ®am0UD °ka'no samoupravo jim je odgovorila pritrdilno. Zakon o lokalni rabe v ,avi v 32 ■ členu določa, da je NO najvišji organ nadzora javne po-in s Ini- NO opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem obči-1stev kl m nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sre-ski'h pa tudi nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun-°bsegU) Stev’ p° njihovih navedbah sta tako osnovna šola (v določenem D°rab'n VrteC uporabnika občinskih proračunskih sredstev in je za njiho-^Or 0 Poleg računskega sodišča pristojen tudi NO. O tem, ali bo na- ' tvesti en al'ne' ne odloča svet javnega zavoda, ampak NO, ki o tem nik kektorJa Javnega zavoda. Zakon o lokalni samoupravi (32. člen) 2akOn ak°r n'v nasPr°tju s 26. členom Zakona o vrtcih in 100. členom ^0 obč° °snovni šoli, ker poleg drugih organov samo dodatno pooblašča n®dZaJne 2a oprav|Janje nadzora. Šolska inšpekcija opravlja le nadzor Javnih o dela šole, ne nadzoruje pa smotrne in namenske uporabe ^Sredstev. I® torej J^°bčlna ustanoviteljica vrtca in financira to dejavnost iz proračuna, Sfev. p °tudl tukaj pristojen za nadzor nad uporabo proračunskih sred-$0|e da mneniu službe za lokalno samoupravo je tako dolžnost ravnatelja Ornogoči nadzor s strani občine in da zahtevane podatke. D. TIBAOTi : 25 000. Morebiti bi morali bolj poudariti dejstvo, da je mesto res regionalno središče Prekmurja in Prlekije; karta pa je manj priročna zaradi velikosti. V zadnjih dvajsetih letih sta bili izdelani dve karti mesta M. Sobota, 1980. (1986. leta so izdali njeno dopolnjena izdajo, po vsebini podobno današnji, vendar izdelano še na analogni način) in 1993. leta, ko je bila izdelana barvna fotokarta mesta, ki je kot ena prvih fotokart zapolnjevala vrzel vse do sedanje nove karte. Na karti je prikazanih 2500 objektov s hišnimi številkami ter skupno okrog 5000 objektov. stransko uporabnost: za turistično-informativno dejavnost, za promocijo mesta in mestne občine, rabila naj bi kot kartografska podpora pri načrtovanju različnih prostorskih posegov na območju mesta ali kot kartografska podpora delovanju različnih javnih služb, policiji, gasilcem, reševalcem ter kot učni pripomoček v šolah. Prav bi bilo, da bi sedaj, ko imajo končno podrobno karto z vsemi ulicami, začeli razmišljati tudi o pravi turistični karti, kjer je dan poudarek predvsem zanimivostim, kulturnim in zgodovinskim objektom ter gostinskim lokalom. BBPi Od bučnega semena do bučnega olja na OŠ Fokovci Izziv za novo ustvarjanje Koristna spoznanja o vsestranski uporabi a Osnovni šoli Fokovci si vsako leto zadajo projektno nalogo, pri kateri sodelujejo vsi učenci in učitelji, pritegnejo pa tudi več staršev in strokovnjake za posamezna področja, kadar se jim zdi to potrebno in koristno. Tako so pred kratkim sklenili projektno delo z naslovom Od bučnega semena do bučnega olja. Po besedah vodje projekta Sonje Tot, učiteljice biologije in kemije na fokovski šoli, so s tem prišli do izziva za novo ustvarjanje. Pri odločitvi za ta projekt jih je vodila ugotovitev, da ljudje še vedno pridelujejo buče predvsem za prehrano živali in olje, zato so želeli razširiti znanje o tej rastlini. Dela so se lotili vsestransko (interdisciplinarno), temo To je bila obenem tudi zanimiva kulturna prireditev. (Foto: JG) pa so razdelili na različna področja raziskovanj - zgodovina, vrste življenjski krog in gojenje buč, šege in običaji ob delu, buče v prehrani' kozmetiki in zdravstvu, pridobivanje olja idr. Seveda so tudi sami dali kalit bučno seme v plastične lončke, in ko je vzklilo, so ga posadili na polju in skrbeli za pridelek. Ko so buče dozorele, so jih pobrali, odstranili iz njih seme, ga posušili ter stisnili iz njega olje v šolskem laboratoriju in še v oljarni. Medtem je teklo vse drugo delo - učenje, raziskovanje, brskanje po literaturi, poizvedovanje pri starših ter dedkih in babicah, pisanje spisov in pesmic o bučah ... Ker se jim je zdelo, da so bili pri delu dokaj uspešni so se s projektno nalogo predstavili na sejmu Sadje ’99 v Gornji Radgoni pred dnevi pa so imeli še dan odprtih vrat šole, ko so lahko spoznali sadove njihovega dela tudi starši in gostje. JOŽE GRAJ I V Murski Soboti... ... v Industrijski ulici se je 13. decembra ob 6.55 zgodila prometna nesreča, katere vzrok naj bi bila neprilagojena hitrost osebnega avta, ki ga je vozil Karel K. V bližini Agromerkurja je trčil s prednjim delom vozila v peško Aleksejo O., ki je prečkala cesto na prehodu za pešce. Peška je padla po vozišču in se hudo poškodovala. V Rakičanu... ... je 10. decembra padla kolesarka in obležala - mrtva. Sprva je kazalo, da se je zgodila prometna nesreča, potem pa so ugotovili, daje klonila zaradi nenadne slabosti. V Gornji Radgoni... ... v Mladinski ulici je 9. decembra ob 14.03 zagorel električni | transformator, zato je ostal del mesta brez elektrike. Ogenj so po- I gasili domači gasilci. Namestili so nov transformator. V Murski Soboti... ... so 10. decembra našli na gradbišču železniške proge 100-kilogramsko neeksplodirano granato. Policisti so najdbo zavarovali, odstranil pa jo je strokovnjak za strelivo - pirotehnik. V Dolgi vasi... ... na mejnem prehodu so prijeli romunskega državljana, ki je | šel peš po tovorni stezi in se tako skušal izogniti kontroli. Po končanem postopku so ga odpeljali v prosenjakovski izpostavo centra za odstranjevanje tujcev iz države. V Dobrovniku... ... je 11. decembra zagorelo v sobi starejše stanovanjske hiše, katere lastnik je S. B. Vzrok požara, ki gaje skušal pogasiti sam oškodovanec, a je bila potrebna pomoč gasilcev, naj bi bila malomarnost. Škode je za 500.000 tolarjev. V Murski Soboti... ... so policisti izsledili dva »divja« prodajalca, ki sta ponujala občanom v nakup 10.00 petard in natanko 888 kosov drugih pirotehničnih sredstev. Nevarne predmeta so jima zasegli, morala pa bosta še k sodniku za prekrške. V Hrastje-Moti... ... je 11. decembra ponoči nekdo vlomil v market Juček in ukradel različna živila, cigarete in pijače v skupni vrednosti 125.000 tolarjev. V Radencih... ... je 11. decembra izginilo s parkirišča restavracije Vikend kolo z motorjem, znamke Tomos ATX. M. K. je oškodovan za 40.000 tolarjev. V Lendavi... ... na policijski postaji so pridržali vinjenega kolesarja, ki se je 12. decembra peljal s kolesom (kako?) po cesti iz Črenšovec v smeri Lendave, čeprav so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo, saj je ogrožal sebe in druge. V Murski Soboti... ... v trgovini Pri babici so zelo hudi na neznanca, ki je stikal po poslovnih prostorih in garderobi ter N. T., ki je tam zaposlena, odtujil denarnico z dokumenti, iz poslovnih prostorov pa je ukradel 156.000 tolarjev. V Strukovcih... ... je B. Š. našel topovsko mino, težko 50 kilogramov, ki »izvira« iz druge svetovne vojne. Odpeljal jo je regijski pirotehnik. V Turnišču... ... je zagorelo. Ogenj se je pojavil v košu za smeti, ki je nameščen v kuhinjskem elementu (omari), nato pa se je razširil na preostale elemente. Požar so pogasili domači in sosednji gasilci. V Ljutomeru... ... je ta ponedeljek neznanec vlomil v delavnico Č. Š., nato pa še razbil steklo v skladišču. Odnesel je razno električno orodje v vrednosti 120.000 tolarjev. V Ključarovcih... ... je bilo vlomljeno v hladilnik na bencinskem servisu. Nočni tič je odnesel nekaj pijač. V Murski Soboti... ... v Spaček baru pogrešajo 45 okrasnih žarnic, vrednih 45.000 tolarjev. Nebodigatreba jih je pobral v noči z 12. na 13. december. Pri Lenartu... ... je nekdo vlomil v kavni bar As in poskušal odpreti kovinsko blagajno, a je bila zanj pretrd oreh, zato se je zadovoljil le z nekaj zavoji cigaret. V Gomili pri Kogu ... ... so ormoški policisti ustavili kombinirano vozilo znamke Ford Transit, ki je imelo hrvaške registrske tablice. Pogledali so seveda v notranjost, kjer se je stiskalo kar 22 tujcev, ki so ilegalno prestopili hrvaško-slovensko mejo. Vrnili so jih tja, od koder so prišli. šsi 26 MULARIJA 16. december 1999, »MK Varna povezava Elektronska veleblagovnica Sodobne tehnolologije nam že danes omogočajo elektronsko poslovanje, pomen dejavnik pri tem pa je vzpostavitvev varnih transakcijskih sistemov poslovanja v realnem času. Prav o tem sta v soboški zavarovalnici Triglav spregovorila Zoran Thaler, direktor podjetja Eon, ki se ukvarja s poslovanjem na internetu, in Marjan Kočila, direktor podjetja Creativ, ki ponuja programske rešitve elektronskega poslovanja. Število uporabnikov medmrežja je v svetu preseglo 200 milijonov, v naši državi pa je jih je 300.000. Zoran Thalerje povedal, da zato internet predstavlja priložnost za vsa podjetja, ki se čutijo odrinjena od centra, saj zanj ni regionalnih ovir in geografskih meja. Elektronsko poslovanje naj bi povečalo obseg prodaje, znižalo stroške in omogočilo interakcijo s kupcem ob pomoči predvajanja slike, zvoka, animacij. Trgovina na internetu naj bi bila podobna veliki elektronski veleblagovnici, ki potrebuje katalog s predstavitvijo izdelkov, pogodbo z banko o sprejemanju plačilnih kartic in komercialno vzpostavitev trgovine, ki je v domeni Eona. Eon zagotavlja popolno varnost transakcij, saj edini v Sloveniji ponuja 128-bitni ključ, ki se ga v realnem času ne da razbiti. Elektronska veleblagovnica je priložnost za združitev pomurskih podjetij in pomursko gospodarstvo predstaviti tudi svetovnemu trgu. Elektronska veleblagovnica naj bi začela delovati že v prihodnjem letu, podjetji Creativ (www.creativ.si) in Eon (Napaka! Zaznamek ni določen.) pa bosta omogočila, da bo pristop k testni trgovini z 10 izdelki stal 100.000 tolarjev, za vsako opravljeno transakcijo bo Eon zaračunal triodstotno provizijo. http://wipic.com/slo/ s£«witatXK: j S a % j % at — . .O......a......±g„. ... & Kt3JtftX.VSKtk »CJaMJUCM« k.;«*, j mia RACUSAlSlSmi: ■J ABC internetnih naslovov -odskočna deska. Na enem mestu so zbrani: iskalniki, imeniki, novice, revije, časopisi, zabava, Zanimiv Miklavžev dan na šoli Na Miklavževo, 6. decembra, je bilo v šoli pri Mali Nedelji zelo živahno. Zjutraj se je pripeljal iz Pristave s svojim spremstvom Miklavž ter se sreč s šolarji in otroki iz vrtca. »Parkeln« nas je hotel prestrašiti, a mu ni uspe , saj smo tudi učenci namazani z vsemi žavbami. Dobila smo tudi skromna, a lepa darila. Ponekod so bile priložene še šibe, čeprav jih učitelji ne upO’ rahljajo več. Tako smo obudili spomin na miklavževanje iz časov nas babic. To pa še ni bilo vse. V odmoru se je hodnik spremenil v Miklavž bazar. Učenci so ponujali svoje igrače, razne spominčke idr. Vse se j prodajalo in kupovalo po 100 tolarjev. NOVINARSKI KRO^ OŠ MALA NEDELA šport, programi, računalništvo, sms,... http://ius-info.ius-software.si/ ♦ Vstop v bazo podatkov ♦ Koristni dodatki * Informacije o sistemu * Načrt in ogled IUS-IMFA ♦Engli»h Summary Is__________________________ IUS-INFO. Pravni in poslovni informacijski sistem. Register vseh veljavnih predpisov, čistopisi vseh veljavnih zakonov, judikati, strokovni članki, sprotno (brezplačno) obveščanje o vseh novih predpisih. http://mobitel.sux,nu/index2.htm 'Ui;‘K .sux.nu primerjalni ceniki, opisi aparatov GSM, tehnika... http://www.amzs.si J J 2 S Za poti.. mOOM ... brez skrbi! [MfrttMMŠU IVA X4.tr DOH-i/N ST.RI,Vr AVTO MOTO ZVEZA SLOVfiriUe Mladi lahko ustavimo aids Prireditve »Mladi lahko ustavimo aids«, ki je bila v dvorani Narodnega doma v Celju, smo se udeležili tudi predstavniki OŠ I M. Sobota. Bili smo edini s tega konca Slovenije. Svoje razmišljanje o tej hudi bolezni smo predstavili s pomočjo plakata z naslovom Ljubezen je presenečenje. Lahko se pohvalimo, daje bil naš plakat eden od najizvirnejših. V okviru te prireditve smo si ogledali še kulturni program, zapel pa nam je tudi Adi Smolar. Tako smo se lahko ponovno prepričali, da je aids res nevarna bolezen, Trgatev nekoč in danes na OŠ Razkrižje Okolica Razkrižja je vinorodno območje, zato so se učenci in OŠ Razkrižje odločili, da bodo izvedli v tem šolskem letu projekt na t Trgatev nekoč in danes. Medtem je dokaj obsežno delo že za ni1^ vsem, kar so videli, zvedeli in postorili, pa so že tudi seznanili stara zato velja geslo: Mladi lahko ustavimo AIDS! Miklavževo Obiskal me je Miklavž. Bila sem prestrašena. Stiskala sem se k atiju. Oba sva morala moliti. Nato sem dobila sladkarije in še druga darila. Parklji so me hoteli odvleči ven, a me ati ni dal. URŠKA SREŠ, 2. A OŠ BAKOVCI *** V nedeljo smo šli k Svetemu Ju- SAMO KOČILA OŠ I M. SOBOTA riju ob Ščavnici. Tam smo pričakovali svetega Miklavža. Prišel je z dvema angeloma in parkljema. Eden je bil velik, drugi pa majhen. Oba sta imela verige. Večkrat sta nas strašila, Miklavž pa nam je delil darila. Dobila sem žogo, sadje in napolitanke. Vsi smo bili veseli. NINA ČERNEL, 2. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNI- CI goste, ki so prišli k njim na šolo. Njihov osnovni cilj je bil, spoznati oziroma odkriti, kako je bilo na v času dedkov in babic in to primerjati s sedanjostjo. Delo, ki gaieV mentorica projekta Martina Tratnjek, je potekalo v devetih skupin3!1 . so spoznavali opremo, posodo, sorte grozdja, oblačila in prehrano oh tvah, drugi so se odločili za prikaz trgatve na likovni način, tretji so o vali z glino in drugimi pripomočki, eni so »iskali« stare pesmi, P°se 0 skupina je poskušala sama pesnikovati, pisali so poročila, izdelov klopotec ... Vsi so bili skratka kar najbolj ustvarjalni, zato so bili® g precejšnje pohvale. Zima Zima se začne 23. decembra. Že sedaj imamo veliko snega, zunaj pa je hud mraz. Ko grem v šolo, me zebe. Sneg prinese otrokom veliko veselja. Rada se smučam, kepam in drsam. Zime se veselim. TAMARA PERŠA, 3. A OŠ CANKOVA Dimniki Mi dimnikarji smo, srečo vam prinašamo. Naj bo mesto ali vas, povsod srečate nas. Veselimo se skupaj z ua^11. novega tisočletja pred na^1^ KATJA MARlC» • ( OŠ ba^u Mobiteloma-nija. Strokovne in nepristranske informacije iz sveta mobilne telefonije. Zelo obiskan forum, sveže novice, Zimsko veselje rišla je zima v našo vas, belo odejo je pokrila nas. Uroči po smučke in sanke hitijo, si se na snegu veselijo, o pa sneg se raztopi, ospravimo sanke in smuči. LEON HORVAT, 5. RAZ. DVOJEZIČNA OŠ PRO- SENJAKOVCI Bilo je lepo popoldne. Z Dorotejo sva se igrali. Naenkrat sta prišla brata in naju prestrašila, saj sta bila namazana s črno kremo. Rekla sta, daje nedaleč vstran Miklavž. Še nekaj časa smo bili v hiši in se igrali. Naenkrat je prišel Miklavž. Ko sem zagledala tudi velike parklje, sem se jih ustrašila in pridno molila. Dobila sem darila. Nato so vsi skupaj odšli dalje. JOŽICA ŠKOFIČ, 3. RAZ. OŠ BISTRICA Šola čarovnij V šoli čarovnij je učitelj čarovnik. Ko si poreden, te začara Lahko te nauči tudi čarati. Potem greš po mestu in čaraš. Šola čat° lepa. V njej poletava golob. Čarovnija je veliko znanje. Če pričaraš 9^ $ dobiš priznanje. Ko končaš osnovno čarovniške šolo, ki traja oseri1 čaka 4-letna srednja čarovniška šola. Na koncu pa moraš opraviti se^ vniško maturo. Če si uspešen, postaneš čarovnik profesionalec. lahko učitelj v šoli čarovnij. TOMAS POCAK, 3. DVOJEZIČNA OŠ prošenja^ Informacijski center AMZS. Stanje na cestah, potovalni načrti, informacije, kilometrske razdalje, mednarodne trajektne vozovnice. P. S.: Pesmico sem zaradi •me nekoliko »spilil«. Saj nisi ud, kajne? Pismo moji babici Draga babica! Imam te rada in ti želim veliko fravja. Včasih te zelo pogrešam, e to ti povem, kako je v šoli. Spo-lali smo števila do pet in skoraj >e črke. Tudi rišemo in pojemo, sak dan pa računamo in beremo. AMADEJA HORVAT, 1. B OŠ RADENCI Najljubše darilo Dva različna razreda III III VESTNIK NA INTERNETU Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Darila so nekaj najlepšega. Do-no jih za rojstni dan, od Miklavža, žička, dedka Mraza ... Najbolj mi všeč tista darila, ki ti jih nek-podeli iz srca. Zame je bilo naj->še tetino darilo. Dobila sem ienčka. Bila sem zelo vesela. ANJA JEREBIC, 3. RAZ. OŠ ODRANCI ------- ----------- _ ............. , ...Ts»-»-cSt Na Dvojezični OŠ Genterovci smo imeli 26. novembra proslavo, na kateri smo sprejeli v šolsko skup dva različna prva razreda - 8- in 9-letne osnovne šole. Vsak je dobil tudi manjše darilo. To se je prvič. S prvošolci so prišli tudi starši, kar nam je bilo v veliko veselje. V programu so nastopali še pevski zbor, ritmični skupini in člani recitacijskega krožka. Sledil je družabni večer s pos0®!*^^? šolcev in njihovih staršev. BLANKA H., VZGOJITELJICA, VALERIJA Š., UČITE1- HEINE, 16. december 1999 NA SCENI Srečanje s spolnostjo Ali si pripravljen(a)? Izberi pravi trenutek svojega ginekologa in se z njim pogovori o zaščiti, v veliko pomoč pa ji bo, če jo fant pospremi, kajti zaščita je stvar obeh. Vsekakor se prej pogovorita tudi o zaščiti, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do neljubih posledic (spolne bolezni, nosečnost). Priporočljivo je, da dekle prej obišče tudi a e nekaj časa sta par in čutita, da vajina ljubezen samo še narašča. Hrepenenje je vedno večje in zato se hočeta drug drugemu v celoti predati. Že zaradi najmanjšega dotika se vama razkrije svet čustev, ki ga do se-M še nista poznala. Čutita, da I® čas za vajino prvo Ijubezen-sk° izkušnjo, vendar se o tem vsekakor pogovorita, kajti pomembno je, da oba čutita ena-ko> da si oba tega tudi želita. Ljubezen pomeni tudi zaupanje ^spoštovanje, zato te bo partner mzumel, če še nisi pripravljen(a), to Pa nikakor ne pomeni, da ga/je ne ™iš. Zaupaj svojim čustvom in zato ne počni ničesar, pri čemer se ne Počutiš sproščeno in česar si Ndi sam(a) ne želiš. Prva spolna skušnja mora ostati v karseda dojeni spominu, kajti to se ne ponovi nikoli več, slaba izkušnja pa te lahko spremlja vse življenje. Dolg poplačan J A I HI - newyorško hardcore rap skupino Public Enemy smo Lk j čakali kar sedem let, od njenega odpovedanega nastopa v Križankah leta 1992 zaradi »vojnih razmer«, ko je bilo Pa d anitl *e tri tis°č vstopnic, pa vse do danes. Toda od takrat tak ° so se razmere spremenile, njihova tematika ni več 2alo--a^-tUa,na kot nek°o, tudi sami so doživeli nekaj članskih in niških sprememb, pa tudi rap se poslavlja od priljubljenosti široko množico. Tako je bil koncert 8. decembra umeščen v malo dvorano Iju-'ianskega Tivolija, kjer je bilo na Začetku poslušalcev le toliko kot Padalcev na zadnjih Murinih tek-če bi naključni obiskovalec pakal, kdaj bo tehnična ekipa Public Cemy prinesla na oder bobne, mik-°fone in drugo glasbeno opremo, 1 čakal celo večnost. Kajti tega pri ublic Enemy sploh ni! Njihov oder je popolnoma pra-s sabo imajo le dolge brez-'Cne mikrofone, ob strani s pen-rekom v roki stojita dva vojaka, ki pitano opravljata gibe v kung-fu p°9u pod očesom militantnega Resorja Griffa, zadaj zgoraj je le Zei - tokrat je bil namesto Ter-s ln3torja X DJ Lord - ki opravlja *°i "Scratching« in spušča posne-^^$$^0, to pa je tudi vse. Naprej ačeta in se dopolnjujeta legenda Chuck D in Flavor Flav, še Sebej slednji je ljubljenec občin-v a 8 svojimi živopisanimi oblačili in ^0 Uro za vrafom «0 se je ka-6,6 slekel, je na njem ostala sa-^rat^^'03 °timpijinega hokejskega c, aria Američana Stana Reddi-^'ki je ves koncert kot pova-gost opazoval iz ozadja odra, D Pa ga je Flav pripeljal tudi ed občinstvo. ae?aSPlOtl *e ves nastop izzvenel aKo v stilu opravičila za orne- njeni odpadli koncert (Flav: »There I was a lot of things goin’ on ...«), oba s Chuckom D. pa sta najmanj stokrat zaklicala imeni Ljubljane in Slovenije. Toda kakšnih scenskih učinkov ni bilo, ne siren in ne tuljenja, kar je bilo nekdaj značilno za njihove koncerte. Tudi množičnih pretepov ne, le enkrat so se fantje v publiki »trgali« za Flavorjevo majico, a je Flav odšel kar med njih in jim majico iztrgal, saj člani sedaj propagirajo mir in skupnost. Nekateri so imeli več sreče, saj so člani skupine Public Enemy med občinstvo brezplačno zmetali kakšnih petnajst svojih novih majic. Koncert Newyorčanov je trajal dobri dve uri, kar do pol enih ponoči, in ni potekal linearno, to pa je tudi najboljši in najbolj nenavaden del njihovega nastopa, saj so neka-। teri poslušalci, navajeni točno do-I ločenega reda, že predčasno odšli iz dvorane, Public Enemy pa so kar igrali, se ustavljali, poslavljali in spet igrali. Ob tem, da tudi njihovi »vo-donoše« in telesni čuvaji (»This is my cousin from Chicago...«) hodijo po odru gor in dol, kakor se jim zljubi, dobi človek ob njihovem nastopu občutek popolne zmede in kaosa, toda pozorne oči lahko opazijo, da je tudi to dobro načrtovano. Kakor tudi to, da Flavor na koncu I mirno kot sprehajalec odide z odra Nihče te ne more prisiliti, da počneš kar koli, karti ni všeč. Če čutiš, da še nisi pripravljen(a), povej partnerju. Če ne bo’razumel(a), dajo/ga hočeš prej nekoliko bolje spoznati, potem ne sodita skupaj. Bojazen, da te zapusti, nikakor ni razlog, da z nekom deliš intimnost. Zelo pomembno je, da sta pri prvi spolni izkušnji oba sproščena, da vaju nihče ne moti in da se vama nikamor ne mudi. Poskrbita za romantično razpoloženje v sobi (glasba, sveče...)-kakšen drug prostor ali kraj, razen udobne sobe, ni primeren. Nikakor pa ne bodita razočarana, če ne bo šlo vse po načrtu, kajti kljub močnim čustvom so lahko prva pričakovanja previsoka, to pa ne pomeni, da sta storila kaj narobe. Sčasoma se bosta še bolje spoznala, vajina ljubezen se bo poglabljala, počutila se bosta bolj povezana, predana, to pa se bo izražalo tudi v vajinem spolnem življenju. DTB le količinsko na sredo dvorane, kjer ga publika dvigne na svoja ramena, in tam poje dalje. Svojo solo točko je izkoristil tudi za to, da je napovedal izid svoje plošče It Was About Time, ki bo ugledala luč sveta po osmih le- tih založniških kolobocij in bo naprodaj v trgovinah od 18. januarja dalje, ob tem pa se je ponudil tudi za ponovni nastop v Tivoliju. TOMO KOLEŠ FOTO: ALEŠ LONČAR Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Dan spominov Danes mi je izdala svojo bolečino in mi povedala, da se je pred kratkim razšla s fantom. Res je bila že malce čudna, saj je bila vesele narave, toda ta mesec se mi je zdela odsotna. Nihče ni vedel, kako ji je in koliko gorja nosi v sebi. Toda danes... danes ni (M SKOP Glasbena trgovina in storitve SLOMŠKOVA 43 • 9000 MURSKA SOBOTA • tel. (069) 37 333 • fax: 37 331 novoletni POPUST - 10 % pianino KORG EC 310 PIANINO KORG EC 100-22^000-10% =206.100 Napovednik koncertov Murska Sobota 16. december: Nastop učencev Glasbene šole M. S., grajska dvorana, ob 16. uri 17. december: Hladno pivo (Zagreb) + Racija (Ljubljana), dvorana Srednješolskega centra, ob 19. uri; predskupina: Bleed On (Radenci). 17. december: Ditka Haberl, dvorana soboškega kina, ob 19. uri 18. december: Plavi orkestar, dvorana Srednješolskega centra, ob 20. uri 18. december: Shirlie Roden + Alenka Zupan, evangeličanska cerkev, ob 19. uri 22. december: Pihalni orkester Murska Sobota, dvorana soboškega kina, ob 19. uri 31. december: The Spoons (Pulj), pri Galeriji; predskupina: VBS Ljubljana 16. december: Lolita, KUD France Prešeren 17. december: Josipa Lisac, Slovenska filharmonija; gost: Zoran Predin (razprodano!) 21. december: Camerata Carniolae, Narodni muzej Slovenije 22. december: Shyam, Orto klub; predskupina: Moonlight Echo 23. december: Disciplin A Kitchme, K4; predskupina: After Buster Future Beat 25. december: Demolition Doli Rods, KUD France Prešeren 8. februar 2000 : Rage Against The Machine (I), hala Tivoli Maribor 16. december: Trio Fatal, Pekarna 16. december: Carmina Slovenica, Union 16. december: Pridigarji, KGB- Kulturno glasbeni brlog 18. december: Brez zamere, KGB - Kulturno glasbeni brlog 18. december: Lado, stolna cerkev Dunaj 17. december: New Testament Of Funk, Sunshine Club Meierei 20. december: Live, Libro Musič Hall; predskupina: Muse Miinchen 16. december: Salaryman, Club 2 17. december: Black Sabbath, Zenith; predskupini: Godsmack in Drain STH 19. december: Live, Colosseum; predskupina: Muse 19. december: Slipknot, Aluminium Milano 21., 22. in 23. december: Blind Boys Of Alabama feat. Clarence Fountain, La Musiča Del Cieli 22. december: Demolition Doli Rods, Binaro Zero daleč stran ... tam, kjer sta le on in ona. Hotela sem oditi, saj sem mislila, da me ne potrebuje več, toda znova je začela govoriti. Rekla mi Je, da ga imajo vsi radi in da je zelo priljubljen in da je na vsako, ki Jo le pogleda, ljubosumna. Za trenutek sem pomislila, da je z živci čisto na koncu in pred čustvenim propadom, toda le kaj bi pričakovali od človeka, ki je zaljubljen. »Veš,« je prekinila moje misli, »zelo rad ima naravo in živali in - in obožuje otroke.« Postopoma Je postajala tišja. Mislila sem, da se bo spet zaprla in le jokala. Toda le solze so ji polzele. »Njegova želja je na eni strani potovanje, na drugi pa si želi ustvariti družino, nekoč,« mi je povedala. »In koliko pesmi, koliko pesmi sem napisala in pela le zanj,« je jokaje zašepetala in zvila roke v klobčič, kot da bi molila in prosila boga za pomoč. »Toda...,« pogledala me je s svetlikajočimi se očmi in se mi nasmehnila,« najbolj se mi je vtisnil v spomin ...,« ustavila se je. Kot da se boji izreči nekaj, kar jo boli. Ni končala stavka, ki ga je začela, in zanimalo me je, kaj je hotela povedati. Pogleda ni dvignila, le rekla je: »V spominu so mi ostali njegovi namigi. In vedno znova šem ga prosila, naj stori to le zame.« Obmolknila je in gledala predse, kot da je nekaj izgubila ... kot da... Zapirala se je, počasi in tiho kot takrat, ko se je odpirala. Še zadnjič sva si pogledali v oči in takrat sem vedela, da moram oditi, da želi biti vzdržala, začela je jokati in mi rekla, da se ga na ta dan še'posebej spominja. Vprašala sem jo, zakaj, vendar me je le gledala, po licu pa so ji polzele solze. Hotela sem jo objeti, vendar nisem mogla. Tolažila sem jo z besedami, naj vendar poskusi še enkrat, naj ga prosi, kajti tudi on je le človek, ki se lahko zmoti in ima čustva. Vedela sem, da jo je strah ... strah resnice, da brez njega ne bo zmogla. Nisem hotela siliti v njo, le stala sem tam poleg nje, a s srcem v njej. Pogledala me Je in začela govoriti, tiho in počasi. Rekla mi je, da je bil nežen, lep, vedno nasmejan in ... in da jo je ljubil - je še nazadnje izrekla. Čutila sem, da je res. Zbala sem se in hkrati izvedela, da je človekova bolečina srca res najbolj boleča, in vedela sem, da zanj ne bo mogla ustaviti svojih solza. Govorila mi je o lepih trenutkih, ki sta jih preživljala skupaj, da sta se iz meseca v mesec bolj ljubila in... in da ... utihnila je. Pogled se ji je ustavil ne nekem nevidnem detajlu in za trenutek je globoko vdihnila, kot da je to njen zadnji vdih in želi zaužiti še njega. Nadaljevala je, le njen pogled je ostal tam, kjer je bil: »On... on mi je bil vse... kaj naj storim?« Čutila sem njeno bolečino, hip za tem sem videla, da je zakrila obraz in glasno zajokala. Bilo mi je težko in želela sem jo objeti. Dolgo je tako slonela in jokala. Čutila sem, da Jo moja bližina tolaži, čeprav ji nisem nič govorila. Dvignila je pogled in se globoko zagledala v moje oči. »Tako čudovite oči je imel,« mi je zašepetala, »in njegove ustnice, nežne roke, in blagi glas... vse to... vse to je on ...«. Gledala me je ..., toda v resnici skozi mene, kot da ga vidi in se ji smehlja. Zasmejala se je tudi ona in pomislila sem, da je sedaj z mislimi sama. N. TOM pi ZPM5 mžnAČfN Klit VtAM pan oo >y po S-F o 28 16. december 1999, ram >w Med reševalce bomo razdeli^ ra TJ n n N ra 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vredno 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Ime in priimek: Naslov: _ Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 24. decembra 19^ ra - REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2.12.1999 KORPORACIJA, OPERNI PEVEC, LIPA, SOLANA, ELISTA, TRK, SREČKO, SO, OTEP, KRAK, ARIA-NA, EVROTAS, SUKAČ, OČINA, MATRIKULA, ETATIZEM, NORMAN, OHO, EV, TERAKOTA, OVIEDO, PAPIČA, LANA, IRS, ANTON, AJAR, DETE, AMAL, TEA, IB, AVION, UŠ, COMO, AVON, OMA, MITKO, ŠEH, BALADAR, MAKARO-NAR, INA, ENOLOG, NIHALO, ACER, LOVOR, GELIBOLU, BUS, ITA, KSENON, SENOVO, VESELJAK, ATLANT, IDA BAŠ, UK, KRAČA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Angelca Gorjan, Panonska ul. 1,9224 Turnišče 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT; Helena Forjan, Š. Kovača 41, Rakičan, 9000 M. Sobota 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Metka Štuhec, Kapelski Vrh 47, 9252 Radenci Jožef Danč, Dobrovnik 91, 9223 Dobrovnik Darinka Kolar, Logarovci 15a, 9242 Križevci pri Ljutomeru Ivan Matjašec, Javornik 51, 2390 Ravne na Koroškem Simona Knaus, Vaneča 12, 9201 Puconci E ra u> a> >o E o a> a7 o £ To smo mi - družina Snob a Gostovi so pAed/tagi, ne spadajo v okolje, pa ni nobene vo?je, Migljati gakoten k/taj. NASLOV, L JUSA TE0DE20A? cUost kmafe bo dohaja?, so ge nač/iti v defu, bo b/tod čeg UliVto uogiC v petanjshem tem p/tede?u. Se most petanjski /tuši, beton počasi poka, ko čeg njega pe?ješ, kot da nekdo stoka. Z)aj, pogrni bitno, še bo?je, ga p/teskoči, faliko pod tabo poči pa v uUu/ti se namaka? boš. Omagajmo v jj£jub?jano čim več blagostanja, dobrot ee? kup naj naših p/tedefajo v s/tanja. uMaj kuna ta slovenska se pH nas ?e h/tanl tam v cent/tu vse p/tebavi potem vse tam ostane naj. RIŠE IN PIŠE: I. BANFI ■ Či se gemeš na pout p/touti SEub?ani, goft p/tijdeš, ka je od Qakičana do Sromanoš edna duga ves, v šte/toj je omejite^ kif/tosti 50 km na vo/to. ZTou smo uspefii nap/taviti tak, ka smo ^akon o va/tstvu ofco?ja p/tešte?i kak dob/toname/tni č?anek v novinaj, pa smo p°Z da(i sko/to vse paagnine ob cesti med vesnicami, skoug pujsti?i najvekši tovo/tni psomet o dogem?ja p/touti vghodni £v/topi, gdaj sc nan pa p/teliod p/iejk uUu/te dobesedno {kup siPfl cRc?a si od toga tak popejvfe ZDAJ JE MAJVEČJ! HIT NEKI NOJSTES DANDANES JE TAKO TEŽKO NAJTI ____________ . NAŠEMU RANGU PRIMERNO DRAGE |Z KIRGIZIJE. ZA JOOOOO DEM Ml KIRURGE,,. - - ‘ ' JE NAREDIL POPOLMI TRETMA. Petek, 17. 12. 1999 ! Televizijski spored odi 1 7. 1 2. do 23. i 2. '99 TV SLOVENIJA 1 9.30 Oddaja za otroke 9.45 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 10,00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.35 Nebesa na zemlji, angleška drama 12.0 5 Resnična resničnost 13.0 0 Poročila, vreme, šport 13.15 Slovenska vas - Kosovo 13.40 Temna stran meseca 14.40 Po domače 15.30 Naša pesem 16.00 Gibljive slike 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.40 Vrtičkarji, tv-nadaljevanka 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub 0.15 JoseCarreras TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Duinnova, ameriška nanizanka 11.15 Beneški trgovec, gledališka predstava 15.05 Morilčev učenec, škotski film 16.20 Aliča, evropski kulturni magazin 16.45 Na poti po.Sibiriji, nemška serija 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Hiša 1900, angleška serija 21.00 Caroline v velemestu, am. nanizanka 21.25 Nebodigatreba, angleški film 23.00 Umori, ameriška nanizanka 23.50 Umor 1. stopnje, ameriška nadaf. 0.40 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Raztresena Ally, nanizanka - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Maggie, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Dvojno maščevanje, ameriški film - 22.05 Dosjeji X, nanizanka - 23.05 Odpadnik, nanizanka - 0.00 Popolni spomin, nanizanka - 1.00 Ženske, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Zabava ob prelomu tisočletja- 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka - 22.00 V soju zvezd, ameriški film - 0.00 Veliki pobeg, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Portret -Navigator -Aktualno - 16.00 Konan, nanizanka - 17.00 Zvezdne steze, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Trgovina Kegl in IdeaTV nagrajujeta, nagradna igra v živo - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Gorski zdravnik, nanizanka - 20.00 Obalna straža, nanizanka - 21.00 Obalna straža, nanizanka - 22.00 Živa, magazin TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.30 - Kilimandžaro, potopisna reportaža Lada Klara - ponovitev, 11.45 - Videospoti, 12.00 - Videostrani. 16.00-Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja, 17.00 - Naj... viža stoletja, oddaja z Vinkom Šimkom, 18.00 - Videostrani. 18.45 - ZSSS predstavitev zdravstvene kartice. 19.00 - Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV-dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Znana taca in ognjenih 10 diskoteke Diana, glasbena oddaja v živo, 21.15 - Moto šport, športna oddaja, 22.35 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Na|... spot iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00 • Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Guldenburgovi, nad. -14.50 Zgodba o Betty Ford, ameriški film - 16.30 Dokum. oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče - 18.55 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik - 20.00 Volitve 2000 - 20.20 Po naši lepi - 21.35 Beg, ameriški film - 23.35 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 14.15 Kviz -14.45 Koledar - 14.55 Lassie, otroška serija - 15.25 Glasba je moje življenje - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 18.00 Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Oddelek za umore, nanizanka - 21.20 Maggie, nanizanka - 21.45 Hladna vojna, serija -22.40 Opazovanja - 23.15 Pravi čas TV MADŽARSKA 1 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.05 Dogodivščine - 14.35 Kalifornijske sanje - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 16.00 Letalska družba Modro nebo-16.58 Poročila-17.00 Kitajska s kitajskimi očmi- 17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Drug za drugega -18.30 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Škandal v Bronxu, amer, film - 21.35 Svet čudežev - 22.10 Dnevnik, aktualno - 22.55 Dosjeji X - 23.35 Video v službi pravosodja - 0.25 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 9.05 Pesmi B. Zerkovitsa - 10.00 1989 - iz meseca v mesec - 10.35 Kovček - 11.05 Družinski krog - 12.00 Senzacija, nan. -12.50 Narodne vrednote -13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.25 Svet Evrope - 14.40 V glavni vlogi Ervin Kibedi - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Panorama -18.00 Športnik leta, gala - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 - 21.00 Iz delavnice Naše stoletje - 21.25 Bila je nekoč družina, madžarski film TV AVSTRIJA 1 13.25 Trening smuka (m.), prenos iz Grodna-13.50 Risanke -14.45 Na jug - 15.30 Zvezdna vrata v tujo dimenzijo - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Nori par, filmska komedija - 21.55 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski film - 23.45 Dvoranski nogomet, posnetek iz Dornbirna - 0.15 Hardware, znanstvenofantastični film - 1.35 Ameriški nogomet TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je na pol pridobljeno - 13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu -14.25 Quincy - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nevihtni čas, tretji del družinske kronike - 21.45 Pogledi s strani - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prijatelji ELROSPORT 8.30 Biatlon (ž.)- 10.00 Biatlon (m.), prenos iz Slovaške -11.15 Bob-12.00 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza - 13.30 Smuk (m.), posnetek treninga - 14.30 Biatlon (m.) - 15.45 Smuk (ž.) - 16.45 Trening smuka (m.) - 17.30 Biatlon (m.) - 18.30 Tovornjakarji - 19.00 Motociklizem zunaj cest - 20.00 Nogomet: legende EP - 21.00 Sumo - 22.00 Konjeništvo, prenos iz Londona - 23.30 Boks - 0.00 Igra življenja - 0.30 Ekstremni športi Sobota, 18. 12. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.35 Zgodbe iz školjke 9.05 Radovedni Taček 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Denver, poslednji dinozaver 10.35 Božični marsovec, kanadski film 11.40 Lassie, ameriška nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Oddaja o turizmu 13.30 Prisluhnimo tišini 14.00 Petka 15.25 Arthur 2, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Čari začimb 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Velika Svoboda, nemška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9.55 Angel, varuh moj, božični izbor 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 13.00 Šport 15.05 Prvenstvo v rokometu za dijakinje 15.45 Košarka NBA 17.15 Šport 19.30 Videoring 20.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 20.25 Dracula oče in sin, francoski film 22.05 Cik cak 22.35 Sobotna noč 0.45 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Poštar Pat, risanka - 7.30 Kasper, risanka - 8.00 Družinski pes, risanka - 8.30 Zverinice, risanka - 9.00 X-men, risanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Mowgli, knjiga o džungli -12.00 Brez zapor - 13.00 Ob letu osorej, ameriški film -14.40 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka, 1/4 - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 17.30 Družinski hlevček, nadaljevanka - 18.20 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Sam doma, ameriški film - 21.55 Kralj sobotne noči, ameriški film - 23.55 Plin, kanadski film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 10.30 Korak za korakom, nanizanka -11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 VVebster, nanizanka -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Prebeg, ameriški film -15.50 Adrenalina - 16.40 Romeo in Julija, ameriški film -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 Ne pogovarjaj se s tujci, ameriški film - 21.40 Razburkane strasti, ameriški film - 23.20 Striptizete, erotična oddaja - 0.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Trgovina Kegl in Idea TV nagrajujeta -11.00 Aktualno -11.15 Pregled dogodkov tedna - Brez šminke: Bojan Traven - 15.00 Podrte sanje, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Dhar-ma in Greg, nanizanka -19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Od tod do raja, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Znana faca in ognjenih 10 diskoteke Diana, glasbena oddaja - ponovitev, 10.45 - Moto šport, športna oddaja, 11.05 -Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes -informativna oddaja, 16.30 - Moto šport, športna oddaja, 16.50 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica. 17.45 - Videospoti, 18.15 - Znana faca in ognjenih 10 diskoteke Diana, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, 3. del, Osnovna šola III, Murska Sobota, 21.20 - Andi, potopisna reportaža Lada Klara, 22.50 - Gnes - informativna oddaja, 23.20 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.39 Dnevnik - 8.05 Nukie, ameriški film - 9.30 Tovarna sanj - 10.00 Oddaja za mlade - 11.15 Legenda o belem očnjaku -12.00 Dnevnik - 12.35 Hruške in jabolka - 13.10 Kmetijski svetovalec - 13.45 Talk show - 14.45 Poročila -15.15 Beverly Hills, nad. -15.55 Dokumentarna serija - 16.35 Melrose Plače, nad. -17.20 Poročila - 17.25 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.25 Gost - urednik, film po izboru gosta - 23.00 Dnevnik - 23.30 Glasbena oddaja - 1.30 Poročila - 1.35 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.00 Koledar - 9.10 Iz tv-arhiva - 12.00 Po naši lepi -13.10 Zvezdne steze, nan. - 13.55 Hladna vojna, serija -14.50 Povej karkoli, ameriški film -16.30 Črno-belo v barvah: Dekle za zabavo, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani 20. stoletja, serija - 21.00 Oddaja klasične glasbe - 21.55 Humoristična serija - 22.25 Opazovanja - 23.00 Pravica za vse, nad. - 23.45 Beverly Hills, nad. - 0.30 Melrose Plače, nad. - 1.15 Ponovitve TV MADŽARSKA] 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Mladinski program - 9.30 Otroški šport -10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj?, Za upokojence, Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Kolesje časa- 12.10 Poje JanosVamosi- 12.40 Družina z jasnega -13.30 Tranzit -14.00 Mreža -14.30 Delta - 15.00 Božični glasbeni butik - 15.50 Iz delavnice Naše stoletje -16.10 1100 let sredi Evrope - 16.40 Zvezde na nebu in na zemlji: Marilyn Monroe -17.30 Jenki kot nadomestna mati, film -19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit - 20.30 Kumara - 21.00 ID casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 22.00 Obdobje sprememb, angl, film - 23.55 Vsi ljudje so hvaležni, tv-film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 8.50 Pop glasba - 9.00 V dvoje na otoku solz, ruski film -10.30 Emily, nad. -11.20 Harry in še en falot - 11.45 Domoznanstvo - 12.00 Nebodigatreba - 13.00 Thalassa -13.30 Nestrpnost, ameriški film (č.-b.) -15.20 Letalska družba Modro nebo -16.05 Šlagerteve -17.00 Kratki film - 17.20 Poppeino kronanje, opera -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Linda, nan. - 22.05 Najstniška zabava - 22.35 Na deželi, franc, film TV AVSTRIJA! 11.10 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza - 12.35 Smuk (m.), prenos iz Grodna - 14.30 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 16.00 Sabrina -16.25 Ally McBeal - 17.10 Srček -18.00 Šport -18.30 Dvoranski nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Gospa Doubtfire, filmska komedija - 22.15 Umri pokončno II, akcijski film - 0.10 Ko trčijo strasti, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Peter Voss, junak dneva, filmska komedija - 11.15 Kaj je novega, Pussy?, filmska komedija - 13.00 Poročila -13.10 Maškarada, film - 14.45 Ognjena bovla, filmska komedija -16.20 V Avstriji -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.48 Religije sveta -17.55 Bingo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila - 21.50 Vsakdanje zgodbe - 22.35 Vse je komedija - 0.25 Niagara, film ELROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Vlečni psi: Yukon '99 - 10.00 Biatlon (ž.), prenos iz Slovaške - 11.30 Smuk (ž.), prenos iz St. Moritza - 12.45 Smuk (m.), prenos iz Val Gardene - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 15.30 Tek na smučeh -17.30 Biatlon (ž.) - 18.30 Bob (m.) - 20.00 Nogomet: legende EP - 21.00 Sumo - 22.00 Konjeništvo, prenos iz Londona - 23.30 Boks - 0.30 Fitness Četrtek, 23. 12. 1999 /v 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11 .30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Newyorška policija, nanizanka - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.30 Pasji policist, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Maggie, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur- 20.00 Raztresena Ally, IV SLOVENIJA 1 9.30 Oddaja z otroke 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11,05 Raziskovalec, ameriška serija 11,55 Vino moje dežele 12.25 Domače obrti na Slovenskem 13.00 Poročila, vreme, šport 13,25 Očetje in sinovi 14.15 Zoom 16.30 Osmi dan 11.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Znanje je ključ 18.39 Zenit 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti, prenos 21.05 TV Poper 21.40 Oddaja o turizmu 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.05 Pisave 23.50 Temna stran meseca 1.55 Znanje je ključ TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Strela z jasnega, nemška nanizanka 11.20 Gospa s pustega brega, angleška nad. 12.10 Svet poroča 14.30 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.55 Športniki leta, posnetek 15.55 Drakula oče in sin, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Guinnova, ameriška nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Tednik 20.50 Pavarotti s prijatelj: 21.50 Obcestni preroki, ameriški film 23.25 Čas očiščevanja, am. nadaljevanka nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor -23.15 Zlata krila, nanizanka - 0.10 Rent^cop, ameriški film KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Sbow, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev -13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Najboljši glasbeni izvajalci - 16.45 Uboga Maria nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira nanizanka - 20.00 Prezgodaj oče, ameriški film - 21.40 Božična želja ameriški film, 1. del - 22.30 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.10 Dekle za slovo, ameriški film - 1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Morska deklica - 9.00 Sabrina, mlada čarovnica - 10.00 Šport za otroke - 10.30 Sandokanova vrnitev, ital, nadaljevanka, 1/4 - 12.00 Z radijskih valov, nanizanka -13.00 Kreda, nanizanka - 13.30 Stvarnik, ameriški film - 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Reportažna sreda - Aktualno - 16.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kulturno-razvedrilno - Intervju -Navigator (film, kultura, prosti čas) - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Žrtev ali rabelj, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 23.30 Vprašajte Harriet, nanizanka - 0.00 Južni Brooklyn, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdari, 10.30 - Iz produkcije ZITV, VTV Velenje, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 11.30 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informšivna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. VTV Velenje, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.15 - ZSSS Predstavitev nove zdravstvene kartice, 18.30 - Buum. pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 -Naj viža stoletja, oddaja v živo z Vinkom Šimkom, 22.00 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila- 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Glasbena duša Hrvatov - 12.00 Dnevnik - 12.35 La Mentira, nad. -13.20 Trenutek za dom -13.55 Guldenburgovi, nad. -14.40 Poročila -14.45 Božična romanca, ameriški film -16.30 Hrvaška danes - 17.00 Volitve 2000 - 19.30 Dnevnik - 20.00 Volitve 2000 -23.00 Dnevnik - 23.30 Fant najde dekle, ameriški film - 1.05 Poročila - 1.10 Ponovitve sr 9.25 Carstvo divjine - 9.50 Hrvaška kulturna dediščina - 10.20 Zgodba o kavboju Angelu, ameriški film - 11.55 Hrvaška struna - 12.25 Zgodovinski album - 14.15 Alpe - Donava - Jadran - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.20 Glasbena duša Hrvatov - 15.55 Deset velikih pisateljev - 17.20 Hugo - 17.45 Otroška serija - 18.20 Kolo sreče - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Kviz - 21.35 Urgenca, nan. - 22.30 Opazovanja - 23.05 Dokumentarni film - 23.50 Nočni telegram - 0.50 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic -12.30 Kolesje časa - 12.58 Poročila - 13.00 Skupaj -13.58 Poročila - 14.05 Dogodivščine - 14.35 Kalifornijske sanje - 14.58 Poročila -15.00 Skrivnosti peska - 15.30 Na zdravje! - 16.00 Letalska družba Modro nebo -16.58 Poročila - 17.00 Fox kids - 17.30 Smernica - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Drug za drugega -18.20 Leto bontona - 18.30 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto - 20.30 Ni pravnomočno -21.00 Show-program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks, nad. - 23.50 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Pariške melodije - 9.55 Iz arhiva MTV -11.00 Omega, koncert - 12.00 Vino in oblast, nan. -13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 14.00 Delta - 14.30 Svet Evrope - 14.45 Tranzit - 15.10 Mreža - 15.35 Madžarski salon -16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Prek svetov - 21.25 Prgišče prahu, angl, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.15 Bilko DeBilko, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug -15.30 Zvezdna vrata -16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Skoraj popolni skok čez plot, TV-film - 23.35 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Ženske so vendar boljši diplomati, filmska komedija - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva MOnchenčana v Hamburgu -14.25 Quincy - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki ■ 19.53 Vreme - 20.15 Ljubezen premika gore, TV-film - 21.50 Božič na Dunaju: Domingo, Carreras in Pavarotti -23.20 Rosa Roth - 1.05 Zlata dekleta EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.30 Balonarstvo - 11.00 Smučarski skoki - 12.00 Biatlon (ž) - 13.00 Najmočnejši mož - 14.00 Triatlon: Havaji Ironman '99 - 15.30 Ribarjenje -17.00 Jadranje na deski - 18.00 Olimpijski magazin -19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nesreče in smešni dogodki ‘99 - 22.00 Nogomet: Klasike Lige prvakov - 23.00 Sumo - 0.00 Motociklizem: Isie of Man -1.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop-08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas-09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmesjavljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala-24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila- 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.15Tm v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila- 21.1IO Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. f Uf Nedelja, < r 19.12.1999 TV SLOVENIJA 1 8.30 Fračji dol. lutkovna nanizanka 8.55 Babar, risanka 9.25 Super babica, angleška nanizanka 9.55 Glasbena oddaja 11.00 Audubonov živalski svet, am. serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.45 Orion 15.10 Prvi in drugi 15.25 Potepanja 16.30 Čari začimb 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava ■ Jadran 18.40 Domače obrti na Slovenskem 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 22.00 Očetje in sinovi 22.55 Poročila, vreme, šport 23.20 J. Kylian; Bella figura 23.50 Domače obrti, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 SP v alpskem srn., veles, (m.), 1. vožnja 11.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 11.50 SP v alpskem srn., superveleslalom (ž.) 13.05 Veleslalom (m.), 2. vožnja 13.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 14.55 Ata, angleška nanizanka 15.20 Zvezde Hollywooda, Three Stooges 15.50 Cik cak 17.25 Košarka NBA Action 17.55 Finale slovenskega pokala v košarki (ž.) 19.30 Videoring 20.00 Gospa s pustega brega, ang. nad. 20.55 Umetnost zahodnega sveta, am. serija 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Nebodigatreba, angleški film POPTV 1.00 Poštar Pat - 1.30 Kasper - 8.00 Družinski pes - 8.30 Zverinice - 0.00 X-men -9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 KaVdornijske sanje, nanizanka - 10.25 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Družinski hlevček, nadaljevanka - 12.20 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 13.15 Clean & Clear - 13.45 Ljubezen v tujem kraju, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Sam doma 2, ameriški film -22.10 Športna scena - 23.10 Šifra: Smaragd, ameriški film - 0.55 Umor brez motiva, ameriški film - 2.35 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Dvojčka Edison, nanizanka - 10.30 Korak za korakom, nanizanka - 11.00 Charies je glavni, nanizanka - 11.30 Webster, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Poroka ameriški film - 15.50 Klik! - Atlan-tis, glasbena oddaja - Highlander, nanizanka - Hughleyjevi, nanizanka -19.00 Nova misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Rojeni komik, ameriški film - 22.15 Stilski izziv: Slovesno doma ■ božična večerja - 23.00 Ljudstvo proti Jean Harris, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Mestne četrti, pogovor - Podelitev priznanja odličnosti Saubermacher-Komunali - Portret: Borut Horvat - Pregled dogodkov tedna - TV Pika: Poroke - Zvezde takšne in drugačne - 15.00 Šolska košarkarska liga - 1 6.00 Čisto prava ženska, ameriški film - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Fotograf, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 11.45 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, 3. del, 12.20 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.50 - Videostrani, 18.15 - ZSSS, predstavitev zdravstvene kartice, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV- dnevnik Slovenija, 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev. 21.45 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program - 11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka - 13.15 Družinsko kosilo - 14.45 Poročila -14.55 Hotel Grand, nad. - 15.50 Risanka - 16.00 Briljantina -16.50 Poročila - 17.05 Mesečeva avtocesta, ameriški film - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Tretja sreča, šov program - 21.55 Nikita 2, nan. - 22.55 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 13.00 Ne stori žalega, ameriški film - 14.30 Mir in dobrota -15.05 Raziskovalec, serija - 16.00 Dober dan, informativni mozaik -17.30 Slovesni koncert -18.30 Zlati gong - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.40 Raziskovalec, serija - 22.40 Nedeljska premiera: Ženska svobodni^ misli - 0.10 Ponovitve TV 8,00 MaškaTM - 8.20 B\bW\a - 8.30 Za otroke - 1.20 Hede\\sk\ otok - 3.00 GtaNovtr^ odkrivajmo Madžarsko - 11.00 In želje - 12.00 Znoo, poročila, Kolesje časa - 12.08 Madžarska leta 2000 - 12.35 Linda - 14.20 Mventne nedelje - 15.03 Za unitariste -15.40 Zvezde na nebu In na zemlji - 16.30 Emlly, nad. - 17.15 Mventne misli - 17.25 Čarobna šestica - 17.55 Človečki - 19.00 Ob sedmih, program danosaBettena, vmes Dnevnik - 20.00 Takoj’., M. Vamos - 21.00 Zlata vejica - 22.35 Sledi ženski, tv-film -0.05 Mediamix TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Program za vernike - 9.45 Glavni inšpektor, amer, film - 11.30 Otroški šport - 12.00 Nebodigatreba - 13.00 Sosedje, 328. del -13.30 Trend - 14.00 Dogodivščine - 14.25 Mari Torocsik šov - 14.55 Sporočilo svetih krajev - 15.20 Horvatovi, tv-drama -16.35 Miss 2000, pot do finala - 17.05 Satelit -18.15 IQ casino, igra za ljubitelje rulete in logike - 18.55 Ne bodi žalosten, gruzinski film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Ob sedmih, program Janosa Betlena, vmes Dnevnik - 22.05 Telešport - 22.20 Madžari ob prelomu stoletja TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.00 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Alte Badie - 11.20 Šport - 11.45 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Moritza - 13.00 Veleslalom (m.), prenos drugega teka - 13.50 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 16.00 Mojstrska veščina - 16.45 V. I. P. - 17.30 Imeti srečo - 18.00 Nogomet: Liga prvakov, magazin -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Brez spanca v Seattlu, film - 22.00 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja - 1.05 Nori par TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Človek bi moral biti še enkrat dvajset, filmska komedija -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12,30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Življenje v divjini: Smaragdna reka Soča - 14.45 Molk v gozdu, film - 16.15 Adventni čas - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Nevihtni čas, četrti del družinske kronike - 21.45 Poročila - 22.00 Skoraj gentleman - 22.50 Končno konec, TV-film - 23.40 Avtor Peter Turrini - 0.25 Vizije mi-leniuma: Carlos Fuentes - 0.40 Portret Theodorja Kramerja - 1.10 Rocky Horror Picture Show, film EUROSPORT 8.30 Smučarski skoki - 9.30 Biatlon (m.), prenos iz Slovaške - 10.15 Veleslalom (m.), prenos prvega teka iz Alte Badie - 11.00 Bob (m.), prenos iz Kčnigsseeja - 11.30 Superveleslalom (ž.), prenos iz St. Moritza -12.30 Smučarski skoki, prenos iz Zakopanov - 13.15 Superveleslalom (m.), prenos drugega teka - 14.00 Smučarski skoki, prenos druge serije - 15.00 Biatlon (ž.) - 16.00 Tek na smučeh - 17.30 Smučarski skoki -18.30 Bob (m.) - 20.00 Nogomet: legende EP - 21.00 Sumo - 22.00 Konjeništvo - 23.00 Športne novice - 23.15 Smučarski skoki - 0.15 Bob Ponedeljek, 20. 12. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.45 Rdeči grafit 10.35 Dober večer 11.25 Na vrtu 11.50 Alpe - Donava - Jadran 12.20 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Božični marsovec, kanadski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček: Šilo 17.15 Super babica, angleška nanizanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nemška nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Konec igre, gledališka predstava TV SLOVENIJA 2 9.45 Sobotna noč 12.15 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.40 Simpsonovi, risana nanizanka 13,00 Hiša 1900, angleška serija 13.50 Umetnost zahodnega sveta, ameriška serija 15.30 Njegovo dekle Petek, ameriški film 17.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Leteči cirkus Montyja Pythona 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Njegovo dekle Petek, ameriški film POPTV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Športna scena - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka -14.30 Vse v družini, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Maggie, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka -17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.00 Športni krog -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Kdo je potunkal zajca Rogerja?, ameriški film - 21.55 Božična varuška, animirani film - 22.30 Cybill, nanizanka - 23.05 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Invazija na Ameriko, ameriški film KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Čudna znanost, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Najljubši gostje -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Hudson Hawk, ameriški film - 21.45 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.40 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.20 Zadnji tango v Parizu, ameriški film - 1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Morska deklica - 9.00 Sabrina, mlada čarovnica - 10.00 Šport za otroke - 10.30 Bilo je sinoči, ameriški film -12.00 Z radijskih valov, nanizanka -13.00 Kreda, nanizanka - 13.30 Beatlemanija, ameriški film - 15.30 Živa, regionalni program - Imava se rada, otroški parlament -16.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Naj... športnik občine Moravske Toplice -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Hudičevka, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 23.30 Vprašajte Harriet, nanizanka - 0.00 Južni Brooklyn, nanizanka IV AS - KANAL 54 9.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, 10.15 - Andi, potopisna reportaža Lada Klara, 11.50 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Andi, potopisna reportaža Lada Klara, 17.35 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, 3. del, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - Zaigrajmo in zapojmo po domače. Osnovna šola III, Murska Sobota - 3. del, 21.00 - Squash, 3. turnir, 21.30 - Glasbeni labirint, glasbena oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.55 Guldenburgovi, nad. -14.40 Poročila -14.45 Čudež v divjini, ameriški film -16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes -17.30 Volitve - 18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Volitve 2000 - 23,00 Dnevnik - 23.35 Vabilo v gledališče - 2.00 Poročila - 2.05 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.10 Carstvo divjine, serija - 9.35 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce - 10.35 Mednarodna nagrada, ameriški film - 12.45 Oddaja klasične glasbe -13.45 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 14.20 Hrvaška književnost - 15.00 Carstvo divjine -15.25 Modul 8 -16.00 Deset velikih pisateljev -16.55 Obnova Hrvaške - 17.25 Hugo - 18.00 Prijatelji, nan. - 18.30 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.20 Dokumentarni film - 23.10 Izterjevalci duhov, ameriški film - 1.00 Ponovitve TVMAD7ARSKA1 14.05 Dogodivščine -14.35 Kalifornijske sanje -14.58 Poročila -15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 16.00 Letalska družba Modro nebo -16.58 Poročila - 17.00 0 Kitajski s kitajskimi očmi - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Koledniki v Budimpešti -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Rešitev leta 2000 - 18.30 Minute za srečo -19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Srčni kirurg, 1. del - 21.00 Kriminalistični magazin - 21.30 Dame izbirajo - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.30 Madžarski salon - 23.50 Bančna ulica IV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Cirkus -10.00 Iz tv-arhiva - 11.00 Božični glasbeni butik - 12.00 Senzacija, nan. - 12.50 Narodne vrednote - 13.00 Magazin novic - 13.30 Mediamix - 14.00 Okno - 15.00 Skupščinski dnevnik - 16.00 Šolska ulica -17.30 Digitalno spreminjanje časa -18.00 Telešport -19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Filmski program - 21.35 Rešitev leta 2000 - 21.40 Išči in ruši, amer, film - 23.10 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.10 Herkul - 9.55 Indiana Jones in tempelj smrti, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12,10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Bilko DeBilko, filmska komedija -21.45 Policisti pod krinko, filmska komedija - 23.35 Nikita - 0.20 Srce talca, kriminalka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.35 Dva Munchenčana v Hamburgu -14.20 Quincy - 15.10 Bogati in lepi -15.55 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nevihtni čas, zadnji del družinske kronike -21.45 Pogledi s strani - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0,00 Čas v sliki - 0.30 Kaj žre Gilberta Grapea?, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi -10.30 Tek na smučeh -12.00 Superveleslalom (m.) -13.00 Bob -14.00 Biatlon (ž.) - 15.00 Nogomet: legende EP -16.00 Nordijska kombinacija -17.00 Smučarski skoki - 18.00 Ekstremni športi - 19.00 Tenis - 20.30 Tenis: Hvala, Steffi - 21.30 Konjeništvo, prenos iz Londona - 23.00 Evrogoli - 0.30 Rugby »EO Torek, A999 teži, ute.- ute. - '\VSdWstXyi\iaari\, rada. - Mite TJ Ote« dan - teče tetre, narteanka- VA.teMsev dniiint, nanoanka - MLL Družina za umret, nanizanka - AL An Uaggre, nanizanka - MAL Umazane lazi, nadaljevanka -11.10 Divji angel, nadaljevanka -10.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Sedem otrok, ameriški tlim - 21.45 Zakon v Los Angelesu, nani zanka - 22.40 Cybffl, nanizanka - 23.15 Ziata krila, nan. - 0.15 Strelec, ameriški film TV SLOVESU A 1 9.30 Radovedni Taček 9.45 Feniks in preproga, angleška nadaljevanka 10.10 Recept za zdravo življenje 11.00 Potepanja 12,05 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Gore in ljudje 14.55 Matjaž Kmecl: Mutasti bratje 16.30 Med valovi 17 .00 Sprehodi v naravo: Tisa 17.15 Žlampirji, ameriška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vesolje S. Hawkinga, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, humoristična nan. 20.35 Slovenci in 20. stoletje. 1. del 21.00 Omizje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Nebesa na zemlji, angleška drama, 2/2 0.20 Drugo življenje Marlene Oietrich 1.00 Vesolje S. Hawkinga, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio City 13.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.10 Leteči cirkus Montyja Pythona 15.40 Arthur 2, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Šport 21.00 Astrologija malo drugače, angleška oddaja 22.00 Ljubim te, francosko-italijanski film 23.35 Svet poroča KANALA 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. - 10.30 Uboga Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, pon. - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nan. - 15.00 Ne mi težit’, nan. - 15.30 Sodnica Judy. nanizanka - 15.55 Oprah Show: Najsmešnejši videoposnetki - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Adrenalina: Jadranje - 21.00 Visoka napetost, ameriški film - 22.30 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.10 M. Butterfly, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Morska deklica - 9.00 Sabrina, mlada čarovnica - 10.00 Šport za otroke - 10.30 Herkul 4, ameriški film - 12.00 Z radijskih valov, nanizanka - 13.00 Kreda, nanizanka - 13.30 Šolski triki, ameriški film - 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa -Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Nove zdravstvene kartice - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka -20.00 Opazovalec, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 23.30 Vprašajte Harriet, nanizanka - 0.00 Južni Brooklyn, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja. 10.00 - Zaigrajmo in zapojmo po domače, 3. del, 10.30 - Sguash, 3. turnir, 11.30 - Glasbeni labirint, glasbena oddaja - ponovitev, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Glasbeni labirint, glasbena oddaja - ponovitev, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanke. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 -ZSSS predstavitev nove Zdravstvene kartice, 20.45 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.10 - Sguash, 3. turnir, 22.40 - Gnes - informativna oddaja, 23.10 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Guldenburgovi, nad. - 14.40 Poročila - 14.50 Zgodba očeta Clemensa, ameriški film - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Volitve - 18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19,30 Dnevnik - 20.00 Volitve 2000 - nerodne vrste, nan. - 23.00 Dnevnik TV HRVAŠKA 2 13.15 Dokumentarne oddaje - 14.55 Carstvo divjine - 15.20 Otroška serija - 15.55 Deset velikih pisateljev - 17.25 Hugo - 18.00 Prizma - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Newyorška policija, nan. -22.10 Opazovanja - 22.45 Nenadoma Susan, nan. - 23.40 Potovanje skozi čas in prostor raba - - VI Bsnlate - Tl kvomka - V)^\in\k - za Anx^a - Veto bontona - Noe za \\ubezen, nan. -1930 Dnevn\k, šport. - 20.00 2. - 2VWne\esxeša TV MADŽARSKA 2 13.00 Magazin novic -13.35 Aktualno - 14.00Zaupokojence-14.30Razočaranja,tv-igra-16.30 Šolska ulica -17.30 Digitalno spreminjanje časa -18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Biti vedno primeren, dokum. TVAVSTRMA1 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19,53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117-21.05 Florian - Ljubezen iz vsega srca, TV-film - 22.45 Morilec z masko, kriminalka - 0.15 V tišini noči, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.40 Dva Miinchenčana v Hamburgu - 14.25 Quincy - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža ELIROSPORT 12.30 Slalom (m.) - 13.00 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Kranjske Gore - 13.45 Biatlon (m.) - 14.30 Biatlon (ž.) - 15.00 Nogomet legende EP -16.00 Slalom (m.) -17.00 Dirke na ledu - 17.30 Evrogoli - 19.00 Trial - 20.00 Pikado, prenos iz Nemčije -22.00 Boks: Tony Ayala - Tony Menefee, posnetek iz San Antonia - 23.00 Sumo O NAS NAS Vsak dan ob 1900 GNES - informativna oddaja PORED Sreda, 22. 12. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Risanka 9.45 Sprehodi v naravo 10.00 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.25 Pomp 11.20 Vesolje S. Hawkinga, ameriška serija 12.10 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka 12.40 Slovenci in 20. stoletje 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.35 Obzorje duha 14 .05 Ljudje in zemlja 14.55 Drugo življenje Marlene Oietrich. 15.40 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, ameriška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Jackie Brown, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Beethovnove simfonije 0.35 Raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 11.15 Astrologija malo drugače 12.05 Šport 14.05 Nepomembnež, angleški film 15.40 Casanova 70, italijanski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19,00 Nikoli v. dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Športniki leta, posnetek 21.00 70 let Slavka Avsenika, ponovitev 22.35 Casanova 70, italijanski film POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Pop’n'roll - 13.30 Življenje teče dalje, nanizanka - 14.30 Pasji policist, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka -15.40 Maggie. nanizanka -16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Hišni duh, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Cybill, nanizanka - 23.15 Zlata krila, nanizanka - 0.10 Uporniška agentka, ameriški film KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 11.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Čudna znanost, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanr zanka -15.55 Oprah Show: Najboljši prijatelj -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka - 19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 21.45 Mesečniki, nanizanka - 22.40 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.20 Lasje, ameriški film - 1.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Morska deklica - 9.00 Sabrina, mlada čarovnica - 10.00 Šport za otroke - 10.30 Herkul 5, ameriški film -12.00 Z radijskih valov, nanizanka -13.00 Kreda, nanizanka - 13.30 Težave v bendu, ameriški film - 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia: Nove zdravstvene kartice - Aktualno -16.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Reportažna sreda -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Želite, milord?, nanizanka - 20.00 Poročil sem se z morilko, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 23.30 Vprašajte Harriet, nanizanka - 0.00 Južni Brooklyn, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Qoes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 - Znana taca in ognjenih 10 diskoteke Diana, 12.15 - Videostrani. 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija. 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 21.00 - Iz produkcije ZLTV, VTV Velenje, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Pritožba je dovoljena - 12.00 Dnevnik -12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za dom - 13.55 Guldenburgovi, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Majhna darila, ameriški film -16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes - 17.30 Volitve 2000 - 18.20 Kolo sreče -18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Volitve 2000 - 23.00 Dnevnik - 23.30 Zgodovinski album -1.45 Poročila -1.50 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.25 Carstvo divjine - 9.50 Dokumentarna oddaja - 10.20 Srečanja nerodne vrste, nan. -10.50 Božični marsovec, ameriški film - 12.30 Otok zakladov, ameriški film - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine -15.25 Pritožba je dovoljena, nad. - 15.55 Deset velikih svetovnih pisateljev - 17.25 Hugo -18.00 Risanka -18.20 Hrvaška kulturna dediščina -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Rim - 22.05 Opazovanja - 22.40 Božični duhovi, ameriški film - 0.20 Nočni telegram - 1.20 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic -12.30 Kolesje časa - 12.58 Poročila - 13.00 Skupaj -13.58 Poročila - 14.05 Dogodivščine - 14.35 Kalifornijske sanje - 14.58 Poročila -15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 16.00 Letalska družba Modro nebo - 16.58 Poročila - 17.00 Fox kids - 17.30 Božično voščilo - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -18.15 Drug za drugega -18.20 Leto bontona - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Srčni kirurg, 3. del - 21.00 Omega, koncert - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Ura sprejema - 23.00 Soseda, franc, film - 0.40 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zlata žirafa, gala - 10.00 Iz tv-arhiva -11.05 Telesreča -11.30 Šik, moda -12.00 Gospod profesor Specht, nan. -12.50 Narodopisje - 13.00 Magazin novic - 13.35 Aktualno - 14.00 Zlati dim -16.30 Svet Evrope - 15.45 Klip-plus - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz tisočletne zgodovine Kijeva - 21.30 Noro poletje, ital, film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul -10.10 Kolumbo -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Zvezdna vrata - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Indiana Jones in zadnji križarski pohod, pustolovski film - 22.15 Zmaja dvojčka, akcijski film - 0.00 Nash Bridges - 0.45 Shalako, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 10.10 Molk v gozdu, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dva Munchenčana v Hamburgu -14.25 Quincy - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help - TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Ljubezen v vojni - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta ELIROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 Ekstremni športi - 11.00 Smučarski skoki - 12.00 Biatlon (m.) -13.00 Najmočnejši mož -14.00 Nordijska kombinacija -15.00 Nogomet: legende EP -16.00 Tenis - 18.00 Tenis: Hvala, Steffi -19.00 Avto-moto šport - 20.00 Pikado, prenos iz Nemčije -22.00 Fitness - 23.00 Sumo - 0.00 Atletika 16. december 1999 Ljubezen do moža je najlepša, a večna ločitev in njegov odhod je naj hujši. V SPOMIN 17. decembra minevajo štiri leta žalosti in trpljenja od takrat, ko nas je zapustil dragi, ljubeči mož, oče in dedi Vili Hajdinjak iz Dolnjih Slaveč 6 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, in vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ko v tihi temni noči sama zrem v nebo, le zvezde, ve ste priče, kako srce je ranjeno. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 16. december, ko nas je pred dvema letoma za vedno zapustil naš dragi mož in ati Štefan Repič iz Žitkovec Hvala vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji najdražji Nisi se izgubila kot zven v tiho, nisi odšla v nič in v pozabo. Po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo. (Tone Pavček) ZAHVALA V 70. letu nas je za vedno in nepričakovano zapustila naša draga mamica, mama in tašča Rozalija Cvetko upokojenka zavarovalnice Triglav iz Trstenjakove 39 v Murski Soboti 2 bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo njenim sestram, bratom, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za dobrodelne namene in jo v tako velikem številu pospremili k u zadnjemu počitku. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, gospe Eriki Hertl za Poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in podjetju Komunala iz Murske Sobote. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Erna z možem Kalmanom, sin Jože z ženo Dragico, hčerka Nada z možem Janijem Nr vnuki Romana, Bojana, Stojan, Matej, Teja in Tia Brez zavesti in spomina si odšel od nas, dom je prazen in žalosten brez tebe, predragi mož in oče, za vse ■ hvala ti! ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in svak Janez Vrečič iz Vidonec 74 ec' izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, trenutChte^em ln znancem> kiste nam pomagali v najtežjih n’ nam izrekli sožalje ter darovali vence, šopke, sveče in . za svete maše. žal 3-8' ^Pnikn za pogrebni obred in pevcem za odpete Ost|nke ter sodelavcem Klavnice in Cestnega podjetja Murska Sobota. ^lezn ’3 Cel0tnemu osebju internega oddelka za nego med 'J°, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi domači in drugo sorodstvo DRAGI DEDI, pogrešali te homo i^oji vnuki Klemen, Denis in Klavdija Srce tvoje ne bije, bolečin več ne trpiš, za teboj ostala je praznina in v naših srcih huda bolečina. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Anica Grabar iz Sela 64 Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za darovano cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala! Žalujoči sin Jožef z družino Molitev delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 96. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica Neža Gostonj iz Dolenec 89 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Konkolič, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in druge namene. Lepa hvala dr. Kiršnerju in patronažni sestri Anki za vso pomoč. Hvala gospodu duhovniku Hriberniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Kamorkoli se ozremo naokrog, povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Helena Horvat iz Šalamenec 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja. Lepa hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je 10. decembra 1999 za vedno zapustila naša draga ‘ mama, babica, prababica in tašča Karolina Bohar roj. Miholič iz Goričke ul. 78 v Černelavcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem ifi vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje ter sveče in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej hvala zdravnikoma kirurškega oddelka dr. Vrbancu in internega oddelka dr. Kovaču ter osebju soboške bolnišnice, duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči: sin Ludvik z ženo Kristino, hčerka Irena s Stankom, vnukinji Simona in Nada z možem Marjanom ter pravnuka Primož in Andrej Večerni zvonovi zvonijo, Ti miren počitek želijo. ZNMNNLN V 50. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče in sorodnik Milan Varga s Tišine 70 Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, posebno družinama Rajbar za vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala predstavniku KS Tišina in podjetju Petrol ter pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi Tvoji, ki smo te imeli radi ... in žgoči obup bi vedel le eno, da davno je vse izgubljeno, če ne bi učilo nas Pismo, da vpisani smo v brezmejno srce in pozabljeni nismo... ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga babica, prababica in praprababica Ana Grabar roj. Trplan iz Sela 64 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. župniku in g. Makariju za poslovilne besede. Posebna hvala dr. Škaliču za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Žalujoči vsi, ki vas bomo pogrešali ZAHVALA Ob smrti drage mame Katarine Gider iz Radencev Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče, za napisane in izrečene besede sožalja ter darovane svete maše. Zahvaljujem se vsem govornikom za besede ob slovesu, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem in pogrebništvu Vrbnjak. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Radenci za nego in pomoč ter vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in ji dajali upanje. Hčerka Zdenka z družino Radenci, 29. 11. 1999 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, svečo spomina mi prižgite in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 83. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Alojzija Ružič s Tišine 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali vence, sveče, za svete maše ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Feriju Horvatu za lepe besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni 32 OGLASI 16. december 1999, VBIffi Zahvala Pred dvema letoma sem kupil spomladansko-jesenski moški plašč. Letos novembra sem plašč prvič dal v kemično čiščenje. Po opravljenem kemičnem čiščenju sem ugotovil, da je plašč spremenil barvo. V kemični čistilnici mi reklamacije niso upoštevali, češ daje napaka v materialu. Reklamacijo sem nato vložil pri proizvajalcu Mura iz M. Sobote. Po nekaj dneh me je poklical predstavnik MURE g. Aleš Polanšček in me obvestil, da so mojo reklamacijo ugodno rešili in mi bodo po pošti poslali nov plač, katerega sem po dveh dneh tudi prejel. Ob tem se želim lepo zahvaliti proizvajalcu oziroma predstavnikom MURA-EURO-PEAN FASHIN DESIGN Proizvodnja oblačil, d. d., iz Murske Sobote za upoštevanje reklamacije. Murina oblačila nosim že dvajset let in jih bom tudi v prihodnje. Kemično čiščenje pa mi bodo opravili v drugi kemični čistilnici. BRANKO MARINIČ, Pobrežje 74 a, 2284 Videm pri Ptuju Ponudba za prodajo delnic Komunalno podjetje G.Radgona p. o. v likvidaciji. Trate 7, Gornja Radgona, prodaja 111 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico je 15.000,00 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, oddelek za trgovanje (tel. 154 287 in 154 219). /© ) pomurska banka ---' Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nova Ljubljanska banka VESTNIK NA INTERNETU: www.p-iitff.sl • dober veter na borzi Borzno posredovanje doma in v tujini Je že tako, da mnogi med nami niso zadovoljni z malim. Za vse tiste, ki se zavedajo, da večje tveganje prinaša večje kapitalske dobičke, je borza pravi izziv. Borzni posredniki Nove Ljubljanske banke so izkušeni in spretni finančniki, ki imajo pri svojem delu na voljo izvrstno analitično in informacijsko podporo. Uspešno sodelujejo že z mnogimi velikimi in malimi podjetji ter s številnimi posamezniki, ki jih je iz dneva v dan več. Kar pa še ni vse. Naši borzni posredniki so tudi prijazni ljudje, ki radi prisluhnejo vašim željam. Na področju Pomurja jih lahko pokličete v izpostavo v Murski Soboti na številko 069/ 35 820 za informacije o borznem posredovanju doma in na številko 061/ 176 52 12 za borzno posredovanje v tujini. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana LIONS KLUB MURSKA SOBOTA vaoi na DOBRODELNI PRAZNIČNI KONCERT Izvajajo: Komorni zbor »ORFEJ« zborovodkinja Romana GNEZDA Amadej HERZOG kromatična harmonika Shirlie RODEN London, vokal Alenka ZUPAN flavta Vstopnice so naprodaj v knjigarni Dobra knjiga v M. Soboti in v soboški evangeličanski cerkvi. Čisti prihodek koncerta je namenjen nakupu laserja za terapijo diabetične retinopatije in drugih sprememb na očesni mrežnici. v soboto, 18. decembra 1999, ob 19. uri v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. Naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev lahko oddate tudi v naslednjih enotah Pomurske banke d.d., bančne skupine NLB: Murska Sobota: Trg zmage 7, Ljutomer Ormoška 8, Lendava: Mlinska c. 2, Gornja Radgona: Partizanska 9 a, Radenci: Panonska 7, Črenšovci: Prekmurske čete19. Borzni posredniki Nove Ljubljanske banke vam ob vstopu v novo leto želijo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2000. Mestna občina Murska Sobota na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) in sklepa Komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota z dne 4. 11. 1999, PONOVNO OBJAVLJA JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nezazidanih stavbnih parcel, namenjenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju Dolge in Slovenske ulice v Černelavcih. I. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš se prodajajo naslednje parcele v k. o. Černelavci: _______ 1. pare.št. 654/1 površine 760 m2 za izhodiščno ceno 6.247.200,22$!!— 2. pare.št. 654/2 površine 763 m2 za izhodiščno ceno 6.271.860,02!!!— 3. pare.št. 654/3 površine 766 m2 za izhodiščno ceno 6.296.520,0!$!!— 4. pare.št. 654/4 površine 769 m2 za izhodiščno ceno 6.321.180,0!$!!— 5. pare.Št. 654/5 površine 818 m2 za izhodiščno ceno 6.723.960,2!!!!- 6. pare.št. 668/3 površine 637 m2 za izhodiščno ceno 4.216.940,0!$!!— 7. pare.št. 668/4 površine 634 m2 za izhodiščno ceno 4.197.080,0£j!I— 8. pare.št. 668/6 površine 636 m2 za izhodiščno ceno 4.210.320,00$!!— 9. pare.št. 668/7 površine 626 m2 za izhodiščno ceno 4.144.120,0!$!!— 10. parc:št. 668/8 površine 573 m2 za izhodiščno ceno 3.793.260,00$!!- 11. pare.št. 730/2 površine 669 m2 za izhodiščno ceno 4.428.780,00$!— 12. pare.št. 730/3 površine 750 m2 za izhodiščno ceno 4.965.00022!!!—- Izhodiščna cena znaša 6.620,00 SIT/m2zemljišča in vključuje ceno stavbne^ zemljišča ter obstoječo komunalno opremo: vodovod, kanalizacijo, elektriko, lefon in cesto, z^parc. št. 654/1,654/2, 654/3, 654/4 in 654/5 pa tudi sp membo namembnosti kmetijskega zemljišča. V izhodiščni ceni preostalih pa ni zajeta sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča. V ceno tudi ni zal izdelava lokacijsko tehnične dokumentacije. Na teh parcelah je dovoljena gradnja individualnih stanovanjskih hiš v skladu z za zidalnim načrtom, ki ureja to območje. II. Pogoji razpisa: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjim pogoji: - da v ponudbi navedejo parcelo in ceno nad izhodiščno, — - da predložijo potrdilo o državljanstvu oziroma izpisek iz sodnega registra za p vne osebe, s0 - da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene parcele, za kate vložili ponudbo, na žiroračun Mestne občine Murska Sobota, štev. 519°°' 76001, i(]0V - izbrani ponudnik mora v 15 dneh od izbire skleniti pogodbo in plačati kup 8-ih dneh po podpisu pogodbe v enkratnem znesku, - izbrani ponudnik mora na parceli zgraditi stanovanjsko hišo do III. gradben® v 3 letih od sklenitve pogodbe. j 2. Če se bo za posamezno paro»lo prijavilo več ponudnikov, ki bodo razpisne pogoje, bo imel prednost tisti, ki za parcelo ponudi višjo ceno o diščne. ... ega 3. Davek na promet nepremičnin, stroške overitve pogodbe in zemljiško!®! urejanja nosijo kupci. h 4. Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Murska Sobota, Kardoševa 2, z oznako »JAVNI RAZPIS - PRODAJA STAVBNIH PARCEL V K. O. ČERNELAVC1' ODPIRAJ«. 5. Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo o državljanstvu za pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra’ - potrdilo o plačilu varščine. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno parcele, neuspelo®0 nili v 8 dneh po izbiri. če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve parcele in ne sklene kupoprodaj godbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota. ■ -ozagosP0 6. Pravočasno prispele in popolne ponudbe bo obravnavala Komisija4 darjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota ter o izbiri vs dnike pisno obvestila. ^čini Podrobnejše informacije glede razpisa lahko dobijo interesenti na ^^'^lefonu Murska Sobota, Kardoševa 2, vhod III, 2. nadstropje, soba št. 23, in P° 31 000 (int. 442). , nn/Ak 1 A MARIBOR, Obrežno ul. 4», telefon 062/1»’29 )MA PTUJ, Obrtniška 11, telefon 062/745 400 Ul v/l NrA CHJE, Škofja vos 40, telefon 063/412 407 .m 620 MIZARSKO OKOVJE POSEBNA NOVOLETNA PONUDB Daewoo oudio in videotehnika fV-oparat, 71 an TV-aporob 5’* 79.900 SIT NAJBOLJ UGODNE CENE ZA ^ARISTON IN BELO TEHNIKO V SLOVENIJI FM^! K« FM 51 R inoks FM54D 65.852 SIK 49.484 SIK Pwnivofal prstni stroji hi Modlfailti fedesit. maho-suiiW rt roj hladilnik RG 2250 prahi stroj WG 421 TX WGD 1230 TX Dve leti garancije, brezplačna dostava, cene veljajoz°9j2^ Kiriiiriik« nape in rteklokeromifoe ptožčj Km,16. december 1999 OGLASI 33 NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR Tet: (062) 22 80 110 Plema, s. p., Razlagova 24, Maribor motorna vozila WP0L0 1,4, star tri leta, prodam. Tel : 43 628. m1771 AUDI 80 1.6, star 10 let, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 46 670. H11783 živali KRAVO, staro devet let, brejo pet Mesecev, prodam. Tel.: 72 596, Nedelica 63. m1766 pUJSKE od 15 do 40 kg kupijo. Tel.: 063 792 273. m1769 LOVSKE TERIERJE, stare 3 mese-prodam. Tel.: 27 257. m177O ČRNO-BELO TELIČKO in bikca prodam. Tel.: 041 520 188 ali Tišina 41a. m1782 posesti °VOSOBNO STANOVANJE v Mur-ski Soboti prodam. Tel.: 041 803 3°4. ml572 EN0SOBNO STANOVANJE v Mur-ski Soboti, v pritličju, prodam. Tel.: °41 803 304. m1574 lokal na tržnici v m. soboti, m2, prodam. Možne druge kom- “nacije.Tel.: 041 664 373. 111729 DV0- DO TRISOBNO STANOVALE, v pritličju, najraje v novih provi-Zorijih, kupim. Tel.: 061 332 419, p°20. uri. m1738 VESTNIK POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 SLOVENSKA 39, M. SOBOTA TRISOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 22 100. m1764 OPREMLJENO GARSONJERO v Červarju pri Poreču, prodamo. Velikost 40 m2, cena je 6.200.000 SIT. Informacije na GSM: 041 620 977. m1737 ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 £M. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 §S£M: 041 77 32 90,041 773 290 Na Janževem Vrhu pri Radencih, ob asfaltni cesti, prodam manjši vinograd s hišico. Tel.: 062 213 422. m1753 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodajo ali dajo v najem. Cena po dogovoru, tel:. 31 546. m1757 DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, telefon, centralna, CATV, prodajo. Tel.: 40 348. m1775 GRADBENO PARCELO v Moravskih Toplicah in gradbeno parcelo z gospodarskim poslopjem in manjšim stanovanjem prodam. Tel.: 38 330. m1786 IŠČEM enosobno stanovanje v Murski Soboti ali njeni okolici od 1. januarja 2000 naprej. Tel.: 069 36 46, do 15. ure. m1794 fr naših srcih so spomini nate neizbrisani. h KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, V SPOMIN Boleč je spomin na 16. december 1998, ko je ugasnila luč življenja našemu ljubljenemu možu, očku, tastu in dediju Dušanu Geriču iz Murske Sobote ^^utirno te in pri tebi smo, čeprav v plamenih svečk. Toliko Pega je odšlo s teboj, z nami je le bolečina, edini porok tihe žalosti, ki nas spremlja dan za dnem. vala vsem, ki se vam korak ustavi ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je le bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 8. decembra je minilo eno leto, odkar ni več med nami naše predrage mame, stare mame in tašče Ide Seč ko z Vaneče 33 in 25. decembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in tast Geza Sečko z Vaneče 33 Hvala vsem, ki se ju še spominjate in se ustavite ob njunem grobu. Vsi njuni kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SENATOR 22 in enoredni kombajn za obiranje koruze SIP prodam. Ferenc Kiss, Dolina 31 p. Lendava, tel.: 77 043. m1 768 ŽITNI KOMABNJ KLASS DOMINA-TOR 80, z obema adapterjema, in TRAKTOR DEUTZ, 7206, letnik 1978, ugodno prodam. Tel.: 27 275. m1778 DVA TRAKTORJA STEYR 15 KS, STEYR 18 KS s koso in STEYR 658, 58 KS, IMT 5106, 106 KS, ugodno prodam. ST;EYR SERVIS Lenarčič, tel.: 069 557 1 162. m1780 DESKO ZA PLUŽENJE SNEGA IN PODRAHLJAČ prodam. Tel.: 041 596 234. m1793 razno Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 8070-7-26180-0 KZ Panonka na ime Jožef Šadl, Večeslavci 42, Rogašovci. m1735 Preklicujem veljavnost žiroračuna št. 8070-7-8832-8 KZ Panonka na ime Avgust Drvarič, Ivanje! 12, Bogojina. m1736 Preklicujem veljavnost Zaključnega spričevala Srednje gostinske šole v Radencih, leta 1980, Dušan Hala-barec, Presika 8b, Ljutomer. m1744 HRAST, MACESEN in BOR, suh, zelo kvaliteten, različnih debelin, in nemško sejalnico za koruzo Felder ugodno prodam. Tel.: 062 715 177. m1756 »m E TROSED, DVA FOTELJA, REGAL ZA DNEVNO SOBO, sestavljiv, bele barve, manjšo stekleno mizo in 4 usnjene stole, bele barve, prodam. Tel.: 041 364 357. m1736 delo ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA ZA TOVORNA VOZILA. BETONARNA PETELIN. Trate 23, 9250 Gornja Radgona. m1667 GOSTILNA NA OBALI išče natakarje in kuharje, informacije na GSM: 041 632 161,041 666 898. m1791 srečanja 44-letni moški s hišo išče skromno in pridno dekle do 40 let (otrok ni ovira). Možnost kasnejše trajne zveze. Odgovore s sliko pošljite na upravo lista pod šifro: Pričakajva leto 2000 skupaj. Prekmurec. m1749 ŽENITNA AGENCIJA MAJDA, NAJVEČJA ZA TUJINO, OMOGOČA SAMO RESNE STIKE Z DRŽAVLJANKAMI IZ MAKEDONIJE IN VZHODNE EVROPE. Tel.: 063 484 162, 041 884 334. m1779 storitve PRIDELOVALCE OLJNIH SEMEN OBVEŠČAMO, DA SMO ZAČELI S PREDELAVO. Naročila sprejemamo osebno ali po tel.: 28 197 ali 041 580 363 - Oljarna Sedonja, Rakičan. m1762 ODKUP DELNIC NA VAŠEM DOMU. Pokličite 069 27 321 ali 0609 626 215. m1772 Temna noč, odeta v belo idilo, zavila te v večno tišino! Tebi dala večni mir, nam zadela večno bolečino. ZAHVALA V 50. letu nas je za vedno zapustila naša draga Angela Gorše iz Doliča 120 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, botrini Bežan - Žekš od Grada, sosedom, posebej hvala družinama Navotnik in Ropoša iz Doliča, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Posebna hvala internemu in kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Iskrena hvala gospodu Ficku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje iz Kuzme. Vsem - iskrena hvala! Žalujoči nečak Horst »Jesen je tu, po vrtu v travi podlesek cvete, nevesel; na jug leteli so žerjavi, hladan je čas se nam začel.« (Josip Stritar) ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, dedi ter tast Ivan Vinko Horvat iz Stare ulice 8 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, dobrodelne prispevke, za svete maše, tople besede tolažbe ter dragega pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Norčiču in gospe dr. Potočnik. Globoka hvala vsem lovskim tovarišem, posebej iz LD Križevci in LD Cankova, njegovim Prekmurskim lovskim rogistom, Ptujskim rogistom, članom lovskega pevskega zbora ter govorniku g. Pojbiču za ganljivo slovo. Hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste pokojnika obiskovali med njegovo boleznijo in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči njegovi najdražji Zapustil nas je dragi ata in dedi Štefan Časar učitelj v pokoju iz Veržeja Pogreb bo v četrtek ob 15. uri na pokopališču v Veržeju Žalujoči: sin Borut in hčerka Breda z družinama In jelše bodo še naprej šumele, le poslušal jih bo nekdo drug... Nenadoma nas je zapustil dolgoletni predsednik Štefan Časar iz Veržeja Hvala za vse! Društvo upokojencev Veržej Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa naenkrat si tiho zaspala. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 74. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, tašča, sestra in sorodnica Karolina Bertalanič roj. Cigiit iz Borejec Z neizmerno bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče in dobrodelne namene ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala g. Jožetu Partlnu za ganljive besede slovesa ob grobu, godbeniku za odigrano Tišino, 282. brigadi - Moških oblačil in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 71. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Ludvik Podlesek iz Kančevec 32 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in prispevke za mrliško vežico ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala zdravnikom in osebju pljučnega oddelka v Rakičanu in Onkološkega oddelka v Ljubljani, g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi, gasilcem in sodelavcem Čiste narave iz Tešanovec in A-servisu iz M. Sobote. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi december 1999, fiSIsI DAVČNO SVETOVANJE TVAJNŠIČ pisarna MURSKA SOBOTA (368 10, 368 11) pisarna LJUTOMER (84 95 80, 84 95 81) DAVČNO SVETOVANJE, VODENJE RAČUNOVODSTVA, POSLOVNA (RAČUNOVODSKA) PROGRAMSKA OPREMA BIROKRAT za Windows, IZOBRAŽEVANJE (RAČUNALNIŠTVO -RAČUNOVODSTVO). Igor Ivajnšič, univ. dipl. ekon, s strokovnimi sodelavci Vaš poslovni in osebni zaupnik D. BOMBEK, s. p. SUHI VRH 20b Sedaj je pravi čas za obrezovanje okrasne-ga in sadnega drevja Tel. (069) 48 874 ter vinske trte! ______ nepremičnine Lendavska 8, M. Sobota, tel. 36 820 Posredujemo pri prodaji in nakupu vseh stanovanjskih objektov, zemljišč in poslovnih prostorov. Ugodno prodajo: - 1-sobno stanovanje, 38 m2, M. Sobota - 3,5-sobno stanovanje, 99 m2, MS - 4-sobni stanovanji, 99 m2, M. Sobota duiuonuajdau TUROPOLJE d.o.o. CTIUI ® ul. Zorana Velnarja 13,9000 M. Sobota, tel.: 36 580 W * tO H tua Vinotoč PRI NADI V SOBOTO, 18., in NEDELJO, 19. DECEMBRA, od 12.00» Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi Jože Horvat SJL Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069)47 014 Mtel: 0609 631 193, GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300 ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 42» Raval s.p., cena: 156 SIT/min. j MAROeiLA od S. do 1uro, BREZPLAČNA DOBTAVAj 5?^ m. Sototo. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 TeL/Far (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE POHIŠTVO ZA VAS BOGDAN VRABIČ, S. p. Martjanci 59, 9221 Martjanci, tel., faks': 48 473 MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV IN SOLARNIH SISTEMOV NOVO! Prevzeli smo celotno dejavnost g. Branka Mileka, skupno z njegovima serviserjema, zato se lahko vse njegove stranke oglasijo pri nas. SERVIS, MONTAŽA, NABAVA, POPRAVILA OLJNIH GORILNIKOV IN REGULACIJ OGREVANJA. Z NAJSODOB- NEJŠO OPREMO ZAGOTAVLJAMO TOČNE MERITVE IZGOREVANJA. Ljutomer, tel : (0691 84 90 90. od 8.00 ilo 18.00 Krog, tek M 35 460, od 9.00 do 17.00 vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. Okrepčevalnica VINO*TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 31. december SILVESTROVANJE 1. januar NOVOLETNI PLES Naši gostje, naši prijetelji a In Vlado PAVLIČ s.p. UL MikJoša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota ga vrata z daljinskim upravljanjem na OBIŠČITE KRZNARS1VO F VRATA SENČILA Ida in Ana Tivadar Paričjak 41 Radenci Tel.: (069) 65 047 SUHI VRH vabimo na prave domače koline z bujto repol Kakovostno polaganje, brušenje in lakiranje talnih oblog! PAHO Robert Horvat, s. p. Pečarovci 117, 9202 Mačkovci, tel.: (069)51 263, GSM 041 590 412 Če plačate samo pol Škode, HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Muranske Toplice, Brezje 6, lel. & faks: (069) 48 426, 6SM: 041 772 426, 041 733 948 lahko dobite do 5 let! Frizerski salon ROSVITA Vaneča 59/d, 9201 Puconci, Bodite lepi v najlepših trenutkih. POPUST na barvanje las. Kredita. Kaj ste pa vi mislili? Pri nakupu katerega koli modela Škode vam ponujamo posebno ugodnost! Polovico vrednosti avtomobila plačate takoj, plačilo druge polovice pa vam odložimo za vsaj eno leto! Potem se s svojim prodajalcem pogovorite o načinu odplačevanja druge polovice Škode. Lahko jo plačate takrat, lahko pa se dogovorite za kredit! Kar vam pač bolj ustreza. Ponudba velja za vse modele vozil Škoda. Oglasite se v najbližjem salonu vozil Škoda in izberite svojo Škodo! VESTNIK 16. december 1999 NAPOVEDNIK 35 kulturni koledar K o koncert murska SOBOTA ■ V četrtek, 16. decembra, ob 16. uri bo v grajski korani božično-novoletni nastop učencev Glasbene šole Murska Sobota. ■ V petek, 17. decembra, ob 19. uri bo v kinodvo-rani na božično-novoletnem koncertu nastopila pevka Ditka Haberl. petek, 17. decembra, ob 19. uri bodo v dvorani Srednješolskega centra nastopile skupine Hladno Pivo, Racija in Bleed On. *Vsoboto, 18. decembra, ob 19. uri bosta v evangeličanski cerkvi na dobrodelnem prazničnem kon-certu nastopili pevka Shirlie Roden in flavtistka Alenka Zupan. Gosti: Amadej Herzog (kromatična harmonika) in Komorni zbor Orfej. ■ V soboto, 18. decembra, ob 20. uri bo v dvorani Srednješolskega centra zaigral Plavi orkestar. ' V sredo, 22. decembra, ob 19. uri bo v kinodvo-rani božični koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota. LENDAVA ' v Petek, 17. decembra, ob 19. uri bo v kinodvora-n' na predprazničnem koncertu nastopil Jurij Souček zopernimi solisti: Mileno Morača, Zdravkom Perge-dem in Marjanom Fajdigo. Program bo zajemal operetne in veselooperne arije ter duete. Ljutomer ~ V Petek, 17. decembra, ob 19.30 bo v domu kul-ture novoletni koncert Pihalnega orkestra KD Ivan Kaučič iz Ljutomera. Križevci, podgradje, veržej ' Tu bo nastopila vokalno instrumentalna skupina Nornos s koncerti Beli božič, in sicer v petek, 17. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Križa v Križevcih ter v soboto, 18. decembra, ob 17. uri v cerkvi Sv. Ane na Podgradju in ob 19.30 v Domu kulture v Veržeju. gledališče murska sobota * V torek, 21. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani tretja predstava gledališkega abonmaja, in sicer monodrama Mr. Single avtorja Željka Vukmi-rice in režiserja Matka Raguza v izvedbi Teatra Sxit iz Zagreba. STARA CESTA, CEZANJEVCI, MALA NEDELJA, VERŽEJ, SV. JURIJ, CVEN, RAZKRIŽJE -Od četrtka, 16., do torka, 21. decembra, se bo v Vrtcih dopoldne zvrstila lutkovna predstava vzgojiteljic pod vodstvom Gabriele Kuhar Ukradeni nosek avtorja Toneta Ljubiča. OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 16. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev monografske razstave likovnega umetnika Mirka Rajnarja. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V avli študijskega oddelka PISK je na ogled razstava Janos Szily, škof ob 200-letnici njegove smrti. Razstava je na ogled do 15. januarja! - V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava slikarja Karla Kosednarja. - V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fotokluba Murska Sobota na terrfo Kras. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije Lipovci '99. LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je do 22. decembra na ogled razstava monotipij in sumij 36 pogledov na goro Fuji akademskega slikarja Leona Zakrajška. - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava grafik akademskega slikarja Mitje Ficka. LENDAVA - V grajski galeriji je na ogled razstava 27. Mednarodnega likovnega simpozija Lendava 99. VERŽEJ - V avli OŠ je na ogled fotografska razstava Veržej skozi čas fotografov Davorina Topolinjaka in Janeza Ferenca. LJUBLJANA - Na veleposlaništvu Republike Madžarske razstavlja Endre Gonter iz Murske Sobote. Razstava je na ogled do marca 2000! - V galeriji Doma gospodarstva je do 31. decembra na ogled kolekcija Oblačila za golf modne oblikovalke Tatjane Kalamar iz Murske Sobote. ^Publiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA s Pogoji za zasedbo ^SLAVEC BREZ POKLICA pomožni delavec, čiščenje in Um «PRAVLJANJE v PEKARNI CER-določen čas 3 mes.; 6 gQs.,delovnih izkušenj; do 21. 12. PpL^ATARIČ LUDVIK S. P. PARNA K^rNA, ČERNELAVCI, TRAVNIS- Ul~ 5, MURSKA SOBOTA ATAKARSKI POMOČNIK °MOČ v GOSTINSTVU, NATAKAR; °cen čas 1 mes.; Družinsko stano-Jeziki: slovenski jezik - pisno, iezik - pisno; ostali pogoji: CFm?LI sE LAHKO TUDI S POKLI-NUtm^ATAKAR; do 17. 12. 99; BA-Par^AS. P. GOSTILNA KANCAL, LE^^NSKA ULICA 31, LENDAVA -^epar hv^ARi določen čas 6 mes.; 5 I. de-Far^^šenj; do 23. 12. 99; ŠKA-TOm/ANEZ S. P., AVTOSERVIS, BRA-NCI94, BELTINCI ^mehanik II (TOVORNEGA VOZILA); šeni 6n čas 3 mesJ 3 i- delovnih izku-VožnJ^jki: nemški jezik - govorno; '6 1?1 'zPi' kategorije: B, C, E; do 99; AR AVTO, D. D. GORNJA O ONA, LJUTOMERSKA CESTA ' RADGONA; št. del. mest: 2 A'&K KONČNO KONTROLO, 51 .MEHANIK; določen čas 6 mes.; (Ab^°vnih izkušenj; ostali pogoji: 0 SE ZAPOSLI TUDI PRIPRAV- S p' d° 23.12.99; ŠKAFAR JANEZ ^It^SERVIS, BRATONCI 94, . UTINci ^LJA čaANjE AVTOPREVLEK; določen DOr."1®?.; ostali Pogoji: POSKUSNA W,JE 1 MESEC; do 16. 12. 99; D. M PROIZVODNJA IN TRGOVINA t>0RRk kOBILJE 36, DOBROVNIK- V JR°NAK; št. del. mest: 15 v JN'K AVTOMEHANIK Vo^^tovornega motornega Nap^A C IN e KATEGORIJE V MED-X’ M CESTNEM PROMETU; v°ZniQLen čas; 2 I- delovnih izkušenj; 12. gq ''zpit kategorije: C,E; do 18. MARTINEC ANTON S. P. TO-^EVc^P0RT ' ORGANIZACIJA S|ŠA MARKIŠAVSKA3, MUR-v0^°bota (tovornega vozila); cas 3 mes.; 31. delovnih izku- DELOVNA MESTA PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje Izobrazba Ml IIMV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 26 7 0 1 36 Kino Park Murska Sobota V četrtek, soboto in nedeljo ob 17. uri bodo vrteli ameriško komedijo Inšpektor Gadget, v četrtek, soboto in nedeljo ob 19. uri pa ameriško akcijsko srhljivko Generalova hči. Kino Ljutomer V soboto, 18. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 19. decembra, ob 17.15 si lahko ogledate ameriško vestern parodijo Divji divji zahod, v nedeljo, 19. decembra, ob 19.30 pa ameriško romantično komedijo Naravne sile. Delimo vstopnice za kino V filmu Instinkt se Anthony Hopkins spoprijatelji z gorilami, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Goran Vučko, Gregorčičeva 43a, 9231 Beltinci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Dopolnite naslov filma: Asterix in.......proti Cezarju! Odgovor: Kupon št. 50 Odgovore pošljite do 21. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. BORZ ZNANJ, je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • iščejo se informacije o operacijskem sistemu Linux; • ponujajo se znanja programiranja v Delphiju; • ponujajo se praktična znanja iz elektrotehnike. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. Združenje potrošnikov pomurja svetuje NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. EXTRAORDINARY - Prince 2. BAILAMOS - Enrique Iglesias 3. ME MYSELF AND I - Vitamin C 4. ODLAZIM - Plavi orkestar 5. BORN TO MAKE YOU MAKE YOU HAPPY - Britney Spears 6. HEARTBREAKER - Mariah Carey 7. WHEN THE HEARTACHE iS OVER - Tina Turner PREDLOGI: ČA BIN DA - Gustafi BLUE EYES BLUE - Erič Clapton THE WORLD IS NOT ENOUGH - Garbage LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. OSAMLJENA - Helena Blagne 2. Tl ZNAŠ - Faraoni 3. LJUBI ME, LJUBI - Čuki 4. VRTILJAK - H. Blagne, I. Vrčkovnik, L. Leskovar, N. Robič 5. KO TE NI - Lara Baruca 6. BREZ TEBE - Povver Dancers 7. VZEMI ME - Supernova PREDLOGI: NE JOČITE ANGELI - Zlatko Dobrič NA BOŽIČNI DAN - Š. P. i. K. VEČNO SONCE - Branka Božič LESTVICA SLOVENSKE NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Štrk 2. VRTIMO PLANET - Vesele Štajerke 3. BILA JE POMOTA - Zasavci 4. PREKMURSKI SEJEM - Ans. Jožeta Šeruge 5. PRELJUBI FANTIČ MOJ - Ans. Lojzeta Slaka 6. SREČNO, RUDAR - Fantje izpod Uršlje 7. KAR MISLITE Sl - Dvojčici Vesna in Vlasta PREDLOGI: V NAŠI VASI ZVONOVI ZVONIJO - Primorski fantje 2000 LET - Slovenski muzikantje NAVIHANA ŠTAJERKA - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. decembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 50 - GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: šenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; ostali pogoji: STAROST OD 21 LET NAPREJ,VOZNIŠKI IZPIT B, C IN E KATEGORIJE; do 16. 12. 99; AR AVTO D. D. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, G. RADGONA PRODAJALEC TRGOVEC; določen čas 6 mes.; 1 I., 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE MARIBOR Z OKOLICO; do 24 12. 99; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA PRODAJALEC KRUHA IN PECIVA V POSLOVNI ENOTI LENDAVA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; do 21.12. 99; VRATARIČ LUDVIK S. P. PARNA PEKARNA, ČERNELAVCI, TRAVNIŠKA UL. 5, M. SOBOTA KUHAR KUHAR; določen čas 24 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 28. 12. 99; PEČOVNIK NATAŠA S. P. PIZZERIA URŠKA, MARTJANCI 99, MARTJANCI NATAKAR NATAKAR; določen čas 6 mes.; do 28. 12. 99; PEČOVNIK NATAŠA S. P. PIZZERIA URŠKA, MARTJANCI 99, MARTJANCI VSA NATAKARSKA OPRAVILA; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 21. 12. 99; MACUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER ŽIVILSKI TEHNIK TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; i jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: BIVALIŠČE MARIBOR Z OKOLICO; do 19 12. 99; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, G. RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izku- l šenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ZAPOSLIJO SE LAHKO TUDI KANDIDATI S VI. IN VII. STOPNJO KATEREKOLI IZOBRAZBE,LASTEN PREVOZ,3 MESECE POSKUSNO DELO; do 25. 12. 99; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D.D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4 PRODAJALEC VOZIL; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK, OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE; do 23. 12. 99; ŠKAFAR JANEZ S.P., AVTOSERVIS, BRATONCI 94, BELTINCI VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 8 mes.; do 21. 12. 99; OSNOVNA ŠO-IA MIŠKA KRANJCA, VELIKA POLANA 215B, VELIKA POLANA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA KOMUNALNI INŠPEKTOR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT ZA INŠPEKTORJA; do 17. 12. 99; OBČINA LENDAVA, TRG LJUDSKE PRAVICE 5, LENDAVA - LENDVA Zvišanje cene potovanja Gospod iz Maribora je pri potovalni agenciji vplačal potovanje, ki vključuje tudi praznovanje novega leta. Od turistične agencije je namreč dobil dopis, da se je cena aranžmaja zvišala za 13 odstotkov. Zanima ga, ali agencija lahko kar tako poviša ceno za potovanje, in kaj lahko v tem primeru stori. Gospod je z agencijo sklenil pogodbo, v kateri je bila določena tudi cena. Te cene agencija ne more povišati brez utemeljenega vzroka. Prav tako mora biti možnost zvišanja cene predvidena tudi v pogodbi o potovanju. Utemeljen vzrok zvišanja cene po sklenitvi pogodbe je lahko samo v dveh primerih; če je prišlo do sprememb v tarifah prevoznikov ali če je prišlo do sprememb v menjalnem tečaju. Zvišanje cene pa ne sme biti več kot 10-odstotno, v nasprotnem primeru ima potrošnik pravico, da pogodbo razdre, agencija pa mu mora vrniti znesek, ki ga je že vplačal. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. Tel.: (069) 349 390, faks: (069) 349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne ANDREJ ČIMER I 7 VELIČASTNIH:_ GLASBA NAŠEGA SRCA:____ Ime in priimek ter naslov: Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Jabolka......... Hruške.......... Pomaranče....... Limone ......... Banane ......... Kivi............ Suhe slive...... Orehi, jedrca ... Solata, puterica Solata, endivija Cvetača......... Zeleno zelje.... Kumare.......... Rdeče zelje..... Korenček........ Paradižnik...... Paprika......... Čebula.......... Česen........... Rdeči radič..... Fižol........... Krompir......... Peteršilj....... Hren............ Belo grozdje.... Ananas ......... Por............. Črna redkev..... Kitajsko zelje .... Zelena.......... Kisla repa...... Kislo zelje..... Kaki............ Mandarine....... Bučke .......... Grenivke........ Suhe fige....... Ohrovt.......... Ohrovt, brsteči... Murska Gornja _Sobota_______Radgona Ljutomer Maribor 100 350 250 280 150 350 ..500 . ..300 . ..300 . ....60 . ..400 . .. 120 . ..250 . ..400 . ..400 . ....90 . .400 . ,.400 .. .400 ., ...70 .. .500 .. .400 .. .350 .. 250 150 150 ...200 ...200 ...350 200-250 250 ...140 ...300 . ...200 . ...300 . ...160 . ...450 . ...600 . ... 1.100 . ...500 . ...280 . ...300 . ...80 . ...270 . ...150 . ...250 . ...350 . ...400 . 90-130 . ...390 . ...350 . ...350 . ...80 .. ...500 .. ...400 .. ...360 .. ...400 .. ...400 .. ...250 .. ...200 .. ....300 .. ....200 .. ....200 .. ....350 .. ....250 .. ....300 .. ....300 .. ....650 .. ....250 .. .. .800 .. ...120 ...350 ...200 ...260 ...170 ...300 ...660 ...1.090 ...450 ...300 ...400 ...80 ...300 ...120 ...240 ...390 ...380 80-130 ...380 ...350 ...300 ....70 ...400 ...380 ...400 ..300 ..400 ..200 . ..200 . ....350 . .... 150 . .... 150 . ....300 . ....250 . . ..400 . ....300 . ... 660 . ....200 . ....800 . .. 150 ..250 .. 220 ..250 ..170 .350 ..700 ..900 ..600 ..300 ..500 ....80 ..300 .. 150 ..250 .. 500 .450 . 100 .300 .400 .400 . 100 . 500 .500 .400 .400 .400 300 400 .. 250 .. 400 ..260 ..400 ..300 ..800 ..250 1.000 Poroke NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Simon Škraban, strojnik, in Melita Ivanič, vrtnarka - cvetličarka, oba iz Noršinec; Marjan Dravec, dip. inž. kem. tehnologije, in Mirjana Maučec, naravoslovno matematična tehnica, oba iz Bogojine; Avguštin Horvat, strojni tehnik, iz Dokležovja in Marjana Martinuzzi, tekstilna tehnica, iz Kroga; Davorin Derva-rič, elektronik, iz Zenkovec in Radojka Bjelič, gospodinja, iz Radenec; Štefan Fartelj, ključavničar, iz Sebeborec in Nataša Špilak, farmacevtka, iz Bogojine; Evgen Šebok, delavec, in Renata Kovač, šivilja, oba iz Domanjševec. Vestnik vam čestita! KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 14.12.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 14.12.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,3128 14,2704 14,4126 Francija 1 30,0245 29,9356 30,2338 Nemčija 1 100,6979 100,4000 101,4000 Italija 100 10,1715 10,1414 10,2424 Švica 1 122,9618 121,5998 124,0515 ZDA 1 194,3629 193,5014 195,4287 Svoje želje uresničite še v tem tisočletju! Velik izbor kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev vam bo omogočil, da uresničite želje, ki so povezane z denarjem. Gotovinska posojila: Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 do 6 mes. TOM +3% 17.225 100.000 do 12 mes. TOM+ 4,5% 8.925 250.000 do 12 mes. TOM+ 4,5% 22.311 360.000 do 24 mes. TOM+ 6% 17.333 500.000 do 24 mes. TOM + 6% 24.074 500.000 do 36 mes. TOM+ 6,95 17.379 500.000 do 48 mes. TOM+ 6,95% 13.963 1.000.000 do 60 mes. TOM+ 7% 23.913 Kredite odobravamo brez depozita, ne glede na namen in dobo odplačevanja. Leon Brunec iz Veržeja in Ivanka Pentek iz Dankovec sta se prvič srečala pred desetimi leti, ko je bilo njemu 13 let, ona pa je bila stara 12 let. Bila sta seveda osnovnošolca, ki sta med počitnicami v Selu na Goričkem obirala višnje, da bi zaslužila nekaj Posojila za avtomobile (za komitente Pomurske banke) po obrestni meri že od TOM + 3 %. Povprašajte v svoji enoti Pomurske banke. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke dinarčkov (tedaj še seveda ni bilo tolarjev). Po tistih prvih nežnih pogledih se nista videla celo desetletje. Usoda jima je namenila skupno življenje! Lani 6. novembra sta se po naključju spet srečala, tedaj v ljutomerski diskoteki. Seveda nista bila več najstnika, ampak polnoletna. Hitro sta se prepoznala, zaplesala ... in postala velika prijatelja. Poročila sta se 6. novembra letos, torej natanko po letu dni, ko sta se v drugo srečala. Leon je naprosil za poročno pričo Rada Karajica iz Melinec, Ivanka pa je izbrala za pričo sestrično Silvo Perčič iz Ljutomera. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Murski Soboti. Seveda pa se nista hotela izneveriti našim običajem in odločila sta se še za cerkveno potrditev zveze. Odpeljala sta se v cerkev v Puconce, kjer je zakon blagoslovil evangeličanski duhovnik (nevesta je pač z območja tamkajšnje gmajne), nato je bil še poročni obred z mašo v katoliški cerkvi v Veržeju. V nekaj urah sta si ženin in nevesta kar trikrat uradno obljubila zvestobo do konca življenja. Potem pa je bil že čas, da se poročenca in svatje (bilo jih je 140) poveselijo na gostiji. Bila je v gostilni Benčec v Bakovcih, igral pa je ansambel Klas. Poročenca sta na gostiji smela šele po polnoči odplesati prvi ples. Tudi to so običaji. Srečno poročena mladoporočenca živita pri Brunčevih v Veržeju, kjer je Leon prevzel od staršev cvetličarno in vrtnarstvo, Ivanka pa je še naprej zaposlena kot šivilja v Muri. Ker pa je v blaženem stanju, jo vsi domači toliko bolj cartajo. Priženila se je v dobro mesto. - Š. S. Božičkov vlak Za soboškimi odbojkarji čakajo na naslednji teden tudi nogometaši. Potem ko funkcionar od A do Ž Boris Cipot ni pokazal ravno veliko posluha do nekdanjega sponzorja Pomgrada oziroma njegovega novega lastnika, nogometaši pričakujejo, da bo vsaj pri nogometu prevladala zdrava pamet in bodo eno od ključnih vlog v soboškem nogometu namenili največjemu gradbincu in kapitalskemu trgovcu Stanku Polaniču - Kempinske- mu. ****** Sobočani se namesto na osrednji mestni ploščadi, na kateri je župan Tunč Slavic že postavil črno zaveso pred spomenik zmage, odločajo za silvestrovanje na drsališču. To bo menda izredno pestro, saj bodo ob čestitki Janeza Stotla deležni najbogatejše razsvetljave v tem delu Evrope. V ta namen že stojijo semaforji na križišču Markišavske ib Noršinske ceste z Lendavsko-Semaforji bodo svetili le na Silvestrovo. VESTNIKOV KOLEDAR 16. december, četrtek, ALBINA 17. december, petek, LAZAR 18. december, sobota,TEO 19. december, nedelja, URBAN 20. decembert ponedeljek, JULIJ 21. december, torek,TOMAŽ 22. december, sreda, MITJA Lunine mene: 20. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 40 minut, zašlo pa ob 16. uri in 18 minut. Dan bo tako le šest minut krajši kot prejšni teden. 22. decembra ob 8. uri in 44 minut se bo začela zima. Isto noč bo na nebu nastopil ščip. soboto smo se z otroci, starši in malimi nagrajenci Murskega vala in oddaje Mali radio, z Veselim bo-žičkovim muzejskim vlakom Slovenskih železnic odpeljali proti Ptuju. Bo-žičkovega vlaka ne bi bilo brez Božička, ta pa nikoli ne pride brez daril. Tako je bilo tudi tokrat. Ker nas je bilo vseh preveč za eno fotografijo, smo pač izbrali fotografijo, na kateri nas je največ. ****** Adi Erjavec ni dosegljiv'^, poti. Po priporočilih ,be®^z me je navezal tesnejše znanim trenerjem, kije no še na porodniški, So ****** jal gre-Jože Kovač je napev®t hod v finančni men® ^e-Najbolj bi mu ustrez®° nje Pomurske inv®s' zao-družbe. Njena P°t0?'tenasle' traj NLB bi se zgodil® u dnji dan. Obetavno zanLrjan tudi lahko bilo, če bo p Podpoštenjak urejal Z®v niče. Pomurec in Pomurka leta 1999 eta 1991 je začel Murski val z izborom Pomurke in Pomur-ca leta. Način glasovanja se je nekajkrat spremenil, toda v zadnjih letih je obveljalo pravilo, ki je omogočalo, da so poslušalci glasovali tudi za tiste ljudi, ki ne živijo več v rodni po- krajini. Vsak poslušalec je glasoval le-enkrat, v desetih glasovalnih dneh pa smo skupno sprejeli 400 klicev. Velikokrat se je dogajalo, da so bili mnogi razočarani, saj niso pomurska banka uspeli oddati svojega glasu. Letos pa bo drugače. Pomurca in Pomurko leta 1999 bosta skupno izbirala Vestnik in Murski val. Pri radijskem glasovanju, ki se bo začelo v ponedeljek, 20. decembra, ne bomo spreminjali pravil, to pomeni, da bo vsak lahko glasoval le enkrat. Pri Vestniku pa bo drugače. Vsak lahko pošlje neomejeno število glasovnic. Potrebno jih je le izrezati iz Vestnika, zapisati ime in priimek Pomurke in Pomurca leta ter dodati svoje podatke. Seveda ne smete pozabiti vse skupaj zalepiti na dopisnico in poslati na Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Ob koncu akcije bomo po tri poslušalce in tri bralce, ki bodo glasovali, tudi nagradili. POMUREC LETA POMURKA LETA Predlagam: Predlagam: Ime in priimek: Ime in priimek: Naslov: Naslov: Potem. Ko so v Raden jeli ISO-standard za z Oženje eden od glavnih o ® jraV' cev slovesnosti direkto stvene zavarovalnic® $e Košir pozabil povede '■ |6j bodo v tem zdravilišč^. lahko zdravili samo Pa ienti imajo ISO-standard’ ^a, čakajo na navodila 'rokujejo od društva za vost, da jim lS°" za pridobitev individualni standardov. Premišljujete, kaj bi podarili prijateljem, znancem ali sorodnikom ob prelomu tisočletja? Ste v zadregi, saj želite, da bi bilo darilo izvirno, koristno in lepo, takšno, da bo obdarovanca prijetno spominjalo na to, kdo mu ga namenja? ESTNIK - darilo prijatelju Štefana Prša - Prs taji in usmilili polanski nog bO|jgo mu naročili Vestni , a|| osebno obveščenos • ^oVi mu bo to pomagalo P ^0-nadaljnji karieri in ve kratični širini, ni zna . breZ spod župan polanski občutka za demokrac J ,cana današnja seja sve a, nem za 18. uro, ko bo na dn redu zamenjava podz n ob. Delo oblasti je čani občine Velika r dno vabljeni! r nav0^'3 Inšpektorji so vzeh EU tako resno, da jesti šunke iz zasebni" rij. Vsak četrtek bo redno prihajal na dom, nosil s seboj obilo dobrega branja in pomagal, da bo vstop v tretje tisočletje prijaznejši in pogumnejši. VI BOSTE OBDARILI PRIJATELJA, Izpolnite naročilnico in dobili boste palični mešalnik. NAROČAM VESTNIK Ime in priimek__________ Ulica___________________ Kraj____________________ Pošta___________________ Podpis _________________ OD 1.1. DO 31.12. POŠILJAJTE VESTNIK NA NASLOV Ime in priimek __________________ Ulica____________________________ Kraj_____________________________ Pošta ___________________________ Veterinarji, ki štejejo celice v mleku, so na zunaj postali prepoznavni. Identificirate jih P° širokem rjavem »krščaku“, temnih sončnih očalih -tudi v oblačnem vremenu -jin dvosedežnem džipu. KESWl