Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
61 let koalicijske svobode.
Dne 7. aprila 1870 je stopil v veljavo v bivši Avstriji zakon, ki je dovolil delavstvu pravico snovanja strokovnih organizacij in združevanja sploh. S koalicijskim zakonom, ki je določil delavstvu pravico na združevanje v svrho zboljšanja delavnih pogojev, je bila narejena podlaga vsemu strokovnemu delu. Šele ta zakon je omogočil, da je moglo delavstvo izražati svojo skupno voljo, ustvarjati javne organizacije in doseči dogovore o delavnih pogojih ter kolektivne pogodbe sploh. Decembra leta 1869 je delavstvo na Dunaju priredilo velike cestne demonstracije in poslalo deputacijo k ministrskemu predsedniku s svojimi zahtevami, kar je imelo za posledico odobritev koalicijskega zakona. Z dolgoletnimi zapornimi kaznimi so morali plačati tedaj posamezni vodilni sodrugi zločin, da so zahtevali koalicijsko . svobodo, katero je delavstvo v več drugih državah že davno uživalo.
Takoj po uveljavljenju tega zakona se je ustanovila cela vrsta strokovnih organizacij, ki pa tedanji vladi niso bile ljube ter je večino teh organizacij v najkrajšem času razpustila, voditelje pa izgnala iž Dunaja.
Nad 60 let je torej potekb, odkar zaznamujejo organizacije in delavstvo na teritoriju bivše Avstrije enega največjih uspehov — pravico do združevanja in organiziranega zastopanja svojih interesov. V vsej tej dolgi dobi pa so morale organizacije bojevati težke boje za ohranitev te pravice, ker delodajalci niso zamudili nobene prilike, da ne bi vplivali na razna ministrstva, da se ta zakon poslabša, ako ga ni mogoče popolnoma odpraviti. Boj za koalicijsko svobodo tudi danes še ni dobojevan in stopa zopet danes v raznih državah po celem svetu v o-spredje, ker se trudijo delodajalski krogi, da koalicijsko svobodo čim najbolj omeje, zavedajoč se, če to dosežejo, da so dosegli največji u-speh in vzeli delavstvu najmočnejše orožje. Na drugi strani pa tudi delavstvo celega sveta odločno brani svoje pozicije in zahteva povsod zboljšanje delavske zaščitne zakonodaje in priznanje delavskih organizacij ter priznanje pravice stavke za obrambo delavskih pravic.
Če pogledamo nekoliko v zgodovino delavskih bojev za koalicijsko pravico, lahko ugotovimo, kako se je ta zakon večkrat enostransko in proti delavskemu razredu tolmačil, nikdar pa se ni tolmačil proti delodajalcem. Kolikokrat so celo sodišča nastopila v raznih stavkah ter so obtožila in obsodila delavstvo radi prekoračenja koalicijskega zakona, koliko organizacij je bilo razpuščenih, koliko shodov prepovedanih z označbo, da so državi nevarni. Kolikokrat so delodajalci zahtevali in tudi uspeli, da se je delavstvu prepovedalo v stavkah postaviti stavkovne straže, da se je. delavstvu prepovedalo sklicati shode, na katerih naj bi se sklepalo o prekinitvi dela, pasivi ali stavki.
Nešteto je bilo bojev za pravico in pravičnost. Navajamo le, koliko organizacij ni bilo dovoljenih, ker so hotele razširiti svoj delokrog na celo državo, ker so zbirale statistike o delavnih razmerah, položaju delodajalcev na trgu, ker so se hotele zavzeti za vajence, ker so organizirale strokovna predavanja. Koliko organizacij ni bilo dovoljenih, ker so si stavile kot cilj: Zbolj-
šanje delavnih pogojev ali zboljšanje gmotnega in kul tur nega položaja članstva ali sklepanje delavnih pogodb.
če pogledamo par desetletij nazaj, ugotovimo nešteto število zaupnikov, ki so bili postavljeni na Cesto radi dela v organizacijah, vpisani v črne liste podjetnikov, da niso dobili nikjer dela. Ugotovimo lahko dosti zaupnikov, ki so bili obsojeni na daljše zaporne kazni, ker so pozivali delavstvo v organizacijo. U-gotovimo lahko nešteto dokazov, ko so podjetniki zahtevali od vlad: popolnoma resno, da naj se organizacijam prepove izplačevanje stavkovnih podpor, prepove izplačevanje rednih in brezposelnih podpor.
Kdor pogleda v zapisnike kongresov strokovnih organizacij leto za letom nazaj, vidi v vseh zapisnikih konstatacije in proteste radi kršenja koalicijske svobode in preganjanja organizacij. Ko vse to ni pomagalo ter se je delavstvo vedno čvrsteje oklepalo svojih strokovnih organizacij, so podjetniki posegli po poslednjem orodju in začeli ustvarjati svoje lastne — žolte organizacije, da bi delavstvo razcepili.
Tak je bil položaj delavstva do in med svetovno vojno v vprašanju koalicijske svobode. Po vojni je prva leta v večini držav omejevanje delavskih pravic do združeva-
Kakor smo že objavili, je bil s
1.	aprilom 1931 uzakonjen novi zakon o uradnikih, ki velja, kolikor se tiče-uradniškega pokojninskega fonda, tudi za železničarje. Glavne določbe so:
§ 133. Za rodbinske pokojnine civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev se ustanavlja »Uradniški pokojninski fond«.
Uradniški Pokojninski fond kot samostalna pravna oseba se ne sme uporabljati za nič drugega nego za ono, za kar je z zakonom določeno. Fond upravlja državna hipotekarna banka pod posebnim nadzorstvom ministra za finance.
§ 134. Dohodki fonda so:
1.	Prvomesečni prejemki,
2.	prvomesečna razlika med no-
I	nja sicer nekoliko popustilo, vendar nikdar ni popolnoma prenehalo, čim bolj so se grozote svetovne vojne odmikale v preteklost, tem, bolj so začeli nasprotniki delavskih organizacij dvigati glavo in zahtevati o-mejitev delavskih pravic. Delodajalci so začeli tako v posameznih državah kakor internacionalno vedho bolj intenzivno akcijo, da se delokrog delavskih organizacij čim bolj omeji. Ravno ob 60-letnici so predlagali n. pr. v Avstriji poseben zakon, ki je bil naperjen proti organi-zacijam, v Angliji so hoteli izločiti veliko število nameščencev iz območja organizacij, tudi delodajalci Pri nas so zahtevali čim1 večje omejitve v zakonu o zaščiti delavcev.
Na delavstvu je, da bo poskus delodajalcev, ki traja že 60 let in ki hočejo uničiti najvažnejšo obrambno postojanko delavstva, ostal le poizkus tudi v bodoče. Uspehi delavstva v tem obrambnem boju za koalicijsko svobodo nam dokazujejo, da se nasprotnikom delavstva ne more in ne sme posrečiti, da bi delavskemu razredu odvzeli ono, kar so delavci skozi 60 let s polnim prepričanjem in požrtvovalnostjo tako junaško branili. Na delavstvu je, da čim bolj strne svoje vrste, dia postane sleherni delavec član svoje strokovne organizacije, da se v tej organizaciji bori za zboljšanje delavskega položaja.
vimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju,
3.	mesečni prispevki,
4.	obresti od glavnice fonda,
5.	disciplinske denarne kazni.
§ 135. Vsi državni uslužbenci, so li oženjeni ali samci, morajo vlagati v uradniški pokojnin, fond. Isto velja tudi za uslužbence, ki so na razpoloženju ali v pokoju.
§ 136. Pri uradnikih sta osnova za vlaganje plača in položajna doklada, pri zvaničnikih in služiteljih pa je osnova plača, pri upokojencih so osnova njih poslednji aktivni prejemki, po katerih se jim je določila pokojnina. Uradniški pripravniki plačajo prispevek od polovične plače.
(Za železničarje velja tu § 276, ki določa, da se kot osnova za vlaganje
Izvleček iz predpisov novega pokojninskega fonda sa nastavljeno osebje.
v pokojninski fond pri železničarjih smatra osnovna in položajna plača, redna stanarina in službena doklada, seveda se tu upošteva tudi 15% povišek.)
§ 137. Mesečni prispevek znaša 5% osnove.
§ 138. Vlagatelj pridobi pravico na rodbinsko pokojnino, če je vlagal najmanj 5 let in je umrl kot vlagatelj fonda.
§139. Rodbinska pokojnina se določa v odstotkih od onih prejemkov, za katere je vlagatelj plačeval prispevke v fond in sicer v sledeči višini:
Za dovršenih 5 let vlaganja za
1	člana................25%
2	člana................35%
3	člane................45%
4	ali več članov . . . 55%
Za dovršenih 10 let vlaganja se zvišajo ti odstotki za 5%; na to pa za vsako nadaljnje leto vlaganja za po 1%, vendar ne sme rodbinska pokojnina v nobenem slučaju presegati za
1 člana................55%
2	člana.................65%
3	člane.................75%
4 ali več članov . . . 85%
§ 140. Vlagatelj, ki mu služba prestane, izgubi pravico do nadaljnjega vlaganja v uradniški fond. Na njegovo zahtevo pa mu mora fond vrniti dotlej plačane prispevke, vendar v tem primeru izgubi vlagatelj pravico, da bi se mu v slučaju oo-novnega vstopa v državno službo vštel ta čas za rodbinsko pokojnino.
Komur prestane služba pred dovršenimi petimi leti, nima pravice do povračila prispevkov, vendar se mu ta čas v slučaju ponovnega nastopa službe všteje za rodbinsko pokojnino.
§ 142. Za povrnjene prispevke plača uradniški fond obresti, ki so za 2% manjše od obresti glavnice fonda.
§ 143. Za rodbinsko pokojnino se šteje samo oni čas, za katerega je vlagatelj plačal vloge, vendar ima vlagatelj pravico za rodbinsko pokojnino naknadno vplačati za ves čas, ki ga je prebil v državni službi, ako mu je ta vštet za osebno pokojnino. V slučaju smrti pa se všteje za odmero pokojnine le oni čas, za katerega je naknadne vloge že faktično vplačah
§ 146. Če se vlagatelj brez svoje krivde v službi smrtno ponesreči ali tako poškoduje, da na posledici poškodb umre, se sme priznati njegovi rodbini pokojnina z vračunaniem še 10 let.
§ 147. Rodbinska pokojnina pripada zakoniti ženi ter zakonskim in pozakonjenim otrokom. Žena, ki je ločena po predpisih rimsko-katoliške cerkve, nima pravice do rodbinske pokojnine.
§ 148. Rodbine umrlih uslužbencev, ki prejemajo rodbinsko pokojnino, vživajo iste draginjske doklade, ki so jih imeli ali bi jih imeli oni, ki so plačevali v fond (uslužbenec sam).
(Tu pride v poštev tudi § 127, ki določa najnižjo izmero draginjskih doklad. Ta znaša: v krajevnem dra-ginjskem razredu:
I.	II.	III.
550.—	500—	450,—
dinarjev za uradnike brez razlike kategorij,
400—	350—	300—
dinarjev za zvaničnike in služitelje.
§ 150. Dokler se rodbinska pokojnina ne določi, se daje rodbini na račun pokojnine Vs vseh uslužben-čevih prejemkov, če je umrl kot aktiven, odnosno polovica, če je umrl kot upokojenec.
Proti redukcijam fe itak nizkih prejemkov v delavnicah.
§ 151. Vdovi, odnosno hčeram umrlega uslužbenca se smejo izplačati v slučaju omožitve na prošnjo, ki se mora vložiti pred ponovno omožitvijo, enkrat za vselej kot odpravnina triletni rodbinski pokojninski prejemki, vendar se sme izplačilo odobriti le, če je dotični, ki zahteva izplačilo, edini vživalec pokojnine.
§ 153. Otroci izgube pravico do rodbinske pokojnine z:
1.	izrabo državljanstva,
2.	obsodbo zaradi kaznjivega dejanja, ki ima za posledico izgubo penzije,
3.	sprejemom! državne službe ali državne štipendije za čas, ko služba ali štipendija traja,
4.	hčere z omožitvijo,
5.	sinovi s polnoletnostjo. Če pa nadaljujejo šolanje ali odslužujejo kadrovski rok, jim pripada pokojni-
Pretekli teden se je mudil v Ljubljani A. Thomas, direktor Mednarodnega urada dela v Ženevi, ter je obiskal delavske, kakor tudi delodajalske organizacije in si ogledal razne socijalne institucije v Ljubljani. Delavstvo ga je sprejelo v dVo-rani Delavske zbornice, kjer ga je nagovoril predsednik zbornice so-drug Čobal, na kar je imel daljši govor Thomas v francoščini in mu je nato tajnik zbornice s. Uratnik stavil par vprašanj ter ga opozoril na najnujnejše zadeve delavstva in sicer:
Izvajanje koalicijske svobode, vprašanje brezposelnosti in ureditve delovnega časa v rudnikih.
To priliko je porabil tudi naš savez, da mu je predal spomenico o najbolj aktuelnih vprašanjih železničarjev, katero v naslednjem objavljamo:
Podpisani Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije, ki je včlanjen v Internacionalni transportni federaciji v Amsterdamu, se obrača do Vas, gospod direktor, s spomenico, da Vas informira o položaju železničarjev in istočasno naproša, da bi povodom Vašega bivanja v Beogradu na merodajnih mestih zlasti pri Ministrstvu saobraćaja, odnosno pri g. predsedniku vlade zastavili Vaš vpliv, da se zboljša položaj železničarjev ter povrnejo že vživane železničarske pravice in zagarantira polna koalicijska svoboda ter volitve delavskih zaupnikov.
1.	Koalicijska svoboda. S 1. aprilom 1931 je bil izdan nov »Zakon o uradnikih«, ki predvideva v § 76 v glavnem sledeče odločbe:
a)	državni uslužbenci ne morejo osnovati profesionalnih organizacij, ako nimajo za to dovoljenje svojega resornega ministra.
b)	Iz iste stroke in iste uslužbenske vrste more obstojati samo po ena organizacija za celo državo.
c)	Profesionalne organizacije stoje pod nadzorstvom resornih ministrov ter morajo imeti za vsako skupno akcijo več organizacij dovoljenje pristojnih ministrov.
d)	Resorni minister ima v sporazumu z ministrom notranjih zadev pravico, d'a razpusti odbor organizacije in postavi komisarja, odnosno tudi da razpusti organizacijo. Proti razpustu ni možna pritožba.
Ista določba pride najbrže tudi novi zakon za železničarje. S takimi določbami je popolnoma omejena koalicijska svoboda, ker bi mogla obstojati za železničarje le ena organizacija, ki bi jo potrdil minister saobraćaja, vse ostale pa bodo morale likvidirati
2.	Položaj železniških delavcev in pro-fesijonistov. V Jugoslaviji je nad 50% železničarjev nenastavljenih, ki prejemajo od 1. januarja 1931 dalje le dnevno Plačo, ki se stopnjuje po službenih letih. Fizični delavci na progi, kurilnicah, postajah dobe plačo od Din 22.— dnevno do po 36 službenih letih največ Din 35.—•. dnevno. K temu morejo dobiti, ako dopušča budžet, še povišek največ do 30%. V najboljšemi slučaju bi znašal zaslužek delavca v mesecu za 25 delovnih dni v švicarskih frankih od šv. fr. 64 do po 36 službenih letih šv. fr. 100 neoziraje se na število družine in so te plače nezadostne. Profesijonisti zaslužijo od Din 26,— do Din 58.— dnevno in bi mogli v najboljšem slučaju dobiti še 50% povišek. Od teh plač pa morajo plačevati 3% za bolniško blagajno1, 5% do 8% za pokojninsko zavarovanje, davke itd., tako, da se njih' zaslužek zniža najmanj za 10% do 12%. Za delavce se ne izvaja zakon o zaščiti delavcev ter je Ministrstvo saobraćaja prepovedalo voliti na železnici delavske zaupnike po tem zakonu in je v delavskem pravilniku predvidelo le okrnjene zaupnike, ki ne vživajo zakonite zaščite in imajo zelo omejen delokrog. Ministrstvo socijalne politike sicer vztraja na zahtevi, da se tudi na železnicah volijo zaupniki po zakonu o zaščiti delavcev, kar pa Ministrstvo saobraćaja doslej ni izvedlo.
S 1. julijem 1930 je bil za vse železniške delavce ustanovljen nov penzijski
na, ako se uspešno uče do dovršenega: 23. leta.
§ 154. Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, imajo, i če ponovno ovdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu le, ako dokažejo, da po možu nimajo pravice do kake pokojnine in tudi ne kakršnekoli druge preživnine.
§ 157. Nihče ne sme uživati brez odobritve ministra za finance in predsednika ministrskega sveta pokojnine v tuji državi. V tem primeru se zmanjšajo draginjske doklade za 30%, izvzemši, ako je prizadeti že nad 60 let star, odnosno živi skupno z otroci, katerih domicil je v inozemstvu.
»k
Prihodnjič objavimo še vse ostale določbe iz prehodnih odredb, ki veljajo za železničarje.
fond, v katerega se je vse delavce sprejelo in se jim je vračunalo dosedanje članstvo v starih penzijskih fondih, ki so bili s 1. julijem 1930 ukinjeni. Istočasno Pa se od vseh delavcev zahteva, da morajo še enkrat vplačati za ves čas za nazaj nove prispevke za starostno zavarovanje po Din 40.—, 50.— in Din 70.— mesečno, dasi so delavci v dosedanjih penzijskih fondih redno vplačevali prispevke. Tako se na pr. od delavca, ki je bil član penzijskega fonda južne železnice od 1. jan. 1900 in je ves čas v Avstriji redno plačeval po K 3.— do K 5.— in celo več mesecev v zdravi zlati valuti, sedaj zahteva, da mora za vseh 30 let plačati nove prispevke po> Din 70.— mesečno, kar znese Din 17.200.— in se mu stari prispevki vračunajo le K 1.— za sedanji Din 1,— tako, da se mu odbije Din 1800.— in mora plačati efektivno Din 15.400, čeprav je za ves čas najmanj do 1. januarja 1923 vplačal prispevke v zadostni višini. Železniška uprava je šla pri tem preko določb takozvanega »rimskega akorda«, s katerim je bila prevzeta južna železnica in v katerem se v § 17, tč. 6, dobesedno veli: »Le Service fait aupres de la Compagnie sera compte pour le traitement de Pension avec les dispositions en vigueur pour le personnel des chemins de fer de 1’Etat, en tant qu’il peut etre rachete, en vertu de ces dispositions memes, avec la reserve mathematique visee aux alineas 9 et 11«. Določba tč. 11 istega sporazuma pa veli, da dolguje južna železnica državi tolik znesek, kolikor je potreben za kritje zahtev aktivnega osobja im rodbinskih članov, prevzetih od dotične države. Na podlagi teh določb bi ne smela železniška uprava n. pr. od vseh južno-železniških delavcev za čas do podržavljenja, t. j. do 1. sept. 1923, zahtevati niti pare dbplačila.
Končno je pri delavcih zelo važno vprašanje tudi izplačilo diferenc, ki jih dolguje železniška uprava delavcem še od 1. septembra 1923, torej že nad sedem let v skupnem znesku Din 17 milijonov, ki rezultiralo iz prevedbe delavcev iz dnevnih plač na leta 1923 uvedene urne plače.
3. Redukcija voznih ugodnosti upokojencev. Železniški upokojenci so do 1. apr. 1931 vživali v Jugoslaviji iste vozne ugodnosti kakor aktivno osobje. Sedaj pa so jim reducirane vozne ugodnosti in imajo pravico le na 12 režijskih kart letno in' na trj prosfe karte. Vozne ugodnosti se je reduciralo tudi vsem bivšim južno-železničar-jem, dasi je minister saobraćaja V. Jankovič leta 1923 ob podržavljenju južne železnice izdal odlok, da obdrže vsi južno-že-lezničarji vse one pravice, ki so jih uživali pod upravo južne železnice ter da bodo pridobili tudi še vse nove pravice, ki jih dobe državni uslužbenci. Kljub temu odloku je Ministrstvo tudi vsem južnimi železničarjem odvzelo stare vozne ugodnosti.
Podpisani savez se obrača do Vas, gospod direktor, da bi v Beogradu pri Ministrstvih zastavili svoj vpliv, da bi se izvedle vsaj sledeče spremembe:
1.	da se v Jugoslaviji spoštuje koali-
cijska svoboda in ukine omejitev, da bi smela za vsako Ministrstvo obstojati le ena organizacija, ki jo potrdi minister, marveč, da se prepusti delavstvu in nameščencem svobodo pri ustanavljanju organizacij vsaj v tej obliki, kakor je obstojala do sedaj;	„
2.	da bi se tudi na železnicah v celoti izvajal zakon o zaščiti delavcev ter se izvedle volitve delavskih zaupnikov po tem zakonu in tozadevno dopolnil delavski pravilnik:
3.	da bi se službena doba delavcev za dosego polne pokojnine, ki znaša danes s tremi provizoričnimi leti celih 38 let, znižala vsaj na 33 let;
4.	da bi se ukinilo doplačilo za novoustanovljeni penzijski fond delavcev vsaj za čas od 1. januarja 1923, odnosno pri južno-železničarjih do podržavljenja;
5.	da bi se delavcem izplačala diferenca iz leta 1923;
6.	da bi se železniškim upokojencem zopet povrnile one vozne ugodnosti, ki so jih imeli v času upokojitve.
DOLŽNOST
vsakega člana saveza je, da tekom meseca maja pridobi vsaj enega novega člana!
Že v zadnji številki smo objavili krajše poročilo o odloku Generalne direkcije, glasom katerega se ima s
1.	aprilom 1931 v vseh železniških delavnicah znižati izdatke za premije, vpeljati skozi celo leto ob sobotah le šesturni delavnik in tudi znižati one delavske plače, ki presegajo plače, predvidene v delavskem pravilniku. Če vzamemo k temu še občutne nove obremenitve delavstva s plačevanjem kuluka, dvojnimi prispevki za starostno zavarovanje ter rednimi mesečnimi izdatki za bolniško blagajno, davek itd., je jasno, da pomeni napovedano znižanje delavskih prejemkov težko o-grožanje delavstva, ki zamore imeti nedogledne posledice. Naš savez je takoj sklical v Zagrebu shod za delavnico, na katerega je prišlo nad 1400 železničarjev, ki so po zaslišanju referata, ki ga je podal centralni tajnik s. Stanko, soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
Delavci glavne železniške delavnice v Zagrebu, zbrani na svojem velikem shodu, z obžalovanjem konstatirajo:
1.	Pravilnik o pomožnem osobju, ki je bil sprejet dne 1. julija 1930, v svojih splošnih odredbah ni predvidel nikakega zboljšanja položaja delavstva.
2.	Tudi one 'odredbe pravilnika, ki so kolikor toliko povoljne za delavce, se ne spoštujejo. Čeprav je s čl. 123 pravilnika jasno odrejeno, da delavci tudi nadalje obdrže iste plače, ki so jih imeli na dan uveljavljenega pravilnika, je u-prava zagrebške delavnice sporazumno z Generalno direkcijo izvršila občutno redukcijo plač velikemu številu delavstva.
3.	Poleg plače je znižala vsem delavcem tudi nagrado za povečano produkcijo ter je uvedla ob sobotah le šesturni delavnik.
4.	Nadaljnja redukcija delavskih plač bo sledila s tem., da se bo začelo delavcem odtegovati prispevke za penzijski fond za naprej in za nazaj s tem, da se v smislu odloka ministra financ vračuna že vplačane zneske na ta način, da se eno prejšnjo krono obračuna z enim dinarjem'.
Po teh konstatacijah se zbrani delavci obračajo z apelom na Kr. Vlado in g. predsednika vlade gen. P. Živkovića, brez katerega znanja in odobrenja se — po našem prepričanju — odredbe pravilnika ne bi smele menjati, da bi izvolili g, ministru saobraćaja, Generalni direkciji in upravi delavnice nujno odrediti, da morajo v celoti upoštevati odredbe čl. 123 pravilnika o pomožnem osobju in da:
a)	zopet povrnejo delavcem one plače, ki so jih imeli dne 1. julija 1930 odn. 1. jan. 1931;
b)	da se nagrade za povečano produkcijo tudi dalje izplačujejo v oni višini, kakor so se izplačevale do sedaj;
c)	da traja tudi ob sobotah delo osem ur ter se plača prejemke za osem ur;
d)	da se za čas do uvedbe novega pravilnika ne predpišejo nikake »diference za penzijski fond in da se takoj izvedejo volitve v skupščino penzijskega fonda, ki naj izdela definitivni pravilnik fonda.
Zbrani delavci pooblaščajo Ujedinjeni savez, da ta resolucijo čim preje dostavi Kr. Vladi in g. predsedniku vlade ter osebno objasni, da je v velikem interesu prosperitete železnic in intenzivnega dela v železniških delavnicah, da se apelu delavstva čim preje ugodi.
Takoj naslednji dan je Ujedinjeni savez odposlal v Beograd posebno deputacijo, v kateri je bil po en zastopnik iz delavnice Maribor, Niš, Subotica in Zagreb (zastopnik delavnice Sarajevo je dobil prekasno obvestilo) in ki je na merodajnih mestih predložila sledeče spomenice.
Na g. predsednika vlade in g. ministra saobraćaja je bila naslovljena spomenica:
Podpisanemu savezu je čast zaprositi Vas, da bi odredili Ministarstvu saobraćaja in Generalni direkciji, da v celoti izvajajo odredbe delavskega pravilnika in to v vseh delavnicah državnih železnic. Delavnice državnih železnic so začetkom aprila obvestile zaposleno delavstvo, da se bo radi racionalnega izkoriščanja kredita za delavce tekom celega budžetskega leta 1931-32 delalo ob sobotah samo po 6 ur.
Nadalje so bili vsi delavci obveščeni, da je z rešenjem g. ministra saobraćaja odrejena sprememba čl. 123 pravilnika z veljavnostjo od 1. IV. 1931 v tem pravcu, da se morajo vse dosedanje plače delavcev v delavnicah znižati na ono višino, ki je predvidena v čl. 40 in 42 pravilnika. Poleg tega je bila izdana še odredba, da ne sme v nobeni delavnici izdatek za premije presegati 30% od izdatka za delavske plače in se mora na pr. v zagrebški delavnici prištediti 17% na premijah.
Končno na pr. delavnica v Zagrebu ni prevedla onih profesionistov, ki vsled starosti in onemoglosti radi dolgoletnega dela na železnicah delajo lažjo službo, za kvalifikovane delavce, ampak samio za
fizične delavce ter ne priznava profesio-nistom in delavcem, ki na novo nastopijo službo ali se po odsluženju vojaščine povrnejo nazaj, poleg osnovne plače niti enega procenta povečane plače in mora n. pr. profesionist delati za Din 26.— dnevno.
če bi se ta naredba izvedla, bi bile delavske plače v delavnicah reducirane za 8 do 20%, v poedinih slučajih tudi za 25%, čeprav že danes niso več zadostne za redno preživljanje delavca z družino. Pripominjamo, da je glasom vseh oficiel-nih objav Kr. Vlade intencija visoke Kr. Vlade, da ne znižuje dosedanjih prejemkov svojemu osobju ter je n. pr. tudi novi uradniški zakon predvidel najmanj dosedanje prejemke za vse nastavljeno osobje. Med tem pa so se delavcem v preteklem letu konstantno zniževale plače ter bi znižanje, predvideno s preje citirano naredbo, zelo težko prizadelo' vse železniško delavstvo, istočasno pa bi imelo nedogledne posledice za železniško upravo samo, ker delavci z nezadostnimi plačami, ki ne bi zadostovale niti za najnujnejše izdatke, ne bi mogli tako. produktivno delati ter bo produkcija sigurno padla za več procentov, kakor pa se bo prihranilo z redukcijami plač.
Prosimo, da bi odredili, da ostane še nadalje v veljavi čl. 123 pravilnika o pomožnem osobju, ki se glasi:
Delavci obdrže iste plače, ki so jih imeli na dan uveljavljenja tega pravilnika. Y slučaju, da je njihova današnja dnevnica večja od po čl. 42 odrejene dnevnice, obdrže dosedanjo dnevnico do izednačenja z odgovarjajočo skupino delavcev tako po letih, kakor po sposobnosti. Pripominjamo, da bi samo redukcija teh plač v Zagrebu znašala preko 500.000 Din, kar bi položaj delavstva zelo poslabšalo.
Dalje Vas prosimo, da bi odredili, da se v delavnicah tudi ob sobotah dela po 8 ur, kakor se dela v vseh drugih železniških edinicah. Izguba na zaslužku bi n. pr. v delavnici Zagreb samo vsled tega znašala približno 1 milijon dinarjev, v drugih delavnicah nekoliko manj, vendar bi tako zmanjšanje onemogočilo redno vzdrževanje delavske družine.
Najbolj pa bi poslabšalo položaj delavstva, ako se faktično izvede redukcija premij in se istočasno zahteva ista . produkcija, ki se je dosegla pri večjih zaslužkih. Samo v zagrebški delavnici je odobreno za 3 milijone manj kredita, kakor v preteklem letu. Prosimo, da se že v interesu prosperitete in produktivnosti železniških delavnic odredi, da ostanejo v veljavi dosedanji akordni ceniki in' da se izplača vse zaslužene premije in ne samo en del.
Navajamo zopet samo en primer za delavnico Zagreb, iz katerega morete razvideti, da se bo zaslužek 1500 delavcev te delavnice samo v enem letu znižal za 4 in pol milijona dinarjev letno ali povprečno zaslužek vsakega delavca bo znižan letno za Din 3000.—. Poleg te redukcije, ki je odrejena radi štedenja, pa bodo delavske plače še reducirane radi povečanih prispevkov za penzijski fond. za katerega mora vsak delavec plačevati za naprej in za nazaj, n. pr. profesionist mesečno po najmanj Din 140.— ali letno Din 1700.—; če prištejemo k temu še izdatek za kuluk, se bo povprečno vsem delavcem in to efektivni zaslužek v tekočem letu zmanjšal za približno Din 5000.—, kar bo imelo nedogledne posledice in še večje poslabšanje gospodarske krize.
Na podlagi prednavedenega Vas prosimo, da bi izvolili izdati pravičen odlok k temu vprašanju in odrediti, da vsi delavci v železniških delavnicah tudi za bodoče obdrže vse one pravice, ki jih sedaj uživajo in ki jih predvideva pravilnik o pomožnem osobju, posebno pravico navedeno v čl. 123 pravilnika, dalje da bi se delalo v sobotah 8 ur in ne znižalo premij.
Poleg te predstavke je delegacija izročila še spomenico radi izplačila delavskih diferenc.
Na ministra financ pa smo naslovili naslednjo vlogo:
Podpisanemu savezu je čast obrniti se na Vas, gospod minister, s prošnjo, da bi izvolili izmenjati svoje tolmačenje radi preračunavanja vrednosti do sedaj vplačanih članskih prispevkov, ki so jih vplačali železniški delavci v dosedanje penzijske fonde in kateri zneski se imajo vsem delavcem obračunati pri predpisu novih prispevkov za penzijski fond.
S pravilnikom o pomožnem osobju državnih prometnih naprav je predviden poseben penzijski fond, v katerega morajo plačati delavci mesečne prispevke po Din 40.—, 50.— ali 70.— ter morajo te prispevke plačati za ves čas, v kolikor so že bili člani dosedanjih penzijskih fondov. Penzijski fondi so obstojali že preje pri bivši avstrijski državni železnici, južni železnici, Mav železnici itd, ter so delavci ves čas redno plačevali svoje prispevke v kronah, katere vrednost je bila enaka predvojnemu dinarju ter so bili vsi penzijski fondi visoko aktivni in je dobilo naše ministrstvo pri likvidaciji istih na našo državo odpadajoči del. Ugotavljamo, da so železničarji plačevali članske prispevke vse do leta 1923 v zadostni višini.
Upravniki penzijskih fondov pa iz* stavljajo sedaj delavcem odloke za vplačilo diference za penzijski fond' in Pr‘
Albert Thomas v Ljubljani.
tem vračunajo eno predvojno krono le za en sedanji dinar in sicer po odloku ministrstva financ. Na ta način bi morali delavci tudi za oni čas, za katerega so plačali prispevke v zadostni višini, še enkrat plačati prišpevek v današnji valuti, kar nikakor ni pravično.
Prosimo, gospod minister, da bi, u-poštevajoč mizeren položaj, železniških delavcev, katere plače znašajo od Din 600.— do maksimalno Din 1500.— mesečno ter okolnost, da so vsi delavci redno plačevali svoje prispevke v penzijski fond že pred 20 in več leti v zadostni višini, odredili, da se prekliče obračunavanje ene predvojne krone ali dinarja z enim sedanjim dinarjem in odredih, da se naj zahteva naknadno vplačilo za ves oni čas, ko so bili prispevki redno vplačani, odnosno ako to ni mogoče, da se vsaj izda odlok, da naj se ena predvojna krona zaračuna z 11 dinarji.
Naša deputacija se je oglasila na merodajnih mestih ter je bila dopoldne in popoldne sprejeta po g. pomočniku generalnega direktorja in po g. načelniku odseka za delavnice, ki sta oba vztrajala na tem, da se odrejene redukcije absolutno morajo izvesti in da nikakor ni mogoče preklicati tozadevnih odredb. Deputacija je na vseh merodajnih mestih orisala težek položaj delavstva in
predložila spomenice ter opozarjala na n e dogledne posledice, ki jih bodo imele odrejene redukcije, vendar je naletela na gluha ušesa.
Te ponovne redukcije nas uče, da je zadnji čas, da se delavstvo čvrsto strne v vrste svoje organizacije, da jo usposobi za odločnejšo obrambo delavskih pravic. Ne vemo, kak uspeh bodo imele predložene intervencije pri drugih instancah, vendar, če sodimo po stališču, ki ga je zavzela Generalna direkcija, ne moremo računati na kako zboljšanje položaja, marveč le na izvedbo izdanih nalogov.
Le čvrsto organizirano delavstvo bo v stanju enkrat zaustaviti vedni val redukcij ter dokazati merodajnim faktorjem, da ne gre vse deficite, pomanjkanje kreditov itd. prevalievati le na bremena delavstva, marveč da bo potrebno vpeljati smo-treno gospodarstvo, ki bo odstranilo ves nepotreben balast, istočasno pa zagarantiralo delavstvu oni položaj in one pravice, ki gredo delavstvu, ki dejansko vse producira.
STROKOVNI VESTNIK.
Iz bolniškega fonda.
Sanatorijsko zdravljenje članov bolniškega fonda.
G. minister saobraćaja je odobril zaključek glavne skupščine bolniškega fonda od 23. marca 1931 radi sanatorijskega lečenja članov bolniškega fonda, ki imajo za čas bolezni pravico na redne prejemke in za sanatorijsko lečenje njih rodbinskih članov, ki se glasi:
1.	Člani, ki imajo družino, plačajo za svoje sanatorijsko lečenje 30% svojih prejemkov z omejitvijo, da član ne plača več kot Din 900.— za svoje sanatorijsko zdravljenje.
2.	Clani-samci, ki nimajo družine, plačajo za svoje sanatorijsko lečenje 50% svojih prejemkov z omejitvijo, da ne plačajo več kot Din
900.- mesečno.
3.	Za sanatorijsko lečenje rodbinskega člana plača bolniški fond po Din 40.— dnevno, razliko pa mora plačati član fonda.
Po tej tarifi se morejo lečiti člani v sanatoriju na Golniku, Topol-ščici, Novem Marofu in Kasindolu ter v drugih sanatorijih, katerih dnevna taksa ne znaša več kot Din 70.—. Ako se želi član zdraviti v drugem sanatoriju, katerega taksa je večja od Din 70.— ali če bi navedeni sanatoriji povišali takso, tedaj plača član samo razliko.
4.	Za zdravljenje otrok v okrevališčih plača član najmanj Din 10.— dnevno, bolniški fond pa po Din 30.— dnevno.
Ta zaključek velja za sanatorij-ska lečenja, izvršena po 1. aprilu 1931. (To vse velja za nastavljence.)
Za člane bolniškega fonda, ki v slučaju bolezni nimajo pravice na plačo (delavci), plača bolniški fond vse stroške sanatorijskega lečenja, a od hranarine se mu odtegne enak znesek, kakor se odtegne v slučaju zdravljenja v bolnici (to je 50% hranarine, če je oženjen, odnosno 75% hranarine, če je samec).
* * *
Katere zaključke je odobril minister saobraćaja.
G. minister saobraćaja je odobril naslednje zaključke glavne skupščine bolniškega fonda:
1.	da se iz rezervnega fonda more porabiti šest milijonov Din za zgradbo sanatorija na teritoriju beograjske oblastne uprave ter tri milijone Din za zgradbo sanatorija na Golniku, če se za to zgradbo doseže sporazum med oblastnimi upravami Zagreb in Ljubljana.
2.	Da se od neturnus delavcev odteguje prispevek za 25 dni in sicer po 3% od faktične dnevnice.
3.	Da se od družine umrlega člana ne odteguje povračilo za sanatorijsko lečenje.
4.	Da morejo člani kupovati naočnike pri kateremkoli optiku, sa-
ne sme biti cena večja od določene.
5.	Da se za zgraditev zavetišča v Zagrebu in v Beogradu izplača podpora v znesku po Din 150.000.—.
6.	Da se morejo člani po odobrenju oblastnega in centralnega upravnega odbora zdraviti tudi pri zdrav-niku-specijalistu, ki ni nastavljen pri bolniški blagajni.
o *	*
Ustanovitev novega okrožja ▼ Ljubljani. Na prošnjo članov, ki stanujejo v Šiški, se je sklenilo v načelu ustanoviti nov zdravniški rajon bolniškega fonda za Sp. Šiško. Razmejitev rajona se določi, čim bo namestitev še enega zdravnika za
Ljubljano odobrena.
* * *
Prevoz bolnikov ponoči. Mariborsko reševalno društvo je poslalo
bolniškemu fondu dopis, da je ugotovilo, da se pustijo stranke večkrat prevažati ponoči, dasi bi se lahko prevoz v bolnico izvršil že zvečer, odnosno drugi dan, ter da je društvo vsled tega sklenilo, da bo za nočne prevoze, t. j. med 22. uro in 6. uro, v slučajih, kjer nujnost prevoza ne bo zdravniško potrjena, priračunalo k normalni taksi še 50% pribitka.
O tem obveščamo vse članstvo, zlasti v Mariboru in bližnji okolici, da si pusti v slučaju prevoza v bolnico v nočnih urah vedno potrditi nujnost prevoza, ker bo moralo v slučaju, da nujnost ne bo potrjena, plačati 50% pribitek samo.
Iz okrožnic.
Prvi majnik. Objava štev. 26. — Opozorite podrejeno osobje, da 1. maj ni praznik in da je vršiti službo normalno kot druge delovne dneve.
V kolikor nemoteno vršenje službe dopušča, morejo dovoliti starejšine edinic posameznemu uslužbencu in pomožnemu o sob ju na prošnjo za ta dan odmor na račun rednega iletnega odmora, odnosno pomožnemu osobju, ki je že izrabilo pripadajoč odmor ali ki še nima pravice do odmora — pa neplačan odmor.
Potovanje uradnikov v inozemstvo. Generalna direkcija drž. žel. j,e izdala z odlokom G. D. S. O. br. 472 od 14. IV. 1931 odlok, da dovoljuje v ‘bodoče potovanje v inozemstvo uradnikom le Generalna direkcija. Vsled tega morajo uradniki vlagati prošnje službenim potom preko svoje 'direkcije, a direkcija mora v prošnji navesti personalne podatke o obnašanju in o državljanski neoporečnosti. Vzrok potovanja v inozemstvo mora biti zadostno obrazložen in morajo načelniki pripomniti, ali ni zapreke za izdajo dovoljenja za potovanje v inozemstvo in če je dovoljen potreben dopust.
Odtegovanje prispevkov za uradniški penzijski fond. Generalna direkcija drž. žel. je izdala 16. aprila odlok G. D. br. 31.217, ki se glasi:
Na podlagi naredbe g. ministra financ štev. 42.110/11 od 9. IV. 1931 izvršite odtegljaj 5% od osnovne in ipoložajne plače, stanarine in službenega 'dodatka od vseh nastavljenih uslužbencev v korist uradniškega penzijskega fonda. Ta odtegljaj se ima obračunati tudi že naknadno za mesec april.
K temu odloku je izdala direkcija sledeče pojasnilo:
Vse službene edinice naj napravijo takoj imenski seznam nastavi j ene ev, v katerega naj vnesejo vso osnovno in .položajno plačo, stanarino, službeno doklado, 10% odnosno 15% povišico, ki se smatra kot del
plače ter naj zaračunajo po 5% od tel, vsot za mesec april in za mesec maj, tako da se bo odtegnilo pri izplačilu prejemkov za maj skupno 10% preje navedenih prejemkov kot prispevek v penzijski fond za april in maj 1931. Od meseca junija dalje naj se redno odteguje 5% prispevek.
j Negotova prihodnjost dnevničarjev.
Novi delavski pravilnik deli po-i možno osobje v dve kategoriji, in j sicer v glavnem v dnevničarje in delavce. Pravilnik sam1 na sebi je zelo nejasen in obstoja že sedaj cel kup tolmačenj in raznih naknadnih od-: redb, ki skoraj vse le poslabšujejo j položaj osobja.
Pravilnik predvideva v čl. 7 za j dnevničarje 20% eksekutivno dokla-j do, ki pa je bila v zakonu že naknad-! no s 1. aprilom 1930 ukinjena. Izšlo j je tolmačenje, da dnevničarjem pri-; pada mesto te doklade službena do-r klada v najnižji izmeri one kategorije, katere vršijo službo. Začela se je na to križeva pot tega osobja, da bi bilo prevedeno v kategorijo dnev-ničarjev in da bi dobilo tako službeno doklado. Nekaj prizadetih je bilo prevedenih za dnevničarje, jih je pa precejšnje število, ki. niso bili prevedeni, dasi izpolnjujejo vse pogoje, imajo položene izpite, predpisano strokovno izobrazbo, vrše stalno službo nastavljencev, a niso našli i milosti.
Zelo potrti so bili ti poslednji, j iskali so priprošnjike, dh bi jim' po-! mogli v kategorijo dnevničarjev,
I vendar brez uspeha.
Sedaj pa je prišel nov udarec za I one, ki so prevedeni kot dnevničarji. Niso namreč ne tič in ne miš. Ne spadajo med nastavljence in ne spadajo med prave delavce. Delavski pokojninski fond jih ne sprejme v svoje članstvo, po zakonu o državnem prometnem osobju pa tudi nimajo pravice do pokojnine v slučaju, da postanejo nesposobni za službo, odnosno nimajo pravice do pokojnine njih družine, ako njih hranilec umre.
Delavski pokojninski fond jih tudi ni sprejel in če umro, ne dobi družina iz tega fonda nikake pokojnine, ođ dosedanjih pokojninskih fondov tudi ne morejo dobiti pokojnine, ker so bili s 1. julijem' 1930 razpuščeni.
Tako vise torej ti dnevničarji brez vsakih pravic in brez vsake starostne oskrbe na železnici ter se železniška uprava ne znajde, da bi jih uvrstila ali med delavce ali med nastavljence. Ta negotovost ne sme trajati dalje ter je dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da se zganejo ter ukrenejo potrebne korake, da se tudi dnevničarjem omogoči starostno zavarovanje bilo v delavskem) pen-zijskem fondu, bilo, da se jim pri-pozna pravico na penzijo po predpisih zakona z vračunanjem vseh službenih let.
Dolžnost pa je tudi dnevničarjev, da se zganejo in začno akcijo za svoje pravice, da jih ne prehiti bodočnost in ne spravi v žalosten položaj. Zaenkrat apeliramo nai ljubljansko direkcijo, da vse one, ki jih je prevedla za dnevničarje, čimprej nastavi po določbah zakona o drž. prom. osobju ter istočasno zahteva principijelno tolmačenje ministrstva, katere predpise naj se v pogledu starostnega zavarovanja izvaja za ono osobje, ki vrši stalno službo nastav- I Ijeneev.
Glavna kontrola vlaga pritožbe proti napredovanju onih, ki so bili nastavljeni po 1. nov. 1923.
V predzadnji številki smo poročali o razsodbi Državnega sveta, s katero je ta odklonil pritožbe onih, ki so bili degradirani povodom priznanja stalnosti iz višjih stopenj v prvo stopnjo z motivacijo, da se dnevničarska služba všteje za napredovanje le onim, ki so bili nastavljeni pred 1. nov. 1923 in ki so bili že prevedeni na novi zakon.
Med tem pa smo dobili že tožbe Glavne kontrole, datirane od 8. marca 1931, s katerimi se Glavna kontrola pritožuje proti napredovanjem, izvršenim dne 1. jan. 1928 in kasneje onih, ki so bili po 1. nov. 1923 nastavljeni v višjo stopnjo. Glavna kontrola utemeljuje svoje pritožbe s tem, da navaja, da priza-
Naša prava Kolinska cikorija!
deti nimajo še toliko let regulisane službe, kolikor jih je potrebno za napredovanje v osporeno stopnjo osnovne plače. Istočasno navaja kontrola v vseh pritožbah sledeče:
Pred postavitvijo za zvaničnika po zakonu o drž. prom. osobju je 'prizadeti resnično služil pri državni železnici kot dnevničar in to od... do ... Vendar se njemu dnevničarska služba, v kolikor pada pred 1. nov. 1923, ne more priznati za stopnjo osnovne plače, ker on nd bil preveden 1. novembra 1923 in se ne more okoristiti s prehodno odredbo zakona čl. 211, katera v zvezi s čl. 123 istega zakona priznava dnevničarsko službo za stopnjo osnovne plače. V kolikor pa je služil kot dnevničar po 1. nov. 1923, se mu ne more ta čas priznati za stopnjo osnovne plače, ker se veljavnost citirane prehodne odredbe ne razteza tudi na čas po 1. nov. 1923.
Tako utemeljuje svoje stališče Glavna kontrola in zahteva, da naj se razveljavi rešenje o napredovanju ter da ostanejo uslužbenci v nižji stopnji vse doslej, dokler ne dosežejo za višjo stopnjo predpisanega števila službenih let.
Opozarjamo vse prizadete na svoječasno odločbo Generalne direkcije, katero je ta izdala leta 1929 pod štev. G. D. Br. 6487/29 in v kateri dobesedno navaja sledeče:
Ako je čas dinevaičarske službe nepravilno priznan za napredovanje ne sa-mo z rešenjem o postavitvi za začasnega uslužbenca, ampak tudi z rešenjem o priznanju stalnosti, pa se je Glavna kontrola s oglasil a s tem drugo navedenim rešenjem (soglasila se je, če se ni pritožila) in so bili na podlagi tega rešen j a uslužbenci pomaknjeni v višje stopnje in grupo, se teh pomaknitev sedaj ne more več korigirati z novim rešenjem ali uslužbence zadržavati od nadaljnega napredovanja.
Enako tudi zakon o državnem prometnem osobju v čl, 42 zakona točno predvideva, da traja služba v vsaki stopnji osnovne plače po 21/£ leti, odnosno po tri leta. Nadaljni člen zopet pravi, da se uslužbenca ne more zadržati na nižji stopnji, iz-vzemši slučaja, ako je uvedeno disciplinsko postopanje, odnosno če je uslužbenec obsojen od disciplinskega sodišča.
Na prednavedene odločbe opozarjamo prizadete s pristavkom, da naj vlože v roku 15 dni od dneva prejema tožbe Glavne kontrole na Državni svet ugovor, da se tožba Glavne kontrole zavrne in potrdi rešenje o napredovanju v višjo stopnjo.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna
los. Reich, Ljubljana
Dopisi.
Zalog: Zaloški železničarji, organizirani v Ujedinjenem savezu, smo določili, da priredimo letošnji majniški izlet v nedeljo, dne 10. maja, in sicer z vlakom 614 na Cirkniško jezero. Vabimo vse sodmge, zlasti iz Ljubljane, Borovnice, Logatca in Rakeka, da se pridružijo našemu izletu.
Sodrugi, spomlad je tu, zbudimo se tudi mi iz mrtvila, pohitimo za par ur v naravo, spoznajmo se pobližje med selboj, postanimo še 'boljši prijatelji in sodrugi.
Ker je naša podružnica že lansko leto sklenila, da priredi vsako leto izlet v mesecu maju, predlagamo tudi drugim podružnicam saveza, ,da narede sličen sklep, da bi se vršil vsako leto vsaj en izlet ter bi tako bližnje podružnice lahko medsebojno organizirale skupne izlete 'posebno v one kraje, kjer že obstoje podružnice saveza in bi tako navezali medsebojne čim tesnejše stike.
Pridružite se nam, stavite svoje predloge, da si postavimo smernice za boidoče.
Vse sodrufSe v Zalogu in iz bližnjih podružnic pa pozivamo, da se našega izleta v nedeljo, dne 10. maja, polnoštevilno udeleže in naj se tudi ne ustrašijo mogoče slabega vremena, če je še tako slabo vreme, mora iti železničar v služibo. Zato naj even-tuelno slabo vreme ne 'prepreči našega izleta. Torej na svidenje na izletu zaloških železničarjev v nedeljo, dne 10. maja 1931.
Ljubljana, — Vlakospremniki, Že dolgo nismo v Ujedinjenem Železničarju nič čitali iz vrst vlakospremnikov, iz česar bi se dalo sklepati, da je pri nas vse v redu. Vendar je marsikaj ravno narobe.
Prejšnja leta ni obstojal noben red radi uvrstitve osobja v službene razporede ter smo se morali vlakospremniki boriti in intervenirati, da je direkcija leta 1928 zopet izdala rang osobja. Tedaj je nastala velika kritika, ker posamezniki z rangom niso bili zadovoljni ter se je začelo izigravanje ranga, obiskavanje raznih stricev in tet, ki naj bi našli za posameznike izhod za boljši položaj. Na drugi strani pa so posamezni faktorji zopet smatrali za potrebno, da za-neso v vrste vlakospremnikov medsebojno mržnjo s tem, da bi jih delili v več razredov. Z novim voznim redom dobimo dva razreda revizijskih sprevodnikov. Lepi bodo vozili samo brze vlake, manj lepi pa osebne in mešane vlake, vsi z enakimi izpiti. Račun te razdelitve pa bo plačevalo osob-je samo, ako ne bo zadosti zavedno in znalo parirati vsako medsebojno izigravanje. Z uvedbo posebnega turnusa za brze vlake bode pri teh vlakih dodeljeno osobje do skrajnosti izrabljeno, ker imajo brzi vlaki kratke vozne čase ter bo moralo osobje vedno obračati, da bo zadostilo 30% službe. Glavni namen pa je seveda napraviti razdor med osobjem, kar pa je odvisno od osobja, da se ne posreči in da bo osobje tudi v bodoče ostalo vsaj tako, ako še ne ■bolj složno kot doslej.
Omeniti moram še velike kazni, ki morajo pritirati osobje do obupa, saj se kaznuje danes z visokimi denarnimi kaznimi že za vsako malenkost, na drugi strani pa se podaljšuje delovni čas in ukinja proste dneve.
Zvezarji čistijo. Letošnji občni zbor Na-bavljalne zadruge je bil zadnji, v katerem so zvezarji še lahko po svoji mili volji odločali in gospodarili. Dobro so se zavedali, da pridejo prihodnje leto volitve, ko se bodo morali posloviti od upravnih in nadzor-niških mest te velike železničarske zadruge in zato ni čudno, če ®o ti občutki na nje preveč vplivali. Kakšna je 'hvaležnost zve-zarskih veličin, je dobro občutil g. Čerček, eden glavnih ustanoviteljev in voditeljev Nahavljalne zadruge, ki je hotel biti v zadrugi nepristranski, imajoč v vidu le interese zadruge same. Za desetletnico je zaslužil, da ga je zvezarski kandidacijski odbor predlagal, da se ga izloči iz načelstva in mu je milostno dodelil mesto v nadzorstvu. Upamo, da bo g. Čerček znal ceniti tako velikodušnost svojih sodelavcev in prijateljev, Občni zbor je nato preko predloga g. Čerček-a kljub temu še izvolil v načelstvo. Iz načelstva je bil nadalje izločen tudi g. Žemlja, za katerega so posamezni vodilni gospodje zadnja leta govorili, da ga imajo v vodstvu zadruge pač zato, ker je postaje-načelnik na gorenjskem kolodvoru. Letos so ga vrgli ven in razlog je pač — ker ni organiziran pri zvezanih. Dobro so čistili zvezarji, mi pa smo prepričani, da bb pri volitvah prihodnje leto članstvo Nabav-Ijalne zadruge še bolj dobro čistilo in iz vodstva zadruge pognalo tudi zvezarske veličine,
Ujedinjenemu savezu železničarjev.
Prosim, da bi me s 1. majem 1931 črtali iz staleža Vaših članov ter Vam sporočam, da odstopim le za ta čas, dokler
he bom nastavljen. G. uradnik.......... ime
je poklical v pisarno in mi je dejal, da ne bom nastavljen, če bom pri savezu in da naj pristopim k zvezi. Izjavljam, da mi je težko narediti ta korak in da ostanem v srcu vedno Vaš in da se povrnem k Vam čim bom nastavljen, sedaj pa mi oprostite.
Vas pozdravlja
Tak dopis smo dobili od enega ljubljanskih zaviračev in osebno sta to sporočila še dva zavirača, ki sta rabila iste besede. — Pozivamo direkcijo, da naredi tozadevno red in prepreči vsako izrabljanje službenih položajev iza partizanske svrhe posameznih organizacij. Onim organizacijam pa, ki se morajo posluževati tako nizkih sredstev za pridobitev članov, svetujemo, da naj čimpreje likvidirajo, ker prisiljeni člani društvu 'pač ne bodo nič koristili.
Spremembe v komisarijatu mariborskega podpornega društva.
Dne 11. maja letos preteče že dve jeti, od kar je bivši veliki župan mariborske oblasti razpustil podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev y Mariboru ter postavil tročlanski odbor, ki naj bi upravljal imovino društvo. Radi tega razpusta so železničarji že mnogo debatirali, vlagali predstavke in zahteve, da se društvo čimpreje spravi zopet v normalni tir, vloženih je bilo dosti denuncijacij in ovadb proti prejšnjemu odboru, katere vse ^so zelo žalostno končale. Teče še nekaj tiskovnih tožb, ki bodo tudi žalostno
končale za one, ki so mislili, da lahko blatijo čast svojih nasprotnikov. Društveno poslovanje sta pregledala kar dva revizorja, da bi ugotovila, ako ni bilo kaj v redu ter smo prebrali v časopisju tozadevna poročila in pričakovali, da bo upravna oblast odredila vzpostavitev društva v prejšnje stanje. Prvi komisa-rijat je bil sestavljen iz po enega člana vseh treh splošnih železničarskih organizacij. Po smrti s. Fischerja pa njegovo mesto ni bilo zasedeno in je šele sedaj koncem aprila ban Dravske banovine imenoval nov tričlanski odbor in sicer: g. Zavadlava kot predsednika, g. Artiča, čin. II. (oba zvezarja) in g. Koresa (člana Prometne zveze) kot člana tega odbora s sledečo motivacijo:
»Kakor Vam je znano, ima začasni upravni odbor nalogo, da pod nadzorstvom predstojništva tamošnje mestne policije pobira še naprej, to je do pravomoćnosti razpustitvene odločbe, članske prispevke in izplačuje po društvenih pravilih posmrtnino med tem časom umrlim članom' odn. njihovim preostalim.
O tem obveščam ob enem ostala člana začasnega upravnega odbora ter vabim, da se čimpreje in vsi Člani hkrati zglasite pri gosp. predstojniku tamošnje mestne policije, kjer dobite nadaljnja važna navodila, kako bo prevesti društvo zopet v avtonomno gospodarstvo.«
Podčrtavamo, da je banska uprava smatrala za potrebno, da imenuje v ta odbor, ki naj društvo zopet prevede v avtonomno gospodarstvo, kar dva zastopnika iz vrst onih, ki so se proti društvu pritožili in izposlovali njegov razpust, ni pa imenovala niti enega zastopnika našega saveza, ki ima v svojih vrstah pretežno večino članov mariborskega društva. Ne polagamo nikake važnosti na mesta v takih komisar i j atih, pričakujemo le, da se bo vsaj ob drugi obletnici razpusta društva našel primeren izhod, da se bodo kon-čnoveljavno razpisale volitve delegatov za občni zbor po proporčnem sistemu, da bo društvo prišjo v u-pravo onih, katerim bodo železničarji poverili svoje zaupanje in smo prepričani, da tedaj najbrže prvih dveh komisarjev ne bo več v novi upravi.
SODRUG!
Ali si že poravnal članarino za april?
Internacionalni pregled.
Gospodarska kriza in železničarji. Glasila strokovnih železničarskih organizacij v skoro vseh državah so polna pritožb o vednih redukcijah osobja, znižavanjih plač ter povećavanju brezposelnosti. Povsod se zaznamuje zmanjšanje ali zastoj v železniškem, zlasti pa tovornem prometu. Tisoči uslužbencev, ki so bili preje zaposleni pri vožnji ali premiku, morajo iti v skladišča in
'popravlja ter renovira do najfinejše izdelave z večletnim jamstvom
Fran Korošec
strokovni urar
Ljubljana, Sv. Petra št. 55
Vhod vidovdanska cesta 1.
Za sezono priporočam
Natural kis12°|o Vinal kis 9°|.
in kis za vlaganie
Produkta
tovarna za kis d. z o. z.
Ježica pri Ljubljani
delavnice, ker pa je tudi tukaj število delavstva preveliko, se uvaja marsikje brezplačne dopuste, odnosno pošilja delavstvo na cesto.
Še občutnejše so posledice krize v velikih železniških delavnicah. Tu se je tekom zadnjega desetletja s poenostavljenjem delovnih načinov, združenjem posameznih manjših delavnic v velike, uvedbo novih modernejših strojev, normiranjem vozovnega materijala doseglo, da se je z istim številom delavstva produkcija povečala za 50 in več procentov. Delavstvo se je pustilo v večini držav zvabiti z raznimi premijskimi in akordnimi sistemi, da je dvignilo produkcijo do viška. Istočasno pa so železniške uprave sklepale medsebojne dogovore o enotnih tipih voz in lokomotiv ter so po uvedbi enotnih tipov razdelile izdelovanje posameznih sestavnih delov na poedin-ce, ki danes te sestavne dele izdelujejo v masah ter so železniške uprave s tem dosegle velike prihranke pri popravilih. V marsikateri državi je danes postalo aktuelno vprašanje, kaj narediti z onimi železniškimi delavnicami, ki so ravno vsled vpeljave enotnih tipov postale brez-potrebne. Marsikatera železniška uprava rešuje to vprašanje popolnoma enostransko in na najbolj enostaven način:	da delavnico zapre,
delavstvo pa odpusti. Nadaljna posledica poenostavljenja dela in »zbranih izkušenj železniških uprav tekom zadnjih let o produkcijskih sposobnostih delavstva« je — zniža-vanje akordnih in premijskih postavk.
Še slabši je položaj delavstva, ki dela na progah. Pretežna večina železniških uprav skuša svoje proračune spraviti v ravnovesje, odnosno izbiti dobiček v prvi vrsti s »štede-njem pri izdatkih za progo«. Istočasno, ko se znižuje kredite za progovno službo, pa se zahteva od delavca čim večja storitev, samo da se stalež delavcev čim najbolj zniža.
V	ameriških združenih državah si železničarji razbijajo glavo z načrti, kako rešiti problem stalne zaposlitve delovnih moči na železnicah in sami priznajo, da doslej še niso našli rešitve.
V	naslednjem podamo poročilo o položaju v posameznih državah, da naši sodrugi uvidijo, da se imajo tudi močne strokovne organizacije v inozemstvu težko boriti, da ohranijo železničarjem vsaj dosedanje pravice, odnosno da jih ubranijo pred prevelikimi redukcijami.
Avstrija: Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic je sporočila, da se morajo tekom letošnjega , leta personalni izdatki brezpogojno znižati ter je za to znižanje postavila sledeči program:
1.	ukinitev trinajste plače;
2.	ukinitev dosedanjega akordnega sistema v delavnicah;
3.	znižanje kilometraže in premij J strojnemu in vlakospremnemu osob- \ ju ter postranskih prejemkov osta- I lemu osobju;
4.	znižanje vseh stalnih plač na-stavljencem in delavstvu;
5.	sprememba predpisov o dopustu (znižanje izmere);
6.	sprememba predpisov o služ-
benem času in ukinitev čezurnega dela;
7. redukcija delavstva v delavnicah.
Vodstvo avstrijske železničarske organizacije je na ta predlog odgovorilo, da bi to pomenilo nevzdržno znižanje življenskih pogojev železničarjev in da vsled tega o takih predlogih sploh ne more razpravljati.
Belgija: Belgijsko ministrstvo je odredilo za vse državne nameščence znižanje plač za povprečno 6 odstotkov. Čim so zaznale za ta načrt železniške družbe, so takoj stavile na dnevni red seje upravnega sveta državnih železnic točko:	»Znižanje
prejemkov«. Zastopniki uprave so utemeljevali potrebo znižanja z dejstvom, da je država tudi ostalim državnim nameščencem znižala plače. Vlada je znižanje utemeljevala s tem, da so padle cene življenskih potrebščin in da se morajo plače, neoziraje se na državni budžet, ravnati po dviganju ali padanju draginje. Takoj za tem pa je drug zastopnik utemeljeval potrebo znižanja prejemkov z nujno potrebo znižanja državnega budžeta. Zastopniki železničarjev v upravnem svetu so odločno pobili obe utemeljitvi ter zlasti dokazali z dokazi preteklih let, da se nikdar železniški upravi, ko se je dvignila draginja, ni mudilo zvišati delavskih plač ter ta politika državne uprave le jasno dokazuje, da se državna uprava striktno ravna po sklepih kapitalističnih koncernov, ki so vsem svojim članom odredili, da morajo začeti z znižava-njem zaslužkov delavstva. Tudi druga utemeljitev, da je treba znižati državni budžet, zelo šepa, ker je vlada z letošnjim budžetom razbremenila 2400 največjih davkoplačevalcev za popolnoma isti znesek, za kolikor hoče znižati prejemke državnih nameščencev ter je tako ta denar poklonila privatnim kapitalistom za povečanje njih čistega dobička. Poleg tega državne železnice niso deficitne in ne postoji gospodarska potreba po redukciji personalnih izdatkov.
Večina upravnega sveta je kljub vsem tem ugovorom sklenila tudi na železnicah s 1. aprilom 1931 znižati prejemke za 6 odstotkov.
Vabilo
na občni zbor Gospodarske poslovalnice železničarskega osobja, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se vrši v Delavski zbornici v Ljubljani v nedeljo 10. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnih računskih zaključkov, absolutorij načelstvu in nadzorstvu.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Določitev višine pristopnine.
5.	Sprememba zadružnih pravil.
Občni zbor se vrši po pooblaščencih, izvoljenih v smislu § 40 zadružnih pravil, ki morajo v smislu § 44 istih pravil izvrševati svoje pravice le osebno in je zastopanje po drugem članu izključeno.
T. Mravlje 1. r., t. č. predsednik.
F. Jernejčič 1. r., t. č. tajnik.
„JUGOSLAVIJA“
Splošna zavarovalna družba
Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani.
t
SKALA: 1. požarna zavarovanja,
2.	življenska zavarovanja,
3.	nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4.	zavarovanja proti škodam zaradi tatinskega vloma,
5.	transportna zavarovanja,
6.	zavarovanja proti škodam zaradi razbitja stekla.
Največji domači zavod. — Družba je odkupila od „Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb .Feniks* (požarni oddelek) in .Franko-Hongroise* ves njih kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. — Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zav. družbe .Jugoslavije* ženitvene kavcije za častnike.
Telefon 25-71.	Pisarna: Dunajska cesta 15.
Tiska- Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.