knjižnu p: V •; 'fs r* M ' 'M lat M OSREDNJA KNJIŽNICA CEI Jg Muzejski tro i a CELJE Moja Lujiumui SN00032 r llfip jj$jf 1® : Cl| F« v|™ ercator tudi v Zgornji Savinjski dolini v vseh zadružni zagotavlja kakovost po najnižjih cenah. hlrgovinah Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska n zadruga Mozirje z.o. o. PaštetaBOg Ketchup Vino Cviček 1 Rastlinsko jedilno olje 1 I Gorčica 360g Pomarančn sok 100% 1 I ■Jabolčni sok 100% 1 I DAN SE ZAČNE S SVITOM POČITNICE PA TUDI! HOTEL DELFIN ■ OTOK KRK fOMIŠALJl 7 DNI, POLPENZION SAMO 27.300,00 SIT OTROCI DO 12 LET 50% POPUSTA, DRUGI OTROK DO 12. LETA GRATIS! ŠE NEKAJ PROSTIH MEST! APARTMAJI - OTOK KRK (OMIŠALJ) VILA MARA ■ 10 M OD MORJA VILA REINA - 70 M OD MORJA KVALITETNE NAMESTITVE ŠE NEKAJ PROSTIH MEST! OTOK PAG PROSTIH JEV! OTOK VIR PRI ZADRU APARTMAJI TIK OB MORJU ŽE OD 35.400,00 SIT DALJE SOBE Z ZAJTRKOM OD 2.730,00 SIT NA DAN! PROMOCIJSKI POPUST!!! I UKI3 I IL^rXM AV3CnV.IJl kJ Vil V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel. 83-90-810, faks 83-90-811 POSOJILA IZVOZNIM PODJETJEM DEVIZNI KREDITI Majhnim in srednje velikim izvoznim podjetjem z največ 500 zaposlenimi in z vsaj 50 odstotnimi prihodki ustvarjenimi na tujih trgih, nudimo srednjeročne in dolgoročne kredite v devizah (EUR). Devizno kreditiranje je možno za: - vse projekte priprave izvoza - premostitev likvidnostnih primanjkljajev - izboljšanje strukture virov financiranja. Obrestne mere so odvisne od ročnosti kredita in znašajo od euribor + 1,95 odstotka letno do euribor + 2,75 odstotka letno. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 899-52-20. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ISSN 0351-8140 Leto XXXII, št. 13,83. juntf 2000 Izhaja vsak drugi petek :• \ VN U \ s\ Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje IMUtfateU: x Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, . • telefon: 063/83-90-790, : c'\: telefon in faks: 063/83-90-791, \'\% žiro račun 58810-685-13016 ' Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik ' V:::N^ Stalni sodelavci: v . Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander vvv Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kaxyir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marjja ; N Soi^a-Kladnik, Franjo Pujcart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marya Šukalo, Vesna Banjevič, , \ Kmetajska svetovalna služba, Zavod za gozdove , \ Tajnica uredništva: ■ Barbara Zacirkovmk .. šeije: ilena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarj Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: savinjske.novice@siol.net . Internet: vračamo. / Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev m oglasov lektoriramo. •W\W \\\\' Odpovedi sprejemamo za aasled polletje. Zdaj smo tudi koledarsko zakoračili v poletje, po temperaturah pa smo v njem že nekaj časa. V teh dneh je temperatura v naši državi nekoliko višja tudi zaradi evropskega prvenstva v nogometu, kjer prvič sodeluje slovenska reprezentanca. Verjetno delim mnenje z vami, da dostojno zastopa naše barve, a kljub temu si ne morem kaj, da ne bi dodal, da smo se svetupredstavili kot ekipa neizkoriščenih priložnosti. Morda me bodo naši nogometaši v tekmi z Norveško postavili na laž, vsekakor pa trdim, da nam (Slovencem) kronično primanjkuje samozavesti, saj bi v nasprotnem primeru marsikje dosegli več. Tudi na političnem področju. Po devetih letih samostojnosti za kaj takšnega pravzaprav ni več nobenega pametnega izgovora. Menim, da bi ob večji nacionalni samozavesti svojo državo bolj cenili kot jo sicer, pri čemer pa ne smemo prezreti negativnega vpliva domače politike na državljane. Kar poglejmo si rezultate raziskav javnega mnenja pa bomo videli, kaj si ljudje mislijo o naši politiki oziro-mapolitikih. Zanesljivo tudi zaradi tega, ker se strateški nacionalni interesi vedno znova zna-jdejovpodrejenempoložajunapramstrankar-skim interesom. Stranke so se sicer zedinile, da je vstop v Evropsko unijo strateški cilj Slovenije, ki mu bosta sledila tako vlada kot parlament ne glede na barvo vladajoče koalicije, toda vpraksi se mora vse to šele potrditi. Letošnje leto, gledano v celem, bo zaradi znanih dogodkov v parlamentu zanesljivo pomenilo za državo upočasnitev razvojnih korakov, čeprav se osebno strinjam z nekaterimi »evroskeptiki«, da na vrat na nos tudi ni dobro hiteti in biti prvi med kandidati za vstop v EU. Ker so se z današnjim dnem začele šolske poätnice, se boste nekateri v prihodnjih dneh verjetno že odpravili na zaslužen dopust. Želim vam, da biga preživeli kar najboljprijetno. Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob dnevu državnosti! IZ VSEBINE: - Intervju: Rafko Berločnik, direktor banke Velenje............ 4 Posvet o razvoju lesne dejavnosti: Precej besed, vendar (pre)malo konkretnih...5 Elkroj Mozirje: Obleke za bodoče turistične delavce.....5 'r& Grad: Zelena luč za delitveno bilanco............... 5 Smreka Gornji Grad: Ogorčena bitka za golo preživetje..............6 Luče ob Savinji: \ Jamstva za dostojno preživetje kmetov ni...7 Spodnja Rečica: Jez na Savinji tudi uradno odprt............7 Rečica ob Savinji: \\ Predstavitev knjige Pod rečiškim zvonom 9' MikCetfe: \ Horvata razstavljata v ||| novih prosotrih.... ', ' \\\ Mozirje: Olimpijski bron zlatega leska..................12 :::;PGD Grušovlje: . Ob 75-letnici novo vozilo.. 14 Zgodovina in narodopisje: Delavsko gibanje v Solčavi................18 sLbkostrelstvo: ;Ö|ep četrti v Evropi..24 Atletika: Acman potuje na 01.....24 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Sprejem Tomaža Ir-narja in Davida Pauliča v Mozirju (foto: OS) Zgoraj desno: Rečiški flosarji na Savinji (foto: Jože Miklavc) Zgoraj levo: Nastop nazarskih osnovnošolcev ob krajevnem prazniku (foto: CS) Spodaj desno: Podelitev oblačit štipendistom sklada GT (foto: Ciril Sem) Pogovor z direktorjem Banke Velenje Rafkom Berločnikom »Dovolj zgodaj smo spoznali, da je treba včasih vzeti torbo v roke...« Banka Velenje je ves čas svojega obstoja bolj ali manj povezana z matično banko. Sprva je to bila Ljubljanska banka, danes je Nova Ljubljanska banka. Banka Velenje predstavlja vodilno banko na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, toda vse ostrejša konkurenca na bančnem trgu prihaja tudi v ta del Slovenije. Kako se v velenjski banki pripravljajo na nove pogo- je poslovanja in selitev plačilnega pron - Kako ste v Banki Velenje zadovoljni z rezultati lanskoletnega poslovanja? Ljudje smo takšni, da kljub dobrim rezultatom nismo nikoli povsem zadovoljni. Toda če bi rekel, da smo nezadovoljni, bi to lahko izgledalo, kot da nismo delali dobro. Zato bom dejal, da smo z lanskoletnimi poslovnimi rezultati zadovoljni. Ohranili smo 18. mesto med slovenskimi bankami, kar pomeni, da smo v povprečju povečali obseg našega poslovanja toliko, kot so ga povečale ostale banke. Ustvarili smo večji dobiček kot v letu 1998, res pa je, da je bil le-ta manjši od pričakovanega. Bančna konkurenca je vedno hujša, zato so obrestne mere za dana posojila padale hitreje kot obrestne mere za depozite. Posledica tega je bila, da so bile neto obresti v lanskem letu v absolutnem znesku nižje kot leto poprej in smo morali ta izpad nadomeščati z drugimi prihodki. -Ali se je lastniška struktura Banke Velenje v minulem letu kaj spreminjala? Lastniška struktura naše banke je že nekaj let nespremenjena. Največji, približno 60-odstotni lastnik je bila lani Nova Ljubljanska banka, druga največja lastnika pa sta Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. Vsi trije skupaj so lani obvladovali približno 76 odstotkov kapitala. V letošnjem letu smo na skupščini banke za odkupljene lastne delnice, ki so predstavljale približno sedem odstotkov portfelja, znižali kapital, zato se je udeležba vseh treh omenjenih še nekoliko povečala. Od skupno 280 naših delničarjev je 46 pravnih oseb, ki imajo po višini kapitala preko 99 odstotkov delnic. Naj ob tej priložnosti še povem, da je zbor banke v skladu z zakonom o bančništvu konec maja imenoval nadzorni svet v naslednji sestavi: Andrej Hazabent iz NLB - predsednik, Borut Meh iz Petrola - podpredsednik, Nevenka Bremec iz NLB, Srečko Meh iz Mestne občine Velenje in Branko Paš iz Belinke. Na svoji prvi seji je nadzorni svet imenoval upravo Banke Velenje v sestavi: Rafko Berločnik -predsednik, Marjan Jerič - član in mag. Lidija Dov-šak-član. - Banka Velenje predstavlja vodilno banko v Zgornji Savinjski dolini in ima najbolj razvejano mrežo za poslovanje z občani. Kako ocenjujete poslovanje z njimi in s poslovnimi subjekti v letu 1999? Z vidika banke je bilo poslovanje z gospodarskimi subjekti na območju Zgornje Savinjske doline lani korektno. Trudili smo se, da bi v danih pogojih kar v največji meri ustregli zahtevam sodobnega poslovanja. Kar pa se tiče poslovanja z občani, moram povedati, da ob določenih dnevih, kar pa ni problem samo v Zgornji Savinjski dolini, še ved- V poslovne banke, smo se pogovarjali Rafko Berločnik: “Vlagamo velike napore, da bi skrajšali vrste pred bančnimi okenci” (foto: F. Kotnik) no prihaja do vrst pred bančnimi okenci. Že nekaj let vlagamo velike napore, da bi te vrste skrajšali, čemur naj bi pripomogla tudi razširjena mreža bankomatov. Intenzivno poskušamo tudi z drugimi oblikami, kot so trajniki oziroma avtomatski prenosi za plačevanje računov, precej pa smo storili tudi z uvajanjem elektronskega poslovanja za samostojne podjetnike. Dejstvo je, da smo pri uvajanju novih ukrepov marsikje omejeni bodisi s prostorom bodisi stroškovno, nenazadnje pa tudi s hitrostjo uvajanja nove programske opreme, ki jo v okviru Nove Ljubljanske banke že nekaj časa pripravljamo za še hitrejše in bolj učinkovito poslovanje. -Sedaj smo sredi junijain prvapolovicaleta 2000 bo kmalu za nami. V Banki Velenje ste si gotovo tudi za letošnje leto zastavili visoke cilje, jim uspešno sledite? Ugotavljamo, da se značilnosti lanskoletnega poslovanja nadaljujejo tudi v letošnjem letu. To pomeni, da dosegamo načrtovani obseg poslovanja, po drugi strani pa smo priča hudemu pritisku na obrestne mere za kredite in depozite. Zato so neto obresti iz tega naslova nekoliko pod načrtovanimi. Predvidevali smo, da bomo začeli ustvarjati del prihodkov s prenosom plačilnega prometa v banko, toda to se zaradi nedorečenosti na državnem nivoju odmika. S tem se odmikajo tudi naši predvideni prihodki. - Pri uvajanju plačilnega prometa bo veliko vlogo igralo elektronsko poslovanje. Ste nanj že pripravljeni? direktorjem Rafkom Berločnikom. Prav elektronskemu poslovanju bomo pri prenosu plačilnega prometa namenili največji poudarek. To je najboljša rešitev tako za nas kot za podjetja, vendar se zavedamo, da se nekaterim poslom in nalogom ne bomo mogli v celoti izogniti v fizični obliki, zato načrtujemo v Velenju, Šoštanju in Mozirju poseben oddelek, ki bo posloval s pravnimi osebami. Ugotovili smo, da je v Mozirju zanj dovolj prostora v obstoječi enoti, zato za prostore, kjer je sedaj agencija za plačilni promet, nismo zainteresirani. Nenazadnje je delo veliko lažje organizirati na eni lokaciji kot na dveh. - Konkurenca na bančnem trgu je torej vse ostrejša in se bo s predvidenim vstopom Slovenije v Evropsko unijo še zaostrila. Se boste nanjo pripravili s še tesnejšo navezo z Novo Ljubljansko banko? Naša banka je bila vseskozi tako ali drugače povezana z Ljubljansko banko oziroma v zadnjem času Novo Ljubljansko banko. Našega poslovnega sodelovanja nismo nikoli prekinjali, tudi v tistih časih ne, ko je vladalo prepričanje, da je potrebno NLB razdeliti na več delov. Z omenjeno banko smo ves čas sodelovali zlasti na dveh področjih: pri računalniški obdelavi podatkov in poslovanju s tujino. Izračunali smo namreč, da v nobenem primeru ne bi bilo smotrno, da bi v ta namen v naši banki razširili sektor za devizno poslovanje. Vse ostrejša konkurenca in povezave med bankami v slovenskem prostoru, celo med tistimi, ki imajo različno poslovno filozofijo in različne tehnične izvedbe obdelave podatkov, so nas navedle k razmišljanju o tesnejši obliki povezave z večinsko lastnico. V začetku letošnjega leta je nadzorni svet NLB zadolžil upravo, da se z bankami, kjer ima večinski delež, začne pogovarjati o tesnejšem povezovanju, rezultat tega pa je usmeritev, da se Pomurska, Dolenjska in Banka Velenje priključijo Novi Ljubljanski banki v začetku prihodnjega leta, ostale hčerinske banke pa leto kasneje. Razlog za postopnost je v obsegu projekta. - Banka Velenje se bo torej priključila NLB s 1.1.2001? Tako je. Vse aktivnosti so podrejene temu datumu. To je ena izmed nalog, ki jih v začetku leta nismo planirali, terja pa ogromna angažiranja. Sedaj intenzivno poteka vrednotenje bank, tako NLB kot omenjenih treh hčera, ki bo osnova za razgovore z delničarji o menjalnem razmerju delnic med eno in drugo banko oziroma o prodajni vrednosti delnic. Ti razgovori naj bi bili opravljeni do začetka septembra, skupščine bank pa naj bi odločale o priključitvi NLB do konca oktobra. V preostalih dveh mesecih naj bi potem opravili še vse fizične in formalno-pravne aktivnosti glede priključitve. Posvet o razvoju lesne dejavnosti Precej besed, vendar (pre)malo konkretnih Na pobudo gornjegrajskega župana Tonija Riflja in v organizaciji Zgornjesavin-jskega podjetniškega centra so v Nazarjah pripravili posvet o možnostih financiranja razvoja lesne dejavnosti v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Bodo zgornjesavinjski lesarji znali izkoristiti razpoložljive vire za razvojni zagon? (foto: Ciril Sem) - Ali to pomeni, da blagovna znamka Banka Velenje s prvim januarjem prihodnjega leta ugasne? Razgovori potekajo v to smer, da bi banke, ki se vključujejo v Novo Ljubljansko banko, ohranile čimveč zunanjih znakov identitete, saj bi bilo škoda, da bi kar naenkrat izginile. No, v našem primeru je res tudi to, da smo poznani kot Ljubljanska banka - Banka Velenje in ne samo kot Banka Velenje, zato ta prehod tudi s psihološkega vidika ne bi smel biti problematičen. V odnosu do komitentov se pravzaprav ne bi smeli nič spremeniti. Posli naj bi tekli nemoteno dalje, kvečjemu naj bi se nekateri pogoji izboljšali. Pri velikih komitentih smo bili namreč doslej omejeni z višino kapitala, v prihodnje te ovire ne bo več. - Želite morda k povedanemu še kaj dodati? Morda bi dodal to, da smo v Banki Velenje skušali biti vedno maksimalno fleksibilni v odnosu do komitentov, tako pravnih oseb kot občanov. Dovolj zgodaj smo spoznali, da je treba včasih, če se izrazim v prispodobi, vzeti torbo v roke in se odpraviti na teren, saj je za nas odnos do komitenta prioriteten. Morda včasih ni vse tako, kot bi si želeli, toda našausmeritev ostaja tudi vprihodnje nespremenjena in upamo, da bomo v prihodnosti s storitvami naše banke zadovoljni vsi - tako komitenti kot bančni uslužbenci. Pogovarjal se je Franci Kotnik Elkroj Mozirje Obleke za bodoče turistične delavce Pod sloganom Turizem smo ljudje so v poslovnih prostorih nazarskega Elkroja najboljšim dijakom in študentom, ki se izobražujejo na srednjih in višjih šolah za gostinstvo in turizem, predali moderna oblačila. Triintrideset štipendistov Sklada za gostinstvo in turizem predstavlja kader, ki bo dostojno prezentiral to pomembno gospodarsko panogo. Za Slovenijo je turizem zagotovo izredna priložnost, je dejal Tomaž Zajc, (zdaj že bivši) državni sekretar v Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, zato je še kako pomembno, da so turistični delavci uglajeni in izobraženi. Štipendistom sta obleke predala Marjan Podobnik, častni predsednik Sklada GT, in Breda Papež Brezovar, predstavnica generalnega donatorja Tobačne Ljubljana. Slovesnost je s svojim nastopom obogatila operna pevka Rebeka Radovan ob spremljavi priznanega pianista Aleša Škrinjarja, za pogostitev pašo poskrbeli dijaki Srednje gostinske šole iz Velenja. Savinjčan V poldrugo uro dolgem referatu je Miloš Kuret, svetovalec vlade iz Ministrstva za znanost in tehnologijo, predstavil možnosti financiranja iz naslova 5. okvirnega programa raziskovalnih in tehnološko-razvojnih aktivnosti Evropske unije. Preko trideset udeležencev, pretežno gospodarstvenikov, kljub pozornemu spremljanju razprave za potrebe firm, katere predstavljajo, ni moglo izluščiti veliko koristnega. Direktorje in tudi ostale je prioritetno zanimalo, kako pridobiti sredstva, ki jih ima Evropska unija na razpolago- Zapleta pa se očitno že v osnovi. Namesto preveč birokratskega tolmačenja je potrebno ljudem, posebno manjšim podjetnikom, ki nimajo na razpolago ljudi, ki bi se ukvarjali z zapletenimi proceduralnimi zadevami, jasno in v prepros- Občinski svet Gornji Grad Gornjegrajski častni občan bo letos postal dr. Franc Urlep, zlati grb občine bodo podelili Mariji Slatinšek, grb občine pa bodo na osrednji proslavi ob občinskem prazniku prejeli družina Remšak, Ivo Tesovnik in Nuša Purnat. V uradnem listu je bil objavljen razpis za rekonstrukcijo ceste od šole do križišča v Spodnjem trgu. Del sredstev je v državnem proračunu že tem jeziku povedati, kaj in kako je potrebno za pridobitev denarja. Posvet, ki na ključno vprašanje ni odgovoril, pa je vendarle nakazal določene možnosti oziroma prednosti. Poleg potrebne vizije bo zelo pomembna regionalna povezanost in koordinacija, Zgornja Savinjska in Šaleška dolina sta določene korake v smislu povezovanja že storili. Potrebno bo poskrbeti za nove programe in tehnologijo, brez dodatnih sredstev pa bo težko ohranjati obstoječa delovna mesta. V zadnjih letih se je število zaposlenih precej zmanjšalo, zato težava ni zgolj v denarju, ampak tudi v dobrih idejah. V Sloveniji se uspešnost meri tako, da pridobiš toliko, kot daš za davke, je bila nič kaj vzpodbudna ugotovitev udeležencev posveta. Savinjčan zagotovljenih. V tem času naj bi z lastniki zemljišč, projektanti in predstavniki Direkcije za ceste rešili še nekatera sporna vprašanja. V kolikor se zadeve ne bodo ponovno zakomplicirale, bo prenova ceste zaključena nekje v prvi polovici prihodnjega leta. Savinjčan Zelena luč za delitveno bilanco Gornjegrajski svetniki so končno potrdili usklajen dokument delitvene bilance bivše občine Mozirje. Sporazum je seštevek dokumentov in dogovorov iz preteklih let, vključno z rešenim vprašanjem Komunalnega podjetja iz Mozirja, je usklajeno besedilo županov predstavil župan Toni Rifelj. Dokument naj bi v kratkem obravnavali občinski sveti ostalih občin, vse bolj pa je čutiti poenotenje pogledov glede deponiranja in odvoza odpadkov. Smreka Gornji Grad Ogorčena bitka za golo preživetje Z lansko prisilno poravnavo in letošnjo dokapitalizacijo podjetja je bila gornjegrajski Smreki omogočena ogorčena bitka za golo preživetje. Z bremenom obveznosti do kreditodajalcev, kupcev in do trajno presežnih delavcev. Direktor Bruno Zagode se obveznosti zaveda, enako tudi večina zaposlenih, ki vtem času z maksimalnimi napori zagotavljajo izpolnitev pogodbenih obveznosti do kupca. Skoraj vsakodnevno delo preko polnega delovnega časa logično terja določen davek, ki se odraža tudi v slabi volji delavcev. Namige o kršenju panožne kolektivne pogodbe smo preverili pri Andreju Krajncu, ki trenutno skrbi za sindikalno delo v podjetju. Dokaz, pravi Žerovnik, so vloženi certifikati delavcev. Ta sredstva so lastninsko jasna, vse ostalo je še vedno prelivanje družbenega kapitala. Poleg tega, trdi Žerovnik, so imeli poslovni partnerji v poslovanju s Smreko vkalkuliran poslovni riziko. Delavci pa so v čistem mezd- Ali se je vse breme poslovanja prevalilo na delavce? (foto: Savinjčan) “Občutek imam, da s strani direktorja ni interesa za razgovor. Neprijetna vprašanja sindikata pač terjajo odgovor (v času nastajanja članka sta se direktor firme in predstavnik sindikata sestala, op. Sav.), na katera Zagode očitno ne želi odgovarjati. V ospredju je vprašanje regresa za malico, delovne invalide silijo na neprimerna delovna mesta, plače so na najnižjem možnem nivoju, nadure bi morali opravljati samo v okviru zakonskih določb, zakonsko sporna opredelitev trajnih viškov,” je domnevne nepravilnosti izpostavil Krajnc. Je direktor zadolžen znižati stroške tudi na račun plač, se sprašuje sindikalni predstavnik. Po njegovem je osnovna rešitev v dobrem programu in sposobnem vodstvu, takšnem, ki bo na človeški način usklajevalo različne interese med socialnimi partnerji. “Vso breme slabega poslovanja se je prevalilo nadelavce,” je prepričan Rafko Žerovnik, član nadzornega sveta. Poslovanje Smreke gre od leta 1996 strmo navzdol - delavci in očitno tudi lastniki smo bili zavedeni. nem odnosu, o nikakršnem partnerstvu ne more biti govora. Izrazit primer je plača, katera je šla v prisilno poravnavo in nelogična razlaga, da so delavci dolžni pokrivati nastalo zgubo. Temu se preprosto reče kraja, je dogodke zadnjih let komentiral Žerovnik. Direktor firme Bruno Zagode pa je povedal, da bo potrebno za sanacijo Smreke vložiti še veliko naporov in truda vseh zaposlenih. Hvaležen je in občuduje ljudi, ki so pripravljeni delati preko polnega delovnega časa. Opravljanje nadur je stvar skupnega dogovora, zato bom ljudi tudi pošteno plačal, zagotavlja direktor. Glede sindikata je stvar specifična. “Predlagal bom, da sindikat vodijo ljudje iz firme, ne pa nekdo, ki s firmo nima nič skupnega. Spoštujem Krajnca, vendar ponavljam, prav se mi zdi, da je sindikat voden iz firme. Zavedam se, da je stvar sindikalne organiziranosti, vendar z sindikalnimi ljudmi iz firme dobro sodelujem. Potrebno je vedeti, da v Smreki še vedno vladajo izredne razmere. Eno je kolektivna pogodba, delo in dog- ovorjeni roki pa so velikokrat povsem nekaj drugega. Vendar, vsi so plačani po kolektivni pogodbi,” je očitke sindikata komentiral Bruno Zagode. Vsaka palica ima seveda dva konca. Vsi bi namreč bili radi direktorji, zagotovo je prisotne še preveč stare miselnosti. Tempo dela in odgovorne naloge pač terjajo od ljudi dodatne napore. “ Vsi tega ne zmorejo, vendar s tistimi, ki firmo zapuščajo, nisem v osebnem konfliktu. Ljudje si pač najdejo boljše in sebi primernejše službe. Tisti, ki smo tukaj, bomo morali pač nekatere navade spremeniti,” je prepričan direktor Zagode. Zaradi varnosti ljudi so v preteklih mesecih stare in izrabljene avtomobile zamenjali z novimi. Zagode se zaveda, da te investicije niso produktivne, so pa racionalne in za- vrača očitke, da so službeni avti namenjeni za njegovo osebno rabo. Prav zaradi varnosti bo naslednja večja investicija nov viličar. “Trdim, da znam paziti na vsak tolar, ki ga firma porabi. Zagovarjam racionalnost in se krepko zavedam, da vsega ni mogoče kupiti naenkrat. Nakup osnovnega ročnega orodja ni problem, če bo šlo vse po načrtih, pridejo na vrsto tudi proizvodne investicije.” Direktor Smreke je kljub težavam optimist. Zaveda se, da nezadovoljni ljudje niso perspektivna garancija, kakor tudi, da je korektno opravljeno delo potrebno pošteno plačati. Odprta vprašanja bodo reševali na človeški način, v dogovoru z večinskim lastnikom pa bodo v kratkem imenovali nov nadzorni svet. Savinjčan Luče ob Savinji Jamstva za dostojno preživetje kmetov ni Nedavno sprejeti kmetijski zakon je večini ljudi še vedno neznanka, zlasti med kmeti pa se porajajo številna povsem eksistenčna vprašanja, ki seveda terjajo jasne odgovore. Franci But, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu, je na posvetu s kmeti in predstavniki Zadruge iz Mozirja predstavil kmetijsko politiko države vluči približevanja Evropski uniji. Brez konkretnega odgovora so ostali mladi kmetovalci, katere predvsem zanima, ali bodo v novih pogojih kmetovanja sploh lahko preživeli. kmetovanja. Znotraj Evropske uni- namreč odločene ohraniti vitalno je je kmetijstvo ključno vprašanje kmetijstvo, temu namenjajo skoraj pravnega reda. Evropske države so polovico skupnega proračuna. Slov- Zgornja Savinjska dolina je izrazito živinorejsko področje. Osnovni problem kmetov je preživetje, saj se odkupna cena mleka že tri leta ni povišala. Zadružna zveza Slovenije je neuspešno zahtevala zvišanje cene na 70 tolarjev za liter mleka. Na drugi strani imajo mlekarne proste roke pri oblikovanju cen, ob inflaciji in dvigovanju cen predvsem naftnih derivatov so kmetje primorani zahtevati višje cene mleka, je kritično razpravljal Anton Vrhovnik, direktor Zadruge. Z novim tržnim redom, veljati bo začeli. 1.2001,sebocenamlekaob-likovala prosto. To naj bi bil po mnenju državnega sekretarja primeren trenutek, da si kmetje preko zadrug in sindikata v pogajanjih z državo izborijo primerne pogoje Mag. Francija Buta je gostil lučki župan Mirko Zamernik (foto: Ciril Sem) enija bomorala, po Butovem mnenju, v sorazmerno kratkem času poleg pravnega prilagajanja postaviti tudi ustrezne mehanizme, preko katerih bo na evropsko sprejemljiv način izplačevala subvencije. Z vstopom v EU bodo intervencijske cene enake. Isto velja za plačila in obveznosti, torej bo kmet v Solčavi v povsem enakem položaju kot danski ali holandski kolega. Na osnovi uredbe o razvoju podeželja bo država pripravila petletni program okoljskih plačil, brez katerih bi gorska področja znotraj EU že zdavnaj propadla. Brez programa in jasne vizije razvoja višinskih kmetij, po mnenju državnega sekretarja Francija Buta, nimamo v Evropski uniji kaj početi. Savinjčan Spodnja Rečica RS Nazarje Jez na Savinji tudi uradno odprt V okviru praznovanja praznika Krajevne skupnosti Rečica so v petek, 16. junija, med Spodnjo Rečico in Nazarjami predali namenu Špendetov ali Graščinski jez, kakor ga kdo že imenuje. Minister Andrej Umek in poslanec Jakob Presečnik v družbi flosarjev (foto: Jože Miklavc) Slovesnosti so prisostvovali bivši in sedanji minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar in dr. Andrej Umek, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, predstavniki izvajalca gradbenih del, župan občine Mozirje Jože Kramer in predsednik sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc. Ob odprtju jezu je spregovoril minister za okolje in prostor dr. An- drej Umek, ki je v svojem govoru obljubil podporo pri ohranjanju rečnih vodotokov, saj za te skrbi sedaj država in ne posamezne lokalne skupnosti. Ob odprtju jezu so Rečičani pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali malčki iz vrtca, osnovnošolci in harmonikarji Darka Atelška. Marija Sukalo Lepo praznovanje V nazarski krajevni skupnosti te dni praznujejo, čas prazno-vanjapa vežejo na medvojni napad partizanovna Glinovo zabo-jarno. Osrednji dogodek so pripravili skupaj z osnovno šolo, glasbeno šolo in otroki iz nazarskega vrtca, slovesnost pa so popestrilizotvoritvijorazstaveslik Milana Rigevgradu Vrbovec. “Kakor je novi čas neusmiljen in nenaklonjen do prostega časa, ki ga ljudje potrebujemo zase, tako bo vse bolj cenjena marsikatera organizirana dejavnost, ki jo še omogoča preostanek dneva,” je v prilogo razstavi napisal slikar Goran Horvat in pravzaprav zadel bistvo številnih krajanov, ki so se udeležitev slovesnosti. Njim so bile namenjene tudi pozdravne besede Matej a Pečovnika, predsednika krajevne skupnosti, združene z dobrimi željami avtorju, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti otvoritve razstave. Savinjčan Nazarčani so se v velikem številu udeležili otvoritve slik Milana Rige (foto: Ciril Sem) OBČINA MOZIRJE Ot 25. juniju -dnevu državnosti, čestitamo vsem občanbam in obča občine *)fl(}ozirje. Župan občine Občinska uprava Občinski svet NAZARJE OBČINA NAZARJE Občankam in občanom občine Nazarje čestitamo ob 25. juniju-dnevu državnosti. Župan in občinski svet OBČINA GORNJI GRAD PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU PETEK, 23.6.2000 - ob 10.00 uri odkritje doprsnega kipa Frana KOCBEKA ob 70-letnici njegove smrti -ob 15.00 uri otvoritev vodovoda Homec- Podhom pri Semprimožniku - ob I9.OO uri otvoritev razstave Polone TRATNIK v galeriji “ŠTEKL” SOBOTA, 24.6.2000 - ob 11.00 uri 50-letnica zaključka 1. generacije sedemletke OŠ - ob I8.30 uri predstavitev knjige “Med legendo in resnico” avtorja Edija MAVRIČA v Srnjaku TOREK, 27.6.2000 - ob 19.OO uri predstavitev zbornika “Gornji Grad med drugo svetovno vojno” avtorja Zorana TRATNIKA pri Trobeju SREDA, 28.6.2000 - ob 18.00 uri okrogla miza na temo GOSPODARSKA SITUACIJA V SLOVENIJI, na okrogli mizi bo sodeloval minister za gospodarstvo g. Jože ZAGOŽEN ČETRTEK, 29.6.2000 - ob 17.00 uri tekma v športnem plezanju v Zagradišu PETEK, 30.6.2000 - ob 15.00 uri začetek pohoda po mejah gornjegrajske občine - ob I6.OO uri osrednja proslava in podelitev občinskih priznanj - ob 17.00 uri otvoritev mostu. Pri otvoritvi bo sodeloval minister za promet in zveze g. Anton BERGAUER - ob 18.00 uri VEČER POD LIPO v organizaciji Mladih zadružnikov - ob 18.00 uri turnir trojk v košarki na športnem igrišču Gornji Grad SOBOTA, 1.7.2000 - ob 7.30 uri nadaljevanje pohoda z doma na Menini planini - ob 9.OO uri poleti s padali Društva jadralnih padalcev FINESA - ob I8.3O uri nogometna tekma NEDELJA, 2.7.2000 - ob 7.3O uri nadaljevanje pohoda iz Kala proti Rogatcu - ob 17.00 uri predviden zaključek pohoda v Delcah Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Pestro praznovanje krajevnega praznika Praznovanje letošnjega praznika Krajevne skupnosti Rečica so Rečičani začeli s slovesno mašo v farni cerkvi na Rečici, somaševanje je vodil monsignor Jože Vratanar. Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Pod rečiškim zvonom -pričevanja Rečičanov V okviru praznika Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so tamkajšnji turistični delavci pripravili predstavitev knjige z naslovom Pod rečiškim zvonom. V njej so zbrana osebna pričevanja nekaterih Rečičanov in okoličanov. Izdala sta jo Zavod za kulturo Mozirje in Turistično društvo Rečica, uredila pa jo je etnologinja dr. Marija Makarovič iz Ljubljane. V nadaljevanju so poskrbeli tudi za svojenajmlajše.Vgostesopovabililutk-ovno gledališče združenja glasbene mladine z Jesenic in z igrico Zajčkova hišica pričarali nekaj pravljičnega sveta v rečiškem kulturnem domu. V Spodnji Rečici so se pomudili ob jezu in pripravili otvoritveno slovesnost ob dokončanju gradbenih del. Na Rečici so javnosti ponudili nekaj kulturnih utrinkov s predstavitvijo knjige Pod rečiškim zvonom, v kateri so svoje življenjske zgodbe strnili nekateri Rečičani in okoličani. Mladi planinci sosepodalinapohod po domači krajevni skupnosti, ki so se ga udeležili tudi malčki iz vrtca. Svet Luče ob Savinji Samo letos je bilo iz državnega proračuna za nadaljevanje rekonstrukcije ceste zagotovljenih 250 milijonov tolarjev. Mnenje krajanov zaselka Struge pa je povsem nasprotno, saj so zaradi počasne gradnje in prahu, ki povzroča škodo na vrtovih in hišah, celo zagrozili z zaporo regionalne ceste. Krajani terjajo od države tudi pločnik v dolžini 900 metrov, ki naj bi bil z vidika prometne varnosti nesporen, in namestitev table za označitev zaselka in hkratno omejitev hitrosti. Težavaje pravzaprav vtem, ob dejstvu, da mora biti cesta asfaltirana do 30. junija, na mestu, kjer je potrebno ob Savinji zgraditi podporni zid, pa do 28. avgusta, da projektovza pločnik še ni. Zakaj ni bilazadevakonkretizira-na ob začetku gradnje odseka, je seveda zanimivo vprašanje, dejstvo vsekakor je, da bo potrebno čakati na projekte nekaj mesecev. Ob znani proceduri je zelo verjetno, da krajani Strug letos po pločniku še ne bodo hodili, čeprav si je gradnjo krajevne skupnosti je poskrbel za slavnostno sejo, kot se ob takšnem prazniku spodobi. Grušoveljski gasilci so ob predaji kombiniranega gasilskega avtomobila svojemu namenu in 75-letnici delovanja društva pripravili osrednjo slovesnost. Sklop praznovanj bodo v KS Rečica zaključili z otvoritvijo vodovoda Homec - Podhom na Homcah in kresovanjem v BorsekL Da je vse bilo tako, kot se za praznovanje spodobi, so poleg krajanov poskrbeli člani društevvrečiški krajevni skupnosti, malčki iz vrtca in osnovnošolci. Marija Sukalo pločnika ob že asfaltirani cesti težko predstavljati. Glavni krivec vseh težav je po mnenju krajanov izvajalec del, ljubljanski SCT, ki si menda v času gradnje, brez soglasja lastnikov, prilašča zasebna zemljiščazalastne potrebe. Izvajalec je namreč odgovoren za vse posege, v primeru škode je to dolžan tudi poravnati. Drugo vprašanje je, kako denar izterjati, se je vprašal lučki župan Mirko Zamernik, ki je v celoti podprl zahteve krajanov. Po zagotovilih Jureta Pejanoviča z direkcije za ceste, ki v tem primeru nastopa kot investitor, in Marka Žitnika, odgovornega za nadzor, bo storjeno vse, da se interesom krajanom ugodi. Dejstvo je, da so ti pripravljeni poseči tudi po skrajnih ukrepih, v kolikor njihove zahteve ne bodo uslišane. Ob vsej birokraciji namreč ne vedo, s kom se pogovarjati. Večkotočitnopaje.davtej državi brez groženj in pritiskov interesov prizadetih ljudi nihče ne obravnava dovolj resno. Savinjčan V knjigi so zbrana pričevanja štirinajstih avtorjev, ki so opisali svoje življenje. Jože Veninšek, najstarejši avtor, rojen 1888, Frančiška Kropovšek, najstarejša avtorica, rojena 1912, Janez Zabreznik, Antonija Marovt, Ana Benda, Neža Turnšek, Jožefa Dolinar, Jožefa Zabreznik, Ana Fürst, Vera Horjak, Anton Dolenc, Pavla Požarnik, najmlajša avtorica, rojena 1932, Anton Thrnšek, Marko Jeraj, najmlajši pisec, rojen 1944, so ustvarjalci in izhajajo iz kmečkih ali delavskih vrst. Nekateri so postali gospodarji in gospodinje na kmetijah, drugi so se zaposlili. Sedem avtorjev je bilo rojenih na Rečici ob Savinji, štirje v Šentjanžu, trije so se preselili na Rečico v otroštvu ali v mladosti iz Svetega Lenarta nad Laškim, Šentjurja pri Celju in Dol-Suhe. V knjigi so predstavljene življenjske poti avtorjev, njihovih staršev in svojcev. Predstavljene pa so tudi spremembe v oblačilni, prehranski in običajski kulturi. V knjigi Pod rečiškim zvonom je zbran delček narodnega bogastva, ki se je ohranil iz roda v rod. To zanimivo delo omogoča spoznavati pestro preteklost Rečice in njene bližnje in daljne okolice. Verjetno je knjiga o življenju na Rečici prva te vrste v naši dolini in bo mogoče spodbuda tudi za druge kraje, da ne bo odšlo v pozabo tisto, kar je našega srca in našega jezika. Knjiga je zahtevala mnogo truda, saj so morali najprej vsebino napisati tisti, ki se vsega spominjajo, pa naj so to sami doživeli ali pa so pripovedi zapisali po spominu. »Sreča, da med nami živijo ljudje, ki odprejo knjigo svojega življenja. Njihova življenjska pripoved je kot svetla lučka ob naši poti« so misli Elene Zechner, ki jih je urednica dr. Marija Makarovič zapisala v uvodu te knjige in povedo vse, kar je želela s knjigo povedati bralcu. Da je knjiga zagledala luč sveta, gre zasluga tudi članici Turističnega društva Rečica Veri Poličnik, ki je skrbno zbirala in pomagala urejati življenjske zgodbe. V kulturnem programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili, so sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje. Predstavitve knjige, ki je bila kamenček v mozaiku praznovanj krajevnega praznika Rečica, so se poleg številnih drugih obiskovalcev udeležili tudi župan občine Mozirje Jože Kramer, poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj in drugi. Marija Sukalo SLS *SKD Slovenska ljudska stranka ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI PONOSNI SMO NA PREHOJENO POT ZAUPAMO V PRIHODNOST Dogovor pod grožnjo cestne zapore V desetih letih je država uspela zgraditi sedem kilometrov ceste na desetkilometrskem odseku med Ljubnim in Lučami, kar je glede na stanje državnih cest po mnenju Jakoba Presečnika, predsednika parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje, vzpodbudno. Mik Celje Horvata razstavljata v novih prostorih Zasebno podjetje Mik iz Celja, katerega lastnik in direktor je Franci Pliberšek, je od minulega petka bogatejše za nove poslovne prostore. Ob tej priložnosti so v njih odprli razstavo likovnih del Jožeta Horvata-Jakija, Gorana Horvata in Irene Polanec, ki bo na ogled vse do 15. avgusta. Podjetje Mik se je iz popoldanske obrti obdelave lesa v desetih letih razvilo v sodobno podjetje za veleprodajo materiala za uokvirjanje slik ter prodajo lesnoobdelovalnih strojev. Kot naj večji grosist na tem področju pokriva kar 80 odstotkov slovenskega tržišča. Predlani so začeli tudi s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva in jeseni bodo odprli enega najsodobnejših strojnih parkov za tovrstno proizvodnjo v tem delu Evrope. Jože Horvat-Jaki, Goran Horvat in Irena Polanec so dela za omenjeno razstavo izbrali sami. Pri tem je odločilno vlogo igral razpoložljiv prostor s svojimi značilnostmi (dimenzije, svetloba, pozicije...), pomembno pa je dodati, da so vsi trije umetniki Pliberškovi dolgoletni poslovni partnerji in prijatelji. Franci Kotnik Horvata in Polančeva na otvoritvi razstave v novi Mikovi poslovni stavbi (foto: Ciril Sem) Glasbena delavnica Osminka Pomagajmo brezdomnim živalim V začetku junija so učenci Glasbene delavnice Osminka pod vodstvom Mire Kelemen nastopili v Slovenj Gradcu na koncertu za pomoč mučenim in brezdomnim živalim. Želja nastopajočih in organizatorja, srednje strokovne zdravstvene šole, je bila opozoriti na vse živali, ki so jih zavrgli brezvestni ljudje. Program koncerta je obsegal dela Čajkovskega, Debussyja, Mozarta, Grieega, Chopina in drugih. Občinstvo je očarala mala virtuozinja Lea Marolt Sonnenschein s Chopinovim valčkom. Gosta večera sta bila tudi znana pianista Gregor Deleja in Simon Dvoršak. Med koncertom je predsednik društva za varstvo in proti mučenju živali iz Maribora Zmago Müller odkrito spregovoril o problemih, ki se pojavljajo povsodprinas. Nakoncer-tu so se zbrali vsi tisti, ki spoštujejo živali in se zavedajo bogastva, ki jim ga daje narava. Pomagati štirinožnim prijateljem se pogosto začne in konča le z obljubami, malo pa je takšnih, ki svoje obljube tudi izpolnijo in finančno pomagajo. Sredstva, zbrana z dobrodelnim koncertom, so namenili za mariborski azil, ki so ga ustanovili pred trinajstimi leti. Marija Sukalo Slikar Goran Horvat iz Nizke Živahna mednarodna dejavnost Slikar Goran Horvat, ki živi in ustvarja v Nizki, se je v prvi polovici letošnjega leta posvetil predvsem mednarodni dejavnosti. Zelo zanimiva je novica, da bo z enim od svojih likovnih del sodeloval na bienalni razstavi sakralne umetnosti Pintura 2000 v Buenos Airesu, katere otvoritev bo 26. oktobra. Potekajo tudi intenzivni razgovori o možnostih razstave njegovih del v Sydneyju v času olimpijskih iger. V teh dneh pa se je že začela njegova »srbska turneja«, v sklopu katere bo razstavljal v Galeriji Nadežde Petrovič v Čačku, v kulturnem domu v Prijepolju, v Radionici duše v Knjaževcu, v študentskem kulturnem centru v Kragujevcu, v kulturnem domu v Priboju, v Galeriji 73 v Beogradu in v Novem Sadu, medtem ko je razstava v kulturnem domu v Rači že zaključena. Pokrovitelj Horvatovih razstav v Srbiji, za katere je bil izdan poseben katalog, je delniška družba Gorenje iz Velenja. »Ko bi nekdanji priznani jugoslovanski, sedaj pa slovenski zgodovinar, teoretik in umetnostni kritik Lev Kreft imel priložnost, da pove svoje mnenje o delu rojaka Gorana Horvata,« je v omenjeni katalog zapisal dr. Dorde Kadijevič, »bi ga uvrstil v sodobno slovensko retrogardo.« Po Kadi-jevičevem prepričanju je retroga-rda v sodobni umetnosti normalen pojav in predstavlja zaledje avantgarde. Horvat se namreč ne obremenjuje s tem, kaj je bilo prej in kaj pozneje, pač pa se v svoji »božanski neobveznosti« opira na isti princip »pravice na vse«, ki ga radikalna avantgarda uporno predstavlja kot obveznega. Franci Kotnik Koncert OPZ in MPZ Mozirje Mi želimo boljši svet Drugipetek v juniju so se mozirskemu občinstvu predstavili učenci in učenke Osnovne šole Mozirje, ki prepevajo v otroškem in mladinskem pevskem zboru, ter učenke vokalno instrumentalnega krožka. Pri nastopu v kulturnem domu so jim na pomoč priskočili učenci glasbene delavnice Osminka pod vodstvom Mire Kelemen, vsi skupaj pa so pripravili nepozaben koncert. Otroški pevski zbor pod vodstvom Lijane Blagovič šteje 33 deklic, ker fante bolj zanima žoga. Skozi celo šolsko leto so vadile po pouku. Deklice so s svojimi nastopi popestrile marsikatero šolsko in krajevno prireditev, kljub mladosti pa so se preizkusile tudi v večglasnem petju. Mladinski pevski zbor letos šteje le 48 članov. Kljub temu, da je to znatno manj kot lani, je v svojih nastopih zelo uspešen. Pevci so vadili pred poukom, zato je bilo njihovo petje, kot so sami v šali povedali, včasih bolj podobno zehanju kot petju. Svoje pevske sposobnosti so pod vodstvom zborovodkinje Lijane Blagovič pokazali na različnih prireditvah. »Mi želimo boljši svet, dan na dan, že vrsto let...« je bilo le eno od sporočil pesmi, ki je donela iz mladih grl. Oba pevska zbora sta se občinstvu predstavila z narodnimi, ponarodelimi in zabavnimi pesmimi ter priredbami. Ob klavirju sta jih spremljali Lea Marolt Sonnenschein in Nataša Zager, s kitaro pa Janja Napast Vokalno instrumentalna skupina se je predstavila s popevkami, ki so navdušile občinstvo. Za zaključek so pevke in pevci, ki letos zaključujejo osnovno šolo in v zboru prepevajo sedem ali osem let, prejeli priznanja za prizadevnost in sodelovanje, ki jim jih je izročil ravnatelj Anton Venek. Ob podelitvi je ravnatelj poudaril ljubezen do petja, saj nekoč množično petje danes zaradi tehnologije počasi izumira. Vendar tu so otroci, ki za zabavo in sprostitev prepevajo v šolskih zborih, s tem pa poskrbijo, da pesmi ne bodo tonile v pozabo. Marija Sukalo Glasbena šola Nazarje Zapoj mi, srce Sredi junija so učenci Glasbene šole Nazarje, ki se učijo solo petja pri profesorici Katji Kovač, pripravili zaključni nastop. Poslušalcem v dvorani so pripravili glasbeno bogat večer pod naslovom Zapoj mi, srce. Skupni nastop solistov in solistk GŠ Nazarje pod vodstvom prof. Katje Kovač (foto: M. Šukalo) S svojimi ubranimi glasovi so se predstavili Jožica Grudnik, Jelka Juvan, Kristina Šuster, Vanja in Lidija Krefl, Damjan in Sebastijan Žvipelj ter Klemen Matk. Za klavirsko spremljavo sta poskrbeli profesorica Katja Kovač in Benjamina Šuster. Zaključni nastop so budno spremljali in ocenjevali tudi ravnateljica Olga Klemše ter Tadeja Cigale in Toni Acman kot člani komisije. Program je obsegal arije in odlomke iz različnih oper znanih tujih avtorjev, kot so Strauss, Mozart, Puccini, Rossini..., ter domačih skladateljev Ipavca, Pavčiča, Volariča... Svoje glasovne zmožnosti so pokazali tudi v popevkah Mojmirja Sepeta ter uglasbe 20 nih delih Frana Milčinskega Ježka. Vrhunec je bil vsekakor skupen nastop vseh pevcev, združenih v zbor pod vodstvom profesorice Kovačeve. Tako so pokazali, da lahko njihovi glasovi zvenijo izredno ubrano, tudi če zapojejo skupaj kot zbor. Ob nastopu tako dobrih pevcev, kot jih ima v razredu profesorica Katja Kovač, bi težko izpostavili kakšnega posameznika. V svoj nastop je vsak od njih vložil delček svoje duše in srca. Pa niso pela samo njihova srca, marsikateremu poslušalcu v dvorani je zastal dih ob interpretaciji različnih zvrsti, od arij prek samospevov do popevk. Marija Šukalo Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad 36. državno tekmovanje iz matematike V mesecu marcu so na vseh šolah po Sloveniji potekala tekmovanja iz matematike. Najbolje uvrščeni iz 6., 7. in 8. razreda so se uvrstili na regijska tekmovanja v mesecu aprilu. Organizacijo regijskega tekmovanja za Zgornjo Savinjsko dolino je imela letos OŠ Blaža Arniča Luče. Najuspešnejši učenci so si priborili pravico nastopa na državnem tekmovanju. 20. maja je bila Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad eden od gostiteljev 36. tekmovanja za zlato Vegovo priznanje. To je državno tekmovanje v znanju matematike, ki se ga udeležujejo učenci 7. in 8. razredov OŠ. Tekmovanje vsako leto organizirata Zavod Republike Sloven- ije za šolstvo - območna enota Celje v sodelovanju z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 26 sed-mošolcev in 40 osmošolcev iz cele celjske regije. Med njimi tudi 4 sed-mošolci iz OŠ Mozirje (Darko Atel- šek, Urška Glušič, Simon Štorgel, Teja Vodlak), 2 osmošolca iz OŠ Gornji Grad (Miro Čolnar in Gabrijela Poznič) in 1 osmošolka iz OŠ Mozirje (Jera Atelšek). Vsem tekmovalcem, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, je potrebno čestitati. Za dosežek so morali vložiti veliko truda in porabiti veliko prostega časa. Pokazali so, da je njihovo znanje na zavidljivi višini. O najboljših ne odloča le znanje, ampak v veliki meri posamezne malenkosti in morda kanček sreče. V 7. razredu je 9 sedmošolcev osvojilo naj višje možno priznanje, to je zlato Vegovo priznanje. Med njimi tudi Simon Štorgel iz OŠ Mozirje. V 8. razredu je 11 osmošolcev osvojilo zlato Vegovo priznanje, med njimi tudi Gabrijela Poznič iz OŠ Gornji Grad. Po končanem tekmovanju so si učenci in njihovi mentorji pod strokovnim vodstvom Bojane Zupanc ogledali zanimivosti Gornjega Grada. Navdušeni so bili ob pogledu na mogočno katedralo, spoznali njeno zgodovino in občudovali notranjost. T\idi ob ogledu muzejskih zbirk niso ostali ravnodušni in verjamemo, da se bo marsikateri še vrnil v naš lep kraj. Samo tekmovanje je potekalo tekoče. Gostje so pohvalili organizacijo, pa tudi urejenost šole in lepoto naše doline. Vseh teh pohval pa ne bi prejeli, če nam ne bi pomagali sponzorji. Ti so omogočili, da so vsi tekmovalci prejeli praktična darila in bilten tega tekmovanja, prvi trije v vsakem razredu pa še posebna darila, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. ouša Čolnar in Meta Marovt Raziskovalni tabor četrtošolcev Naravo moraš doživljati s srcem V začetku junija so rečiški četrtošolci staršem predstavili svoj raziskovalni tabor, ki je bil v drugi polovici maja. Predstavitve sta se poleg zunanjih sodelavcev, ki so pomagali predstaviti naravne lepote domače pokrajine, udeležila tudi ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venekin njegova namestnica Zinka Hadžič. Priprave na sam tabor so se začele že v začetku šolskega leta, saj je bilo potrebno otroke pripraviti na naporno hojo z oprtanim nahrbtnikom po hribih. Naučili so se hoditi v skupinah, orientirati, spoznavati naravo in kulturno dediščino. Pot se je začela 23. maja vRastkah, vasici pod Komnom, ter vodila do vrha. Na poti so otroci spoznavali živalstvo in rastlinstvo, na vrhu pa so poleg čudovitega razgleda na Kamniško-Savinjske Alpe mnogi doživeli tudi pravi planinski krst. Pozneje so se odpravili po grebenu do Smrekovca, kjer so v planinski koči na Smrekovcu prenočili, kar je bilo za četrtošolce svojevrstno doživetje. Tu so pripravili tudi pravi nočni pohod brez umetne svetlobe. Otroci so ugotovili, da ima tudi tema svoj čar in ni niti najmanj grozljiva. Ob njihovih poteh so jih čakali različni strokovnjaki, lovci in gozdarji, ki so jim na drugačen način razlagali o naših gorah in naravi, kot so to vajeni pri pouku, z učbenikom v roki in suhoparnim zemljevidom. S Smrekovca so se podali na Golte in si ogledali jamo Ledenico. Spoznali so, da Golte niso samo urejena smučišča, ampak tudi urejen krajinski park z bogatim rastlinjem in kraškimi pojavi. Osvojili so tudi naj višji vrh Boskovec in Medvedjak. Otroci četrtih razredov iz podružničnih šol Rečice, Lepe Njive in Šmihela so se pokazali kot pravi izkušeni planinci. Osvojili so znanja iz orientacije, izdelovanja vozlov, naučili so se planinskega bontona ter spoznali naravo še iz drugih zornih kotov. Ob tej priložnosti se vsi skupaj zahvaljujejo zunanjim sodelavcem Zinki Hadžič, Mariji Kladnik, Marku Slapniku, Danetu Faletu, Robiju Teržanu, Damjanu Jevšniku, Alojzu Vrtačniku, Daretu Glušiču in oskrbnikoma koč na Smrekovcu in Mozirski planini, ki so prispevali svoj delež v spoznavanju domačega okolja. Kljub temu, daso otroci svojim staršem in gostom lepo opisali tabor, so menili, da vsa doživetja ostajajo očem skrita. Naravo moraš doživljati s srcem, kar so otroci in njihove učiteljiceVidaPajk, Simona Zbičajnik in Branka Merzdovnik tudi storili. Marija Šukalo Sprejem odličnjakov na občinah Mozirje in Ljubno Kdor ima znanje in pridnost... Ob zaključku šolskega leta so na občinah Ljubno in Mozirje pripravili sprejeme za učence, ki so končali osmi razred z odličnim uspehom. Mozirske odličnjake je sprejel župan Jože Kramer. V sejni sobi občine Mozirje se je zbralo štirinajst deklet Nina Jelen, Eva Rozenstein, Verica Jurak, AnjaRakun, Jerica Atelšek, Marjeta Lešnik, Ana Janko, Barbara Fužir, Nataša Zager, Mojca Presečnik, Janja Napast, Maja Štiglic, Nika Skok, Tjaša Marinc ter dva fanta Klemen Šivic in Radovan Sukalo. Ob tej priložnosti so prejeli simbolična darila. V sproščenem pogovoru so učenci predstavili svoje poklicne usmeritve, župan pa jim je orisal možnosti zaposlitve v domačem kraju. Žal so možnosti slabe, ker ni industrije, vendar se razvija turizem, v katerem bodo mogoče po končanem šolanju našli zaposlitev tudi mozirski osmošolci. »Kdor ima znanje in pridnost, vedno najde delo,« je prepričan župan Jože Kramer. Ravnatelj Anton Venek se je v im- enu učencev zahvalil za sprejem in poudaril, da je to svojevrstno priznanje in pohvala odličnjakom za tako visok uspeh. Županja Anka Rakun je sprejela ljubenske odličnjakinje Lidijo Firšt, Marijo Nušo Ermenc, Nino Marovt, Matejo Ugovšek in Vesno Štorgelj. Žal med njimi ni bilo fantov, ki so po mnenju ravnatelja Rajka Pintarja letos svojo energijo preusmerili v šport in na tem področju dosegli za- Mozirske odličnjake je sprejel župan Jože Kramer ... (foto: M. Sukalo) ... ljubenske pa županja Anka Rakun (foto: M. Šukalo) vidljive rezultate, zato jim je za učenje zmanjkalo časa, kljub temu pa imajo dobre uspehe. Županja je izrazila veselje in ponos, da lahko gosti dobre učence, in obljubila, da se bo potrudila, da ob koncu študija dekleta pridejo nazaj v svoj domači kraj in dobijo delo. Obenem je predstavila delo in naloge občine. Ravnatelj Rajko Pintar se je v imenu učenk zahvalil za sprejem, saj je to pohvala in čast za učence, ki odhajajo v svet. MŠ Mozirje Olimpijski bron zlatega leska Med 26. majem in 4. junijem so v nizozemskem Groningenu potekale evropske igre specialne oiimpiade. Kar 1800 športnikov iz 30 držav se je pomerilo za odličja, v 31-članski slovenski reprezentanci sta nacionalne barve zastopala tudi Tomaž Ir-nar, varovanec Varstveno delovnega centra Mozirje, in njegov spremljevalec David Paulič. Tomaž Irnar je v kolesarjenju na 500 in 1000 osvojil bronasti medalji, David Paulič pa je kot trener slovenske košarkarske reprezentance z ekipo posegel kar po zlatu. Če se hoče in zna, so rezultati vidni, je na sprejemu, katerega sta odličnima športnikoma in vsem gojencem varstveno delovnega centra pripravila mozirski župan Jože Kramer in načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, dejal slednji. Irnar in Paulič sta ime Zgornje Savinjske doline ponesla v svet, poskrbela za njeno promocijo in seveda tudi za razpoznavnost Centra za socialno delo, je sogostitelja v imenu vseh županov dopolnil župan Kramer. Več kot medalje in besede čestitan-japaseveda odtehta dejstvo,dapriza-deti niso odrinjeni na skrajni rob družbe in v tem svojstvu sta Tomaževi bronasti medalji zlatega leska vredni. Savinjčan KHM...PUNCE, A STE VEDELE DA SE KAČONI IZVALIMO IZ NOGOMETNIH ŽOG? r ZADNJE DNI SE VSE VRT! LE OKOLI NOGOMETA. CELO NEŽNEJŠI SPOL, KI GA OBIČAJNO TA ŠPORT NITI SLUČAJNO NE ZANIMA, SE NAVDUŠUJE NAD IGRO NAŠIH FANTOV. Dekanija Gornji Grad Dialog različno mislečih Udeleženci drugega sinodalnega zbora v Gornjem Gradu so srečanje izkoristili za skupni pogovor predstavnikov različnih institucij za iskanje sožitja na istem ozemlju z ljudmi različnega prepričanja. Poleg članov župnijskih svetov so se vabilu prodekana Martina Pušenjaka med drugimi odzvali poslanec Jakob Presečnik, ravnatelja mozirske in ljubenske osnovne šole Anton Venek in Rajko Pintar, županja Anka Rakun, ključarji, pedagoški delavci ter mladina. Somaševanje in plenarni razgovor je vodil tajnik slovenske sinode dr. Ivan Štuhec. Sinodalno srečanje je bilo koristno za dialog ljudi različnih pogledov na družbeno življenje, katerim pa je skupni cilj služba človeku in družbi kot celoti. Delo je bilo razdeljeno po skupinah, in sicer so obravnavali odnose: družina -cerkev - kateheza, mladina, krščanska dobrodelnost - Karitas, kristjan in cerkev v družbenem okolju, družina ter družina - cerkev - šola. Skozi razpravo je svoje poglede predstavilo okoli osemdeset razpravljavcev. Po mnenju prodekana Martina Pušenjaka je srečanje utrdilo spoznanje, da se je potrebno in koristno še srečevati ter tako izmenjavati različne poglede. Z osebnim stikom med ljudmi odpadejo preveč uradne kombinacije - z neposrednim stikom je lažje doumeti in spoštovati prepričanje drugegačloveka. Duhovniki se že vrsto let srečujemo z župani Zgornje Savinjske doline, ki zaokrožuje meje gornjegrajske dekanije, prepričan sem, da bi se morali podobno srečevati tudi z ravnatelji osnovnih šol, je vtise sinodalnega dne strnil Martin Pušenjak. Župnija je namreč tudi prostor dialoga za sodobnega človeka. Ne gre zgolj za osebno prepričanje vernika, ampak za ljudi, ki imajo povsem različna razmerja do Boga, vere in Cerkve, so zapisali v besedilo prvega zasedanja slovenske sinode. Ni razloga, da se ne bi te besede izvajale tudi v konkretnem življenju, Okrešelj Spomin na preminule gorske reševalce 10. junija so minila tri leta od tragične nesreče, v kateri je izgubilo življenje kar pet pripadnikov slovenske gorske reševalne službe. V ostenju Idrske gore nad Okrešljem so se smrtno ponesrečili Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuš, vsi izkušeni gorski reševalci. Usoda, nepredvidljivost življenja, lahko jo imenujemo tudi kako drugače, je v trenutku vzela sinove in družinske može ter zveste gorniške tovariše, ni pa pretrgala vezi, ki je močnejša od smrti in trajnejša kot življenje. Številni gorski reševalci in še nekaj sto planincev so se zbrali ob spominski plošči pod Idrsko goro, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan, in se poklonih njihovemu spominu. Slovesnost je pripravila Gorska reševalna služba Slovenije, prijateljstvo in varovanje sočloveka v gorah pa je bilo temeljno sporočilo ljudi, ki svoja življenja cenijo manj od življenj ljudi v stiski. Savinjčan čeprav sta državna in cerkvena skupnost druga od druge neodvisni in avtonomni. Vendar po svojem poslanstvu obe zavezani služiti človeku. Savinjčan Duhovniki se želijo srečevati z ravnatelji (foto: CS) Gasilsko poveljstvo občine Nazarje Nov gasilski kader Poveljstvo občine Nazarje je vprvih mesecih letošnjega leta organiziralo osnovni tečaj za naziv »gasilec«, ki se je izvajal v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti. Od 40 kandidatov jih je 26 izpolnilo pogoj 70-odstotne udeležbe na predavanjih in vsi ti so tudi uspešno opravili zaključne izpite. Prikaz gašenja avtomobila (foto: F. Pukart) Spominske svečanosti na Okrešlju se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan (foto: Savinjčan) Namen tečaja je bil predvsem ta, da se pripravniki iz prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Gorica ob Dreti in Šmartno kar najbolje pripravijo in strokovno usposobijo za nemoteno opravljanje operativnih nalog v svojih sredinah, obenem pa je to predpogoj in osnovna podlaga za njihovo nadaljnje izobraževanje. Učni program je zajemal 70 ur teoretičnega in praktičnega dela, predavanja pa so vršili domači predavatelji, ki so strokovno usposobljeni za posamezna po- dročja in izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Priznanja novim gasilcem je na razširjeni seji poveljstva občine Nazarje podelil župan Ivan Purnat, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost takšnih izobraževanj znotraj lokalne skupnosti, saj bomo le ustrezno usposobljeni in z dobrim sodelovanjem kos vsem težavam, ki nas lahko ogrozijo, teh pa je bilo v zadnjih letih že kar nekaj. FP PGD Grušovlje Ob 7 5-letnici novo vozilo Ob 7 5-Ietnici delovanja društva so v Prostovoljnem gasilskem društvu Grušovlje pripravili slovesnost, s katero so obeležili visok jubilej, hkrati pa so svojemu namenu predali kombinirano gasilsko vozilo za prevoz ljudi in opreme. Novo kombinirano vozilo je stalo štiri miljone tolarjev (foto: MŠ) ireditvami, sredstva pa sta primaknili tudi Občina Mozirje in Krajevna skupnost Rečica. Ključe avtomobila je gasilcem predal župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je vozilo tudi krstil. Za blagoslovvozila je poskrbel domači župnik Ferdinand Luknar. Poleg krsta avtomobila so podelili priznan-jaGasilske zveze Slovenije, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in društvena priznanja ter značko in plaketo gasilskim veteranom. Obenem so se zahvalili vsem, ki so pripravili sobotno slovesnost, seveda pa niso pozabili niti na tiste, ki grušoveljskim gasilcem že več let pomagajo pri njihovem delu. Marija Sukalo Dom za varstvo odraslih Velenje Invalidi obiskali Mozirski gaj Park cvetja v Mozirju so 24. maja, na cerkveni praznik Marije pomagaj, obiskali težko pokretni invalidi, varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje. Lepo sončno dopoldne so preživeli v družbi z naravo in cvetjem, kar jim je vlilo novih moči za premagovanje vsakodnevnih tegob. Slovesnost so pričeli v gasilskem domu s slavnostno sejo sveta KS Rečica ob Savinji, ki so se je udeležili tudi gostje iz drugih gasilskih društev, župan občine Mozirje Jože Kramer in rečiški svetniki. S slavnostjo so nadaljevali na društvenem poligonu, kjer je predsednik PGD Grušovlje Jože Žlebnik v svojem govoru poudaril, da spoštujejo spomin na vse, ki so od leta 1925 dalje v težkih razmerah požrtvovalno delali ter vložili veliko časa in energije v humano poslanstvo, v pomoč ljudem v stiski. Danes gasilska dejavnost ni samo gašenje požarov, ampak je razširjena na reševanje in pomoč ljudem pri odpravi posledic vseh naravnih in drugih nesreč, zagotavljanju pitne vode v sušnem obdobju, delovnih akcijah za izboljšanje bivalnih razmer itd. Pomembno je tudi, da gasilci sledijo razvoju tehnike in posodabljajo opremo in znanje, kajti v današnjem času je poleg dobre opremljenosti potrebno tudi vrhunsko znanje za ukrepanje v reševalnih ak-cijah. Kombinirano vozilo za prevoz ljudi in gasilske opreme je dokaz, da tudi grušoveljski gasilci mislijo na posodabljanje svoje opreme. Vozilo sicer ni novo, kljub temu pa je stalo okrog štiri milijone tolarjev, ki so jih zbrali v društvu z različnimi pr- Varovanci velenjskega doma za varstvo odraslih pri kapelici sv. Valentina (foto: BK) Invalide in njihove spremljevalce, osebje doma, je pri kapeli svetega Valentina pozdravil mozirski župnik Ivo Suhoveršnik. Spregovoril jim je o gaju in obilici ljubezni, ki jo invalidi in vsi, ki zanje skrbijo, potrebujejo v vsakdanjem življenju. Skupno so zmolili in zapeli ter pozabili na težave, ki jih spremljajo. Lepo vreme je bilo kot nalašč in je v vsej svoji polnosti pozdravilo bolnike. Izrečenim lepim besedam se je pridružilvrtnarjože Skornšek, ki je poskrbel tudi za kozarček rujnega. Bogato dopoldne, preživeto v Mozirju, so invalidi zaokrožili s kosilom v restavraciji Gaj. Podobne izlete prirejajo v velenjskem domu za varstvo odraslih za svoje varovance vsako leto enkrat. Z njimi popestrijo že tako raznolike dejavnosti, ki so na voljo oskrbovancem. Benjamin Kanjir STVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p* Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 03/ 58 31 848 Poleg naše stalne ugodne ponudbe notranjih in zunanjih vrat, podbojev, kljuk in laminatov vam do konca meseca JUNIJA nudimo od 10% do 25% znižanje vseh artiklov. Pravi naslov za prave počitnice: SVIT Mozirje tel. 8390810 Lovska družina Gornji Grad Izbirno tekmovanje celjske lovske zveze za državno prvenstvo Lovska družina Gornji Grad je konec meseca maja pod okriljem celjske lovske zveze organizirala prvo od treh izbirnih tekem lovskih družin celjske regije v veliki lovski kombinaciji, ki šteje za nastop na državnem prvenstvu. Obenem je v istih disciplinah potekalo še odprto prvenstvo za nagrado LD Gornji Grad, na katerem so sodelovali člani lovske bratovščine iz vse Slovenije. Največ uspeha so imeli domači ostrostrelci Tako izbirno tekmovanje kot odprto prvenstvo je zajemalo štiri tekmovalne discipline, in sicerstreljan-je na glinaste golobe, na malo tarčo srnjaka, na premično tarčo merjasca in tarčo na 100 metrov s kroglo. Po dvodnevnem tekmovanju so bili doseženi naslednje rezultati. Izbirno tekmovanje celjske regije za DP: Glinasti golobi: 1. Marko Rehar (LD Prebold) 15,2. Jože Štorgelj (LD Gornji Grad) 15,3. Dušan Vrankar (LD Braslovče) 15. Mala tarča srnjaka: 1. Hubert Potočnik (LD Gornji Grad) 88, 2. Dušan Žehelj (LD Gornji Grad) 78, 3. Jure Žohar (LD Oljka Šmartno/ Paki) 75. Premična tarča merjasca: 1. Boris Planinc (LD Slovenske Konjice) 40, 2. Hubert Potočnik (LD Gornji Grad) 38, 3- Aleš Šekoranja (LD Grmada Celje) 38. 100 metrov - krogla: 1. Nani Tiršek (LD Gornji Grad) 39, 2. Dušan Žehelj (LD Gornji Grad) 37,3. Marko Rehar (LD Prebold) 32. Skupni rezultati velike lovske kombinacije: 1. Dušan Žehelj 234,7,2. Jože Štorgelj 232,0,3. Nani Tiršek (vsi LD Gornji Grad) 223,3. Domači strelci so si torej z odličnimi rezultati že po prvi kvalifikacijski tekmi na stežaj odprli vrata sodelovanja na državnem prvenstvu, ki ga bo letos Lovska zveza Slovenije organizirala na Šmohorju nad Laškim. Možnosti za to so še toliko večje, ker bodo Gornjegrajci gostili tudi tretjo, zadnjo izbirno preizkušnjo. Kot omenjeno je obenem potekala tudi tekma za odprto prvenstvo in nagrado lovske družine Gornji Grad, kjer so bili spet v ospredju domači tekmovalci. V disciplini streljanja s kroglo na 100 metrov je zmagal domačin Nani Tiršek, ki je tesno ugnal Ksenja Kodra iz Motnika in Marka Jelena iz lovske družine Črna na Koroškem, v mali kombinaciji pa si je prvo mesto z 208,3 točke pristreljal Zdravko Vrankar iz Kamnika pred domačinoma Jožetom Štorgljem in Dušanom Žehljem. Franjo Pukart MEDNARODNI POLETNI PUSTNI KARNEVAL V NOVEM VINODOLSKEM 14. IN 15. JULIJ! VIKEND PAKET ŽE OD 10.485,00 SIT! (HOTEL LIŠANJ, POLPENZION, TURISTIČNA TAKSA VKUUČENA) OTROCI DO 12 LET 50% POPUSTA PLAČILO NA 2 OBROKA! PRIJAVE IN INFORMACIJE: TURISTIČNA AGENCIJA kJtll/ UJT -5 T “S NO) 02 K cn £ co . coo r~ .00 NO 0) o? *8 hO A- 8.00 -19.00 ČiTVJZTtčK: 8.00 - 19.00 /V£T>tA0£ m rKWiOMAATVnO T>6mJC: 8.00 - 19.00 7>tl»anl čas ttlfA ei 1.5.2000 lalfe. 7.00 - 12.00 Vozili smo: BMW poleg avtomobilov proizvaja tudi motocikle. In ljudje, ki imajo motocikle, se družijo. Na takšen ali drugačen način. Prodajalci BMW-jev v Sloveniji so združeni v BMW turing klub, kjer se srečujejo in si izmenjujejo mnenja. Ker pa je potrebno za terenske vožnje najti ustrezne lokacije, so se letos zbrali na ranču Veniše v Lačji vasi. Zares lep ambient za preizkus motociklov, še posebej ker je v vlogi vodiča nastopil Miran Stanovnik, naš najbolj izkušen »terenec« med motociklisti. V roke so mi potisnili enduro motocikel, s katerim sem se v Miranovi družbi zapeljal pod obronke Črete. Žal prave opreme za motocikel nimam več, za enduro in makadam ter blato pa se priležejo vsaj kakšni škornji. Tako sva z Miranom samo na kratko poklepetala, nato pa sem dobil za vožnjo še malce večjo zverino: BMW K1200 KT, ki se s svojo »suho« težo 378 kg prav gotovo ne uvršča med lahkokategornike. Moram priznati, da me je bilo kar malce strah. Ne vožnje, pač pa obračanja, parkiran- BMW K1200 LT Miran Stanovnik ob BMW-jevem terencu (foto: I. Pečnik) ja in speljevanja. Če ti skorajda pol tone uide malce pod težišče...? Ups! Ampak ko se odpelješ, postane motocikel lahek in igriv. Prav presenetljivo. Moč stotih konjskih moči se prenaša preko petstopenjskega menjalnika in ni namenjena dirkanju. Suvereno pospeševanje in lenarjenje s prestavljanjem je njen cilj. Vožnja je udobna in mirna. Motocikel suvereno požira grbine in z lahkoto obvladuje tudi hitrejše ovinke. Nastavljiva sprednja šipa skorajda popolnoma odstrani zračni tok, radio s CD-jem pa polepša dan ob prijetni počasni vožnji. Ne manjka niti računalnik za porabo goriva, povprečno hitrost ipd. ABS skrbi za zanesljivost v kritičnih situacijah, zadnji sedež pa z udobjem navduši predvsem sopotnico. Skoraj kot v fotelju! Po tej kratki preizkušnji vem, da je možno narediti avto na dveh kolesih. Vem pa tudi, da takšen avto stane precej več kot avto na štirih kolesih. Vendar - kdor si ga bo privoščil, bo zadel v polno. Veliko udobja, veliko elegance in veliko nevoščljivih pogledov! To je novi BMW K 1200 LT. Igor Pečnik Vozili smo: Gilero runner 180 Spretni vozniki si lahko privoščijo tudi vožnjo po zadnjem kolesu (foto: I. Pečnik) Do včeraj sem na skuterje gledal malce postrani. Majhna moč in hitrost do 50 kilometrov na uro pač ni nekaj, kar bi zadostovalo mojim potrebam. Za vožnjo po mestu OK, ampak za premagovanje daljših razdalj vsekakor ne! Mnenje pa sem precej spremenil po testni vožnji z gilero runner 180. Več kubikov, več moči, več hitrosti, predvsem pa več pospeška. Z njo zaživi veter v laseh, razdalje postanejo krajše, vožnja pa užitek. Podjetje Trgo Avto je generalni uvoznik in zastopnik za prodajo motociklov znamke gilera in piaggio. Ker je v letošnjem letu nastopilo poletje že v mesecu maju, so skupaj s podjetjem Oldy iz Polzele organizirali testne vožnje s skuterji na poligonu v Ločici pri Šempetru. Kdor ni bil tam, mu je lahko kar malce žal. Bilo je kaj videti in bilo je kaj za peljati. Varen poligon, ki je namenjen zlasti avtošolam, se je za en dan spremenil v poligon za testiranje skuterjev, kjer so si obiskovalci zares lahko dali duška. Vožnja po zadnjem kolesu, tako da voznik stoji na skuterju, je bila tega dne na poligonu nekaj običajnega. (Seveda v prometu tega nikoli ne počnite!) In nagibanje tekmovalnih skuterjev »do kolena« v ostrih ovinkih poligona prav tako. Za začetnih nekaj krogov sem se odločil za gilero runner 50. S svojimi 50 kubiki spada med prave skuterje. Motor je zračno hlajen, motocikel pa pri vožnji deluje zanesljivo. Zavore so zelo solidne, prav tako vzmetenje. Pospeševanje je dobro, končna hitrost pa omejena na 50 km/h. Med ostrim vijuganjem se je runner 50 izkazal za zelo okreten skuter, ki je namenjen predvsem mestni gneči in ulicam. V povsem drugačni luči se izkaže istoimenski skuter s 180-kubičnim motorjem. Moč motorja presega 21 KM, kar zadostuje za končno hitrost preko 120 km/h. Pospeševanje je sunkovito. Sledenje prometnemu vrvežu je nadvse enostavno, okretnost pa je na zavidljivi ravni, pri čemer se glede ne manjšega brata pozna večja teža. V ostrih ovinkih ga je treba namreč malce bolj potisniti v zavoj. Čas poletja je tu, vroči dnevi prav tako. In skuterji so namenjeni prav temu. Zakaj se tudi vi ne bi prepustili čarom vetra v laseh? Igor Pečnik Odkod Renefe? Piše: Aleksander Videčnik Marsikdo si je že postavljal to vprašanje. Izraz je gotovo nemški, v to ne gre dvomiti, toda kako je prišlo do tega, da se je kmetija v Spodnji Rečici tako imenovala, to je sedaj vprašanje. V domačem okolju se še ljudje spominjajo »Reneških« gospodarjev in kmetije, ki je bila kar mogočna. Toda kdaj in odkod so prišli prvi lastniki pa nikomur ni znano. Vera Poličnik me je opozorila na pismo, ki ga ji je napisal Franc Celinšek in v katerem navaja domnevo o izvoru Reneških. Tolmačenje, ki ga pisec navaja izvira od njegove matere Ivanke, ki je bila, kot sam zapiše, prava živa legenda. Pred več kot pet stoletji naj bi bil prišel v naše kraje sin graščaka Renek-a iz doline reke Rena v Nemčiji. Njihova graščina še vedno stoji nad reko Ren in se še imenuje Reneck. Kjer je grad, naredi reka Ren oster zavoj in bi torej za ime družine lahko sklepali, da se je poimenovala po ostrem zavoju (vogel = nemško die Ecke, op. A.V.). Kot meni Franc Celinšek, je ta nemški plemič prišel v naše kraje ali ker je bil od doma pregnan ali pa ker je rad potoval in se je tukaj ustalil. Ker ni imel moških potomcev, je baje posvojil nekega fanta. Tako torej ljudsko izroči- lo. Gornjegrajski urbar iz leta 1426 ne navaja re-neškega posestva. To seveda ne pomeni, da pripoved, kot smo jo zapisali ne drži. Kaj lahko je, da se je Reneški naselil tu v času, ko ta urbar ni bil več veljaven oziroma je, kot se domneva, bil narejen nov in to okoli leta 1500. O tem pa žal nimamo podatkov. Podatkov iz matičnih knjig za 15. stoletje tudi ni, saj jih tedaj še niso vodili, vsaj v teh krajih ne. Vsako ustno izročilo je treba jemati resno in ga po možnosti raziskati. Dosedanje izkušnje številnih raziskovalcev potrjujejo domnevo, da za vsakim takim izročilom nekaj resnice ali pa gre za legendo, ki je za zapisovalce tudi zanimiva. Morda ve kdo kaj več o tem? ĐelciDsko gibanje d Solčavi Seveda opisujemo čas pred drugo svetovno vojno, ko so se po dolini pričeli sindikalno povezovati žagarski in gozdni delavci. Povsem razumljivo je, da je bila sindikalna skupina, ki je povezovala tako lučke, kot solčavske delavce, dokaj močna. Ne le številčno, tudi organizacijsko! Tako torej ni naključje, da so si že leta 1938 izborili boljše plače od tistih, ki so jih imeli vrstniki v drugih krajih. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani hranijo listine in podatke o tedanjih dogajanjih. Delavci so dobro sprejemali sindikalno organizacijo -Jugoslovansko strokovno zvezo (krščanski socialisti). Zaradi pomanjkanja ustreznega vodstva je delo v letu 1939 nekoliko zastalo. Toda spomladi leta 1940 so na občnem zboru izbrali novega predsednika JSZ, Gregorja Krumpačnika, ki je bil ugleden, vztrajen in odločen borec za delavske pravice. Njega je zamenjeval Jurij Seličnik, tajnik je postal Kristijan Prodnik, blagajnik Franc Komar, njegov namestnik Vinko Praprotnik, za gospodarja so izvolili Antona Kneza, odbornik pa je postal Albin Rihar. Nadzorni odbor so sestavljali: Janez Ošep, Peter Štebe in Miha Plesnik. Na omenjenem občnem zboru so sprejeli tudi nova pravila. V njih piše, da se je organizacija v Solčavi imenovala »Strokovna skupina lesnega delavstva v Solčavi.« Kot namen organizacije so zapisali: »Združiti vse delavce, ki so za- posleni na območju skupine, izvojevati jim pravične delovne pogoje, jih strokovno in splošno izobraževati ter jim priboriti vse socialne pravice...«. To so sedaj že časovno odmaknjeni dogodki, vendar pa so zanimivi, če poznamo položaj gozdnih delavcev drugod po tedanji Dravski banovini. Marsikje niso bili sindikalno povezani in zato tudi veliko bolj izkoriščani. Ob tem je treba povedati, da je to sindikalno gibanje prodrlo v našo dolino že v dvajsetih letih, ko so se pričeli povezovati lesni delavci v Nazarjah in v Zadretju. Cršfeo in mestno nižje sodstno V časih, ko je še avstrijski deželni knez podeljeval mestom in trgom pravico nižjega sodstva, so bila predvsem v 17. in 18. stoletju številna križanja med pristojnostmi sodnih oblasti povod za občasno določevanje mej posameznih sodnih okrožij. Ti sodnijski »ob-jezdi« so potekali slavnostno in so veljali kot prvovrstni meščanski dogodek. Če so prebivalci večjih krajev meje svojega ozemlja ob-jezdili, soprebivalcimanjših, med njimi tudi v Mozirju, pripravili obhod trških meja. O tem smo že nekajkrat pisali. V reviji Numizmatični vestnik, letnik 1981, najdemo sestavek Albina Pogačnika, ki govori o razmejitvenih kovancih. To so bili neke vrste spominski kovanci, ki so jih za objez-de mestnih meja kovali in jih delili slavnostnim udeležencem in gostom dogodka. Pisec podrobneje opisuje take kovance mest Ljubljana, Ptuj, Radgone, Gradca in Celovca. Menda so novce kovali tudi večji trgi, vseka- kor pa za Mozirje kaj takega ni ugotovljeno. V glavnem gre v opisu za kovance iz 17. in 18. stoletja. Ti kovanci so numizmatična posebnost, saj niso bili vedno le okrogle oblike, med njimi najdemo štirioglate v obliki kvadrata, pa tudi take, ki so bili kovani v obliki romba. Taki so bili predvsem ptujski. Seveda nas te podrobnosti ne zanimajo, pač pa morda bolj potek samega nadzora mestnih ozemeljskih meja. Mimogrede povejmo, da so ponavadi potekali objezdi mirno in slovesno, prihajalo pa je tudi do nasilja, ko se mejaši niso strinjali z ugotovljeno mejo. V mestih so imeli mestne garde, ki so oborožene sodelovale na objezdih in obhodih. Ko je tak sprevod prišel do mejnega kamna, so slovesno izstrelili nekaj topičev, mejašem pa podelili v spomin kovance. Ponekod so razmejitvene kovance zakopali tudi pod kamen. Naši bralci bodo gotovo z zanimanjem prebrali kako je taka slovesnost potekala 10. julija 1697 v Radgoni. »Ko je napočil 10. julij, je zadonel klic bobnov in trombet po vseh mestnih ulicah... Meščani so prihajali na trg peš ali na konjih, vsi dobro opremljeni s puškami, sulicami in sabljami. Tam so se razporedili med pešake in konjenike. Nato so v vojaškem redu odmar-širali... Na čelu sprevoda so bili torej meščani, tem so sledili špitalski podložniki v štirih vrstah, nato sta jahala gospoda Matjaž Stein-pockh in Andrej Kuglmayr, mestna svetnika. Za njima je jezdil Janez Krstnik Diete, mestni pisar. Temu je sledil gospod mestni sodnik, njegovega konja so vodili s povodcem. Z njim vzporedno je jezdil blagorodni Jurij Janežič, svetega pisma doktor, dekan in mestni župnik. Za njim sta se v lepi kočiji peljala gospod Janez Martin Ruess in gospod Janez Hoffmann, oba svetnika. Nato je sledilo 6 kočij polnih mestnih dečkov z učiteljem. Za njimi so s povodcem vodili konje gospoda stotnika, poročnika in praporščaka. Nato so bili na čelu meščanske kompanije gospod stotnik Lovrenc Greissperger, gospod poročnik Wolf Lueffer in praporščak Janez Fuchs, ki je nesel mestno zastavo in njim je sledila pehota z glasno muziko, ki je štela 200 mož. Meščansko konjenico pa so na konjih vodili gospod konjeniški stotnik Franc Dräch, gospod poročnik Andrej Fuchs in zastavonoša Andrej Sunkho, ki je nosil banderce (zastavo) in njim so sledili gospod stražmojster Adam Steindl in 60 konjenikov s štirimi trobentami in bobni...«. Kot lahko razberemo, je opis dogodka dokaj natančen, vsebinsko pa daje občutek kakšno pozornost so kronisti pripisovali objezdi mestnih meja. Morda je zanimivo še to. Ko je glavna slovesnost ob glavnem kamnu minila, so tja pripeljali dečke, da si kamen ogledajo in vsak izmed njih je moral nanj sesti, da »si ga bo zapomnil za vse večne čase.« Tudi v naših krajih je bil ponekod običaj, da je oče sina peljal ob mejnih kamnih družinske posesti, da si bo zapomnil kje poteka meja grunta. Če se naši bralci še spomnijo članka o obhodu trških meja v Mozirju, bodo lahko primerjali način slavnosti in ugotovili, da je šlo v bistvu za zelo podoben dogodek v Radgoni, le da je bil mozirski sprevod nekoliko skromnejši, pač primeren tedanjemu številu tržanov. Naj spomnimo, da je zadnji mozirski obhod trških meja opisal tedanji trški sindik Franc Hofbauer, kije bil hkrati organist in učitelj prve javne šole v Mozirju. Benediktinski urbar Nider wolog. dolny wologe Cristian, Jantschecz, Juri Suppan, Paule, Pangracz, Ničla Bacca, Ober wolog. Gomy wologe Jantschekch Cire, Vlrich Leber, Fridrich Fischer, Paule, Martin Sighart, Vlrich schuster, (lahko je priimek, lahko pa tudi pomeni, da gre za čevljarja, op. A.V.). Podgory - Orožen tolmači kot Podgoroj pri Vologu, na vznožju Menine Nykusch in Jarne - po Orožnovem gre za kmetijo Podgoršek, Christian - Orožen navaja kmetijo Zagožen. Bolezen pojdi V našem časopisu smo že veliko pisali o nekdanjih domačih zdravilcih, ki so poleg rabe raznih zelišč in drugih snovi, tudi zagovarjali. V tem je bila posebna mikavnost za raziskovalce ljudske modrosti. Ljudje pa so prav v zagovorih slutili neke sile, ki bodo že kako pomagale bolnemu človeku ali živali. Pravkar je izšla knjiga Zagovori v slovenski ljudski medicini ter zarotitve in apokrifne molitve, ki jo je založil Inštitut za zgodovino medicine pri ljubljanski medicinski fakulteti. To zanimivo delo je nastalo iz gradiva, ki ga je pripravil dr. Milan Dolenc, ugledni pisec podobnih vsebin in znani zbiralec tovrstnega ustnega in pisnega izročila. Dr. Dolenc je kot veterinar med ljudmi zbiral gradivo in ga urejal v celoto. Žal je njegova prizadevanja prekinila smrt, zato sta po njegovih virih uredili knjigo dr. Marija Makarovič in mag. Zvonka Zupanič - Slavec, dr. med. in predstojnica inštituta (založnika), ki sta s tem opravili veliko delo. V času, ko je dr. Dolenc še urejal gradivo, sem imel priliko spoznati njegovo bogato vedenje in poznavanje skrivnosti ljudskega zdravilstva. Posredoval sem mu nekaj malega pri nas najdenih rokopisov zagovorov in apokrifnih molitev. Ko sem sam pripravljal izdajo zapisa Rože in čarovnije, mi je dr. Dolenc s svojim bogatim poznavanjem ljudskega izročila veliko pomagal in z menoj nesebično sodeloval. Čeprav ga je tedaj že mučila bolezen, ni nikoli odrekel razgovora o tem, kar me je pestilo. Nova knjiga obsega dvanajst poglavij, bogat d kamnolom... seznam virov in literature, slovarček narečnih izrazov in povzetek v dveh jezikih. Vmes so smiselno vstavljene upodobitve Hinka Smrekarja, kar nekako poživi sam izgled in oplemeniti branje. Uvodniki izpod peres pisca in obeh urednic so prav tako v dveh jezikih, slovenskem in nemškem. Že same uvodne misli povedo veliko o namenu, vsebini, narodopisni vrednosti in pomembnosti za zdravstvo na sploh. Slednje je pomembno, saj so bili časi, ko se šolska medicina sploh ni bavila z ljudsko, ki ji je bila zgolj vražjeverje in nič drugega. Že znani pisci evropskega slovesa so zapisali, da je velika škoda, ko šolska medicina ni nadgradila znanja ljudskega zdravilstva. Ih je treba seveda dosledno ločiti med »ljudskimi zdravilci« in številnimi sedanjimi »šarlatani,« ki počenjajo včasih dvomljive reči in jih nihče pri tem ne ovira. Pa preletimo naslove poglavij: Kaj so pisali nekateri avtorji o zagovorih.- Zagovori zoper kužne bolezni, infekte in podobno. - Zagovori zoper notranje bolezni. - Zagovori zoper bolezni kože. - Zagovori zoper nezgode, poškodbe in druge kirurške bolezni. - Zagovori zoper otroške bolezni. - Zagovori zoper različne bolezni. -Zagovori zoper vse bolezni. - Zagovori zoper bolezni živine. - Skrivna pisava za zagovore. -Apokrifne molitve kot obramba pred boleznimi. - Dve ljudski pesmi = dve bolnikovi tožbi. In za konec: »Lišej, lišaj, fuj te bodi, ki si na velikipetek meso jedu!Lišej, lišaj,pojdi nazaj!« Ali bo tudi res tako? 3«čemo 6tare fotografije V prejšnji številki Savinjskih novic je Olga Šiljar osvetlila zgodovino organiziranega smučanja v Lučah. Tokrat objavljamo fotografijo s smučarske tekme 28. decembra 1931 na Kumrovih njivah, na kateri sta tudi prizadevna smučarska učitelja Ignac Kocjan (s kapo in šalom) in Ludvik Mašat (s klobukom). Je ajda že pozabljena poljščina? KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Ajda je bila nekoč na naših njivah pogost strniščni posevek. Ajdovo moko so gospodinje veliko uporabljale, poznane so kulinarične specialitete kot sta ajdova potica z orehovim nadevom in s skuto nadevani ajdovi štruklji. Ajdo v glavnem pridelujemo kot strniščni posevek za pšenico, ječmenom, zgodnjim krompirjem itd. Ugajajo ji lažja, po možnosti peščeno-ilovnata tla. Pridelki na kislih tleh so slabši od tistih na bazičnih. Na mokrih ter pregno-jenih tleh (predvsem z organskimi gnojili) poleže in ne da želenih pridelkov. Slovenija ima zaradi svoje raznolike in ohranjene pokrajine lepe možnosti za razvoj kolesarskega turizma, vendar smo tu šele na začetku. V zadnjih letih so se začele odpirati izposojevalnice koles, oblikovana so tudi prva omrežja kolesarskih poti. 'Ibristič-na zveza Slovenije podpira razvoj kolesarskega turizma s projektom Kolesarjenje v turizmu. Na državnem nivoju je bil izdelan program Kolesarjenje kot del turistične ponudbe, ki predvideva postopno izdelavo omrežja kolesarskih poti na kategoriziranih cestah po celi državi. Gorski kolesar se veliko vozi po naravnem okolju. Uporablja naj le primerne, dovolj široke gozdne, vaške, poljske in kolovozne poti, kjer se lahko udobno srečata pešec in kolesar ali dva kolesarja. Po ožjih poteh in stezah je kolesarjenje prepovedano, enako je tudi kolesarjenje po označenih planinskih poteh nezaželeno in prepovedano. Za pešce - planince je srečevanje s kolesarjem na ozki planinski poti zoprno in včasih Na svetu je poznanih okrog 4500 kultivarjev ajde, pri nas sta najbolj poznani črna ajda, katere cvetovi so intenzivneje rdeči in siva dolenjska ajda, ki ima krajšo rastno dobo. Zelo pomembno je takojšnje oranje strnišča zaradi ohranjanja vlage. Po gnojenju (500 kg/ha NPK 7-20-30) orjemo strnišče 12 do 15 cm globoko. Gnojimo lahko tudi takoj po oranju, vendar moramo v tem primeru zaradi hitre izgube vlage takoj opraviti tudi predsetveno obdelavo tal. Ajde namreč ne smemo sejati v suha tla. V ekološkem kmetovanju lahko uporabimo kompost. Ajdo lahko sejemo z navadno žitno sejalnico. Strniščne setve ne smemo opraviti pred 15. junijem. Sejemo 3-6 cm globoko. Za setev porabimo 60 - 90 kg semena (oreškov) na hektar. Na tleh, ki so slabo preskrbljena s hranili, ajda bolje tudi nevarno. Enako je prepovedana vožnja po zavarovanih območjih npr. močvirjih, rastiščih zavarovanih rastlin, ožjem življenjskem prostoru ogroženih živalskih vrst, po travnikih in smučarskih progah. Gorsko kolesarjenje ima pravzaprav napačno ime, ne kolesarimo po gorah, v gore je bilo vedno treba peš. Kolesarimo pa po sredogorju in po nižjih ravninskih predelih. V nekaterih delih Slovenije - na Koroškem, na Pohorju, okrog Snežnika, v zaledju primorja so že izdelana omrežja kolesarskih poti, ki so označene na terenu in so zanje izdani tudi vodniki. Po takih poteh je najbolj udobno kolesariti, načrtovalci so poskrbeli za dobro traso poti, primerno utrjene poti, za dobre povezave ter se izognili zavarovanim območjem. V Zgornji Savinjski dolini so že označene najlepše smeri na Solčavskem, izdelano je tudi omrežje poti v občini Ljubno, vendar še ni označeno na terenu. Zavod za gozdove Slovenije in Turistična zveza Slovenije sta v Črni na Koroškem preteklo sredo organizirala posvet na temo Kolesarjenje v gozdnem prostoru. Na primeru Koroške, kjer je kole- uspeva kot druga žita. Po vzniku lahko napadejo ajdo bolhači in listne uši, od bolezni pa se lahko pojavijo nekrotične pege, vendar tako škodljivci kot bolezni ne povzročijo večje gospodarske škode in uporaba fitofarmacevtskih pripravkov ni niti potrebna niti ekonomsko upravičena. Ajda po vzniku hitro raste in ponavadi povsem prehiti plevele. Na humusnih tleh in predvsem na njivah, ki so bile predhodno gnojene z večjimi količinami organskih gnojil, ajda rada poleže. Z žetvijo pričnemo, ko je približno 75% oreškov zrelih. Hitrost kombajna in vrtljajev bobna morata biti usklajeni na 600 vrt./min. Po žetvi je potrebno ajdo posušiti (na 12% vlage). Pridelek ajde je predvsem odvisen od vremenskih razmer. Prvi mesec rasti potrebuje vlago. Če so temperature ob cvetenju visoke sarski turizem dobro razvit, so udeleženci obravnavali perspektive in možne nevarnosti širšega razvoja kolesarjenja, zlasti v turistične namene. Dogovorili so se, da bodo pri snovanju novih omrežij kolesarskih poti tesno sodelovali turistični delavci in gozdarji. Za odpiranje novih kolesarskih poti je vedno treba iskati tudi širši konsenz vseh, ki jih bo ta nova dej avnost v prostoru zadevala. Predvsem pa je treba varovati našo dobro ohranjeno in pestro naravo. Dosedanje izkušnje z omrežjem kolesarskih poti na Koroškem so pokazale, da vplivi na okolje niso veliki. Vedno pa obstaja manjši del kolesarjev, ki ne poznajo nobene meje, kolesarijo po planinskih stezah, se spuščajo po nedovoljenih smereh, po travnikih, lovskih stezah. Tu je (nad 30° C), se tvori manj cvetov, pa tudi oploditev je slabša. Tudi preobilno deževje in veter onemogočata uspešno opraševanje. Pridelamo lahko okrog 1500 kg ajde na hektar in okrog 2500 kg slame. Iz 100 kg oreškov dobimo 60 - 70 kg moke, ostalo pa so luske in otrobi. Ajda je zelo pomembna čebelja paša, saj omogoča pridelek 120 do 300 kg medu na ha. Kmalu po začetku cvetenja lahko postavimo dva panja na ha, pri čemer čebele naberejo na panj do 5 kg medu dnevno. Ajdov med je v primerjavi z drugimi vrstami cvetličnega medu temnejše barve in ima značilen, močnejši okus. Ajdo lahko sejemo tudi le za čebeljo pašo in jo kasneje zaorjemo za t.i. zeleno gnojenje ali pa pokrmimo živini. Štefka Goltnik pristojna inšpekcija, ki pa ima za učinkovit nadzor kršilcev precej omejene možnosti. Preprečuje lahko predvsem organizirane prireditve in skupine. Še najbolje take konflikte preprečimo z organiziranjem in vzgojo kolesarjev ter s postavitvijo poligonov za terensko kolesarjenje, kjer lahko najbolj drzni kolesarji preizkušajo svoje sposobnosti brez nevarnosti za druge ljudi in naravo. Če na planinski poti srečate gorskega kolesarja, mu lahko vljudno poveste, da njegovo kolo na tako pot na spada. Morda na prvo opozorilo ne bo reagiral, če pa jih bo moral poslušati kar naprej, ga bo postopoma minilo veselje do take vožnje. Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček Skrivnost lahkega življenja je v delovni odvisnosti. Neodvisnost je zapeljiva in varljiva, ki nas vodi v vsakodnevne napake. Savinjčan Gorsko kolesarjenje Nočna vožnja in svetloba Pogoji vožnje ponoči so bistveno slabši od dnevne vožnje, zato je znatno povečana nevarnost prometnih nesreč. Povprečni dnevni reakcijski čas 0,8 sekunde se podaljša vsaj za 0,2 sekundi zaradi počasnejše zaznave ovire in 0,15 sekunde voznik izgubi, da dobi predstavo o oviri, na katero morareagirati. Oviro pozneje zagledamo na novem kot na starem svetlejšem asfaltu. Vidljivost zmanjšuje mokra cesta in oblačno vreme. Vidno razdaljo zmanjšuje tudi zamazanost žarometov. Dobro vzdrževano vozilo pri vožnji po suhem asfaltu ima zamazanost žarometov 14%, kar zmanjšuje vidno razdaljo za 4%. Vidljivost in varnost pri nočni vožnji je posebno ogrožena, če parabola žarkovnega snopa pri spuščenih lučeh zajame oviro (pešca, kolesarja ali mopedista brez luči) v t. i. nevarni coni. Desni rob ceste je ostreje viden kot levi. Na sredini snopa pa obstaja mrtvi kot,kjer je vidljivost zelo medla. Če se v navedenih pogojih nevarno srečujeta osebno vozilo in moped, je prometna nesreča skoraj neizbežna. Če je ponoči ovira na cesti temna in je tudi ozadje temno, ovire ne moremo videti. S spuščenimi lučmi jo opazimo na kratki razdalji. Razdalja vidljivosti ovire je odvisna tudi od odbojnosti - od tega, koliko lastne svetlobe ovira izžareva. Dokazano je, da fluroscenčno kresničko s spuščenimi lučmi lahko ponoči opazimo na več kot 100 m razdalje. Žal na cestah le redko vidimo uporabo teh kresničk. Moč odbojnosti merimo z njenim koeficientom. Tako znaša koeficient za črno barvo le 0,07. Bela barva ima koeficient 0,7. Vrednosti koeficienta za druge barve se nahajajo med tema dvema vrednostima. Vidimo, da zlasti bela barva izžareva lastno svetlobo. Če njen koeficient odbojnosti primerjajo s svetlobo majhne žepne svetilke ali s svetlobo dinama na kolesu, ugotovimo, da ima bela barva trikrat manjšo odbojnost. Z žepno svetilko za silo obvladujemo stanje na cesti 1 m levo in desno od sredine snopasvetlobe, kar je še dokaj varno pri počasnem gibanju (pešec, dvokolo). Iz navedenih podatkov lahko z gotovostjo sklepamo, da npr. mope- dist pri nočni vožnji brez luči nikakor ne more voziti skladno s predpisi to je največ 1 m od desnega roba vozišča, ker na robu ceste nima o njej nobenih informacij. Vsled tega je prisiljen voziti po sredini ceste , kjer so mu bele talne oznake edina orientacija med vožnjo, zato jim sledi in stalno lovi svetlobo, ki jo bela barva izžareva. Biti mora pozoren in gledati pred prednje kolo, sicer izgubi smer. Navedeno je razlog, da na daleč ne zagleda luči nasproti vozečega osebnega vozila. Ko mopedist zazna nasprotno svetlobo, se mu hkrati zgodita dve stvari. Prva stvar je, da bele črte ne vidi več. Schober navaja:”Objekt, ki je bil viden (bela črta), po osvetlitvi nasproti vozečega vozila, postane neviden”. Hkrati mopedist izgubi vse dotedanje informacije: položaj v prostoru, smer vožnje, občutek za bližino itd. Drugo dejstvo je v tem, da se praviloma vse dogaja v reakcijskem času, ki onemogoča reagiranje. Denimo, da je mopedist oblečen v temna oblačila. Voznik osebnega vozila ga bo s kratkimi lučmi lahko opazil na medsebojni razdalji največ 26 m. Preblizu, da bi voznika lahko reagirala, saj že manjše hitrosti to onemogočajo. V takih okoliščinah se rado zgodi, da mopedist nehote zapelje na nasprotno vozišče in prometna nesreča je neizbežna. V kolikor se srečanje vozil zgodi na mopedistovem desnem ovinku, postane prečkanje vozišča pravilo. Mopedist pelje kot pred zaslepitvijo, zaradi ovinka, ki ga ne vidi pa zapelje na nasprotno stran. Noč ima svojo moč, zato naj zapis služi preventivnemu obnašanju voznikov pri nočni vožnji. Strokovna dognanja in podatki lahko hkrati služijo tudi za ugotavljanje dejanskih razlogov pri prometnih nesrečah, saj so občasne navedbe, da je za prometne nesreče v opisanih pogojih prišlo iz neznanega razloga nezadostne, zlasti za ugotavljanje prave odgovornosti za nastanek prometne nesreče. Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Mozirje Karol Kopušar Zdravljenje s transplantacijo Ob vsem napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Že dolgo pa vemo, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ ali tkivo. OD KOD DOBIMO ORGANE? Nekaterim bolnikom z okvarjenimi možgani zaradi poškodbe, krvavitve ali česa drugega kljub takojšnjemu oživljanju in intenzivnem zdravljenju ne moremo pomagati. Delovanje možganov tako nepovratno preneha, nastopi možganska smrt. V tako umrlem človeku pa lahko še kratek čas umetno vzdržujemo ostale organe. Če je delovanje teh organov dobro, jih lahko uporabimo za transplantacijo (presaditev) bolnikom, ki jim je določen organ (srce, pljuča, jetra, ledvici, trebušna slinavka...) močno opešal ali dokončno odpovedal. KAJ POMENI DAROVANJE OR GANOV? Darovanje organov ali tkiv po smrti lahko pomeni: - da smo rešili življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, za katerega današnja medicina ni imela več druge rešitve kot transplantacijo; - da smo ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in dneve vezan na aparat -»umetno ledvico«, pomagali, da živi spet svobodno; - da smo pomagali marsikateremu slepemu vrniti vid ... KATERE ORGANE IN TKIVA IAHKO UPORABIMO ZA TRAN SPLANTACIJO? Najpomembnejši organi so: ledvica, srce, pljuča, jetra, trebušna slinavka..., od tkiv pa: roženica, kosti, koža, žile, srčne zaklopke ... KDO LAHKO POSTANE DAROVALEC? Danes lahko postane darovalec praktično vsak človek. Za nekatera tkiva oziroma organe starostne omejitve ni več, če je le njihovo delovanje dovolj dobro. Odpadejo le ljudje, ki imajo take bolezni, ki bi se s presaditvijo lahko prenesle na prejemnika. ALI BI SE LAHKO ZGODILO, DA BI BIL KDO ZARADI POTREBE PO ORGANIH PRIKRAJŠAN PRI ZDRAVLJENJU? Nikakor! Prva skrb vsega zdravstvenega osebja velja živemu. Za njegovo življenje oziroma zdravje si prizadeva do konca. Šele če nastopi smrt, pride do vprašanja darovanja organov. ALI JE ČLOVEK RESNIČNO MRTEV, KO MU ODVZAMEJO ORGANE? Način ugotavljanja smrti je predpisan, zato je smrt vedno z gotovost- jo ugotovljena. Še posebej natančno pa je ugotavljanje možganske smrti. Poseben pravilnik, ki ga zahteva zakon, določa komisijo specialistov, ki mora izvesti vse predpisane klinične teste, poleg tega pa mora biti možganska smrt potrjena še z eno od instrumentalnih preiskav. Da pa nikakor ne bi moglo priti do pomote, se možganska smrt ugotavlja dvakrat v določenem časovnem razmiku. KAJ SE ZGODI PO UGOTOVLJENI MOŽGANSKI SMRTI? Če bo pokojnik postal darovalec, umetno vzdržujejo njegove organe do odvzema (seveda to lahko traja le kratek čas). Če pokojnik iz kakršnegakoli vzrokane more postati darovalec organov, se po ugotovljeni smrti z umetnim vzdrževanjem preneha. ALIJE POKOJNIKOVTELO PO ODVZEMU ORGANOV IZMALIČENO (SPREMENJENO)? Odvzem kateregakoli organa ali tkiva opravi specializiran zdravnik s svojim operativnim timom. Kot vsaka druga operacija se odvzem organov vedno izvaja v operacijski dvorani. Ko je operacija končana, na truplu ni nobenega znaka, da so bili organi odvzeti. Jasno pa je, da zdravstveno osebje ves čas ravna s spoštovanjem do osebnega dostojanstva umrlega. ALI STA DAROVANJE ORGANOV IN PRESAJANJE V SKLADU Z ETIČNIMI NAČELI? Darovanje organov po smrti pomeni pomoč sočloveku, kar je velika vrednota, ki jo podpirajo vse vodilne veroizpovedi: krščanska, islamska, tudi Jehove priče se s transplantacijo strinjajo. KDO BO PREJEL ODVZETE ORGANE? Izbira prejemnika ni prepuščena naključju. Pridobljenega organa tudi ne moremo vsaditi kateremukoli bolniku. Za nekatere organe je dovolj skladna krvna skupina, za druge pa je potrebna večja tkivna skladnost. Nasprotno pa za večino tkiv te omejitve ne veljajo. Vsi bolniki, ki čakajo na transplantacijo, se vodijo na čakalnem spisku. Za izbiro bolnika med čakajočimi so posebni pravilniki, ki zagotavljajo poleg pravilne medicinske indikacije tudi pravičnost pri izbiri prejemnika. ALI BOLNIK S PRESAJENIM ORGANOM LAHKO ŽIVI NOR MALNO ŽIVLJENJE? Da. Seveda mora hoditi na redne kontrole in jemati zdravila, kar pa ga ne ovira pri normalnem življenju, pri potovanjih, niti pri športu. Z darovanim organom po smrti torej lahko povrnemo zdravje ali celo življenje drugemu človeku. _ Nekaj let zatišja je prekinil izid Mladega flosarja z naslovom Izpod peresa. Govorim o šolskem glasilu OŠ Ljubno. Ime je glasilo dobilo ob praznovanju 200. obletnice rojstva Franceta Prešerna. Ta in ostale teme se prepletajo v prijetno branje. Par zanimivih pisanj pa ponujamo na ogled tudi tebi. Delo učencev je bilo tokrat urejeno s pomočjo mentorice Monike Steiner. Pa fajn se 'mej. Pa pa! TELEFONSKI POGOVOR S PREŠERNOM “Dober dan, sem dobila pesnika Franceta Prešerna?” “Ja, seveda, to sem jaz,” se oslasi vesel Slas. “Veste, nekaj me zanima. V šoli moram napisati spis, pa ne vem, kako začeti. Mi lahko pomagate?" “Oh, seveda,” se je razveselil Prešeren, “takih učencev je veliko. Najprej, preden začneš pisati, vzemi kanglico in zalivaj rože. Medtem ko zalivaš, razmisli, o čem boš pisala in v mislih že sestavljaj povedi. Da pa ti ne bo preveč dolgčas, vmes žveči čokolado, saj ti ta vzbudi domišljijo. Ne smej se, kajti tudi jaz moram jesti čokolado, da lahko napišem kratko pesem. Da pa napišem sonetni venec, mi mora gospodinja kupiti celo vrečko čokolade. Ne skrbi zaradi kilogramov, saj ko zalivaš in misliš, gre čokolada v zrak. Ko zaliješ vse rože in imaš spis v mislih že sestavljen, sedi k mizi, zagrizi v svinčnik oziroma v nalivnik in napiši spis. Rečem ti, tovarišica slovenskega jezika bo kar gledala, od kod ti taka domišljija! Upam, da si z odgovorom zadovoljna in zapomni si: čar domišljije je v rožah in čokoladi!” je Prešeren zaključil svoj ma- ratonski predlog. “Najlepša hvala za predlog in upam, da bo pomagalo. Adijo in še enkrat hvala!” Glede spisa je zelo pomagalo, samo oči se je jezil, koje dobil račun za telefon. Maja Vrčkovnik, 6. a ŠPORT OTVORITEV NOVE SKAKALNICE V mesecu januarju je bila na Ljubnem otvoritev prenovljene skakalnice (L-90) in tekma za pokal MIP. Snega je bilo dovolj. Skakalnica je bila za tekmo lepo pripravljena. Tekmo sije ogledalo veliko gledalcev od blizu in daleč. Pri SSK Ljubno imamo veliko odličnih skakalcev. Med njimi smo izbrali najboljšega v svoji starostni skupini Sašo Tadiča in mu zastavili nekaj vprašanj glede tekme. 1. Kako je bila skakalnica pripravljena? Skakalnica je bila pripravljena zelo dobro. 2. Kako si s svojim nastopom zadovoljen? S svojim nastopom sem bil več kot zadovoljen. 3. Kako bi ocenil skoke ostalih klubskih tekmovalcev? Vsi tekmovalci so skakali dobro. 4. Koliko časa na teden treniraš? Treniram vsak dan dve uri. 5. Kdo je tvoj vzornik? Moj vzornik je Masahiko Harada. 6. Kako sta s tvojim skakanjem zadovoljna tvoja starša? Zelo sta zadovoljna. 7. Koliko znaša tvoj osebni rekord in kje si ga skočil? Moj osebni rekord znaša 93 m. Skočil sem ga v Villachu v Avstriji. 8. Kakšni so tvoji cilji v prihodnje? Postati hočem dober skakalec. Grega Ermenc, 6.b Matic Zamernik, 6.b Radenko Tešanovič, 7.b GLASBA NA SCENI Slovenska lestvica 10. Jan Plestenjak: Amore mio 9. Wellblott: Zlobna vila 8. Psycho path: No-fi 7. Ali en: Who Is The Real Kekec 6. Pero Lovšin: Noben drug 5. Magnifico: Halo gospodična 4. Zaklonišče prepeva: Žitije miče muriq-uija 3. Sausages: Nimam moči 2. Zmelkoovv: Po srcu poštenjak 1. Siddharta: Potvx O glasbeni sceni so pisale: Eva Budna, Blažka Orešnik, Klara Retko, Nika Tes-ovnik, Maja Vrčkovnik NAŠ MAČEK Naš maček Postopaček je velik korenjaček. Vsakemu se nasproti postavi, ga okrempi in pozdravi. Če ta všeč mu ni, ga ugrizne in zbeži. V svoj kotiček se zateče in počaka, da spet kakšna solzica priteče. Ko pa nikogar ni, hitro kam drugam zbeži. Ko po hrani zadiši, hitro nazaj prihiti. Milan Jeraj, 4.a Pa še ena Valentinova premetanka: 1. Katero rožo najpogosteje podarjamo? 2. Kako imenujemo dva, ki se imata rada? 3. Ženski del para? 4. Kaj čutita drug do drugega? 5. Moški del para? 6. Dan pred nedeljo? 7. Dekle jo vzame v______zaradi... 8. Osmi marec je____žena. 9. _________njen ves zažari. 10. Staro ime za februar? 11. Srečno_____leto. V ___ _ A_ ___L _ _______E ___N _ _______T _l_____ ___N O______ _V_____ _o__ Veliko ljubezni vam želita Nadja in Mojca WZ Mozirje Bili smo na plavalnem tečaju Dnevi hitro minevajo in bližajo se počitnice. Da bi tudi naši mali šolarji znali plavati in se prepustili vodnim užitkom, smo v Vzgojnovarstvenem zavodu Mozirje skupaj s Športno zvezo Mozirje organizirali plavalni tečaj na bazenu Golovec v Celju. Tečaja, ki je potekal od 8. do 25. maja, se je udeležilo 25 otrok v spremstvu vzgojiteljic Sergeje in Karmen. Vsi udeleženci so na zaključku pokazali svoje znanje, ki so ga pridobili s pomočjo plavalnih učiteljev Aleša in Ljubiše iz plavalnega kluba Neptun Celje. Prav zato, ker sedaj že znajo plavati, nadvse težko pričakujejo bližajoče se počitnice. Sergeja Malus nrr| • i Nekateri. Pil J pravzaprav ** kar velika večina, se že prepušča lenobnemu poletnemu počitku. Temperature v zadnjih dneh sploh niso dopuščale česa drugega. Pa vendar, na vseh področjih le ni tako. KINGSTON! so na vrhuncu svojega osvajalskega pohoda z svojim drugim singlom z zadnjega albuma »Mini bikini«. Neuradno smo izvedeli, da se je v zadnjih dneh izredno povečala Prodaja bikink, kar pa spoh ne čudi. saj je »Mini bikini« že definitivno nov hit! FLIRT so 8. februarja dopolnili tri leta. Člani so isti. v glasbi in »flirt-ih« samih pa je prišlo do precejšnjih sprememb. Prvi komad, ki napoveduje spremembe in nekoliko drugačen zvok benda je ravno prvi »Koga sanja«, ki je nastal sicer že dolgo nazaj, a so ga morda ravno zaradi drugačnega zvoka ‘prišpa rali’ za zdaj. Besedilo še vedno ostaja ljubezensko, a vseeno malo manj žalostno kot smo ga bili vajeni do sedaj. Mozirje Foxy Teens v gaju Mozirski gaj je v sodelovanju s Kolinsko iz Ljubljane ob zaključku šolskega leta pripravil otrokom svojevrstno doživetje. Pred vhodom v gaj je pripravil koncert mladih pevk Foxy Teens. Z nakupom vstopnice za koncert so si otroci lahko ogledali park cvetja in se pogostili z liziko. S to akcijo so v gaju želeli osvestiti otroke, da znajo ceniti naravo, obenem pa so jim s koncertom ponudili tudi zabavo. Na akcijo so se odzvale gornjegrajska, nazarska in mozirska osnovna šola iz naše doline ter šmarška iz Šaleške doline; skupno pa se je v gaju mudilo več kot tisoč obiskovalcev. Marija Sukalo Najuspešnejši nemški ženski trio TIC TAC TOE, ki je v domovini prodal 2.2 milijona albuma in 2,6 milijona singlov. trenutno končuje svoj tretji album. Prvi singl »Ist der Ruf erst ruiniert...« je izšel 29. maja, medtem ko izid albuma še ni Potrjen. Člana dueta EURVTHMICSsta se na zelo nenavaden način potrudila, da njuna glasba pride na ušesa čim večjega števila poslušalcev: 1,6 milijonov kopü singla »Peace is Just a Word« je bilo priloženih Sunday Timesu, ki je izšel 14. maja. Da bi bila stvar še bolj zanimiva, sta Annie Lennox in Dave Steward po desetih letih dala intervju za taisti časopis, v katerem sta objavila razloge za razid - da jima je bilo, čisto preprosto, dovolj tega. da sta stalno in povsod skupaj. Pred kratkim so radijske postaje dobile ploščo s prvim singlom še manj znane skupine TABU. Naslov je »Dobra vila«, pesem pa le potrjuje, da gre gotovo za novo odkritje slovenske glasbene scene. Alenka Lokostrelstvo Ošep četrti v Evropi! Član Lokostrelskega kluba Mozirje Štefan Ošep je na evropskem prvenstvu v Turčiji dosegel imeniten uspeh. V posamič-ni konkurenci je osvojil četrto mesto, vekipni konkurenci pa je skupaj z reprezentančnima kolegoma Sitarjema premagal vso konkurenco in postal evropski prvak! Nekoliko slabše se je na omenjen- konkurenci pa je slovenska ekipa em prvenstvu odrezala ženska lokostrelska vrsta, v kateri je sodelovala tudi Bernarda Perhač Zemljak. Bernarda je v posamični konkurenci zasedla 17. mesto, kar je vsekakor precej manj, kot je pričakovala, v ekipni osvojila zelo dobro peto mesto. Štefan Ošep in Bernarda Zemljak Perhač sta že zanesljiva potnika na svetovno prvenstvo v poljskem streljanju, ki bo potekalo v Italiji. KF AK Kladivar Celje Urban Acman potnje na 01 v Sydney Na nedavnem atletskem mitingu Ljubljana 2000 se je seriji odmevnih rezultatov z izpolnitvijo olimpijske norme pridružil tudi član celjskega Kladivarja Urban Acman, sicer doma iz Šmihela nad Mozirjem. Urban se je namreč skupaj z ostalimi člani slovenske štafete 4x100 metrov Predaničem, Fridrihom in Šušteršičem spustil pod mejo 40 sekund. Kljub temu, da so imeli naši šprinterji nekaj težav z zadnjo predajo (Acman je že hitro stekel, ko še ni imel palice v roki), so za progo potrebovali le 39,85 sekunde. Ob idealni ali vsaj malce boljši predaji bi zelo verjetno zrušili skoraj tri leta star državni rekord, ki znaša 39,62. Toda najbolj pomembno je, da je četverica kljub težavi tekla dovolj hitro za uvrstitev na 01, saj je časa za uigravanje še dovolj. KF Rokometni sodniški par Darko Repenšek - Janko Požežnik Sojenje na ženskem EP Za mednarodna rokometna sodnika Darka Repenška in Janka Požežnika je pred štirinajstimi dnevi z Dunaja, kjer je potekal kongres Evropske rokometne zveze EHF, prispela vesela novica. Zveza ju je namreč delegirala za sojenje na ženskem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 8. do 17. decembra v Romuniji. Slovenski ženski reprezentanci se (za razliko od moške vrste) ni uspelo kvalificirati na prvenstvo, zato pa bodo na njem nastopile reprezentance Francije, Avstrije, Madžarske, Rusije, Jugoslavije, Nemčije, Danske, Romunije, Norveške, Makedonije, Ukrajine in Belorusije. Repenšek in Požežnik bosta torej v Bukarešti in Rimnicu Vilceii, kjer se bodo igrale tekme, edina predstavnika Slovenije. »Delegiranje na žensko EP sva po tihem pričakovala, saj gre za nekakšno logično nadaljevanje najine mednarodne športne kariere. Dos- lej sva sodila na evropskem in svetovnem prvenstvu za mladinke ter svetovnem prvenstvu za mladince, najino kvaliteto sojenja pa sva na evropski sceni dokazala tudi v sezoni 1999/2000,« je ob tem izjavil Darko Repenšek. Če k temu prištejemo še dejstvo, da se par Kalin-Ko-rič po olimpijskih igrah v Sydneyju poslavlja od aktivnega sojenja, je povsem verjetno, da bosta Repenšek in Požežnik že v prihodnji sezoni uvrščena na »top listo« svetovne rokometne zveze, ki šteje 18 najboljših sodniških parov. Franci Kotnik Konjeniški klub Veniše Državno prvenstvo v preskakovanju ovir Konjeniški klub Veniše je vprihodnjih dveh vikendih organizator dveh pomembnih prireditev: državnega prvenstva v preskakovanju ovir, ki bo potekalo od 23. do 25. junija, in tekme v preskakovanju ovir, ki bo potekala prvega in drugega julija. Ker gre za državno prvenstvo, je verjetno odveč poudarjati, da se bodo na ranču Veniše v lačji vasi v teh dneh zbrali najboljši slovenski jahači. V hudi konkurenci bodo nastopili tudi domači konjeniki pod vodstvom Primoža Riflja. Še posebej atraktivna pa bo tekma čez teden dni, ko bodo jahači naskakovali državni rekord v skoku v višino. Organizatorji napovedujejo, da bo tudi padel (rekord namreč), zato si tekmovanje velja ogledati v živo! KF Hotel Plesnik Odprli vadbišče za golf Pred dvema letoma smo pisali o nameri ljubljanskega investitorja, da ob porečju Savinje zgradi igrišče za golf. Zaradi dejstva, da z lastniki zemljišč ni našel skupnega jezika, je ta namera zaenkrat ostala le pri poskusu, bolj uspešen korak pa so v tej smeri storili v Logarski dolini. Tam niso zgradili velikega igrišča za šport, ki se vse bolj vzpenja in je iz dneva v dan bolj popularen, zgradili pa so vadbišče, na katerem se lahko vsakdo nauči prvih zamahov. Imenitna popestritev aktivnosti, ki jih ponuja hotel Plesnik, je z vadbiščem za golf zaokrožila bogato paleto dogajanja, ki čaka goste hotela. V sodelovanju s ptujskim igriščem za golf so organizirali šolo golfa, ki jo vodi profesionalni učitelj Adam Osmančevič. Igrišče v Logarski dolini se nahaja okoli 200 metrov od hotela Plesnik, naravno okolje pa s tem ni izgubilo nič tistega lepega, po čemer je znana dolina. Vsak učenec lahko v kratkem času na tem terenu opravi prve udarce, se nauči pravilnih zamahov, opravi teoretični del šole in izpit. Le-ta omogoča kasnejše igranje na ostalih golf igriščih. Vstop na prava golf igrišča imajo namreč samo igralci z opravljenim izpitom. Si lahko zamislite, kakšno škodo bi začetniki napravili na angleški travici, ki je dnevno skrbno negovana in je pravzaprav zaščitni znak golf igrišč? Golf še vedno velja za šport bogatih, uspešnih poslovnežev in ostalih, ki jih zanima hitro vzpenjajoča se dejavnost. Na igriščih se sklepajo posli, dogovarjajo podrobnosti pogodb ali pa le prenašajo vsakdanje informacije. Zagotovo ima vadbišče v Logarski dolini lepo prihodnost, saj je hotel Plesnik znan tudi že izven meja naše domovine, z veseljem pa ga obiskujejo tudi slovenski gostje, ki v njem najdejo dobro hrano, urico sprostitve, po novem pa bodo lahko tudi v dobri družbi igralcev golfa in vseh tistih, ki bi to šele radi postali. Benjamin Kanjir Strelsko društvo Gornji Grad Krajnc najboljši z MK Strelsko društvo Gornji Grad je prvo junijsko nedeljo organiziralo tekmo v streljanju z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Sobotnega treninga se je udeležilo 22 strelcev, vsi pa so nastopili tudi na nedeljski tekmi. Po napetem boju in dobrih rezultatih je prvo mesto pripadlo Žarku Krajncu, ki je »nastreljal« 86 krogov. Z enakim rezultatom je drugo mesto osvojil Ivko Poličnik, tretji pa je bil Dušan Žehelj, ki je za najboljšima zaostal za tri kroge. Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Razborčani z naskokom najboljši Čeprav so Radmirci v zadnjem krogu zgornjesavinjske lige v malem nogometu izgubili, ta poraz ni mogel skaliti veselja, ki so si ga igralci, njihovo vodstvo in še posebej njihovi najzvestejši navijači privoščili ob zasluženi osvojitvi drugega zaporednega naslova najboljše ekipe Zgornje Savinjske doline v malem nogometu. Končni vrstni red: 1. Razborje 18 14 2 2 59:24 (35) 44 2. Poldas-West blue jeans 18 10 5 3 70:41 (29) 35 3. Wyatt 18 10 3 5 47:33 (14) 33 4. Telcom 18 7 4 7 54:55 (-1) 25 5. Zadruga 18 7 3 8 53:45 (8) 22-2 6. Solčava 18 5 7 6 47:46 (D 22 7. Kozorogi 18 5 4 9 36:40 (-4) 19 8. Dolman 18 5 2 11 29:60 (-31) 15 -2 9. Policija 18 4 2 12 37:58 (-21) 12 10. ŠD Lipa-BAG diskvalifikacija Veselje je bilo tokrat toliko večje, ker so bili po prikazani igri skozi vso sezono v ospredju, kar med drugim nazorno kaže tudi prednost pred zasledovalci. Drugo mesto je kljub slabšim nastopom v spomladanskem delu prvenstva pripadlo domači ekipi Poldas-West blue Jean-sa, tretje pa so si z odličnimi igrami v končnici priigrali igralci Wyatta, ki so za zaključek premagali še letošnje zmagovalce. Nastop v prihodnji sezoni so si zagotovili še Tekom, Zadruga in Solčava, medtem ko si bodo morali igralci Kozorogov in Dolmana to zagotoviti v kvalifikacijah, ki bodo 26. avgusta. Na njih bodo sodelovale vse najbolje uvrščene ekipe iz krajevnih lig oziroma nižje uvrščene, če tamkajšnji prvak že sodeluje v zgornjesavinjski ligi. Ligo po dolgih letih sodelovanja zapušča Policija, poglavje zase pa so mladi Šmarčani, ki so iz nje izpadli zaradi diskvalifikacije, katero so si privoščili prav v zadnjem kolu, kojih že drugič ni bilo na tekmo. Pravilnik zgornjesavinjske lige v točki 14 jasno opredeljuje sankcije v takih primerih in avtomatsko izključi ekipo iz lige ter ji onemogoča nastopanje v njej še dodatni dve leti. Zakaj takšna neres-nostekipe, kije bilav jesenskem delu s tretjim mestom prava senzacija, ni znano. Ve se le to, da se tako ne pred- stavlja svoje matične lige oziroma športnega društva. Sicer pa je bilo letos podobnih primerov več, kar kaže na nekakšno zasičenost pri nekaterih ekipah. Po besedah organizatorjev bodo potrebne korenite spremembe tako pri vodenju lige kot pri popularizaciji tega odmevnega tekmovanja in upajo, da jim bo to uspelo že v naslednji sezoni. Rezultati zadnjega, 18. kola: Poldas-West bluejeans: Tekom 4:4, Policija: Solčava 4:6, ŠD Lipa-BAG: Kozorogi 0:3 bb, Razborje : Wyatt 1:2, Dolman: Zadruga 1:12. Kratka ocena posameznih ekip po končani sezoni 1999/ 2000: Razborje: Izredno homogena ekipa, ki jo krasi dobra organizacija in uigranost. Vodja ekipe Jože Štorgelj je v igralskih vrstah združil mladost in izkušnje, zato je bil uspeh zagotovljen. S svojimi igrami so Radmirci navduševali skozi vso sezono, njihov najučinkovitejši igralec Primož Jelšnik pa je osvojil tudi naslov najboljšega strelca sezone s 2 5 goli. Zaslužena ponovitev lanskoletnega uspeha. Poldas-West bluejeans: Odlični v jesenskem in slabi v spomladanskem delu prvenstva bi lahko na kratko ocenili domačo ekipo. Za analizo slabše igre v drugem delu bo med odmorom dovolj časa, drugo mesto pa je kljub vsemu odličen uspeh in dobra vzpodbuda za nadaljnje delo. Wyatt: Kot novinci v ligi so na začetku delovali nekoliko neuigrano, v spomladanskem delu prvenstva pa so dokazali, da so iz pravega testa. Ekipo sestavljajo starejši, izkušeni igralci in tretje mesto je zanje še toliko večji uspeh. Telcom: Za ekipo iz Nazarij lahko rečemo, da je s četrtim mestom dosegla svoj cilj, čeprav bi se lahko s kančkom športne sreče več in boljšo koncentracijo v nekaterih zaključkih zavihtela še višje. Vseeno pa so z doseženim lahko zadovoljni in se bodo za stopničke poskušali pripraviti v naslednji sezoni. Zadruga: Zadružniki so si obstanek med najboljšimi šestimi zagotovili predvsem z dobrimi igrami v drugem delu prvenstva. Ekipa, ki je v prejšnjih letih dominirala in z lahkoto osvajala prvenstvo, bo morala za ponovitev teh uspehov v svojih vrstah nekaj spremeniti, saj ti igralci že kar predolgo igrajo skupaj in kakšna nova osvežitev bi jim prišla še kako prav. Solčava: Kljub številnim nesrečnim okoliščinam, ki so spremljale ekipo kar vso sezono, jim v končnici športna sreča le ni obrnila hrbta in tako so se s šestim mestom še neposredno uvrstili v ligo za naslednjo sezono. To so si tudi zaslužili, saj praktično niso bili nadigrani v nobeni tekmi, če pa je bilo zanje kaj usodno, so bile to zadnje minute. Kozorogi: Veliko sreče bi lahko rekli za mlade Ljubence, ki so večji del sezone prebili na zadnjem mestu, v zadnjih treh tekmah pa zabeležili kar tri zmage, od tega dve brez boja. Je že tako, da hrabre spremlja sreča, in upamo, da bo tako tudi v kvalifikacijah. Dolman: Visok poraz v zadnjem kolu je dal vedeti, da se je ekipa že sprijaznila z izpadom. Vendar pa jim nerazumljiva poteza Šmarčanov še daje upanje, da si z dobrimi igrami v kvalifikacijah spet povrnejo status prvokategornikov. Policija: Ekipe, ki je v zgornjesavinjski ligi sodelovala od samega začetka, v naslednji sezoni žal ne bo več med elitno konkurenco. Preveč nihanj v igri in organizaciji ter premalo uigranosti so glavni vzroki izpada, čeprav igralsko gledano to ni slaba ekipa. Upajmo, da se bodo preko matične lige kar najhitreje vrnili v staro društvo. ŠD Lipa-BAG: O tej ekipi je bilo že vse povedano. Res škoda mladih fantov, katerim nogomet ni tuj, tuja pa sta jim odgovornost in pravilen pristop. No, vsega vendarle niso krivi fantje sami, saj bi jim pri tem morali stati ob strani starejši igralci, za katere vemo, da jih v Šmartnem ne manjka. Organizator Športno društvo Mozirje se zahvaljuje vsem za sodelovanje, v naslednji sezoni pa obljublja korenite pozitivne spremembe v organizacijskem smislu, saj se mora Zgornjesavinjska liga v malem nogometu spet povzpeti na nivo, kakršnega si zasluži. Franjo Pukart Ekipa Razborja s svojimi zvestimi navijači in sponzorjem (foto: Boža Bastelj) Lokostrelski klub Mozirje Zmage v Tolminu in Piranu V začetku junija so se mozirski lokostrelci udeležili turnirjev v Tolminu in Piranu. Prvi v disciplini poljsko streljanje je štel za slovenski pokal, udeležilo pa se ga je preko sto tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Pri članicah in veteranih sta zmagala Bernarda Perhač Zemljak (336 krogov) in Dušan Perhač (342 krogov), pri mlajših dečkih pa je Primož Perhač osvojil drugo mesto. Ekipni uspeh je dopolnil Miran Borštner s tretjim mestom v veteranski konkurenci. V Piranu je potekal mednarodni turnir v disciplini FITA. Člani LK Mozirje so »pobrali« kar štiri prva mesta, in sicer: Štefan Ošep pri članih (1373 krogov), Dušan Perhač pri veteranih (1338), Primož Perhač pri mlajših dečkih (602) in Janja Perhač pri mlajših deklicah (419)-Miran Borštner je pri veteranih zasedel nehvaležno četrto mesto, Bernarda Zemljak Perhač pa zaradi okvare na opremi ni končala tekmovanja. KF Športno-zabavne igre v Nazarjah Prihova drugič zapored Poleg ostalih prireditevvsklopu praznika krajevne skupnosti Nazarje so prizadevni organizatorji iz vrst športnega, gasilskega in turističnega društva tudi letos pripravili športno-zabavne igre med ekipami vasi in posameznih delov kraja. Zmagovalec ni bil znan vse do konca (foto: JP) Osem ekip se je pomerilo v sedmih Prihodnje leto se torej obeta boj za različnih igrah, pri čemer ni manjka- tretjo zmago, pri čemer pa se bodo lo športne vneme in napetosti. Dru- ostale ekipe zanesljivo ogorčeno gič zapored je zmagala ekipa Pri- borile za svoj prvi pokal, hove, ki se je tako po številu zmag KF izenačila z ekipo Zgornjih Nazarij. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati zadnjega, 18. kola: Podvrh: Dolman 2:2, Poldas-West blue Jeans: Ljubija 6:0, Hmeljar Loke: Lepa njiva 4:6, Žabe: Policija 3:0 bb, Trg: Loke-mladi 3:1. Končni vrstni red: 1. Poldas-West blue Jeans 44,2. Podvrh 39,3- Trg 37,4. Dolman 37,5. Žabe 27,6. Policija 21,7. Hmeljar 19,8. Lepa njiva 15,9-Ljubija 6,10. Loke-mladi 5. PF TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Program prireditev: Nedelja, 25. junija: Osnovna šola Rečica ob Savinji ob 18. uri: - odprtje narodopisne razstave Cegunce - izdelava opeke po starem - odprtje razstave likovnih del slikarja Milana Rige - predstavitev razstave Noše iz Roža (v programu sodelujejo dr. Anton Dolenc, akademska slikarka Terezija Bastelj ter učenci Glasbene šole Nazarje) Petek, 30. junija: Športno igrišče na Rečici - ob 16. uri turnir v ženskem nogometu - ob 19. uri nogometna tekma za prehodni pokal Pranger med rečiškimi in mozirskimi svetniki Sobota, 1. julija: Središče kraja ob 20. uri: Večer pod trško lipo - Pastirji - Kulturno društvo Podgorje pri Slovenj Gradcu - podelitev plaket najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev - ognjemet tisočletja - srečolov - za zabavo skrbijo Zasavci Nedelja, 2. julija: Športno igrišče na Rečici ob 16. uri: - šaljive igre s konji (prikaz veščin članov Zgornjesavinjskega konjerejskega društva) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI PRIREJA VRTNO VESELICO NA REČICI OB SAVINJI V soboto, 24. junija 2000, pri gasilskem domu, ob 20.00 Zabavala vas bo VINA, PEČENKE IN OSTALIH DOBROT BO ZA VSE DOVOLJ! PRIDITE, NE BO VAM ZAL KULTURNO DRUŠTVO "JURIJ" MOZIRJE vabi na KRESOVANJE ob dnevu državnosti V SOBOTO, 24. JUNIJA, OB 21.00 NA BRDČKEM VRHU Pripravljamo kulturni program in družabno srečanje. Sodeluje SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in SDS. IZKAŽIMO SPOŠTOVANJE DOMOVINI! Brigadirji Kozjanskega! ■ ■ -V-- ;f - - . 'J Vabimo na proslavo Kozjansko skozi čas, ki bo 24. junija s pričetkom ob 11. uri v Jurkioštru v občini Laško. Govorila bosta župan občine Laško Jože Rajh in predsednik države Milan Kučan - tudi brigadir. Prijave sprejemajo območni klubi brigadirjev MDB. Za koordinacijo klubov MDB celjske regije Igor Ponikvar . .. . , - GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, Velenje objavlja RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v savinjsko-šaleški regiji za leto 2000 1. Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje z namenom nadaljnjega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Savinjsko-šaleški regiji, objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 2000. 2. Razpis objavlja Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje na podlagi sklepa njenega Upravnega odbora z dne 30. 5. 2000. Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in druge organizacijske oblike z območja Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje. 3. Prijava na razpis mora vsebovati: - Ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe ali podjetja v katerem je zaposlen. - Naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2000 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: Inovativnost - izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite - visok nivo tehnične rešitve - novost doma in /ali v svetu - izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije, itd. Tržna zanimivost - za področje splošne in široke porabe - za proizvodna in podobna podjetja/organizacije - za posebne namene in področja. Primernost okolju - izboljšano delovno okolje in/ali varstvo pri delu - uporaba neškodljivih in/ali okolju neškodljiva uporaba - možnost recikliranja Racionalnost - poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje - cenenost izdelave in/ali vzdrževanja - manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev - Slike, načrte in opis prijavljene inovacije. - Stopnja realizacije inovacije. 4. O predlogih odloča petčlanska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje. Komisija na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podeli zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome. 5. Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 2001. 6. Prijave inovacij zbira Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje do 29. oktobra 2000. Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 063/871-268, faks: 063/ 871-269, vsak dan med 7. in 15. uro. Predsednica komisije: Dragica Camloh, I. r. Predsednica UO SŠOZ: Marija Vrtačnik, 1. r. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE UPRAVNE ENOTE MOZIRJE, Savinjska cesta 7, Mozirje :■ L ■/v:;:;- .... ■ TAJNIŠTVO NAČELNIKA ......................... 8393 400, 8393 401 faks...........................................8393 402, 8393 403 NAČELNIK............................... .....8393 404,8393 405 ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN SKUPNE ZADEVE vodja oddelka................................8393 398, 8393 399 glavna in sprejemna pisarna ... 8393 384, 8393 385,8393 386,8393 387 finančna služba............................... 393 396, 8393 397 informatik....................................8393 414, 8393 415 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE vodja oddelka..................................8393 392, 8393 393 promet.........................................8393 388, 8393 389 javni red, orožje............................. 8393 390, 8393 391 prijava • odjava, osebne izkaz., potni list, matičar.......................... 8393 3 94, 83 9 3 3 95 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER GOSPODARSKE DEJAVNOSTI vodja oddelka............................ 8393 416, 8393 417 administracija................................8393 418, 8393 419 lokacijske in gradbene zadeve.... 8393 406,8393 407,8393 418,8393 419 turizem, stanovanjsko gospodarstvo, gospodarske dejavnosti.......................8393 408, 8393 409 denacionalizacija, premož. pravne zadeve..... 8393 420, 8393 421 ODDELEK ZA KMETIJSTVO, REGIONALNI RAZVOJ IN NEGOSPODARSTVO vodja oddelka................................ 8393 380, 8393 381 veterani vojne...............................8393 382, 8393 383 kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo.....8393 410, 8393 411 kmetijska zemljišča...........................8393 412, 8393 413 regionalni razvoj.............................8393 412, 8393 413 Kako dolgo še omejitev 50 mimo Sp. Rečice in Nizke? Vesel sem bil, ko je bil sprejet novi zakon o CPP, z njim višje kazni in med drugim tudi strožje omejitve hitrosti. Menim, da so se hitrosti vožnje na naših cestah po sprejetju novega zakona le nekoliko umirile. Nezmanjšano število nesreč si razlagam tudi s tem, da je na cestah čedalje več avtomobilov. Moti pa me nedosledno in neživljenjsko postavljanje prometnih znakov. Cesta Šentrupert - Logarska dolina je zelo prometna. Po njej se ljudje vsak dan vozijo v službe, mnogi turisti, nekateri tudi od daleč, pa v Logarsko dolino in še kam. Ali prenizka omejitev 50 km/h skozi Nizko, Spodnjo Rečico in Okonino, katere se dosledno držijo redki, res nikogar ne moti? Kolikokrat plačajo kazni za prehitro vožnjo umirjeni vozniki zato, ker niso pravi čas videli radarja in kolikokrat resnični »divjaki«, ki ogrožajo sebe in druge? Je res potrebno plačevati kazen zato, ker človek ob lepem vremenu pelje po prazni cesti 66 namesto 50 km/h?! Sam menim, da so tako nizke omejitve na teh mestih prenizke in jih je zelo težko dosledno upoštevati. To potrjuje tudi vožnja večine na tej relaciji - takrat ko ni radarja, seveda. Menim, da bi bila skozi ta naselja bolj na mestu omejitev hitrosti 70 (ali 60 km/h), katero bi bilo lažje upoštevati. Bolj zmerno omejitev hitrosti bi gotovo dobro sprejeli številni vozniki, ki vsak dan na istih mestih kršijo CPP, a modro molčijo. Domačini spremembe najbrž ne bi zelo občutili (neupoštevanje omejitev danes). Na ta način, ob občasni prisotnosti policistov, bi bilo počasi možno zagotoviti upoštevanje predpisanih omejitev hitrosti pri večini voznikov. Ali pa je morda namen tako nizkih omejitev samo reden vir dohodka od kazni? Zelo nedosledno se mi zdi tudi, da je v Okonini omejitev 50, v Šentjanžu pa 70. Razmere so med seboj zelo podobne (gostilna, avtobusna postaja). Drug primer »čudnega« postavljanja tabel je odcep za Rečico. Skozi križišče je omejitev 90, malo naprej pa se začne omejitev 50?! Tukaj nekaj ni v redu. Nekaj primerov, kjer so nerealne omejitve hitrosti 50 km/h zamenjali z omejitvami 70 km/h: - vse večje vpadnice v Ljubljano, - obvoznice v Celju, - mnogi kraji po Sloveniji. Predlagam tudi, da se sname table za konec omejitve na mozirski obvoznici, saj omejitve hitrosti razveljavi že križišče. Vse te table kažejo le na nevednost ali nedoslednost njihovih postavljalcev in zbujajo vtis, da se nahajamo v neurejeni državi. Podobna nerodnost se v naši državi dogaja tudi z obcestnimi količki. V sosednji Avstriji je mogoče ponoči zelo udobno voziti s pomočjo rdečih in belih obcestnih količkov. Ker so postavljeni na enaki medsebojni razdalji, zelo dobro nakazujejo, kako oster je ovinek pred nami. Pri nas pa ti količki bolj slabo opravljajo svojo vlogo, saj je videti, da jih delavci zakopavajo po svoji presoji, razdalje pa merijo kvečjemu s pomočjo korakov. Najbrž mnogi niti ne vedo, zakaj točno so sploh potrebni. Izguba časa in denarja ter blamaža pred tujimi turisti, ki jih je vsak teden več! Odgovornim predlagam nakup ustrezno dolgega merskega traku, ki je poceni in zelo enostaven za uporabo. Damjan Jevšnik Vrtnarska 2 Nazarje PADLA S KOLESOM 2. junija okoli 19. ure je bil dežurni policist obveščen, da je prišlo na regionalni cesti v Logarski dolini, na relaciji od Rinke proti Solčavi, do prometne nesreče, v kateri je kolesarka utrpela lažje telesne poškodbe. 20-letna Bernarda P. je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na valoviti cesti po klancu navzdol padla s kolesom in pri tem dobila lažje telesne poškodbe ter bila odpeljana v celjsko bolnišnico. ŠE BI POŽIGAL 6. junija okoli pol dvanajste ure dopoldan je dežurni policist sprejel obvestilo, da bi rad Ivan Š. iz Šmihela, ki je 26. maja zažgal svoje gospodarsko poslopje, zopet požigal. Policisti so ga prepeljali na mozirsko policijsko postajo in kasneje s kazensko ovadbo tudi k preiskovalnemu sodniku, ki pa ga je po zaslišanju izpustil. VLOM V OSNOVNO ŠOLO V noči z 9- na 10. junij je neznani storilec vlomil v prostore Osnovne šole Luče, od koder je odtujil videorekorder, videopredvajalnik in manjšo prenosno kovinsko blagajno, v kateri je bil spravljen denar. OŠ Luče je oškodoval za okoli 250.000 tolarjev. TATVINA LESA 12. junija obli. uri so z gornjegrajske enote Zavoda za gozdove obvestili policijo, da je v Šmiklavžu pri Gornjem Gradu v času od februarja neznanec posekal in odtujil okoli 77 kubičnih metrov okroglega lesa smreke in bukve. Škoda znaša okoli 700.000 tolarjev. POŽAR NA VIKENDU 12. junija okoli pol desete ure zvečer je bil dežurni policist obveščen, da gori stanovanjski objekt v Dol Suhi, last Franca Š. Policisti so skupaj s kriminalisti ugotovili, da je požar povzročil udar strele. TATVINA BENCINA 15. junija ob 7. uri zjutraj je Elizabeta T. iz Nazarij dežurnega policista obvestila, da ji je neznani storilec preko noči iz osebnega avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru pred stanovanjskimi bloki, odtujil okoli 20 litrov bencina. OGLASI IN ZAHVALE 89 JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD OBČINE MOZIRJE OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI (šola v ustanavljanju) Rečica ob Savinji 152, Rečica ob Savinji razpisuje prosta delovna mesta: UČITELJAANGLEŠKEGAJEZIKA za določen čas, s krajšim delovnim časom UČITELJA MATEMATIKE, RAČUNALNIKARJA za določen čas, s polnim delovnim časom UČITEIJA ZGODOVINE IN ZEMIJEPISA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom UČITEIJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s krajšim delovnim časom SVETOVALNEGA DELAVCA za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom RAČUNOVODJEPISARNIŠKEGA REFERENTA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom HIŠNIKA za določen čas, s polovičnim delovnim časom 2 ČISTILCEV za določen čas, s polnim delovnim časom Strokovni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ostali delavci pa morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI, Rečica ob Savinji 152,3332 Rečica ob Savinji (s pripisom: za razpis prostih delovnih mest). Kandidate bomo obvestili o izboru v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Nastop dela: 1.9-2000 V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Za skrb in ljubezen milo naj ti Bog obilno daplaälo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, dedka in brata Antona BRINJÖVCA iz Brezja 14, Mozirje (2.8.1920-13.6.2000) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani ob teh težkih trenutkih, nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in za cerkvene potrebe. Posebna zahvala dr. Sirku za dolgoletno skrbno zdravljenje. Hvala sosedom, vsem g. duhovnikom, pevcem, govornikom, praporščakom in vsem, ki ste ga tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi OSNOVNA ŠOLA UUBNO OB SAVINJI Cesta v Rastke 10 VRTEC objavlja VPIS otrok v oddelke vrtca Ljubno za šol. 1.2000/2001. (od prvega septembra tudi jasli). Prijave pošljite do 15. julija 2000 na naslov: OŠ Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji. In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniä čas vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in od ljubezni njegova moč ne seže. (Ada Škerl) V SPOMIN 3. julija mineva 20 let, odkar je odšla v večnost naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Marija ROBNIK Ledinska mama iz Luč Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin. Domači Šopek na srce denem, naj mi tvoj spomin mladi, dokler se s teboj ne sklenem, kjer ločitve v veke ni! (S. Gregorčič) V SPOMIN 22. junija mineva eno leto, odkar me je zapustil moj dragi mož Alojz KRAJNIK Vsem, ki se ga spominjate z dobro mislijo, se iskreno zahvaljujem. Žena Olga POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 19.O6 do 25.O6. Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, 041/633-418, 26.06. do 02.07. Podmeninšek Jože, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/724-971, 03.07. do O9.O7. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••«••••••••a JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE STROKOVNA LITERATURA: Leto svetnikov * Godet: Domača drevesa in grmi * Carrington: Meditacija * Mavčič: Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili LEPOSLOVJE: Bertolini: Tatovi koles * Parker: Podkupnina za molk * Irving: Eno leto vdova * Follett: Mož iz Sankt Petersburga * Patterson: Nevihtni rt MLADINSKA LITERATURA: Niclandt: Kdo * Mandeli: Mladi vremenoslovec * Kohl: Mali naravoslovec * Kohl: Mladi matematik * Kopietz: Skrivnostna žoga * Hobbie: Rilkov rojstni dan * Rowling: Harry Potter, Dvorana skrivnosti VIDEOKASETE Hiša strahov * Sen kresne noči * Apostol * Morilčeva pisma * Zakon srca (Shadrach) * Hannah in njeni sestri * Predsednikove deklice * Kdo vodi igro? * Karieristke * Nuba, čisti ljudje SITI? A Na trgu 7, 3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. 24., 25.6.2000 LEPOTA PO AMERIŠKO - črna komedija Režija: Sam Mendes Vloge: Kevin Spacey, Anette Benning Vse, kar se zdi resnično v našem življenju, je pravzaprav čisto drugače Je to samo ameriška življenjska resnica ali resnica vseh nas? Film je absolutni letošnji zmagovalec na podelitvi OSKARJEV 2000: za režijo, scenarij, kamero in glavno moško vlogo! 1., 2.7.2000 JEBIGA - slovenska komedija Režija: Miha Hočevar Vloge: Marko Miladinovič, Matej Družnik, Gorazd Obersnel Skupina mladih fantov, ki ne ve, kaj hi počela, preživlja poletje v prazni Ljubljani... Velika slovenska uspešnica! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI, NEDELJA OB 19. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 24., 25.6.2000 POKAŽI MI IJUBEZEN - komična drama Režija: Lukas Moodysson Vloge: Alexandra Dahlstrom, Rebecca Liljeberg, Mathias Pust V malem švedskem mestecu Amal, kamor sodobni trendi prihajajo z zamudo, se dve najstnicci, Elin in Agnes, na neki zabavi poljubita. Elin se ne more sprijazniti s svojimi homoseksualnimi nagnjenji in zato shodi s fantom Johanom... PREDSTAVA V SOBOTO SE PRIČNE OB 21. URI! 1., 2.7.2000 OBALA - pustolovski PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17- URL VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO 24., 25.6.2000 JEBIGA - slovenski film 1., 2.7.2000 Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda filmov. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 18. URI.VSTOPNINA 500 SIT. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje živali za primer zdravljenja ■ zavarovanje živali za primar pogina ekonomskega zakola in zakola v sili • zavarovanja živali za primer izgubo taleta ali žrebata ■ zavarovanje govedi ■ konj na planinski paši ■ zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja} Cvetke in koprive TA JE PA DOBRA, se je direktorica Elkroja Marija Vrtačnik na glas nasmejala šali iz ust Jakoba Presečnika. Le-ta je pred kratkim v omenjeno podjetje pripeljal še enega od strankarskih veljakov, kajti volitve so pred vrati. (HALO, MARJAN? PRESS) MINISTER NI PADEL inji v Spodnji Rečici ni padel v vodo, kot je nekaj dni prej padel s funkcije, zato je bil v družbi Rečičanov nadvse pisane volje. (REKLI SO MU POPLAVNI ANGEL PRESS) LASTOVKE SE VRAČAJO Dr. Anton Dolenc, Rečičan z veliko začetnico (na sliki v družbi dr. Marije Makarovič in Marka Jeraja), je pred nedavnim odprl razstavo svojih slik na škofjeloškem gradu, ob otvoritvi nove šole pa bo domačemu kraju podaril 35 svojih likovnih del. (TO JE PRAVI LOKALPATRIOT! PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: V tem obdobju bi vom zelo koristilo, če bi si priskrbeli mirnejše življenje. Nagnjeni boste k iskanju težav, ki vom bodo pobrale precej energije, zato bo vaše fizično počutje precej odvisno od vašega razpoloženja. Ljubezen: Grozi vam, da se boste v neki družbi osmešili, če boste preveč posnemali vašega partnerja. Ker boste na svet gledali skozi partnerjeva očala, boste nekritični, kar ba jezilo partnerja in omajalo vajino vezo. Poskušajte biti bolj individualni. Nekje v sebi gojite nezaupanje v ljubezen. Obranite bližino in enost ter zaupajte. Delo: Zaslužili ne boste kaj prida, boste pa dobili kar nekaj denarja od sorodnikov. Ker ste imeli v preteklosti zaradi nepremišljenosti velike stroške, boste tudi v tem obdobju morali ohraniti zdravo pomet, ko boste imeli denar v rokah. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Dobro se boste počutili, pomembno je le, da ste bolj previdni pri prehiuni. Izogibajte se maščobi in sladkorju. Če se odpravljate na dopust, si privoščite veliko plavanja ali hoje. Ljubezen: S partnerjem se boste v tem času dobro razumeli, cenili boste njegovo mnenje, zato se lahko zgodi, da bodo nekatera njegova načela in mnenja prišla na dan. Sprejmite kritična. Oblica vaju bo sicer bolj ovirala, bolje bosta funkcionirala, če bosta samo. V družbi se vam bo dogajalo, do boste brez vsakega vzroka postali ljubosumni. Delo: O denarju boste zelo veliko razmišljali, iskali boste možnosti bko priti do njega brez veliko dela. Ker na tem področju ne boste odločni, se vam bo izmuznila dobra prilika. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Dobro se boste počutili somo doma, saj boste v tem času rešili težave v zvezi s svojo družino, ki so vos dlje čašo morile. Zaradi pretirane odkritosti bo morda nekdo užaljen, vendar vi boste nadvse dobre valje, ker ste rešili problem. Ljubezen: Veliko vam bo do tega, da bi naredili najboljši možen vtis kamor in spontani, saj se bodo ljudje dobro počutili z vami. V drugi polovici tega obdobja vos bo partner zelo zaljubljeno gledal. Delo: Delovno mesto vas bo utrujalo in razmišljali boste o tem, kako bi si olajšali delo. Najbolje boste storili, če si čim prej privoščite dopust. Če to še ne gre, potem pogovor z ljubljeno osebo najbolje pomaga. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: Z zdravjem ne boste imeli težav, če se le ne boste <37? cQ zaradi neprevidnosti in naglice poškodovali. Bodite torej previdni predvsem pri delu s stroji. Ljubezen: Za partnerja boste v tem času zelo pomembni, soj bo prek vas dosegal nekoj, kor som ne bi mogel. Ker se boste zavedali svoje moči, boste skušali vplivati tudi na stvori, ki vas pravzaprav ne zadevajo. Izredno prodorni boste, zato boste predvsem na nasprotni spol brez težav naredili močan vtis. Partner bo na trenutke ljubosumen, na trenutke po vas bo občudoval. Konfliktov med vama ne bo. Delo: Prizadevali si boste, da boste pri delu ustvarjalni. Imeli boste lepo priložnost, vendar jo boste spregledali. Kljub temu boste pohvaljeni. Ne zamudite nekega službenega povabila. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Nagnjeni boste k temu, da boste v vsem in vsakomur videli slaba. Zaradi nakopičenih negativnih pričakovanj, ste lahko prepričani, da boste doživeli veliko neprijetnih stvari. Zelo pomembno za vas je, da v tem obdobju razmišljate pozitivno. Ker boste precej napeti in nemimi, si poiščite samoto in trezno razmislite o situaciji, ki vas tako vznemirja. Ljubezen: S partnerjem se bosta najbolje razumela, če bosta to obdobje preživljala doma. Kjerkoli drugje boste brez pravega vzroka ljubosumni. Delo: ležave pri delu boste le težko premagovali, saj ne boste motivirani. Mučili vos bodo nekateri dvomi, ki pa so neosnovani. Več samozaupanja in premagali boste težavo. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Komunikativni boste in brez težav boste navezali stike z ljudmi, ki se vam bodo zdeli zonimivi.Spet se boste srečali s prijatelji, ki jih dlje časa niste videli, vendar boste tokrat nad njimi razočarani. Nikar zaradi tega ne obupajte, tako se bo razjasnilo neko situacija, ki vam je bila do sedaj skrita. Ljubezen: V partnerstvu vas čaka nekaj manjših težav, saj se boste počutili omejene in utesnjene, zato se boste družinskemu življenju izmikali. Potrebovali boste svobodo, ki jo pa nikar ne izkoristite. Delo: Velika boste delali in glavna motivacija vam tokrat ne ba denar, temveč pohvala. Veliko boste pričakovali od svojih nadrejenih in to v drugi TO rri juuu uugujuiB. * Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Ker visokoletečih ciljev ne boste uspeli uresničiti, ne boste najbolj zadovoljni. Nestrpni boste taka do samega sebe, kot da svoje oblice. Če boste tako nervozni, se boste fizično zelo slabo počutili. Umirite se. Ljubezen: Partner bo v tem obdobju nekje ob strani, čeprav boste na trenutke osamljeni, ne boste iskali njegove pomoči. Svojo čustva boste potlačili, na dan pa bodo prišla le v obliki negodovanja in slabe volje. Če lahko, si privoščite spremembo okolja, ali pa pojdite med prijatelje vsaj za nekaj ur. Delo: Pri delu bi bili lahko zelo uspešni, če ne boste prišli v konflikt s sodelovci. Pomembno je, do v tem času dokončate začeto delo ter se izogibajte nepremišljenim izjavam. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Imeli boste vse pogoje zato, da bi se dobro počutili, bili mirni in zadovoljni, vendar ne bo tako. Nekaj vas ba črvičilo, vendar vam ne bo jasno, kaj bi to bilo. V številnih stvareh, ki vam sicer veliko pomenijo, tokrat ne boste našli pravega zadovoljstva. Poiščite vzrok. Ljubezen: Precej boste osredotočeni nase in no svoja pričakovanja, zoradi česar bo partner nekoliko ob strani. Ker vam bo to odgovarjalo, ne bosta našla pravega stika. Čas za pogovor ali reševanje problematičnih stvari ni najbolj primeren, ker vi ne boste pripravljeni na to. Delo: Pri delu boste uspešni, saj v tem času ne boste naleteli na težje preizkušnje. Ker svoje deio dobro poznate, se tudi napoke ne bodo dogajale. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Da ne boste prekipevali od energije, je v bistvu mil izraz za vaše počutje v tem obdobju. Za vami je precej naporen čas in niste si še odpočili. Z močmi boste prisiljeni varčevati. Mirni kotički v naravi vam bodo pomagali do duševne sprostitve. Ljubezen: V tem obdobju se boste močna oslonili na partnerja, saj boste potrebovali njegovo pomoč. Lahko se zanesete nanj. Čeprav boste včasih malo čudaški, vas ne bo pustil na cedilu. Zaupajte svoje skrivnosti. Delo: Sodelavci vam bodo zelo naklonjeni, zato vam ni treba skrbeti, da vom ne bi ugodili. Biti morate pozorni na to, da ne boste skalili odnosov. V tem obdobju ne sklepajte poslov z ljudmi, ki ste jih na novo spoznali, saj bi preveč tvegali. Držite se tistih, s katerimi že sodelujete, ali jih vsaj kako drugače poznate. Poslovno potovanja bodo uspešna le, če si ne boste zastavljali previsokih ciljev. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: V obdobju, ki prihaja, boste precej negotovi in zato močno odvisni od zunanjih potrditev. Zaradi stvori, ki vam je spodletela, ste izgubili pogum in zaupanje vase, kar bo vidno na številnih področjih. Precej občutljivi boste. Somi boste težko, zato pojdite med ljudi. Ljubezen: V partnerju boste vtem času videli bolj prijatelja in sogovornika kot ljubimca. Preveč boste okupirani sami s seboj, ker boste imeli občutek, da niste sposobni ničesar dajati, dokler se nahajate v takem stanju, in to je tudi res. Računajte na prijatelje. Delo: Zelo pomembno vom bo, da se dokažete, zato boste pripravljeni v to področje vložiti veliko truda. Ker se boste kljub težavam, ki jih imale, lahko koncentrirali na delo, boste uspešni. Vodnar od 21. 1. do 20. 2.^^^^ Počutje: Stresnih situacij je veliko, morda celo preveč. Ste ljubitelj vznemirljivega življenja in najbolj od vsega sovražite dolgčas. Nenehno boste iskali družbo in cena bo stalna notranja napetost. Ljubezen: Potrudite se pogledati v dušo in ne bodite tako trmasti. Skušajte si vbiti v glavo, da niso vsi ljudje no vaši strani. Ne posiljujte jih s svojim načinom gledanja na življenje in ne zaničujte skrbi in težav drugih. Partner se bo naveličal vašega godrnjanja. Strpnost naj bo vaš moto. Delo: Brez pretiranega truda boste bliskovito spregledali. Poiskali boste možnosti, o katerih se večini niti ne sanja. V svoji okolici boste zaradi tega uživali velik ugled. Novo znanje vam bo prineslo nove možnosti. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Če se vam bo uspelo izogniti stresnim situacijam, ki vas čakajo, bi bila pred vami prav lepo obdobje. Tako pa boste morali napeti vse moči, da boste lahko obvladali vsaj nekatere stvari, ki bodo neprijetne. Nekaj časa bo vaš notranji mir skaljen, ne boste po izgubili zaupanja vase in občutka, da lahko vplivate na stvari, ki se vam dogajajo. Ljubezen: Odnos s partnerjem se bo poglobil, čeprav ne bo šlo brez težav. Prisiljeni boste razčistiti konflikt, ki ste ga hoteli pozabiti. Delo: Potrebovali boste pomoč in potrditev, da delate pravilno, sicer si ne boste upali nadaljevati. Pri vsaki stvori, ki se jo boste v tem času lotili, bodite natančni. V nasprotnem primeru bi lahko izgubili ugled. Ml. Če niste uspeli priti h koritu ob zamenjavi vlade, lahko še vedno poskusite zamenjati svoje prepričanje. Obup Nekateri se zgražajo, ker je nova vlada postavila Podobnika za direktorja Telekoma. Naj raje pomislijo, da so banke, železnice, zavarovalnice, elek-tro podjetje in Hvalica še prosti! Zagata zagat "Zakaj LDS ni ponudila svojega mandatarja, dokler je bil še čas?" "Kje pa bi oni lahko našli kakšnega slovenskega komunista v izgnanstvu?" Tlijca na vlaku "Ste bili letos kje v tujini?" se ne zadrži vprašati mlada dama, ko vidi pri sosedu kovček poln nalepk tujih držav. "Seveda!" ji ta uslužno odvrne. "Bil sem v Španiji, Thrčiji, potem sem bil v Nemčiji, ne..., čakajte, prej sem obiskal še Anglijo, tudi pretežen del Severne Afrike sem si letos ogledal..." Dama se ne more načuditi: "Kje pa delate, da si lahko toliko privoščite?" "Thristični vodič sem," ji ta odvrne. Ponovno imamo za mandatarja doktorja ekonomije. Torej večjih sprememb ne bo, saj že zdaj znamo zapraviti več kot zaslužiti! Iščem boljšo družino, Tavrlov dedek Najstarejši vnuk pravi: "Dedek, zdaj pa že bo, ko so naši na oblasti!" Ded, ki že leta slabo sliši, začudeno vpraša: "Kje je mašina pod lasmi?" "Ne, dedek," vzdihne vnuk, "mi smo sedaj v vladi." "Vem, da ste mladi," se čudi ded, zakaj mu vnuk ne more povedati kaj bolj pametnega. "Dedek," poskuša vnuk dedu še zadnjič povedati dobro novico, "naše stranke vodijo državo!" "A ja?" Ded je končno razumel, kaj mu hoče vnuk povedati. "Kdo pa jo je prej?" "Ja, ta rdeči!" reče vnuk. "Aha, a to pomeni, da jo sedaj ta beli? A bom moral spet v hosto?" se stari ded navidez prestraši. 'Ti," nagovori stari svojega sina, "bi mi lahko dobil uspavalne tablete?" "Nisem vedel, da ne moreš spati," poda skupaj z mišljenjem sin očetu stekleničko iz omarice. "Saj niso zame," pove oča. "Babica je snoči v postelji spet nekaj hotela od mene, pa ji bom danes te tablete dal." "Babica se res nekaj žali nad tabo," reče sinova žena. "Ko je slišala, da je tvojega bratranca infarkt, ker je bil skupaj z ženo na posteljnini malo bolj živahen, je vzdihnila: 'Ko bi le od mojega kaj takega učakala!'" "Ah," vzdihne ded, "ko bi jaz imel tako mlado ženo, kot jo je imel on..." "Če bi tvoj bogati bratranec dal kaj zapisati nate, bi se verjetno kaj hitro začele mlade upokojenke zanimati zate," ga draži sin. "Ja," se zamisli oča, "če bi bil bogat, bi mi ne bilo treba skrivati let, ampak denar!" Glas nove opozicije "Odkar imamo novo vlado, si želim iti v Argentino." "Zakaj?" "Od tam jo je lepše videti!" Upam, da niste zbudili moje žene! Prenepotrebni nasveti Kaj pravite, bi bilo nespametno od mene imeti pri sedemdesetih še enega otroka? Če jih imate že sedemdeset - eden gor ali dol! Moji delavci berejo časopise v službi, če trenutno nimam dela zanje. Naj jim to prepovem? Dragi podjetnik, ne skrbite za to, če vaši delavci med čakanjem na delo berejo časopise. Verjetno samo iščejo delo prek oglasov. Žena je šla na sindikalni izlet, pa je že tretji dan ni nazaj. Mislite, da sem se premalo skrbno poslovil? Pa ji menda ja niste rekli, da naj misli na vas, ko bo na izletu? Nogomet 1 Naši so prikazali "fer" igro: pobirali so nasprotnike, potem ko so naredili prekrške nad njimi. Sodnik je bil mišljenja, da so naši naredili že pol prekrška, če so bili v bližini nasprotnikovega glavnega strelca. Kaj pa so mogli, če je pa tako nestabilen. Ko se mu podstavi noga, kar sam od sebe pade. Preden se opravičim, mi povejte ali sploh stanujem tukaj? Nogomet 2 Glavni strelec nogometnega moštva je prišel na idejo, da bo imel boljše možnosti, da zadene gol, če bo izučil soigralce za boljše podajalce žoge. Ves dan jih je treniral, jim dajal nasvete in prikazoval svoje spretnosti. Tako je kar nekaj nogometašev izboljšalo svojo spretnost, vendar na sami tekmi naslednjega dne rezultati niso dosegli pričakovanega. Zakaj? - Glavni strelec je bil od treniranja preutrujen, da bi zadel kakšen gol. Pod vprašajem Kaj je to sreča v nesreči? Da se podraži bencin in poceni pivo, ko vam vzamejo vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Kakršni starši... "Kaj pa je narobe z našo Miciko, da jo je tudi zadnji fant pustil po mesecu dni?" vpraša glava družine ženo. "I, kaj je narobe, kaj je narobe?!" se razjezi žena. "Preveč redoljubna je! Tbdi ti bi meni ušel, če bi te slačila in hotela prati umazane cote vsakih štirinajst dni!" Veseli vsakdan "Kakšni kisli obrazi!" pravi nov vratar. "Ali v to tovarno sploh kdo pride veselo na delo?" "Ja, en možak, tam okoli enajste ure," reče starejši vratar. "Kaj pa on dela?" ga vpraša mlajši. "Direktor je!" Psihiatrov nasvet "Če bi bili radi z možem eno, se posvetite njegovim hobijem z istim žarom, kakor on sam..." "Saj bi se," pravi žena, "a kaj, ko imajo v zaporu žal ločene oddelke; za moške in ženske posebej." Dober vid "Ubogi Joža!" "Kaj je z njim?" "H okulistu gre..." "Kaj slabo vidi?" "Ne, ampak grdo..." "Kako grdo?" ""Rekel mi je, da si je kupil očala. Po dolgem času se je lahko pogledal v ogledalo." "In?" "Očala nese nazaj. Ni si bil všeč." Preiskava Policaj vstopi v parlament in vpraša varnostnika: "Ste videli koga, ki bi tekel ven z uro in denarnico?" "Kako?" Varnostnik ni o tem nič vedel. Obšla sta poslanske sedeže in ugotovila, da imajo vsi drage in lepe ure ter polne denarnice, nikomur pa nič ne manjka. Policaj nato pojasni: "Dobili smo prijavo, da tu nekemu Bogu kradejo čas in denar..." IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): ( \ mm V" ■ ■ J ABIDJAN: Največje mesto v Slonokoščeni obali DERUH: Lupilnik KADAVER: Truplo, mrtvo telo (književno) ORESAR: Hrvaški teniški igralec (Bruno) UNDACIJA: Upogibanje zemeljske skorje Rešitev prejšnje križanke: darovalec, enologija, lamela, Ar, Ihan, reli, Kores, ten, osar, košuta, odlitek, Dai, magnetizem, Ga, avans, polotok, rek, aparatura, NLP, arav, Šid, apetit, Nep, ČE, Tominec, Ceram, krščenec, poni, ateistka, Ivek. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 12. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Marija Poljanšek, Luče 23; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica): Zvonka Bastl, Žlabor 12, Nazarje; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica): Urška Štiglic, Praprotnikova 7, Mozirje; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica); Dušan Kolenc, Radmirje 11, Ljubno ob Savinji. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropc v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 13. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 30. junija 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri reklamne majice Savinjskih novic. TRGOVKA KRIM CERIE Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel, št.: 841-441 VEDNO MODEN PROGRAM .^CP /A. LENY JEANS ^V°f§ ^1%, - kapri hlače - bermuda hlače na žep (otroške in odrj - majčke na ozke naramnice -topi - krila na poklop - ženske kratke hlače - dekliške oprijete kratke hlačke % & Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, te 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66. KOMBI PREVOZI OSEB IN TOVORA Za kakršnekoli priložnosti in potrebe nudim prevoze s kombijem 8+1. Kombi prevozi Skitnač s.p., tel. 041/531-286. PERLA Ugodni komisijski prenosi lastništva motornih in drugih vozil, ter lastniški prenosi zemljišč, posestev, hiš ipd. (vse vrste pogodb). Tel. 03 5 866 227 in 041 835 436. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609/654-654. ELEKTRO INSTALACIJE Novogradnje - adaptacije. Tel. 031/864-951. BALIRANJE “KOVAČ” Baliranje okroglih bal 120, šestplastno ovijanje zaradi kvalitetnejše krme. Cena za kos 2.000,00 SIT. Žmavc Gorazd, Loke 1, Mozirje, tel. 832-223, GSM 041/454-601. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure lobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 93-636. ODDAJAMO partmaje na Pagu. Tel. 00385 34 236 216,23 6ll 770, Došen. A/Iorda ste iskali prav to Prodam skuter piaggio ZIP 50 SP, rdeče barve, vodno hlajen, v ga-ranciji, 1.99- Tel. 041/820-514. Prodam zastavo 101 1,3 S, neregistrirano, v voznem stanju, dobro ohranjeno. Tel. 841-851. Prodam mlade koze. Tel. 886-049. Kupim motor APN 6,1. 84 ali 85. Tel. 031/839-948.______________ 87 m2 veliko družbeno stanovanje zamenjam za manjše, ali grem v najem. Tel. 833-534, zvečer. Ugodno prodam električnega pastirja. Telefon 041/709-153- R 4,1.1987 prodam. Cena po dogovoru, reg. celo leto. Tel. 709-286 zvečer, 041/321-665. Prodam gorsko kolo (kovinsko) ejron hors, opremljeno tudi z zadnjimi amortizerji. Tel. 841-189. Prodam teličko črno belo, staro 1 mesec AP kontrola, odlično porek- lo. Tel. 041/727-867.__________ Prodam teličko simentalko, staro 7 tednov in rabljen električni pastir. Tel. 835-235. Prodam golf letnik 82, cena 30.000. Tel. 041/440-726. Podarim mladega psička, križanec ovčar - volčjak. Tel. 841-071. Prodam pujske odojke ali za nadaljnjo rejo in savinjski želodec do- bre kvalitete. Tel. 844-643. Prodam jugo 55,1.11/88, sivo modre barve, reg. 01/01, cena po dogovoru. Tel. 841-098._______ Telico sivko A kontrola v 9-mesecu brejosti prodam. Tel. 845-211.__________________________ Prodam 2 nova termoban okna: lx 80x90 cm in 1 X 60x60 ter vhodna vrata. Tel. 041/783-504. Prodam stanovanje v Mozirju, 64 m2. Inf, na tel.: 833-297. Ugodna prodam ohranjeno žensko gorsko kolo. Tel. 041/394-725,031/520-140.______________ Prodam prašiče od 25-50 kg. Tel. 031/542-798.__________________ Oddam vikend v najem. Tel. 831-658.__________________________ Prodam hišo v Gornjem Gradu. Cca 160 m2. Tel. 01/5422-330. Prodam puhalnik grič 4000. Tel. 841-892.______________________ Prodam 2 telici simentalki stari 2 leti, za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 834-103._________________ Prašiče od 25-40 kg prodam. Tel. 5886-261,031/542-798. V najem dajem trosobno stanovanje v središču Nazarij. Tel. 041/ 392-129. 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 •-mail: info@radiorap-polz«la-sp.si RADIO ZA VSA SRCA MUJUDNO VABLjgyy^ ^ ^lTb Vabimo vas na ogled tekem državnega prvenstva v preskakovanju ovir VENIŠE 2000, ki bo v petek, 23. junija, s pričetkom ob 14.00 uri, v soboto, 24. junija, in v nedeljo, 25. junija, s pričetkom ob 9.00 uri na Ranču Burger na Venišah. Vabljeni tudi na tekme, ki bodo v soboto, 1. julija, in v nedeljo, 2. julija. V soboto ne zamudite naskoka na državni rekord (2,01 m) s pričetkom ob 9.00 uri. Vabljeni tudi na tekmo v nedeljo. Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Te! & fax: 03-838-50-15 GSM: 041-698-424 RADIC^IpELJE TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Mojo ZORČIČ s.p.. Na trgu 7, 3330 Mozirje, Tel.: 03/58 33 207 int. 13 O PT IKA n ■ J J ;■ * ; C3 RABN EE FR Celje - skladišče D-Per 7/2000 DAVIDOV \ COBISS c Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel.: 832-753 PE ŠEMPETER: Šempeter 21/a, 3311 Šempeter 833-135 PE LJUBLJANA: Celovška 492,1210 Ljubljana Faks: 833-035 >\KC/^/\ /1/7ESECLJ UUiSii^JLJ V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 16.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure Pivo 0,5 st. LAŠKO...............................................................................121,90 sit Pivo 0,5 ploč. LAŠKO.............................................................................118,00 sit Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO.......................................................................... 103,00 sit Pivo 0,5 st. PUNTIGAMER.......................................................................... 105,00 sit Pivo 0,5 ploč. PUNTIGAMER........................................................................ 114,90 sit Pivo 0,33 st. Celjski GROF....................................................................... 95,00 sit Pivo 0,5 st. Celjski GROF Radier................................................................. 85,00 sit Pivo 0,5 ploč. UNION................................................................... 119,90 sit Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ................................................................... 169,90 sit Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ............................................................ 299,90 sit Vino Vipavec 1/1 VIPAVA.................................................................. 250,00 sit Vino DEŽELNO Furman 1/1 VIPAVA......................................................... 174,90 sit Vino DAR JESEN11/1 belo PTUJ....................................................... 155,00 sit Vino BUTELJČNO Šipon 0,75 PTUJ....................................................... 250,00 sit Vino BUTELJČNO VITEZ 0,75 PTUJ....................................................... 225,00 sit Vino BUTELJČNO KRALJEVC 0,75 VINAKRAS.................................................... 240,00 sit Bibita ORANŽ LIGHT 1,51 FRUCTAL...i.................................................. 85,00 sit Jagodni kašasti sok 0,71VEGAFRUIT....................................................170,00 sit Ledeni čaj breskev 1,5 FRUCTAL.......................................................110,00 sit Ledeni čaj 1,51 hruška ■ breskev TEATANIC............................................129,90 sit Sirup MALINA - POMARANČA 1,5 FRUPI................................................... 395,00 sit Vodka Slovenska ■ JAGODE 11.......................................................... 699,00 sit MINISTER GREGOR 11 FRUCTAL........................................................... 999,00 sit DOMAČI BRANDY 11 FRUCTAL............................................................. 760,00 sit ZELIŠČNI LIKER "BLISK" 0,71.......................................................... 799,00 sit WHISKI Royal scotch 0,75............................................................. 1.355,00 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu JUNIJU, oziroma, do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI