UREDNIŠTVO ZARJE je v Lj unijam, Frančiškanska unča »t. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za i :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36' .	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	\	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	————
Štev. 299.
V Ljubljani, v sredo dne 5. junija 1912.
Leto II.
sbbs
Zmaga grofa Tisze.
V ogrskem parlamentu je bila včeraj sprejeta brambna reforma. Popolnoma sprejeta, v drugem in tretjem čitanju, z vsemi paragrafi in brez vsake izpremembe. Sistem grofa Stefana Tisze je zmagal; načrti opozicije so prečrtani z eno samo potezo.
Ta poteza pa je bila povsem dostojna krvnika Tisze, nepostavno izvoljenega za predsednika zbornice in nepostavno izvršujočega svoj poklic. Sprejeta je bila tako, kakor da opozicija sploh ni del parlamenta in kakor da nima v državnem zboru nobenih pravic. Sprejeta je bila s policijsko asistenco. Od zunaj je dal Tisza zastražiti parlament z vojaškim kordonom, od znotraj pa ga je napolnil z detektivi. 1 e priprave nasilstva so bile razumljivo znamenje, da namrava grofovski rabelj nekaj izrednega. Kmalu se je pokazalo kaj, kaj. Najprej je dal Tisza vložiti predlog, da se vršita dve seji na dan. Opozicija je zagrmela, njeni člani so zahtevali besedo, Tisza pa kratkomalo ni dal nikomur govoriti.
Tako je prišel tudi predlog, da se sprejme brambna reforma en bloc v drugem in tretjem Stanju, na »glasovanje«. Opozicija, katere ni Pustil Tisza na noben način do glasovanja, je dvignila nepopisen hrup. Že ta vihar bi bil v vsakem parlamentu, kateremu ni zakon prazna pena, zadostoval, da bi se bila seja prekinila. Tiszi pa je bilo to čisto všeč. Naznanil je enostavno, da je brambna reforma sprejeta v dru-Seni in tretjem čitanju in s tem je bila zanj stvar končana.
Budimpeštanska poročila poročila pravijo, da v ogrski zbornici sploh še ni bilo takih prizorov. To se ne vjema popolnoma z resnico. Na Podoben način je bila n. pr. sprejeta zloglasna železničarska pragmatika, ki je povzročila največje konflikte med Ogrsko in Hrvaško.
Ogrski parlament je tudi že doživel, da so ga vojaki razgnali in zasedli zbornico. Kravali, ko ie opozicija dejansko naskočila Khuen Heder-Varyja, tudi niso bili malenkostni. Viharjev je ta aristokratični državni zbor že vajen.
To seveda ni opravičba za grofa Tiszo. Včerajšnji dogodki so bili nepritajeno nasilstvo; zmaga vlade ni parlamentaren uspeh, kar ie dosegla, je dobila le z zakonolomstvom. In Lukacs nemara ne bo dolgo vesel uspeha ,ki £a ima zahvaliti edino Tiszinemu terorizmu.
Brambna reforma, katere ni mogel Khuen z vsemi svojimi zvijačami spraviti domov, je šedaj na ogrski strani pod streho. Ali ogrski Parlamentarizem je pri tem dobil udarec, od katerega menda ne okreva, dokler se popolnoma ne prelevi. V navideznem velikanskem uSpehu grofa Tisze je morda njegov največji neuspeh.
Tisza je nasprotoval vsaki spravi z opo ficijo in potegnil Lukacsa za seboj iz samega Sovraštva do volilne reforme. Lukacs je malo ^bljuboval glede na volilno pravico, ali Tiszi je bilo vse preveč. Če bi šlo po njegovem, bi mo-rali ostati vsi dosedanji privilegiji nedotaknjeni, ?grski parlament bi moral ostati torišče visoke m male aristokracije in ljudstvu bi morale ostati Negove duri zaprte za vse čase. Brez volilne reiorme je bilo vsako pogajanje z opozicijo nemogoče; Tisza pa je hotel preprečiti, da bi iz-Prememba volilne pravice sploh dosegla kak-sen pomen.
Dejansko pa je Tisza s svojim nastopom ravno dokazal, da je sedanji parlament nemogoč. Ošabni aristokrat, čigar značaj je nasilstvo, pripisuje terorizmu preveliko vrednost. Posluževal se ga je, ko je bil ministrski predsednik, in kot predsednik zbornice ga smatra Za sredstvo vsegamogočnosti. Ali vsak dan ne more biti nasilstvo v nobenem parlamentu na dnevnem redu. Parlament, ki neha parlamentarno delati, ni več parlament. Če se trajno Ustanovi sistem grofa Tisze v državnem zboru, m med ogrskimi in hrvaškimi razmerami nobene razlike. Tedaj vlada absolutizem.
Včeraj se je primerilo v budimpeštanskem Parlamentu enkratno absolutistično dejanje. '1 a-ke posamezne dogodke pomnijo končno tudi drugi parlamenti. Ali če jih tudi prebole, so to Vendar simptomi bolezni. Odkar se je v Badeni-Jevih časih v avstrijskem državnem zboru pojavilo brutalno nasilstvo, ni mogel ta parlament mkdar več okrevati, in že z znano lex Falken-bein je pravzaprav postala volilna reforma l^reča. Tudi včerajšnji teroristični čin v ogrcem parlamentu razodeva bolezen. Med omenjenimi avstrijskimi in včerajšnjimi ogrskimi do-Sodki pa je še razlika'- V avstrijskem državnem 2boru je ostal Abrahamowiczev terorizem res Osamljen dogodek. V ogrskem pa bo moral 'isza nadaljevati svoj brutalni sistem, ker bo °stal včerajšnji greh nepopravljen,, vsled česar Se opozicija ne bo mogla potolažiti.
Sedaj lahko pošljejo ogrske poslance domov. Ali kadar se zopet snidejo, ne bo pozabljen Cerajšnji dan; jutri ali pa čez mesec se bodo °adaljevali boji, ob katerih bodo pokali stebri Sedanjega parlamenta, dokler popolnoma ne po-P°kajo. Kar je hotel Tisza preprečiti s svojo m>italnostjo, to je nehote pospešil. Teptajoč Parlamentarizem je dokazal nujnost volilne regine. In zdaj ni za Ogrsko nobenega vprašanja nake važnosti, kakor splošna in enaka volilna Pravica.
Priprave za nove trgovinske pogodbe.
Leta 1917. potečejo carinske in trgovinske pogodbe s tujimi državami, ki so pošteno izpostile avstrijsko prebivalstvo in ki so neznansko poostrile draginjo pri nas. V poslednjih etih je strašilo draginje obiskalo vse dežele n občutili so jo tudi tam, kjer velja načelo svo-jodne trgovine inkjer domači trg ni pred tujim jlagom zagrajen z visokim, neprestopnim carinskim plotom. Mnogo hujši pa so učinki svetovne draginje pri nas, kjer visoka carina umetno zvišuje cene svetovnega trga. ustvarja monopole in izroča domače prebivalstvo z zvezanimi rokami roparskim kartelom na milost in nemilost.
Ko je bil v kurialni zbornici v razpravi carinski tarif, na katerem so zgrajene sedanje pogodbe, so maloštevilni socialno demokratični poslanci natanko napovedali grozne posledice veleagrarne carinske politike in z vsemi silami so pobijali oderuško in postno carinsko tarifo. Ampak vlada in meščanske stranke — in med njimi tudi slovenski klerikalni in liberalni poslanci — so ogrskim in češkim agrarnim kapitalistom na ljubo preslišali socialni glas socialnih demokratov in sklenil carinsko tarifo, ki je postala za ogromno večino avstrijskega prebivalstva katastrofalna in ki je peščici agrarnih oderuhov nasula težke dobičke v žep.
Predpriprave za nove trgovinske pogodbe so se že začele.
Oficielno poročajo: Trgovsko politične priprave za obnovitev trgovinskih pogodb, ki potečejo 1. 1917., so se pričele že pred meseci v tozadevnih ministrstvih z revizijo tarifnega obrazca in navodili k carinskemu tarifu. Ker je novi carinski tarif še šest let v veljavi, zato se lahko presodijo(!) njegovi gospodarski učinki na razvoj naše produkcije in na trgovski promet. s tujimi državami. Trgovsko ministrstvo je zbralo vse tozadevne izkušnje in jih bo obdelalo. Več uradnikov se peča s poročili o različnih produkcijskih panogah. Dodelali bodo poročila o razmerah, ki vladajo pri poedinih panogah. Na spopolnitev teh del je treba, da se dobe poizvedbe in mnenja pri različnih gospodarskih korporacij. V trgovskem ministrstvu so imeli posvetovanja, pri katerih so določili delovni program za poizvedbe, ki jih mora izvršiti trgovsko politična centrala. Trgovski minister je izdal odlok na centralo,^ s katerim poživlja to organizacijo, da naj preišče vse posledice, ki jih je povzročila nova carinska tarifa od 1. 1906. dalje in je odredil, da se za to delo sprejme primerno število pomožnih sil. Poljedelsko ministrstvo je priprave za trgovsko-politično kom-panjo organiziralo tako, da uporablja podatke iz poljedelskega knjigovodstva; s tem se bo dobil jasen vpogled v rentabiliteto posameznih poljedeljskih panog. Poljedelsko ministrstvo je za izpeljavo te akcije dovolilo subvencije onim poljedelskim korporacijam, ki so pripravljene izdelati te podatke. Seveda ostanejo podatki raz nih poljedelcev tajni.
Vrednost preiskav in predpriprav, ki jih po veleagrarnih interesih uravnava vlada, je seveda minimalna in prav nič se ne smemo zanašati, da bi pokazale verno sliko o učinkih sedanje carinske politike. Verjetno je, da bo skušala vlada popačiti in falzificirati sodbo o veljavnih carinskih pogodbah s statističnim materialom, ki ne prenese najelementarnejše znanstvene kritike. Ampak enega vlada z vsemi svojimi čaronijami ne bo mogla prikriti in utajiti: draginje in lakote, ki jo je sedanja carinska politika naklonila avstrijskemu prebivalstvu. Delavstvo se mora ne glede na vladne »priprave« pripravljati na hude in važne carinske boje. Stati mora na straži, da ga nove carinske in trgovske pogodbe ne pahnejo zopet v agrarno tlačanstvo.
Statistično gradivo je za trgovinske pogodbe potrebno in koristno je, da pustošeči učinek veleagrarne carine izrazi v točnih številkah. Vzlic temu mora avstrijsko prebivalstvo spremljati vladno pripravo z največjim nezaupanjem in z opravičenim strahom. Najsumljivejše je, da se poizvedbe izročajo mogočnim interesnim korporacijam. Saj je znano, da so n. pr. vse poljedelske korporacije (kmetijske družbe, deželni kulturni sveti itd.) v rokah agrarnih mogočnjakov ali pa njih političnih agentov in podatki, ki bodo potekali iz tako kalnega vira, bodo vse prej kakor zaneslijvi, vse prej kot objektivni. In še druga okoliščina opravičuje najhuši dvom v nepristranost vladne akcije. Že pred leti je po nalogu poljedelskega ministra Brafa dr. Hoffenmeister preiskaval učin ke žitne carine na kmečko gospodarstvo. Re zultati njegovih preiskav so bili najhujša obsodba našega carinskega sistema, ki vodi kmetijo naravnost v propad. Ko se je to pokazalo, je vlada ustavila Hoffmeistrove preiskave in mu prepovedala objavo njegovih rezultatov, tako da je javnost izvedela zanje šele iz spisa drž. poslanca Pantza.	_____
volitvah njih pičla večina popolnoma izginiti. Za boj proti klerikalizmu so se bili združili socialisti in liberalci, in ta volilna koalicija je v širokih krogih še bolj utrdila upanje, da bo zdaj klerikalizem resnično poražen.	_____
Uspeh je pokazal, da je bil ta optimizem zelo pretiran. Izmed dvajsetih mandatov, za katere se je število poslancev po sklepu parlamenta, pomnožilo, so jih klerikalci dobili deset, tako da bodo v novi zbornici nekoliko močnejši kakor v stari. Tudi sedaj pač ne bo večina ogromna. Ali vendar bo večina. In prevarjena nada vedno razburja.
Toda ugoden rezultat volitev in zmaga ni vseeno. Belgijski klerikalci so imeli veliko srečo; govoriti o veliki klerikalni zmagi je pa povsem nesmiselno, zakaj predvsem imajo nazadnjaki zahvaliti ugodni rezultat tistemu dejstvu, ki jim je tudi doslej omogočal vlado: To je pluralna volilna pravica. Če bi se bil izvršil boj na podlagi splošne in enake volilne pravice, bi bil uspeh volitev pač drugačen, in če se je klerikalci ne bi bali, bi jo bili pač že vpeljali.
Pomagal je mračnjakom še drug slučaj. Liberalci so sklenili s socialisti kompromis za volitve. Če bi bila liberalna stranka dsciplini-rana, bi se bila morala zveza obnesti in klerikalci bi bili že sedaj poraženi. Toda med njimi je preveč takih, ki tudi ob priliki, ko bi imela odločevati samo taktična vprašanja, ne morejo pozabiti na kapitalistične interese. Lahko so brezverci, framasoni, sovražniki duhovništva, toda njihove duševne zadeve niso nikdar tako močne kakor interesi njihovih žepov. Predvsem so kapitalisti, in vsled tega je njihovo sovraštvo do socializma najmočnejši občutek njihovih duš. Nikdar ga ne morejo zatajiti in če imajo izbirati med socialistom in klerikalcem, se brez pomisleka odločijo za klerikalca, dasi jim je ta po kultu in kulturi veliko bolj oddaljen od socialista.
Takozvani zmerni liberalci so deloma posredno, deloma pa neposredno pomagali klerikalcem iz strahu pred socialistično »pošastjo«, pred »revolucijo«.
Razun teh momentov, ki jih je treba močno vpoštevati, se pa ne sme prezreti, da so klerikalci v Belgiji na krmilu; ves vladni, politični in policijski aparat je v njhovh rokah, in to je pri volitvah velika moč. Poslužili so se je tudi brez pridržka. Kdor ima priliko, da deli milosti in, protekcije, ima pri volitvah ugodnejše stališče od onega, ki prihaja s praznimi rokami pred ljudstvo. To so klerikalci dobro vedeli in zato niso varčevali. Velik del njihove agitacije se je izvršil na državne stroške. Pri tem so postopali brez krinke, zakaj čimbolj nesramno so zlorabljali svojo uradno moč in kazali pristranost, tem očitneje je bilo neznačajnim volilcem, da se je dobro prilaskati vladajočim, in da je lahko slabo, če se jim človek zameri.
Tako je uspeh klerikalcev razumljiv. Ali razumljiva je tudi razburjenost v deželi, ki prenaša klerikalno vlado kot silen jarem. Vlada sama je imela tako slabo vest, da je že prej slutila razdraženost, pa je poklicala celo rezerviste pod orožje.
Drugačno je vprašanje, kakšne bodo posledice teh volitev. Klerikalci so pač mislili, da ni treba nič druzega, kakor dobiti večmo, pa pojde dalje, kakor je šlo doslej. V tem oziru so se nemara zmotili. Že v času volilne agitacije je bila napetost na vseh straneh tako velika, da je neprenehoma prihajalo do izbruhov .Ko se je pokazal rezultat, se je položaj še poostril. Mestoma je ogorčenost kar prekipela. Poročila že pripovedujejo o stavkah v takih krajih, kjei )i morali delavci sijajno zmagati, če ne bi bilo pluralne volilne pravice. Tudi o posameznih spopadih govore vesti. Značilno je za razdraženost, ki je vladala pri volitvah, da je neki klerikalni poslanec umrl najbrže vsled razburjenosti.	.
Ta silna nervoznost se'ne bo meni nic tebi nič polegla. Prve vesti, ki prihajajo ob največji napetosti živcev, morda niso popolnoma resne. Tako poročajo med drugim, da bodo vsi opozi-cionalni poslanci odložili svoje mandate v protest proti klerikalnemu nasilstvu. Mogoče, da je to fantastično in da se morda premislijo tisti, ki so bili prvi hip najbolj navdušen za tako protestno akcijo. Ali gotovo in nedvomljivo je to, da so volitve pač marsikomu odprle oči,^ da glavna naloga ni nastop pri volitvah, temveč da je treba splošne in enake volilne pravice. Zanjo e prične sedaj gotovo drugačen boj kakor doslej. In če ne bi imele belgijske volitve nobenega druzega uspeha, bi že ta lahko povzročil veliko zadoščenje. Splošna in enaka volilna pravica mora priti; tedaj bo tudi klerikalcem druga pela.
Belgijske volitve.
V Belciji vlada veliko razburjenje, ker se je klerikalcem pri 'nedeljskih volitvah posrečilo, da so še nekoliko povečali svojo večino, ki so jo imeli v zadnji zbornici. Ta izid je marsikoga zelo presenetil. Doslej so klerikalci od volitev do volitev nazadovali in vsi, ki delajo površne politične račune, so menili, da mora pri sedanjih
primorskega gozdnega društva, ki bo 28., 29. in 30. junija v Ljubljani. Društvo inženirjev v Ljubljani je poslalo dopis, da se odtočnine iz mestnih kanalov ne spuščajo v Ljubljanico, ker se to ne vjema s higieničnimi načeli. Odobrava Rothov načrt, ki bo preprečilo nehigijenično odtekanje. Zupan izreka društvu inženirjev zahvalo za trud, ki ga je imelo na treh sejah s to zadevo.
Zupanodgovarja na razne interpelacije. Med drugimi odgovarja na interpelacijo občinskega svetnika Štefeta glede na podaljšavo električne železnice na Vič. Družba je j>o pogodbi zavezana podaljšati železnico do Šiške in Viča, brž ko ima 5 odstotkov čistega dobička in se je že sama pečala s tem načrtom. Župan je poslal družbi dopis, v katerem jo je animiral za izvršitev tega načrta.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Sledila je
volitev odbora
za nadzorovanje zgradbe kanalov zbiralnikov. Izvoljeni so bili občinski svetniki: Kristan, Likozar, Smole, Staudacher Kregar, dr. Zajec. Personalnega in pravnega odseka poročili.
Poročevalca obč. sv. Hudovernik in Vlšnl* kar. Deželni odbor je razveljavil sklep občinskega sveta, ki je odbil pritožbo prodajalcev zelja Uršule Marinko in K. Kačarja. Deželna vlada ni ovrgla sklepa, ampak je izročil vso zadevo deželnemu odboru. Predlaga, da se izroči dotič-ni akt vlad s pozivom, naj se izreče o kompetenci.
Dr. Zajec nasprotuje predlogu m predlaga, da se pritožbi ugodi.
Dr. Novak predlaga, da se vloži zaradi principielnosti pritožba proti tej razsodbi deželnega odbora na upravno sodišče, ker po njegovem mnenju deželni odbor morda za zadevo ni bil kompetenten.
Sprejme se predlog dr. Novaka z 22 glasovi.	. , ,	,	*
Prošnji Frančiške Novakove za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti se ugodi. Obenem se mestni mogistrat pooblašča, da v sličnih zadevah sam odloča.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 4. junija.
Župan dr. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečer in konstatira sklepčnost. Za overovatelja imenuje obč. svetnika Mallyja in Marinka
Naznanila predsedstva.
f Koncert na korist mestnim ubogim 14. maja je imel 400 K dobička. Novo imenovani častni občani Pleteršnik, Doberlet in Petričič so se zahvalili za častno občanstvo. Deželna vlada se zahvaljuje občinskemu svetu za^500 kron v korist pogorelcem v Tomačevem. Župan se je udeležil slavnostnega zborovanja zdravri!'cv ob 501etnci. Došlo je vabilo na letni shod Kr
Poročila finančnega odseka.
Poročevalec obč. sv. Milohnoia. Prvi je na vrsti samostalni predlog obč. sv. T. Novaka za vpeljavo delavskega reda in zavarovanje mestnih delavcev. Poročevalec predlaga: naroča se magistratu, da predloži v najkrajšem času delavski red, s starostnim zavarovanjem pa se počaka, kaj bo vlada storila.
Obč. sv. Novak zagovarja svoj predlog.
Sprejme se poročevalcev predlog.
Samostalni predlog obč .svetnika Marinka za pomaknjenje nižjih magistratnih uradnikov v višji plačilni urad. Ta predlog se obravnava skupno s samostalnim predlogom obč. sv. Lihega in Reisnerja.
Poročevalec predlaga, da se pomaknejo uradniki in sluge s 1. julijem 1912 v I. razred aktivitetnih doklad. Razen tega naj se zvišajo mestnemu pomožnemu uradništvu plače prvo m drugo leto: prvo leto naj bi prejemali 2.50 K m drugo leto 3 K. Aktivitetna doklada slug naj^ se zviša od 35 do 40 odstotkov plače. O prošnji »Društva magistratnih uradnikov« naj se razpravlja, ko se uredi službena pragmatika.
Obč. sv. Marinko vprašuje, ali pridejo nekateri drugi uslužbenci v poštev, kakor sluge na šolah, čuvaja na gradu, sluga v klavnici in drugi.
Poročevalec Milohnoja pojasni, da ti ne pridejo v poštev.
Zupan naznanja, da je že dal zdelati obširno službeno pragmatiko, ki bo na prihodnji seji že v rokah občinskih svetovalcev .
Vsi poročevalčevi predlogi se sprejmo. Prošnja učnega osobja mestnih otroških vrtcev za zboljšanje prejemkov. Ker ima osobje majhno plačo, predlaga porocevalec, da se da vrtnaricam največja dosegljiva plača 2100 K. otroškim vrtnaricam 1350 K .pomožna vrtnarica naj dobiva prva tri leta 840 K, pozneje 860 kron.
Ti sklepi stopijo v veljavo 1. oktobra 1912. Občinski sv. Jeglič omenja, da je tudi ljudsko učiteljstvo potrebno pomoči.
Poročevalčevi predlogi se sprejmo.
Nadalje se zviša aktivitetna doklada s 1. julijem 1912 mestnim stražnikom od 20 do 25
odstotkov.	v	..
Obč. sv. Reisner poroča o prošnji učiteljskega osobja mestnega dekliškega liceja o dokladi. Prošnji se ugodi in se razlike v razdeljevanju doklad izravnajo.
Obč. sv. Mally poroča o županovem dopisu glede na prispevek mestne občine za jubilejno streljanje ljubljanske strelske družbe. Dovoli se 200 kron za častno darilo pri streljanju.
Pri nenadni škontraciji mestne blagajne se je našlo vse vredu. Škontracija se vzame na znanje.
Samostalni predlog obč. sv. I. Novaka glede na oddajo mestnih senožeti v zakup v svrho obdelovanja. Poročevalec obč. sv. Smole predlaga, da se ta predlog odkloni.
Obč. sv. Novak predlaga, da se da predlog
odseku v pretres.
Sprejme se -poročevalcev predlog.
Prošnji Ivana Liningerja za izdatev odpis-nega dovoljenja ter izbrisno izjavo glede na 3 odtotno potresno posojilo se ugodi, ako plača prosilec 20Gu k na račun zaostalih obresti.
— Pogrešajo od dne 30. t. m delavca An-	3
dreja Pipana, ki je bil zaposlen v Zupančičevi	1
opekarni. Pogrešanec je rojen leta 1882. na	9
Gorjanskem pri Sežani. Navedenec je po po-	i
pisu podoben utopljencu, ki so ga našli dne	«
31. m. m. pri Zidarjevem jarku v Ljubljanici.	i
— V mestni klavnici se je zaklalo od 12. do	: 19. maja 66 volov, 9 bikov, 5 krav, 164 prašičev,
155 telet, 36 koštrunov, 120 kozličev. Vpeljalo pa 317 kg mesa, 2 zaklana prašiča, 7 zaklanih telet in 10 zaklanih kozličev.
— S trebuhom za kruhom. Z južnega kolodvora se je odpeljalo v Ameriko 80 Macedon-cev, 160 Hrvatov in 50 Črnogorcev, nazaj je prišlo pa 120 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 35, v Buchs pa 25 Hrvatov.
— Izgubljeno in najdeno. Marija Bizovičar-jeva je izgubila ovoj, v katerem je imela neko pobotnico in 130 K denarja. — Hlapec Zupan je našel ovoj sladkorja, katerega dobi lastnik pn najditelju na Dunajski cesti št. 19. — Čevljarski pomočnik Lovro Breceljnik je našel na bregu Ljubljanice kovčeg z žensko obleko in uro-budilko. — Marija Pajkova je našla razbit nabiralnik »Naše Straže«.
V kavarni »Central« na Sv. Petra nasipu se vrši zopet vsak večer koncert tamburaške damske kapele.
— Kinematograf »Ideal«. Od danes torka,
4. do petka 7. junija: 250 metrov dolg film-
Veliki nemiri v Pešti. Originalen kinematografski posnetek demonstracij dne 23. in 24. maja v Budimpešti. Pred mažarskim parlamentom. — Bitka na »Trgu Svobode«. —• Už* gani vozovi elektrčnega tramvaja. — Naval stražnikov v ulici »Nagymezo«. — Velika bitka na Elizabetem mostu in Petofijevem trgu-— Huzarji v Rakoczyjevi ulici. — Nemiri vsepovsod. — Ostale slike sporeda so prve vrste. Posebno je omeniti sijajno veseloigro »Dijaški dogodek« v 2. dejanjih.
Koroško.
— Zaradi špionaže aretiran. Na binkošt-no nedeljo so aretirali v Pontablu delavca, k} je uslužben pri elektrarni v Pontebi. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Trbižu. Stvar se je dogodila tako: V Pontablu je kompanija in* fanterije. od katere je dezertiral en vojak in zbežal v Italijo. Ko je prišel v Pontebo, ie govoril s stražmojstrom karabinerjev in mu pravil o dinastični meri. ki jo rabi avstrijsko vojaštvo. Stražmojster ga je nato vprašal, c® mu ne more preskrbeti te mere. Dezerter ie nato pisal svojemu znancu infaneristu v Pontablu. naj mu prinese distančno mero. Infan-terist je navidezno ugodil prošnji, a je vsp stvar ugodil svojemu nadporočniku, ki je vse potrebno ukrenil za aretacijo onega, ki bi pri' šel iz italijanske strani po mero. Na binkoštno nedeljo je šel infanterist na dogovorjeni prostor. V bližini pa se je prej skril v civilno obleko preoblečen podčastnik in dva orožnika. Kmalu nato je prišel oni delavec, ki je znan pod imenom »Toni« čez potok, da bi sprejel mero. Seveda so ga takoj aretirali. Straz-mojster je opazoval ves dogodek od italijanske strani. V italijanskih časopisih pišejo, da je »Toni« pri vsej stvari popolnoma nedolžen.
— Delavska nezgoda. Iz Beljaka nam poročajo: V pivovarni Kern je ponesrečil zidar Simon Prochinig. Ko je belil kuhinjo v P>' vovarni. je padel iz lestve. Zadel je z glavo ob tla. Nezavestnega so prenesli v njegov*? stanovanje, kjer je še tisti dan umrl. ne da bi se prej še kaj zavedel.
Ponudba Marenčeta in Šviglja za odstop sveta v svrho regulacije Orlove ulice. Ponudba se sprejme in svet se odkupi.
Dopis mestnega magistrata glede na odkup Orlove šupe in nekaj sveta za regulacijo ponižane Grubarjeve ceste. Za Orlovo šupo se plača 4000 kron, material se prepusti lastnikoma.
Poročila stavbnega odseka.
Poročevalec obč. sv. Stembov.
Prve tri točke se odstavijo z dnevnega reda, ker je župan mnenja, da občinski svet ni kompetenten obravnavati o prizivih zoper občinski svet, ampak deželna vlada.
Sprejme se samostalni predlog občinskega svetnika Likozarja glede na ureditev Orlove ulice.
Samostalni predlog obč. sv. Jegliča glede na naprave raznih tlakovanih prehodov se prejme. Prav tako se sprejme samostalni predlog obč. sv. Reisnerja glede na napravo hodnika ob Marije Terezije cesti, ako prispevajo interesentje polovico stroškov.
Predlog občinskih svetovalcev Rothla in Smoleta glede na posipanje ceste ob Lahovem grabnu in Ceste dveh cesarjev se reši na ta način, da posipajo interesentje sami Cesto dveh cesarjev, za posipanje dobe pesek brezplačno; posipanje ceste ob Lahovem grabnu se je že re-šlo.
Prošnja za napravo varnostnih ograj ob Ljubljanici in Grubarjevem prekopu se odkaže še enkrat stavbnemu vodstvu za osuševanje Barja.
Poročilo šolskega odseka.
o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede na ustanovitev meščanske šole v Ljubljani. Poročevalec obč. sv. Dimnik.
Poročevalec predlaga: 1. Deželna vlada se naprosi, da izposluje s posebno vladno predlogo pri deželnem zboru premembo člena IX. zakona IX. z dne 19. dec. 1. 1874 drž. zak. št. 37, po katerem imajo vse stroške za meščanske šole nositi šolski okraji, v tem zmislu, da bi se tudi meščanske šole prevzele na normalni šolski zaklad. 2 .Poslopje za III. mestno deško naj se sezida, ako možno, tako razsežno, da se nastani v njem pozneje tudi deška meščanska šola. 3. Učiteljem in učiteljicam, ki imajo Izpit za meščanske šole, naj se s 1. oktobrom 1912 do vole personalne doklade a 200 K na leto in sicer za čas, dokler ne dobe službe na meščanski šoli. Ta zahteva se ne všteva v pokojnino.
Obč. svetnik Jeglič predlaga naj se da nagrado vsem, ki jo zaslužijo, kakor je bil sprva sklep odseka.
Podžupan dr. Triller odstavlja to točko z dnevnega reda, češ da vlada o tej točki nesoglasje in se ne more razpravljati o njej, ker spada v odsek. (Klerikalci ironično ploskajo.)
Obč. sv. dr. Pippenbacher želi besede k formalnosti.
Obč. sv. Jeglič zahteva, da se obravna o njegovem predlogu, češ da je bil itak sklenjen v odseku, Stefe razbija po klopi, nastane splošen hrup med klerikalci, ki zahtevajo glasovanje o Jegličevem predlogu. Podžupan dr. Triller kliče Štefeta k redu.
Poročili odseka za olepšavo mesta.
Poročevalec občinski svetnik Mally.
Prošnja »Slovenske Filharmonije« za zgradbo koncertnega paviljona se za zdaj odkloni. Za najlepša s cvetlicami okrašena okna in pomole se razpišejo tri nagrade po 50. 40 in 30 kron, razentega se odlikujejo s pismenimi priznanji in se njih imena imenujejo na javni seji.
Obč. sv. Stefe daje še nekatere nasvete za pospeševanje okrašenja Ljubljane. Predlaga, da se določi magistratni uslužbenec, ki bo skrbel za olepšavanje in da se izda primerna brošura.
Štefetov predlog se sprejme.
Seja se prekine ob 8 .do 9. Ob 9. otvarja sejo podžupan dr. Triller.
Poročila dlrektorlja mestnega vodovoda in elektrarne.
Poročevalec obč. sv. Reisner.
O dobavi vode iz mestnega vodovoda za vasi Tomačevo in Jarše se ni razpravljalo na seji, pač pa se je sklenilo, da se preje posvetuje direktorij z deželnim odborom zaradi nekaterih pomislekov. Prošnji Matije Proška v Savljah za napeljavo vodovoda na njegovo dvorišče se ugodi. Obenem se sklene, da v sličnih zadevah odloča direktorij sam. Prošnji Magdalene Leh-
Petdeset let medicine.*
Dr. A\ Levičnik. Ljubljana.
(Konec.)
Preobširno naraste polje interni in od 'debla se odločijo v tem času krepke rastike: pediatrija in laringologija. vsaka s svojo metodo in lepimi vspehi (intubacija po O’ Dw-yerju 1885. operacije v jabolku inhalacijska terapija itd.).
Osamosvojila se je tudi nevropatologija in moderna psihiatrija in tako prišla do novih odkritij (Heine-Medinova bolezen — infekcijska bolezen, akutna Landryjeva paraliza, eti-ologija sušice hrbtnega mozga, travmatična nevroza, histerija, nevrastenija, vnetje živčevja, topična diagnostika možganskih bo-leznij).	.
Tudi higijena se je poglobila, dobila velik ivpilv na javnost. in zakonodajo. Eden njenih največjih vspehov je pač njen pogumen sijajen boj proti epidemičnim boleznim.
Sodna medicina se je posebno v Avstriji visoko vspela (Hotmann in njegova šola).
Mnogo je tudi pripomogla organizacija vednestnega dela. medsebojno, prijateljsko delovanje stezosledcev v medicini. Tako sta vzajemno delovala anatom Rokitansky in internist Škoda. Internist je skušal potom fizikalnih znakov pogoditi anatomične izpremem-be v telesu, anatom pa na patologičnih izpre-membah organov sestaviti klinično sliko bolezni.
Sreča je tudi hotela, 'da so se medicini v tej dobi posvetili uprav veliki duhovi.
Kdor čita življenjepise nekaterih voditeljev (Buchholtz; Ernst v. Bergmann. Leyden:
ner za odpis večje porabe vode se ugodi v toliko, da se ji odpiše polovica porabe vode.
Samostalni predlogi.
Vsi samostalni predlogi se odkažejo pristojnim odsekom.
Nujni predlogi.
Obč. sv. Šerjak nujno predlaga napravo potrebnih pralnic.
Nujnost se sprejme, prav tako meritorični obseg predloga.
Vprašanja.
Obč. sv. dr. Pippenbacher vprašuje kaj je s sklepom občinskega sveta pred štirimi meseci o ustanovitvi realne gimnazije tipa A.
Zupan odgovarja, da je sporočil sklep vladi, a odgovora še ni.
Razna vprašanja stavljajo še občinski svetniki Rojina, Ložar, Pammer, Jeglič, Bahovec, Marinko, Novak.
Konec javne seje ob pol 10. Sledi tajna
seja.
Ljubjjana in Kranjsko.
— Gsopdartsvo v deželnem muzeju. V
»Naših Zapiskih« vprašuje dr. Lončar: Kje je Vošnjakova korespondenca? Ravnotam beremo odgovor ravnateljstva kranjskega deželnega muzeja, da te korespondence, ki je za politično in kulturno zgodovino Slovencev izredno važna, v muzeju ni mogoče najti. _ In ker prejšnji kustos dr. Valter Schmid izjavlja. da ni korespondence nikamor izposodil, je opravičen sum. da se je v varstvu deželnega muzeja se nahajajoča zbirka Vošnjakove korespondence izgubila, ali da je bila ukradena ali pa celo uničena. Da se taki sumi morejo roditi, kaže upravo kranjskega dež. muzeja v slabi luči in njena dolžnost je. da zadevo čim-prej pojasni. Vsa ta muzejska afera z Vošnjakovo korespondenco pa je tem pikantnejša, če pomislimo, da so klerikalci z muzejskim osobiem težko obremenili deželni račun. Dočim je opravljal prej vse delo v muzeju dr. Šmid. dr. Sajovic, preparator in sluga, delujejo sedaj poleg dr. Sajovica, preparatorja in sluga še dr. Mantuani, dr. Mal. ga. dr. Man-tuanijeva, gdč. dr. Schriffererjeva in tipkarica. Personalne stroške za muzej so klerikalci pomnožili za 13.100 K. reda v deželnem muzeju pa niso napravili.
— Izlet na Dunaj. Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem je v svojej seji dne 31. maja sklenilo, storiti vse predpriprave, da se tudi s Kranjskega organizira poseben vlak na Dunaj o priliki zborovanja mednarodnega socialističnega kongresa. Ko bodo določene vse podrobnosti, se objavi oklic in določijo cene. Temu vlaku bi se lahko pridružili tudi sodrugi v krajih ob južni železnici na Spodnjem Štajerskem. Pisma sprejema in pojasnila daje v tej zadevi začasno sodr. Kocmur.
— Postojna. V nedeljo popoldan smo imeli v »Restavraciji ob kolodvorski cesti« prav lepo obiskan shod članov »Vzajemnosti«, na katerem je poročal sodr. Kocmur iz Ljubljane. Govornik se je obširno pečal z- delavskimi razmerami po Slovenskem in je prišel do zaključka, da edina rešitev je v organizaciji. Priporočal je. naj se delavstvo še bolj
trdno oklene svojega dnevnika »Zarje«, ki ima v Postojni sicer že precej naročnikov, toda ne toliko, kolikor bi jih lahko bilo. Dalje je pozval navzoče, naj zanesejo idejo socializma tudi v bližnje kraje ob železnici, kjer bi »Vzajemnost« lahko imela še več podružnic. Po poročilu, ki mu je sledilo živahno odobravanje, so navzoči obljubili, da bodo storili vse, da se »Vzajemnost« razširi in število odjemalcev »Zarje« poveča. Ko smo nabrali še malo svotico za milijonski sklad, je pričela društvena zabava z godbo in plesom, ki je bila prav živahna in je trajala pozno v noč. Sodrugom, ki prihajajo v Postojno toplo priporočamo »Restavracijo ob kolodvorski cesti«. kjer jc tudi sedež naše podružnice.
— Volitve v postojnsko bolniško blagajno. V nedeljo so se vršile volitve v postojnsko bolniško blagajno, ampak tako. da velika večina delavcev zanje ni niti vedela. Bo treba enkrat prav temeljite posvetiti v razmere pri tem zavodu in tudi okrajno glavarstvo podrezati. da se bo malo bolj zanimalo za svojo dolžnost.
Lebenserinnerungen, A. Kussmaul:	Jugend-
erinnerungen eines alten Arztes itd.), dobi vtisek, da mogoče še višje kot strokovnjak stoje kot plemeniti ljudje, polni poleta, življenja in humorja.
Mnoge je vodila pri raziskavah največja požrtvovalnost. Dr. Miiller postane žrtev bacilov kuge, Pirogov in Bergmann izpopolnjujeta kirurgijo sredi na bojnem polju, Petten-kofer preizkuša na sebi delovanje bacilov kolere. Znano je. kako so rentgenologi prvo veliko vnemo plačevali s hudimi ranami in opeklinami.
In končno — vsi narodi so se skušali v tej veliki tekmi za blaginjo človeštva brez nevoščljivosti. m velikodušno so si izmenjavali velike pridobitve. Skoro vsak narod je položil svoj kamen v zgradbo moderne medicine. Angleži imajo svojega Listra in Mackenzieja, Avstrija svojega Škodo. Rokitanskega, Pur-kinjeja. Hebro, Billrotha, Nemčija svojega Vir-chovva. Leydena. Kussmaula. Bergmanna, Italija svojega Mosso, Španija svojega Kitasato. Z eno besedo: v skrbi za zdravje človeštva so vsi stezosledci in praktiki združeni v eni sami veliki družini, ki bi se po pravici smela imenovati »academia salutis publicae procu-randae«. Pomogla je tudi družba, države, dežele. občine, publika. Sistematično so začeli graditi povsod v tej dobi klinike in laboratorije, zalagati ustanove za proučevanje posebnih boleznij. graditi v to svrho posebne institute (Institut fiir Krebsforschung v Beroli-nu. Institut fiir Schiffs- und Tropenkrankheit v Hamburgu, Institut fiiu Radiumforschung na Dunaju). Velikodušno so pomogli v tem oziru tudi bogati zasebniki. Za globljo naobrazbo so zdravniki začeli gojiti sestanke, ki so se zopet
— Nenavaden gost v Postojnski jami, V
nedeljo 2. t. m. je posetil Postojnsko jamo kitajski poslanik na Dunaju Shen-Sin-Ling. Spremljal ga je poslaniški tajnik dr. Dassy in c. kr. podadmiral Mirti.
— V četrtek 6. t. m. ob 2. popoldne skupna seja izvrševalnega odbora in založbe »Zarje« v administraciji.
— Veliko ljudsko veselico priredi »Vzajemnost« v Ljubljani na vrtu in v areni »Narodnega doma« na praznik v soboto dne 29. junija, katere čisti dobiček bo namenjen poglavitno v prid tiskovnega sklada »Zarje«. Na veselici bo svirala godba delavskih organizacij v Trbovljah. Natančnejši spored objavimo pozneje. Sodruge in sodružice v Ljubljani in okolici vabimo že sedaj na številno udeležbo.
— Poziv. Dne 12. maja t. 1. je nastal požar v Tomačevem, okraj Ljubljana, ki je vpe-pelil 8 hiš in 35 gospodarskih poslopij in hlevov. Poleg tega je uničil ogenj skoraj vse imetje Pogorelcev. Škoda se ceni na 106.200 kron. zavarovalnina pa pokriva samo majhen del škode. Od nesreče zadeti prebivalci so toraj v skrajni bedi, iz svoje moči se ne morejo rešiti iz nje, treba jim je sedaj pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, je c. kr. deželni predsednik odredil, naj se nabirajo mili darovi po celi kronovini Kranjski. Darila se sprejemajo pri c. kr. deželnem predsedništvu, pri mestnem magistratu v Ljubljani, pri vseh okrajnih glavarstvih; razglasila se bodo v uradnem listu >I.aibacher Zeitung« in odkaza-la svojemu namenu.
— Koncert »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom g. kapelnika P. Teplega. se vrši ob ugodnem vremenu danes na vrtu hotela Lloyd Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
— Velik požar v Šenčurju. Iz Kranja poročajo: V pondeljek popoldne ob 4. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje Janeza Zadnika. po domače Bergarja. Ogenj se je vsled močnega vetra na bliskovo razširil na sosednjo okolico, skakal od poslopja na poslopje in v kratkem času upepelil 13 hiš in 37 gospodarskih poslopij. Dve osebi sta težko poškodovani: Zadnikova žena je v zmedenosti ob izbruhu požara zbežala v klet pod leseno kad. od koder so jo le s težavo močno opečeno rešili; njeno stanje je tako opasno. da se je ne upajo prepeljati v bolnico. Težko se je poškodoval tudi 421etni bajtar Janez Svetil, ki je na podu reševal svoje imetje, ko mu je že streha nad glavo gorela. Streha se je zrušila in pokopala pod seboj Svetila, ki so ga težko opečenega po rokah, na glavi in na nogah izvelkli izpod goreče razvaline. Brž so ga za silo obvezali, potem pa se je sain odpravil po železnici do Ljubljane v deželno bolnico; v nevarnosti njegovo življenje ni. Lahke opekline je pri gašenju dobilo več oseb. Materialno škodo cene na 200.000 K. ki je z zavarovalnino le deloma pokrita; oškodovanih je osemindvajset gospodarjev. Zgorelo je tudi sedem glav goveje živine, dočim je šest glav hudo opečenih. — Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, sumijo pa. da ga je podtaknila zlobna roka. Oni del vasi. ki leži ob okrajni cesti v Sredinjo vas je domalega skoro ves upepeljen. Požarnim brambam iz Kranja. Stražišč, Nakla, Godešč. Vogelj. Cerkelj. z Bernikov in iz Predoselj, ki so prihitele domačemu prebivalstvu na pomoč, se je po trudapolnem delu ob 10. zvečer posrečilo, da so požar zajezile. Pogled na pogorišče je stiašan.
— Vlom. V pondeljek med pol in tričetrt na L popoldne je neznanec s ponarejenim ključem odprl iz veže v trgovino vodečo vrata pri trgovcu Ivanu Bahovcu na Sv. Jakoba trgu št. 6, potem vlomil v trgovini v predal ter ukradel okoli 146 K denarja, obstoječega iz bankovcev po 20 K, enega za 10 K, nekaj petkronskih novcev, dveh novih novcev po 2 K, nekaj kron in desetic in dvajsetič. Po sedaj danih indicijah je storilec velik, mlad človek. Pri vlomu je bila ukradena tudi srebrna ženska ura, ki je imela na zadnjem pokrovu črn-rdeč križ.
— Nesreča. 72 letni bivši izvošček, Matevž Oblak, se je splazil na železniški tir, ko je privozila lokomotiva in Oblaka zgrabila za levo nogo, katero mu je zlomila in ga pahnila v jarek. Tudi na sencih se je Oblak nekoliko poškodoval. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
specializirali (kongresi za raziskavo tuberkuloze, kongresi za notranjo medicino, kirurgijo itd.) in za nadaljno izobrazbo praktikov prirejati poučne tečaje.
In naloga, ki še čaka zdravništva?
Še vedno se kažejo vrzeli, ki jih bo treba izpopolniti, dan za dnevom vstajajo novi problemi. Še niso odkriti povzročitelji vseh bo-ileznij (škrlatinka, ošpice, osepnice, steklina, trahom), še nimamo specifičnih lekov pri karcinomu in tuberkulozi, še ne obvladamo popolnoma tetana... Bolj in bolj stopa v ospredje tudi vpliv psihe na zdravje (Cf. A. Ja-rotzky: Der Idealislmus als lebenerhaltendes Prinzip). Raziskavanje Freuda in njegove šole na Dunaju pomenijo mogoče v marsičem korak naprej v tem oziru. Ali ostane vprašanje o terapiji mnogih duševnih boleznij — svet trdi. da drvimo v blaznost — vprašanje za vedno, ki se ne da rešiti? Socialna higiena, ki se zopet cepi v razne panoge, je še velika, deloma nepreorana ledina. Biokemija znabiti poda podlago še sigurnejši diagnostiki in vspe-šnejši terapiji. Novi vidiki se odpirajo tako, rastejo nove naloge, in mogoče ni čas daleč, ko se medicina še bliže dotakne vseh stranij človeškega življenja. Kdor je videl zadnjo velikansko higienično razstavo v Draždanih (1911), ki je bila razstava človeškega življenja vseh časov, se ni mogel ubraniti te misli. Pri vsem razvoju špecializiranja in v dobi Specialistov vstaja želja po stalni zvezi zdravnika z družinami in mogoče kmalu pride čas. ko najde zdravnik svoje mesto kot prijatelj, svetovalec v vseh važnejših trenutjih življenja urejenih družin. (Cf. Der Arzt als Erzieher. Munchen.).
In še posebna naloga našega zdravništva?
Goriško.
— Volitve v okrajno bolniško blagajno v Gorici. Proti pričakovanju se je vnel zadnji teden tudi hud volilni boj za goriško okr-boln. blagajno in izid tega boja ostane gori' škemu delavstvu v dobrem spominu. Delavstvo je zadnja štiri leta uvidelo, da se je uprava bolniške blagajne pod spretnim vodstvo«1 naših sodrugov temeljito izpremenila in da veje v njej vse drugi duh kakor prej, ko >6 pri bolniški blagajni imperiral slovenskem# delavstvu dobi o znani voditelj Travani; zaradi tega so bila tla za nas zelo ugodna in se Je splošno mislilo, da se druge stranke ne bodo niti lotile boja, tembolj ker je bilo zadnje računsko poročilo in sklep blagajne za leto 19U* tako ugodno, da mu niti nasprotniki niso mo-m m     — 1..........1 - -- —1......mmtm	**
Velikokrat se povdarja, da je naše ljudstvo tako zdravo in krepko, češ toliko vojakov daje domovini in naši mladi junaki tak° naglo okrevajo v raznih boleznih, najhitreje od vseh narodov v Avstriji. Hvala Bogu! A če bi dalje vprašali, ali pa smo ohranili ves stari fond narodnega zdravja v dobi preseljevanja in mizerije delavskih stanovanj. ne vem. ali bi mogli odgovoriti z »da«. Hude so številke o razširjenju tuberkuloze, neprimer' no veliko imamo umobolnih. osobito na Kranj' skem. Sifila ni nepoznatna preprostemu ljU“' stvu in alkoholizem nas preplavlja dan za dnevom z novimi žrtvami.
V tem oziru ostaja še velika naloga. Treba bo sestaviti natančno bilanco o ljudskem zdravju, dvigniti s primernim podukom zanimanje za zdravje (profilaksa) in vzgojiti skro za bolnike (domača oskrba bolnikov). V tem oziru imamo lepo tradicijo. Nekako 200 let 1 pošlo, kar jc izdal znani ljubljanski zdravnic Gerbec celo vrsto tozadevnih spisov, m« drugim 4 zvezke zanimive kazuistike iz pfr»e se (Constitutiones anni Labacensis 1697. Lj anno 1698. De anno 1699. De anno 1700). znano razpravo o ljubljanskem podnebju .v1, diciae medico-physicae aurae Labacensis.
a 1710).
V tem smislu je začrtana pot.
A po pravici smejo prositi zdravnik 1 -mo eno: da jih občinstvo, javnost, dru umeva, vpošteva in jim predvsem zaup • • ‘
To je vir moči, iz katerega hočejo p»J P guma za nadaljne delo —i nastopajočih deset let.
Si odreči pohvale. Ampak gospodje na go-riškem magistratu. ( ki je obenem nadzorovalna oblast bolniške blagajne so bili drugih misli in so se združili z mazziniansko mularijo ter vpiizorili zadnji teden ostudno gonjo proti naši upravi. Seveda, so se ti gospodje posluževali vseh sredstev, v prvi vrsti laži in osebnega obrekovanja ter ostudnih napadov v javnih listih na naše sodruge; kljub vsemu temu je bila zmaga naših sodrugov vnaprej zagotovljena. Ko so gospodje videli, da je vsa njih gonja proti nam brezuspešna, sjo hoteli na vsak način preprečiti volitev. In tu so goriški gospodje pokazali vso svojo modrost in spretnost v zlorabi avtonomne oblasti. Da utemelje nameravani ukrep, so naročili mazziniarski mulariji shod v »Camera di Cavoro« za petek večer, ki je sprejel oster protest proti postopanju dosedanjega vodstva, ki ni dovolilo volilne pravice osebam od 16. leta dalje, in pozval obrtno oblast, da prepreči volitve, da razpusti vodstvo blagajne in da se preloži rok volitev, katere naj bi se vršile pod vodstvom goriškega magistrata, kot obrtne oblasti. Ni čuda. da so gospodje na magistratu takoj ugodili svojemu protestu, pravimo svo-iemu, ker so ga sam; naročili pri mazzinian-tfh. V soboto, zvečer dve uri pred zaključit-vijo izdajanja volilnih izkaznic so dostavili ■vodstvu blagajne odlok, s katerim so hoteli uničiti volilno listo in naročili vodsitvu, da niora izdati volilno izkaznico nekemu članu* ki ni bil v volilni listi. Končno so dostavili ■opazko, da ima odlok suspenzivno moč: ako vodstvo ne ugodi ukazu, bo ustavljena volitev in eventuelno razpuščeno vodstvo bla-Sajne. Gotovo so ti gospodje mislili, da so naši sodrugi taki tepci, da se bodo kar enostavno pokorili njihovemu povelju; vodstvo blagajne se je proti predrzni insinuaciji magi-stratne komore pritožilo brzojavno na namestništvo in gospoda na magistatu je tudi brzojavno dobila klofuto, še preden se je pričelo volilno dejanj;. To je bila druga klofuta, zadana goriški komori, in nazadnje so dobili še tretjo klofuto, s tem da so pri volitvah v delodajalski kuriji bili tepeni od slovenskih na-ronjakov. ki so zmagali z 107 glasovi večine. Splošen izid je — kakor smo že brzojavno 'Poročali — naslednji: Socialni demokratje ^65 glasov. Camera di lavoro 403 glasove; slovenski narodnjaki 307 glasov in italijanski liberalci 200 glasov. Izvoljenih je 50 delegatov Socialno demokratične stranke v delavskem fazredu in 25 slovenskih narodnjakov-deloda-lalcev.
— Sovodnje. Odgovor Lukežiču v »Go-Jici«. št. 42. Zakaj zmerom trobite o trikratnih neresnicah, pa jih ne objavite? Kljub svojemu Podpisu niste dokazali prav nič. Resnica je, da sem zahteval, kar sem objavil v »Zarji« in da nisem dobil odgovora na vsa vprašanja. 2 resnico pač nista velika prijatelja. J. Cotič.
Trst.
— Shod pristašev jugoslovanske socialno-^®mokratične stranke bo v četrtek 6. t. m. ob
-7. zvečer v gostilni »International« ulica Bo-■ccaccio 25. Dnevni red: 1. Poročilo o VIII. strankinem zboru v Ljubljani; 2. Strankino časopisje; 3. Raznoterosti. Sodrugi so napro-jteni, da se udeleže shoda v polnem številu. Nihče ne sme izostati.
— Velika vrtna veselica v korist »Zarji« bo v nedeljo 9. t. m. popoldne na vrtu gostilne “Obrtnega in konzumnega društva pri Sv. Iva-nu Pri Cerkvi. Svirala bo godba zidarske organizacije. Pevske točke bodo proizvajali tržaški in križki zbori našega Ljudskega odra. šaljiva pošta. Srečkanje s 5000 dobitki. Zen-£ki odsek bo na veselici organiziral cvetlični korzo. Ples. Vrt bo okrašen z lepimi rdečimi Zastavami. Zvečer bo čarobno razsvetljen. Cisti dobiček je namenjen »Zarji«. Socialistična naša mladina je sklenila, da nabere na Veselici 200 novih naročnikov »Zarje«. Vstopnina na veselico 30 vinarjev. Upamo, da ne bo v Trstu in okolici zavednega delavca, ki Je bi prišel na veselico z malim obolom nagemu tisku.
~ Herr Johann Škerjanc, prožni mojster 1'a južni železnici v Trstu, postaja, odkar je kot kandidat propadel, boljinbolj nevarno nervozen. ?e bolj ga dela nervoznega propadanje njegove Jugoslovanske železniške zveze, katera ne bo Jtnela kmalu niti dovolj članov za odbor. Zato se jezi nad socialisti in nad vsemi onimi železničarji, ki nočejo postati njegovi podrepniki pri javili imenovani zvezi. Pretečeni teden je nekemu železničarju, svojemu podložniku oblju-bpval, da ga da na podlagi nekega paragrafa 'Škerjanc je iskal paragraf pol ure brezuspešno) 5>antlosat« iz službe. Zakaj? Zato ker je želez-ničar vršil povelje nekoga, ki je na železnici več kot Johann. Našemu Johannu bi vsekakor Priporočali, naj pusti vsaj nekoliko svoje prožno ^istrske nervoznosti doma, sicer se mu zna pripetiti kaj zelo neprijetnega. Kaj bi n. pr. de-
Johann, ako bi ga kdo izmed višjih takole prijel malo za ušesa. Ne bi se mu zdelo prav prijetno. Res je, da se hoče Johann pokazati, da je nekaj več kot navaden človek, kadar tako grozi z odpustom iz službe, toda take grožnje so prašno ostudne v ustih človeka, ki bi veljal za ^eniokrata, in ki pravi, da so mu na srcu delavci interesi. Torej več pameti, Johann, in manj domišljave nervoznosti.
v ??? Politični boji v Trstu zavzemajo £Udne oblike. Je že res, da moramo biti v mestu, *ler imamo politična društva z relativno nakano delavsko filijalko. ki šteje toliko članov, •‘Ohkor imajo voditeljev, pripravljeni pač na ?e čudeže in spremembe. Ali kdo bi bil mi-‘1. da bodo vse te več ali manj narodne in ,.eiavske organizacije prirejale v letu 12 naše 9oe . . . socialno demokratične shode? Orga-V'zacija sklicuje shod na Kolonkovicu, agitira ez cel teden v svojem glasilu in angažira zanj .Y°je raz^ie Demostene in Pompilije. Ali naj j Se Pote^ čudili, če se je shod razvil v naj-IjPozantMejšo . . . socialno demokratično ma-I estacijo? Uspehom seveda — sledi uspeh, da ra,vn? ista organizacija sklicuje takoj — a Dokaže svojo pomembnost in moč — shod...
pekov. Rezultat? Navzočih pristašev 2 (dva), ki se tekom shoda znižata za polovico; medtem ko ostali navzoči nepristaši agitirajo za svojo razredno organizacijo. Živimo pač v dobi . . . evolucije.
— Razpis nagrade za mešan zbor. Pevsko društvo »Hajdrih« na Proseku razpisuje ob svoji 25 letnici nagrado 50 K za najboljšo skladbo (mešan zbor v treh stavkih). Skladbe je vposlati nepreklicno do 10. julija t. 1.; vse podrobnosti se poizvedo pri pevskem društvu »Hajdrih« na Proseku.
Delavsko gibanje.
= Kolarji in kovači v Trstu naznanjajo, da je Trst za kolarske in kovaške delavce zaprt. Nihče izmed delavcev imenovanih strok naj torej ne išče deja^^Trstu^	.
Državni zbor.
Dunaj, 4. junija.
Današnja seja se je prižela s posmrtnico, ki jo je govoril predsednik zbornice Sylvester ponesrečenemu poslancu SilbererjUi. V tem nekrologu so zveneli topli glasovi, pač po-največ vsled tega, ker je tudi Sylvester čutil potrebo, da vsaj na ta način obsodi infamno gonjo, ki jo je bila krščanskosocialna podlost uprizarjala proti mrtvemu Silbererju. Krščansko socialne duše so tudi ob tej priliki pokazale svojo lepoto — med posmrtnico so bile njihove klopi skoraj prazne.
Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje specialne debate o službeni pragmatiki, ter je prišlo do glasovanja o prvi skupini. Večina predlogov, ki bi imeli zboljšati zakon, je bila odklonjena. ^Sprejet je bil samo predlog češkega soc. Šmerala. da ne smejo na nastav-ljenju uradnikov vplivati politični, narodni ali verski razlogi, dasi sq se tudi nekatere »svobodomiselne« stranke upirale temu predlogu. Tista svobodomiselnost se je pokazala v jako medli luči tudi pri glasovanju o Zenkerjevem predlogu, ki je zahteval, da se dovoli uradnikom. ki ne pripadajo nobeni cerkvi, obljuba namesto prisege.
Potem se je nadaljevala razprava o drugi skupini, pri čemer je prišlo do burnejšega in-termeca. Krščansko socialni poslanec Jerzabek je namreč s hudobnimi meklici dražil in s terfi zbudil spomin, kako je pri dunajskih občinskih volitvah po krščansko socialnih shodili satansko obrekoval takrat že mrtvega Silbererja.
Sejo je otovoril predsednik dr. Sylvester ob II. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red vstane predsednik in izpregovori:
Visoka zbornica!
Kakor uradno javljajo iz Salcburga, so na nundsteinu pri Celju ob Jezeru našli državnega poslanca
Franca Silbererja
mi tvega. (Poslanci vstanejo.) Ze dne 12. maja, ko sem poročal o izpraznitvi državnozborskega mandata, se mi je zdelo, da moram označiti bojazen, da je tovariš Silberer začetkom januarja na nekem izletu na smučeh smrtno ponesrečil, za žalostno, a gotovo dejstvo. Zdaj slišimo, z odkritosrčno tugo potrdilo te nesreče. Poslanec Silberer je izšel iz delavskega stanu in s svojo močjo se je kljub neugodnim razmeram povzpel do znanja in do uglednega mesta. Marljivo je delal na soci-alno-političnem polju in kot načelnik pomočnikov dunajske pekovske zadruge ter. kot član delavskega sveta je razvijal požrtvovalno delavnost. Ni mu bilo žal usojeno, da bi bil mogel trajno uporabljati svoje znanje in svoje izkušnje v tej zbornici, kateri je pripadel izza zadnjih volitev. Tragična usoda ga je še v mladih letih odpoklicala Jiz ;mnogo obetajočega delavnega življenja. Svojemu tovarišu, ki je pustil kot žrtev svojega veselja nad zimskim športom svoje življenje v samotnem gorskem svetu!, ohranimo časten spomin. S tem. da ste vstali, ste izrazili svoje soglasje, da se ta izjava zabeleži v uradnem zapisniku današnje seje.
Nato se nadaljuje debata o
službeni pragmatiki.
Po končani razpravi o prvi skupini se glasuje. Sprejmejo se vsi odsekovi predlogi ter predlog dr. Šmerala. Vsi ostali predlogi so odklenjeni.
Preide se k drugi skupini, ki obsega §§ 27. do 81.:
Dolžnosti in pravice uradnikov.
Posl. sodr. Glockel utemeljuje predlog manjšine, ki se glasi: »Uradnik se ima v svojem uradovanju izkazati dostojnega svojega mesta in varovati svojo spoštljivost. Ni pa dovoljeno s sklicevanjem na službeno razmerje ovirati uradnika v izvrševanju njegovih državljanskih pravic.«
Govornik naglasa, da je od §§ 31. do 32., od takozvanih koalicijskih določb odvisna vsa vi ednost službene pragmatike. Zadnja na-redba predsednika dunajskega poštnega ravnateljstva je pokazla, kako smatrajo taki predpostavljeni koalicijsko pravico. Bilo bi že treba izvedeti, ali bo trgovinski minister poskrbel. da pride ta poštni ravnatelj v disciplinarno preiskavo.
Malik: Prišlo je tako daleč, da je dal fotografirati vse ljudi, ki so se udeležili pogreba neke žrtve 17. decembra, da bi mogel dognati, kateri uradniki so se udeležili pogreba.
Glockel nadaljuje: če se govori o zlorabi javnega denarja za druge namene, je treba že konštatirati, da se je ta navada udomačila pod krščansko socialnim gospodstvom.
Kršč. soc.Jerzabek dela porogljive medklice.
Vsled tega nastane velik hrup. Slišijo se klici: Skrunilec mrličev! — Dvigajo se stisnjene pesti.
Socialisti kličejo: Sram Vas bodi! Vi ste zanesli v zbornico infamijo zoper Silbererja!
Dr. Schacherl: To naj bi bil zdravnik! Zdravnik, pa skrunilec mrličev!
Jerzabek se postavi za Schuhmeierja in
se smeje. Posl. Hillebrand: Zdaj se še smeje!
Glockel kritizira v nadaljnem govoru postopanje nemško nacionalne zveze ter priporoča svoj predlog.
Potem govori Gostinčar. Nato se prekine debata ter se nadaljuje razprava nujnega predloga pos. Pacherja o poštnih oficiantih.
K temu predogu govori posl. Hillebrand (soc. dem.)
Na koncu seje se oglaša posl. dr. Pollauf z vprašanjem do predsednika. Govornik omenja nezaslišano obrekovanje, s katerim so krščanski socialci in »Reichsposta« skrunili mrtvega Silbererja. Pričakovati bi bilo, da bi bili krščanski socialci prosili za odpuščanje. Ali to se ni zgodilo. Zlasti je poslanec Jerzabek skrunil mrtvega tovariša. Govornik torej vprašuje predsednika, če noče izreči svoje obžalovanje zaradi Jerzabkovega vedenja.
Predsednik odgovarja, da mu niso znane Jerzabkove besede.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad „Zarje“ ::
......—	22.	izkaz:	_______
Preostanek od brzojavke Ružička 70 vin., Perič 60 v., A. Dolničar 30 vin., kavarna .Merkur' 50 vin., na diskusiji Trnovske .Vzajemnosti* pri Krakovčanu 320 vin., Pori, potnik pri Skabernetu 100 vin., Sluga Fran 20 vin., ga. Matjan, gostilničarka rpri Perlesu" 220 vin., vesela družba „pri Per-lesu* 266 vin., Valt. Peterlin 11 vin., vesela družba pri Sokliču v Trnovem po Vrhovcu 280 vin., Gorjup 2 vin., ker 1. Češnovar ni bil imenovan v izkazu da 106 vin., da bo imenovan, R. Breskvar 52 vin, oba z Viča, nemški nacionalec iz Celja, zato ker je Marna razžalil 500 vin., v nabiralniku pri Petriču, Ljubljana 234 vin., A. Vrčon, Skrilje 100 vin., Fr. Lokar, Lokavec 105 vin , Tomc 20 vin , na občnem zboru .Vzajemnosti' v Šiški 342 vin, več profesionistov, zato ker je Slovnik, kovač drž. žel. morostar, pa hoče biti po vsej sili Nemec 150 vin., Zorc in Grgurevič za Lampičev rjavi „špicbart- 40 vin, neimenovan v Zagorju ob S. 4000 vin.
Skupaj 88847 + 7078 = 95925 vinarjev.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v »Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ■ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Ženska podružnica „Vzajemnosti“. Odbor ima danes točno ob 8. zvečer sejo v društvenih prostorih. Odbornice so vabljene, da se zanesljivo udeleže.
Odbor podružnice »Vzajemnosti" Vič-Glince ima danes zvečer ob 8. sejo v društvenem lokalu. Odbornike prosimo, da se zanesljivo udeleže seje.
Mladinska podružnica »Vzajemnosti" v Ljubljani ima nocoj ob 8. jako važno sejo, katere naj se zanesljivo udeleže vsi odborniki.
Odborova seja podružnice lesnih delavcev se"vrši v petek dne 7. junija točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Dnevni red zelo važen. — Babšek.
Ljubljanska podružnica »Die Naturfreunde" priredi v petek ob 8. zvečer sestanek v restavraciji .International' na Resljevi cesti.
Odbor moščanske podružnice »Vzajemnosti" ima važno sejo dne 5. t. m. ob 8. zvečer v gostilni .pri Dimu*, Novi Udmat; odborniki so vabljeni, da se seje točno udeleže.
Skupina zidarjev ima zelo važen zaupen sestanek na praznik v četrtek ob pol 10. dopoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica št 6, II. nadstr.; organizirani zidarji so vabljeni, da se sestanka zanesljivo udeleže. — A. Vičič.
Plenarna seja ljubljanskih krajevnih podružnic .Vzajemnosti" bo v soboto 8. t. m. točno ob 8. zvečer v salonu restavracije „International ‘ na Resljevi cesti. Načelnike podružnic prosimo, da tudi s svoje strani povabijo vse odbornike in nadzornike na sejo.
Zidarski .shod. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. popoldne se vrši zidarski shod v Bizoviku; zidarji so vabljeni, da se polnoštevilno tega shoda udeleže. — Odbor.J |
Centrala »Vzajemnosti* v Ljubljani poziva vse sodruge, ki imajo morda še stare (zelene) znamke, da jih nemudoma obračunajo. Blagajnik ima preveč posla, pa ne more stati za vsakim posebej in ga spominjati na njegovo dolžnost. Vsak sodrug je dolžan, da izvrši brez opomina, kar se je storiti zavezal. Isto velja tudi blagajnikom in zaupnikom, ki zavlačujejo obračune z novimi (rdečimi) potrdilnimi znamkami. Red mora biti povsod!
Ogrski državni zbor.
Silni Viharji Bečarsko nasilstvo.
Budimpešta. 4. junija. Današnja seja se je pričela v viharju in se je v njem nadaljevala in končala. Dogodki te seje so nezaslišani. Tisza je dal pripeljati celo
policijo v zbornico.
Vsa seja je bila samo nasilstvo v mnogih dejanjih. Ko je Tisza ob pol 11. dopoldne otvo-ril sejo, je hotel takoj pričeti z debato o brambni reformi. Vihar se je pričel, ko je posl. HoHo zahteval besedo k opravilniku, pa mu je Tisza ni hotel dati. Skrajna levica je hrupno protestirala. Vsi so zahtevali besedo k opravilniku. Poslanec Eitner je izročil Tiszi predlog za tajno sejo. Tisza je ta predlog s komediantovsko govoranco odklonil. Opozicija besno protestira proti temu postavolomstvu. Hrup narašča neprenehoma. Nekateri poslanci teptajo, drugi bijejo po mizah, Eitner, Egris, Justh in drugi trobijo. Razumeti ni nobene besede. Opaža se le, da od-kazuje Tisza poslanca za poslancem imunitetnemu odseku.
V tem divjem dirindaju daje Tisza predlog Szepeshazyja, da se imata obdržavati vsak dan po dve seji, na
»glasovanje«.
Desnica vstane, aplavdira in kriči »elyen«.
Na to določi Tisza, da je prihodnja seja ob 4. popoldne. Dnevni red: Domobranski zakon.
V tem ko divja vihar besneje in besneje, daje Tisza
brambne predloge
na glasovanje.
Desnica zopet vstane, ploska, kriči »elyen«. Tisza izjavlja, da so brambne predloge »v splošnem in v podrobnostih v vseh treh či-tanjih
sprejete!!!«
Vse to je trajalo četrt ure! Tisza nato suspendira sejo. Večina poslancev ostaja v dvorani. Hrup je neizpremenjen.
V pavzi pride na povelje Tisze
100 policistov v parlament ter se namesti v desnem hodniku. Pri opoziciji je ogorčenje nepopisno. Ob četrt na 12 otvarja Tisza zopet sejo. Na levici se takoj dvigne orkan. Piska se, bobna po pultih, trobi, kriči, žvižga. V tem peklenskem koncertu daje Tisza prečitati zapisnik in zaključi po petih minutah sejo.
Popoldnevna seja.
Budimpešta, 5. junija. Dopoldnevni kravali so se popoldne nadaljevali. Tisza je dopolnil svoje bečarstvo s tem, da je pripeljal
policijo celo v zbornico.
Vsi dohodi do parlamenta so bili zastraženi kakor trdnjava v vojnem času. Na trgu pred parlamentom
200 žandarjev, več sto policistov, huzarji in pionirji.
Zbornica je polna. Nervoznost je velika, toda v dvorani je še precej mirno. Ob četrt na 5 prihaja Tisza in hipoma se izpremeni situacija. Po dvorani zadivja hrup kakor dopoldne. Ko vstopi Lukacs, mu kriči desnica »elyen«. opozicija pa nadaljuje svoj koncert. To traja četrt ure. Tisza prekine sejo.
Po desetih minutah se vrne. Takoj se dvigne zopet hrup. Čez nekaj časa se seja zopet prekine za pol ure. V tej pavzi prikoraka naenkrat
120 policistov v zbornico.
Zdaj doseže vihar vrhunec. Nekateri poslanci skočijo na klopi in kriče: Sram Vas bodi! To je lopovščina! Strahopetci!
Zbornični komisar pokazuje policijskemu poveljniku na ukaz Tisze posamezne poslance. Prvega pozove poveljnik Justha. da naj se od-struani. Takoj je okrog njega velika skupina, ki hrupno protestira. Dva policista odvedeta šiloma grofa Karolyja. Levica kriči: »Elyen Ka-roly!« Enako odvlečejo šiloma Justha, Abrahama, Siimegyja, Numanczyja, Lovassyja. Vihar je nepopisen. Apponyi opozarja policijskega vodjo, da ravna nezakonito. Policija odvleče še 12 poslancev iz zbornice. Nato odkorakajo policisti, med tem ko ostanek opozicije žvižga in kriči.
Po odhodu policije se
vrne Tisza
in otvori sejo. Nemudoma se ponovi hrup, Ap-ponyi kliče: Vse nas morate dati odvesti! Čez nekaj minut prekine Tisza sejo in
policija zopet prikoraka.
Vladna stranka je večinoma zapustila zbornico. Policisti vlačijo zopet opozicionalne poslance iz dvorane. Tako jih odpravijo 14. Ob 6. zapusti policija zbornico.
Do pol 7. otvarja Tisza zopet sejo.
Grof Apponyi na čelu zadnjih opozocional-nih poslancev zakliče: Zapuščamo oskrunjeno zbornico ter zapusti dvorano.
Tisza »opravičuje« svoje bečarstvo, vladni mameluki mu tulijo »elyen!«
Beothy prevzame predsedništvo. V kratkih minutah se sprejme
domobranska predloga.
Tretje čitanje bo danes ob 10. dopoldne.
Ob 7. zvečer se je zaključila »seja«.
ZADNJE VESTI.
SILBERERJEVO TRUPLO.
Saalfelden, 5. junija. Včeraj dopoldne so identificirali Silbererjevo truplo. Prenesli so ga* najprej v Saalfelden, popoldne pa odpeljali na Dunaj, kjer bo jutri pogreb. Silbererja je zasul snežen plaz. Nekaj časa se je najbrž skušal re-' siti s smučmi, a ker zaradi drevja ni mogel dalje, jih je snel. V tistem trenutku je prigrmel plaz in ga zasul.
Smrt vsled zadušenja.
Saalfelden, 5. junija. Mrliški ogled je dognal, da je nastopila smrt Silbererja vsled zadušenja.
Pogreb.
Saalfelden, 5. junija. Včeraj so prepeljali mrtvo Silbererjevo truplo iz mrtvašnice v Alm. Spremljalo ga je 150 oseb. Z vlakom ob 2. in 18 minut so prepeljali truplo na Dunaj, kamor je dospelo danes ob 6. zjutraj. Truplo preneso potem v mrtvašnico. V četrtek ob 2. popoldne pre-peljo mrtveca mimo njegovega stanovanja, potem ga peljo mimo pekovskega doma v Kandl-gasse, kjer ga počakajo sodrugi. Odtam gre sprevod na Schwarzenbergov trg. potem se Sprevod prekine in samo ožji prijatelji spremijo mrtvega sodruga na centralno pokopališče.
Klerikalna hijena pod policijskim varstvom.
Dunaj, 5. junija. Glavni urednik »Reichs-pošte«, dr. Funder, je imel včeraj v Pijevem društvu predavanje. Sodrugi v LandstraBe, kateri okraj je bil zastopal sodrug Silberer v državnem zboru, so hoteli šiloma vdreti v dvorano. a jim je policija z golimi sabljami zabra-nila vstop.
ŽENSKA V OŽJI VOLITVI.
Mlada Boleslava, 5. junija. Pri včerajšnji nadomestni volitvi v deželni zbor je dobila so-kandidatinja meščanskih Čehov 840 glasov in kandidatinja meščanskih Čehov 840 glsov in neodvisna mladočeška kandidatinja 769 glasov. Med zadnjima dvema je potrebna ožja volitev.
BELGIJSKE VOLITVE.
Krvave demonstracije.
Bruselj, 5. junija. V Verviersu so bile burne demonstracije. Prišlo je do boja s policaji in orožniki; en stražnik je mrtev. V Liježu so imeli izgredi revolucionaren značaj. Demonstranti so zgradili barikade in streljali na vojake In policaje. Vojaštvo je obstreljevalo socialistični strankin lokal. Ko je policija udrla v hišo, je našla šest mrtvih, šest nevarno in deset lahko ranjenih. Vsak hip razglase obsedno stanje.
Demonstracije v Bruslju.
Bruselj, 5. junija. Pred Ferrerjevim spomenikom so bile viharne protiklerikalne demonstracije. Policija je naskočila demonstrante z golimi sabljami, toda šele orožniki-jezdeci so jih razkropili. O protiklerikalnih demonstracijah poročajo tudi iz Gersta.
Velika škoda.
Bruselj, 5. junija. V Liježu je škoda zeta velika. V središču mesta je razbitih na tisoče šip.
B. Gotzl, Ljubljana
= Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ==
ISrez konkurence l
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Jajnižje cene*
Kritičen položaj._ Bruselj, 5. junija.
Položaj je vedno kritič-nejsi. V Monsu stavka 2000 delavcev. V Se-
raingu se je stavka razširila. Po vsej Belgiji, zlasti v francoskih pokrajinah, kjer revolucionarni duh ne vlada le med delavstvom, ampak tudi med svobodomiselnim meščanstvom, smatrajo položaj za skrajno vznemirljiv. V Bruslju je prišlo do mnogih spopadov med množico in orožniki.
Temni naklepi reakcije.
Bruselj, 5. junija. Belgijski klerikalci so trdno odločeni, da izkoristijo volilno zmago do skrajnosti. Predvčerajšnjem je izjavil ministrski predsednik v vladnem listu, da bo vlada izvedla predvsem reakcionarni šolski program, to se pravi, da bo nadaljevala boj proti neome-jeni splošni šolski dolžnosti in proti svetnim šolam. Ta atentat na ljudski blagor še bolj neti razburjenje. Računajo z izbruhom generalne stavke.
Lijež, 5. junija. Pred mestno hišo in pred delavskim domom so bile hrupne demonstracije. Množica je hotela osvoboditi aretirance. Proti množici je nastopila meščanska garda in orožništvo, ki so streljali med množico. Trije delavci so bili mrtvi,, šest ie smrtnonevarno ranjenih. V Virre je razburjena množica pobijala šipe in metala na stražnike kamenje in steklo. Štiri osebe so bile mrtve, večje število je ranjenih.
STAVKA V LONDONU.
London, 4. junija. Transportni podjetniki in vladni zastopniki so imeli danes konferenco, ki je trajala dve uri. Podjetniki niso hoteli nobene izjave. Stavka baje ponehuje. Luška oblast je vzela včeraj 5000 novih delavcev.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 5. junija. Grška ladja »Epypro-sit« je odplula predvčerajšnjem s 500 izgnanimi Italijani.
Na Rod.
Brindisi, 5. junija. Ponoči je odšlo na Rod več poštnih uradnikov, da organizirajo poštno službo na Rodu.
GROZEN POŽAR V CARIGRADU.
Carigrad, 4. junija. V predmestju Kabasakal v bližini justičnega ministrstva je izbruhnil velik ogenj, ki se je vsled ugodnega vetra hitro razširjal. Hiše so skoraj vse lesene. 12 mestnih okrajev je popolnoma uničenih. Število hiš, ki Jih je uničil požar, cenijo na 2000. Ogenj je izbruhnil pri neki novi stavbi, kjer so se vnele oblance. Delavce so aretirali, ker jih sumijo, da so zažgali. Primanjkovalo je vode, zato se je ogenj še bolj razširjal. Neka deklica in neka bolna žena sta poginili v plamenih, mnogo oseb je težko ranjenih. Pogorelci so vsi revni. Škodo cenijo na pet milijonov frankov. Ljudje niso mogli drugega rešiti kakor golo življenje. Vojaštvo je zastražilo pogorišče, da zabrani ropanje.
20 miljonov škode.
Carigrad, 5. junija. Požar v Štambulu so pogasili šele o polnoči. Ogenj je uničil štiri mošeje, šest šol in nad 2000 hiš. Škode je nad dvajset miljonov, ki zadene skoro izključno revno prebivalstvo. Sumijo, da je stavbenik neke hiše iz maščevanja zažgal hišo lastnika in s tern povzročil katastrofalni požar.
Ogromna škoda.
Carigrad, 5. junija. Požar v Štambulu je trajal 12 ur. Natančno število hiš, ki jih je uničil požar, še ni znano. Podatki listov so med 1000 in 2300. Šest mošej, pet mohamedanskih šol in tri kopelji so popolnoma upepeljene, prav tako tudi teološki zavod in mošeja sultana Ahmeda. Policija je aretirala veliko število indivi-dujev, ki so hoteli ropati. Mnogo oseb pogrešajo. Zavarovalne družbe imajo tri in pol mi-Ijona frankov škode, od katerih pride 500.000 frankov na tržaško Assicurazioni generali.
ir«'.
M*
BOJI V MAROKU.
Pariz, 5. junija. »Agence Havas« poroča iz Feza: Po zadnjih poročilih je sovražnik popolnoma razkropljen. Njegove izgube so baje 600 mrtvih.
STAVKA NATAKARJEV.
Dijaki — stavkokazi.
Novi Jork, 4. junija. Stavka natakarjev se vedno bolj širi. V hotelih strežejo dijaki. 50 medicincev streže v Vanderbiltovem hotelu, večje število medicincev v Astoria-hotelu. 50 stavkujočih natakarjev je napadlo zvečer neki hotel v 5. aveniji. Policisti so oddali več ostrih strelov. Med hotelskimi gosti je nastala velika panika.
STAVKA TKALCEV.
Novi Jork, 4. junija. V Massachusetts stavka več sto tkalcev, ki so imeli boj s policisti. Policisti so napadli stavkujoče. Sedem delavcev je mrtvih.
VSTAJA V MEHIKI.
Novi Jork, 4. junija. 30. maja so umorili roparji v San Miguelu Nemca Hugona Beela. Njegova žena in dva otroka so še tam. Nemški poslanik je prosil mehikanske oblasti, naj spravijo družino na varno.
Umor Nemca Beela.
Mehiko, 5. junija. Vsled umora Nemca Hugona Beela je dal predsednik republike dvema poveljnikoma vladnih čet brzojavni ukaz. naj zavzameta San Miguel in udeleženca umora ustrelita.
NOVICE.
* Svetovni jezik Ido (Esperanto refor-mita) so uvedli kot neobvezen predmet na dunajski trgovski šoli nadvojvode Rainerja z dovoljenjem deželnega šolskega sveta. Pouka se udeležuje 45 učencev z dobrim uspehom. Oni dobi koncem leta tudi razrede v šolska izpiičevala. Dejstvo, da traja pouk samo nekaj mesecev, jasno dokazuje, da je jezik Ido zelo lahek, pa tudi, da je že dandanes koristen, sicer ga dež. šol. svet nižje-avstrijski ne bi dovolil upeljati. V naprednih narodih dobiva to od dne do dne več pristašev.
* Bankovci v smeteh. V sredo je neka hišnica v 17. dunajskem okraju prinesla smeti,
da bi jih izročila smetarju. V svoje največje začudenje je pa našla žena med smetmi ostanke bankovcev po deset, dvajset, petdeset, sto in tisoč kron. Hišnica je hotela koščke setaviti, a ni se ji posrečilo, ker je pri vsakem bankovcu manjkal en del. Nekaj dni prej je hišnica našla v kleti pod oknom, ki je na cesto. zelo veliko raztrganega papirja, ki ga je porabila za podkurjenje ognjišča v pralnici. Kar je ostalo papirja, je vrgla v smeti. Policija raziskuje sedaj, kdo bi bil vrgel raztrgane bankovce v klet.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
V; kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo došle priljubljene tambura-ške damske kapele »CENTRAL".
Z velespoštovanjem
Štefan Mlhollč, kavarnar.
Št. 16.965.
Razglas.
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši s 13. junijem 1912 vsak četrtek popoludne ob 3. uri brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi stariši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Prfpregledu izroče se tudi izpričevala o cepljenju ter bodi posebno še povdarjeno, da se v smislu mini-sterijalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo izpričevalo o vspešno cepljenih kozah.
Iv£estnl rnma.gi.etrat Ij-cLToljansl^I,
dne 20. maja 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
Svarilo!
0fi8r*
Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni
naravnost od izdelovalnice pod naslovom:
Rastlinska destilacija
„FLORIAN“
v Ljubljani.
asiJ
Postavno varovano.
Naročajte se na Zarjo!
Najnovefše! UTaJnovejšel
Maksim Gorkij
Mati“.
fr
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, kije knjigo založila in izdala.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. #
r7	7	m 7	.»..».m
•	M*	VI €š%	IMIHIHItllMIMIIMIlIDlI«1"
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotipija. s Litografija.
.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje hranil, vloge po
4’
0
v Ljubljani
0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Ivan Jax in sin, Ljubljana
m
?:!j
Dunajska cesta šteV. 17
priporoča svojo bogato zalogo
j|	šivalnih strojev in stroje za
r pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
* Pisani stroji Adler. - Vozna kolesa.
  Ceniki zastonj in franko. : -
B
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovie, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospod ska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. štev. 44.
Prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi od najpreprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovi.h Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, črevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Najnižje cene. — Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v dež. bolnici.
L..,...,.—.--HM- ..............  Te	pogrebe	oskrbuje	po	izredno nizkih cenah.	1	.. ......
Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
JOSIP TURK.
r