lMUed daily ezcept Saturdays, Sunday» and Holidajrs PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniški in upravniški prostori: 1637 South Lawndala Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndale Ave. Te le ph on«, RockweU 4004 leto-yeah xxxvi Cona lie ti je $6.00 KnUr*4 m Mcond-dMi matter Januarr 1«. 18». at th« poat-ottlc« •t ChlcMO. Illlnota. under Um Act of Con«r«m of March 1. 117« CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 19. DECEMBRA (DEC. 19). 1944 Subecription $4 00 Yearly *TEV.—NUMBER 247 Acceptance for malling at »pecial rate of postage provided for in »ection 1103, Act of Oet. S, 1017, authoriied on June 4, 1018. Nemci napadajo z novim orožjem v protiofenzivi na zapadni fronti vladni odbor Nemftkto tile prebile fronto prve ameriške ar- = made v več krajih v prvi protiofenzivi od za- Kommniia lZ71t)a . «i • •• i.. »T* . • ii vinpuiuiu itiivu veznitke«mvazije Normandije. Tretja arma- r 3 da drobi odpor sovražnika v Saarski kotlini.— General Clark prevzel poveljstvo zavezniških til v Italiji.—Rusi okupirali dve trdnjavi v bližini Budimpešte. Ljute bipke za posest glavnega ogrskega mesta se nadaljujejo.—Ameriške bombe padale na japonske naprave v Hankovu in letalske tovarne v Nago ji Ameriški general Clark je jrevzel poveljstvo zavezniških il v Italiji. On je nasledil brit-skega feldmaršala Alexandra, ci je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških armad v Sredozemlju. ParU, 18. dec.—Nemške čete so stopile v akcijo z novim orožjem v napadu na čete devete ameriške armade, medtem ko so čete prve ameriške armade udarile po nemških oklopnih in pehotnih kolonah, ki prodirajo v Belgijo in Luksemburško. v tem sektorju se bije ljuta bitka, lu bo morda ena najbolj odločilnih. London. 18. dec.-Protiofenzi-va feldmaršala Karla von Rund-stedta proti ameriški prvi armadi v Balgiji je posledica velikih priprav in se ne sme smatrati za napad iz obupa, pravi zavezniško poročilo. To dostavlja, da je Rundstedt dobro preračunal čas in prostor operacij. ParU. 18. dec.—Nemške sile so invadirale Belgijo in Luksemburško v splošni protiofenzivi, v lutero so bile zagnane oklopne in pehotne kolone. Nemci so prebili 60 milj dolgo fronto prve ameriške armade, katere poveljnik je general Hodges, v vec krajih. , Prva nemška protiofenziva od zavezniške invazije je intenzivna. vV nekaterih krajih na fronti med Monschaujem 16 milj južnovzhodno od Aachena, in Trierjem, vojaško trdnjavo, so Nemci prodrli nekaj milil daleč. Iniciativa na tej fronti je prvič v rokah Nemcev od invazije Normandije. Feldmaršal Kari Gerd von Rundstedt, vrhovni poveljnik nemških armad na zapadni fronti, je dejal, da je odločilna ura prišla. Nemci prodirajo proti Malmedyju, belgijskemu mestu 23 milj južno od Aachena. Nemški padalci so se spustili na tla v ozadju bojne črte ameriške armade. Nekaj padalcev so Američani ujeli. Nemška le talska sila, ki se je več tednov skrivala, je šla v akcijo. Naj manj 450 nemških bojnih leta se je spopadlo z ameriško letalsko silo v ozračju nad fronto. Poročilo pravi, da so Američani sestrelili 143 nemških leta" sami pa so izgubili 33 letal. /-v, /„iš k i glavni stan piavi, da se nemška protiofen živa ne sme podcenjevati, obenem pa na^laša, da ni vzroka za zaskrbljenost. Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je dosegla uspehe kljub večjemu odporu s strani nemških sil. Oku-piralaNu< Middelsheim in Wals-heim v Saarski kotlini, dve milji vzhodno od Sarregueminesa. Ce-u u armade so zdrobile odpor Nemcev v bitki pri Gersheimu. I-bile so čez dva tisoč sovražnika in ra/.bile 15 tankov. Oddelki sedme ameriške arma-,u' »'prodrli tri.milje daleč in ''kupnali devet naselbin, med b-mi Schvveighofer in Kapswey štirinajsta oklopna divizija J' v akciji proti Nemcem na tej "Mi, r\,te prvc franCoske ar '' podirajo proti Colmarju. i mestu v Alzaciji, ki " A 'n mikih rokah. ,lm- IB.» d$c.—Novozelandske ' '*me britske armade so fpiral«. Paenzo, trdnjavsko dolini ob reki Po, 2» Bologne, industrijskega ^»mui.ikacijskega centra v ' Italiji. Paenza je padla bitkL Druge enote osme raztegnile mostišča na '' kanalu NavigHo. London. 18. dec.—Ruske čete so zasedle nove požicije v bližini oblegane Budimpešte in trdnjavi Fot ter Mogyrod, pet in sedem milj od glavnega ogrskega mesta. Vest o okupaciji teh dveh trdnjav je prva od zadnjega petka. Ljute bitke za posest Bu dimpešte se nadaljujejo. Druge sovjetske čete so udrle Slovakijo v kraju, ki leži 72 milj severovzhodno od Budim pešte. Prodrle so 15 milj daleč v zadnjih 24 urah in zasedle Sušo ter Putnok, važno železniško erižišče. Na fronti na severoza padni strani Miskolca je v akciji druga ruska armada. Moskva poroča, da je ta ujela čez 34,000 nemških vojakov v zadnjih petih tednih. Ruski letalci so napadli nemška letališča pri Liepaji na bal tiSki fronti in nemško brodovje luki. Bombe so razdejale 11 nemških leteal in potopile tri parnike. Loyto. Filipini. 18. dec.—Ameriške čete, ki so zadnji petek in vadirale otok Mindoro, prodirajo naprej in drobe odpor japonske sile, poroča general Douglas MacArthur. Okupirale so vse hribe na južni konici otoka. Otok Mindoro je oddaljen 150 milj od Manile, glavnega mesta Filipinov. Waahington, D. C.. 18. dec.— Ameriške leteče trdnjave in bombniki tipa B-29 so metali bombe na japonske vojaške naprave v Hankovu, Kitajska, in na Nagojo, center japonske letalske industrije, poroča vojni department. Rezultat bombardiranja ni znan. Zasega trgovin Montgomery Ward & Co. se obeta Waahlngton. D. C.. 18. dec.— rank P. Graham, reprezentant ; avnosti v vojnem delavskem od->oru, je udaril po Montgomery Ward Co., ker izziva odbor in se noče pokoriti odloku, da mora podpisati pogodbo z unijo CIO. On je zapretil, da bo vlada zasegla njene trgovine v Detroitu in šestih drugih mestih, kjer so člani te unije zastavkali. Kompanija se mora odločiti danes. Graham je dejal, da kompanija s svojo taktiko ovira ameriške vojne napore. "Izzivanje vlade, ki ustvarja možnosti odpora s strani drugih korporacij in oklica stavk, ponovno forsira akcijo s strani potrpežljive federalne vlade," je rekel Graham. "Montgomery Ward & Co. namenoma podžiga konflikt med delodajalci in delavci. Vojni delavski odbor se ne more izogniti temu problemu, ki ograža ameriško vojno produkcijo." Orožje prihaja v belgijsko luko A^VfflP- Belgija 18. dec. — Orožje za zavezniške sile v za padni Evropi, katerih vrhovtii poveljnik je general Dwight D. Eisenhower, prihaja v to luko v ogromnih količinah. Pri raz kladanju orožja je uposlenih čez 20,000 belgijskih delavcev. Nadziranje dotoka orožja je v rokah zavezniških vojaških av toritet. Parniki dovažajo tudi živila za armade in belgijske civiliste. SCOBIE ZAVRNIL POGOJE GRŠKIH LEVIČARJEV Generalna stavka okli-cana v Solunu ANGLEŠKI DELAVCI PROTESTIRAJO Atano. Grčija* 18. dec.-Brit-ski general R. M Scobie je zavrnil pogoje voditeljev grških levičarjev glede sklenitve miru. Izjavil je, da jih ne more sprejeti, ker ne določajo končanja sovražnosti v civilni vojni, ki se je pričela pred dvema tednoma. Prej so levičarji zavrgli britske pogoje, da morajo takoj odložiti orožje in ^e podati. Britska bojna letala so napadla levičarske sile v Atenah inMevi-čarsko radiopostf jo, dočim levičarske sile obstreljujejo središče glavnega grškega mesta. Predsednik grške vlade George Papandreou, ki se vzdržuje na krmilu s pomočjo britske oborožene sile, j® naznanil, da ho bili levičarji izgnuni iz Pireja, priataniščnega mesta pri Atenah, zaeno pa je naglasil, da ni popolnoma zadovoljen z operacijami. Dalje je naznanil, da so mu prebivalci na otokih Syros, Naxos, Paroa in JIydra zagotovl-i lojalnost in podporo pri zatiranju odpora levičarjev. Glavni stan britskega poveljstva poroča, da so bolgarske čete udrle v severno Grčijo. Ali so se te odzvale pozivu levičarjev, ali p« namerava *a*e*ti kraj« v Traciji in Macedonijf, I* katerih so se umaknile po sklenitvi premirja, ni znano. Generalna stavka je bila okil-cana v Solunu, grški luki ob Egejskem morju, ki je ustavila razkladanje živil s parnikov. Ta so namenjena lačnem grškim prebivalcem. Britski buletin trdi, da so so člani socialistične stranke v Solunu odcepili od levičarjev. »dni« Pogajanja v Cungkingu se razbila Kaisek in komunisti se daleč narazen Čungking, Kitajska. 18. dec.— Mao Tsetung, predsednik kitaj ske komunistične stranke, je priznal, da so se pogajanja z ge neralom Kaišekom izjalovila On je svojem govoru po radiu apeliral na kitajsko ljudstvo, naj podpira demokratična gibanja, ki se morajo boriti proti reakciji. Tsetung je priznal, da ni nobenega izgleda za zbližanje med Kaišekovo vlado v Cungkingu in komunisti. On je obdoži vlado defetizma in da se hoče za vsako ceno držati na krmilu. Kitajsko ljudstvo naj zahteva sklicanje konvencije vseh političnih strank, na katerKhaj bi se ustanovila podlaga formiranju koalicijske vlade Vodja kitajskih komunistov je tudi apeliral na ljudstvo, naj nastopi kot enota proti Kaiše-kovi vladi. "Kakor hitro bo formirana koalicijska vlada, se bodo vse kitajske sile zedinile," je dejal. 'Te bodo potem lahko vodile uspešne operacije proti japonskim armadam na Kitajskem in odprle pot osvoboditvi ljudstva." Protijaponska odredba bo preklicana San Francisco, Cal., 18. dec,— General C. Pratt, šef poveljstva zapadne obrambne cone. je naznanil, da bo protijaponska od redba preklicana 2. januarja Oni Japonci, ki so dokazali svo-o lojalnost, se bodo lahko vr nili v kraje, iz katerih so bi' odvedeni. Churchill poslal zaupnika v Ameriko Ugladitev odnoiajev je namen VVashiagion. D. Cm 18. dec.— Premier Churchill je poslal Richarda K. Lawa, državnega ministra, v VVashington kot svojega zaupnika z namenom, da ugladi odnoštfje med Veliko Britanijo in Ameriko. V Wash-ingtonu se je pojavilu nezadovoljnost, ker Churchill naglaša, da ima oporo v Ameriki v svojih odločitvah glede politike v Sredozemlju. Lavv je bil" izbran namesto liaroldu MacMillanu, britskega reprezentanta na Srednjem vzhodu. Prej je bilo naznanj no, da bo slednji odpotoval v Washington. MacMillan ja bil poslan v Atene, da ublaži krizo v Grčiji, ki je nastala zaradi britske vojaške intervencije v prilog vladi premierja Papandreou j a. Churchillov zaupnik bo kon-feriral z lordom Halifaxom, britskim poslanikom v Wash-ingtonu, preden se bo sestal s predsednikom Rooseveltom, Sestanek se bo vršil, ko se Roosevelt vrne s počitnic v Waahlng-ton. Komplikacije sta i z z v a Churchill in Erneit Bevln, delavski minister, s trditvami, da je Roosevelt pristal na britsko dominacijo Grčije. Uradni kro gi v Washingtonu molče o tem demonstrirali pa so proti tol mačenju, da Amerika odobrava in podpira britske politično ln vojaške intervencijo v Grčiji Italiji in Belgiji. London. 18. dec,—Čez 20,000 delavcev se je udeležilo protestnih demonstracij na trgu Tra-falgar. Sprejeta je bila resolucija s pozivom, na vlado, naj ne uporablja britskih čet za zatiranje odpora demokratičnih grških sil v Grčiji. Govorniki so ostro obsojali premierja Churchilla in britsko vojaško Intervencijo v Grčiji. Italijanska divizija bo pomagala zaveznikom Itim, 18. dec.—Premier Ivanoe Bonomi je v svojem prvem go voru po formiranju nove vlade naznanil, da bo šla italijanska divizija v akcijo proti Nemcem nu strani zavezniških sil. Divl zijo so oborožili Američani Jn Angleži. Partizani zasedli dve naselbini London, 18. dec —Glavni »tan maršala Tita, poveljnika Jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da ao partizani zasedli odaljša po preteku te dobe, če se obe državi Izrečeta za to. Po taključenju sedanje vojno bosta Francija in Huslja skrbeli za preprečenje novo agresije s strani Nemčije. Glavne določbe so: Državi se bosta borili skupno ln na strani Združenih narodov proti Nemčiji s vsemi razpoložljivimi sredstvi. Nobena ne bo sklenila enostranskega dogovora, premirja ali miru s katerim koli nemškim režimom. Fcanclja ia Rusija bosta »kupno nastopali za izločitev nemške agresije v bodočnosti. Ako bo ena napadena, Ji bo druga takoj( priskočila na poinoČ. Obe bosta nudili druga drugI vso možno ekonomsko pomoč v povojni dobi, da se pospeši rekonstrukcija. Nobena ne bo sklenila nove sveže t drugo državo, ki bi bila v nasprotju x določbami sklenjeno pogodbe. Pogodba se ne tiče obligacij, katere sta Francija ln Rusija prevzeli na podlagi dogovorov z drugimi državami v okviru Združenih narodov, V imenu Francije sta pogodbo podpisala geiiorat De Gaulle in zunanji minister Bidault, v Imenu Rusije pa V. Molotov, zunanji komisar. Člani francoske vlade so zadovoljni s določbami pogodba, ki predvideva tudi( ustanovitev svetovne organizacijo za vzdrževanje In zaščito tiajnega miru v povojni dobi. Načrt uposlitve pred senatom Senator Murray kritizira kongres Htmmlat Je ispodrtnil Miller J. pri kopiči ju lobanj, kriminal* vt in barberefva v »••refnl Evropi. Ameriški Grki obsodili britsko intervencijo Chicago, 1H dec.—Resolucija z obsodbo briuke vojaške tnter vencije Je bila sprejeta na *bo rovariju reprezentantov grško ameriškega odbora za narodu« enotnost Nlcholta I) Cherones načelnik odbora, je dejal, da protest velja vladi premier Je Churchilla, ki akuša z olairoženo zdrobiti one, kl se boreoza demokracijo ln svobodo v Or čijl. 1 t Voditelji avtne unije preklicali stavko Detroit, Mlch., 18 dtr.~ V»»di-telji krajevne avtne unije, v« la-njrne v Kongie»u o.duatlljslllb organicačij, ao meklicali stavk« ' v tovarni Bundy Tubmg Co di viziji korporacij«* General Mo-tora V stavki je bilo /«voj« va nih iv/ tleoč delavcev. Waahlnglon, D. C« 18 dec,— fienator Murray, demokrat l« Montane, je aestavil zakonaki načrt glede jxivojne upoalenoetl dn ga predložil aenstu. Cilj načrta je preakrbltev dela «0,000,* uou delavcem v | ki vojni dobi. Muriay je kritiziral kongres in mu očital, da ne posvečs za-doatne pozornosti problemu polne upoalenoetl delavcev po za-ključenju vojne. On Ima oporo pri eefiatorju Trumanu, ki Je bil izvoljen za |**ipredaednlka Združenih drtav pri novembrskih volitvah, m kongresniku Revercombu, republikancu l* A'eat Vlrginije. Predloženi zakonski načrt bo predmet diakutije, ko ae novi kongres a<»Une v svojem zaae-danju. Vprašanje polne upoele-ni »ti pnde v oapredje v svesi s programom glede preureditve industrij, ki so zdaj udeležene v produkciji vojnega materiala, za produkcijo civilnih potreb- •nn. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT - ^ j, GLASILO IN LASTNINA slovenske#NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orgen of snd publlshed by Slov.ne Nationel Ben.flt Soei.»y N.r^nin« s. Zdrui«no dr*.ve (l*ven Chic.ga) In Kanado SS.00 Cook doV»7.W za celo leto. $3 75 s. pol let.; s. inoz.rn.tvo »S.00. Sub.cript,on r...,: for th. Unit* Stat«» -J Ceaada $« 00 per ye.r. Chic»go .nd Cook County $7.40 per year. foreign countries $9.00 p.r y.*r. cene oglato* po dogovoru—Rokopisi dopbov in ».naročenih ^Advertising rate. on .gr.emcnt-M.nu^ript. of communlcetion. £r£r g« vThen accompani.d by ..U-.ddr^sed and sta»ped envelope. Naslov na v».. kar ima stik s llsloms PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ava« Chicago 23. Illinole MEMBER OF THE FEDERATED PRESB _ Glasovi iz naselbin ODGOVOR DOPISNIKU GORNIKU Johnstown, Pa,—V bvojem odgovoru v Prosveti z dne 27. novembra piše George Gornik, da ima podpisani kratek spomin, oziroma, da sem pozabljiv. Pravijo, da se rado pripeti, da človek t >di druge po sebi ... in tako bo tudi v tem primeru. Že zadnjič sem omenil, da so Gornikovi argumenti v kontra-dikciji zato, ker v enokolon-skem spisu skače z enega predmeta na drugega in obratno, iz ene države v drugo in obratno itd. Skratka: v stvo v suženjstvu. Vse to smo čitali in mnogi tudi verjeli.do sedanje vojne, a danes ne verjamemo tej propagandi več, kajti če bi bilo rusko ljudstvo res zasužnjeno, potem se ne bi tako hrabro bojevalo in baš v vojni skušalo zanetiti kontrarevolucijo. Ako ta argument drži, brat Gornik, potem tudi v Nemčiji ni diktature. Skozi dva meseca čujemo vsak dan po radiu in čitamo v časopisih "of strong German resistance", kako "hra bro" in fanatično se Nemci bojujejo. da so se o zmagi nad 13S Rusko-francoska pogodba enokolonskem I Nemčijo uračunali celo vojašk dopiu, bi radopita. Mitično in J*™** "AS je to nemogoče, so njegovi spisi dostikrat taki, da močno dvo- ftsncoska ptovi/.orična vlada, kateri pačeluje od vsega začetka, •ral De Gaulle, kakor tudi mim, da jih Gornik sam razume. ' - ■ - I Ker je tako pisanje težko raz- Ni Se posebno dolgo, ko je bil genei v vtokih k«^ v W.Shin«U,nu. v ooeh Boleh^ .ploh nekak I ^ J? ^ ^ ^ "pci sorta non grata ST "1ZZ ne Cormku. ker vem tature? Nerazumljivo mi je tudi, zakaj Gornik piše, da sem bil v zmoti glede Tita. Do sedaj nisem pisal o Titu ne hvale^in ne graje. Kako more torej Gornik narediti sodbo o tem? O tem naj Na poti k ladji je Lemautre ujel metulja, kateri se je vsedel na hrbet pred njim korakajoče-ga kaznjenca. Metulja je držal med prsii, dokler ni prišel v bližino parnika, kjer sta čakali nanj njegovi hčeri. Hčerkama je dejal: 'To je vse, kar vama morem dati." Ena izmed hčera vzame metulja in ga vloži v notes, katerem je bil opisan potek obravnave proti njenemu očetu. Ravno po petih letih ob istem času je Lemautreja piknil velik tropični komar, ko je delal v močvirnati Gviani. O piku je potožil prav istemu jetniku, na čigar hrbtu je ujel metulja malo preden je vstopil na ladjo, ki ga je odpeljala na Hudičev otok, v pekel. Strupeni komar mu je zastrupil kri in Lemautre je umrl še tisti večer. Drugi dan pa so njegovi hčerki, ki nista vedeli, da je njun oče mrtev, sedeli v sodni dvorani v Parizu, kjer se je vršila končno po petih letih ponovno obravnava. Na tej obravnavi je bil Lemautre oproščen. Sodnijska knjiga se je zaprla a tudi rakev na Hudičevem otoku je bila zaprta. Taka je neizprosna usoda človeka. Tedaj ko je bila zadeva zaključena in Lemautre mrtev, je neki fran ne da je on nepoboljšljiv, ampak hi v vej Moskva oa mu je enkrat kazala prijazno lice, drugič ga gledala zelo mrko-kakor je že kazal mednarodni barome^ ^ ^ ^ ^ IV zadnjih pat mesecih sc je vse to spremenilo. Zdaj je genera ^ ^ De Gaulle "persona grata" pt i vladah vseh treh vel^l,^kortu^ da je bilo sociali njegova piovizorična vlada. Sploh se London, ^hmg on^m gibanje v Avstriji in Nem Moskva zdaj kar kosajo med seboj za naklonjenost DOGaullejeve b J močno. Delav-vlade, kate.i so zadnja leta od vtoh stran metal, polena pod noge. CJ^P triumfiralo v8ep0v80d tečem tole: nisem eden onih, kl t Coski časopis objavil z debelimi bi pred časom nosil na banderu iliko Mihajloviča in nisem med onimi, ki ga danes obmetavajo i blatom samo zato, da so lahko irugega obesili na bandero. Ne verjamem v svetništvo in ne v božansko moč ene osebe. To je vm.«.-, -vu^vm .........j — r-miii« "ne/anesliiv" in torej |slvu J4-' I :erkvenjaško in staroveško. Za- ln metali ao jih »to ker je bi D^GmJJ^mmm^ » n Potem je prišl0 . Delavstvo a. ^obnvvn, ko velikokrat nevi eden ZaupanJa',-kako. je danea grof Mor/.a v occn h i preoblekH v uniforme in mu da- "Stalinova armada", "Ti- I u _ t m ni, na i« iinrln' i " J .. ___ .. vlade. I li orožje . . . In—ali se je uprlo: ^^ a,i "Titova .-p,. ft*. govo provizorično vlado ter obenem demonstriral veliko bojevi-N F tast, disciplino in kvojo rekuperativno silo, je med velesilami opaziti zakulisni boj, posebno pa med Rusijo in Anglijo, kdo bo po- Ugnil novo Francijo v svojo " fero vpliva." ............... Lansko jesen je imel general Smuts, predsednik Južno-afriške namenom očrniti socialiste, da se lije in eden glavnih stebrov angleškega imperija, značilen go- je svetovna vojna št. 1 končala tova armada", "Stalinova zma j r— -" - - . ?a» aii "Titova zmaga" pozabil povedati, kdaj so dal j p demokratični državi delavstvu orožje. Po moji sodb: ima on v mislih prvo svetovne Ako je temu tako, je vojno. Gornik zopet pozabil, seveda i in sem demokratičnega prepričanja, zato se ne strinjam z onimi, ki pišejo, kakor sem zgoraj opisal. črkami: "Ubogi Lemautre!" Michael Chok. Trcjčki. po imanu Bachman. ki niso in tudi no bodo nikdar videli svojega očeta, ker je padal v Franciji. Njih mati Je privolil«, da alušijo vladi kot "prodajalci" bondov v tekoči kampanji šestega vojnega posojila. Slika jih kaže, ko aada prad ogledalom. POROČILO O PRISPEVKIH Reading, Pa.—Društvo št. 606 SNPJ je med svojimi člani in prijatelji nabralo vsoto $82.4" katero pošljemo SANSu za po moč bednim rojakom v starem kraju. Prispevali so sledeči: American Siovene Home Ass'n $15.41; po $5: društvo št. 606 SNPJ, Ma-ry Papich, Joe Segina, Anton Matijasic in John Jaklič; po $3: John Suklje in John Vardijan; unije Pišejo naj "ruska zmaga", "zma- po $2: Martin Tomec Anton Pa-ga osvobodilne fronte". To naj; pich, Anton Košmerl, Mary Ma- ver v katerem je zaertul smernice angleške politike napram Evro-I V()jaško reVolucijo v Nemčiji m pi. Francijo je smatral tako temeljito poraženo in M»zeno, da | in Av8trijit ■ bo vzelo dolgo dobo, dve, v Evropi in v svetovni ve, tif fjc i politiki. ri; generacije, du bo zopet postala sila Za dolgo dobo jo je obsodil na Da obudim Gorniku nekaj spominov, naj omenim, da se je v zaenkrat zadostuje, če treba, pa John Langarholc. TRAGEDIJA NA (iiugo, tretje mesto. Po vojjni ho Ostala edina sila v Evropi Sovjet- Ncmčiji po reVoluciji li 191fc HUDIČEVEM OTOKU ska unija, ki bo dominirala ve:, kontinent Ce An^_a<^e;t.df _ | ustanovila socialistična republi-1 Canton> 0<_Na Hudičevem tudi ona potisnjena nu drUgo mesto, tedaj mora pritegniti vso za- ki je obetala med drugim padtio Evropo v svojo "s(ero voliva," če mogoče v okvir ungleške- l ycdno odpraviti nemški mili- ga imperija. Lt nu ta način se ho vzdržala na površju kot velesil i | tarlzem. - - ^--- pivega reda, je dejal general Smuts otoku, ki spada k francoski Gviani v Južni Ameriki, so zloglasni zapori, v katere, pošilja Fran- —r, , I . .. i .umi« i cija največje zločince; ti zapori Ko je po uspešni anglo-amerikllnvazijl Francije in njeni nagli dobrih namenih. Temu je ne- go zadnj. dcm Jn Wq yelikih osvoboditvi, in to v veliki meri z lastno pomočjo francoskega ljud- kaj kriva zaslepljena zavezniški kriminalceV( v6asih tudi nedolž. Nova demokratična nemška vlada ni uspela v svojih ne- tako rekoč ccz noč vstala, ne kot velesila, marveč v vsej | politika, drugo krivdo pa nosi ' jo nemški komunisti, ki so p< navodilu iz Moskve, novi demo kratičnl vladi nagajali kolikoi so pač mogli in končno so ist elementi v veliki meri pripomo gli,- da je prišel v Nemčiji m površje Hitler, ki je z drugim nemškimi militaristi povzročil sedanjo vojno. Gornik nato nadaljuje: Prišlf je revolucija v Rusiji. Potem jt grozila kontrarevolucija in vti vojaški izvedenci so edini, da b) bila revolucija premagana, akt ne bi bil na čelu Rusije takt: energičen mož kot je Stalin. Tu zopet se pokaže "kratek spomin' dopisnika Gornika. Ko je v Rusiji grozila kontrarevolucija, ni bil na čelu Rusije Stalin, ampak Lenin. "Energičen mož," kate- Ivoji veličinVkot svobodoljuben narod, je Smutsov načrt pričel dobivati konkretno obliko. Iz Londona so pričele prihajati vesti za ustanovitev nekakšne zapadnoevropske-sngleške zveze. V tej /vezi naj bi bile povezane Skandinavske drŽave. Belgija, Francija in Anglija. Kmalu za tem je Churchill tudi obiskul Pariz in konferiral z De Gsullejem. Ce sta na teh sestatikih govorila o taki zvezi, javnosti seveda ni znano. Dejstvo vsekakor je, da je Francija v očeh Londona, sploh vseh tich velesil, čez noč dobila zonet status jutrišnje velesile—ne šele ccz dve, tri generacije, kot ji je bil napovedal general Smuts Toda zgodilo k« je nekaj, na kar v krogih, ki so se ogrevali za ustanovitev zapadnoovropSke-angleike zveze, mogoče niso računali. Nekuj dni no Churchillbvem odhodu je francoski zunanji minister javno izjavil, da je Francija proti vsaki taki zapudno-evtopski zvezi, ki bi bila mogoče naperjena proti Sovjetski Rusiji. Iste dni je bil De Gaulle povabljen tudi v Moskvo. Na sklenitev nove "obrambne" pogodbe med De Gaullejem in Stalinom, med Francijo in Rus'io, ne damo nič. Ta pogodba sicer :« ni bila objavljena, ko pišimo te vrstice, toda menda vsebuje slične določbe kot 20-letna "obrambna" in "prijateljska" pogodba med Rusijo in Anglijo Da na tuke pogodbe ne damo nič, so vzrok Izkušnje. Po zadnji vojni jc bilu skoraj vsako leto podpisana kakšna taka pogodba po . ,1, v 11 j 1111, i ipletenlh <1'.. v <| ll Vm- vidike m male države, oziroma iyih vlade so se sveesno zavezale, da ne bodo dvignile orodja proti nobeni sosedi, da bodo spoštovale obstoječe meje in suvereniteto vseh narodov. Najbolj slovesno so pa to izjavile v tuko zvanem Kelloggovem mirovnem puktu. Pri tem naj omenimo tudi to, da nt imela nobena država več "prijateljskih" *n "obrambnih" paktov kot Sovjetska Rusija. Sploh ie bila njena najvecia tliplomatična aktivnost skoz' desetletje pred vojno—sklepanje "pujateljskih" in "obrambnih" paktov. Z njimi si je "zavaiovala" vse svoje mete m obratno "garantirala" obstoječe meje In "prijateljstvo" vsem svojim sosedom. Take pogodbe je imela s Poljsko, z vsem« baltiškimi dr/avaml in tudi s Finsko. Sploh jt bila / malo Jonsko podpisala "prijateljsko" in "obrambno" pogodbo komaj dobro leto predno jo jc—napadla. S takim paktom se je b'la "zavarovala" celo s- Hitlerjem. Kaj se te zgodilo / vsrmi temi "obrambnimi" in "prijateljskimi" pogodbami, bodisi Vstran i Sov »eUfce Rusije ah drugih dr>av. |ned-vsem velesil. Je lahko /nann t.nl' vsakemu otroku. Bile niso nič dtugega kot ktoa papirja. Tako je lelo tudi v preteklosti, kolikor daleč hočete btsk ati ^zgodovini. In btijimo se. da take |xig«Klbe tudi |>o tej vojni ne bodo do*t* al« sploh nič več vredne, kajti vse t« "obrambne" in "piijateljHke"'pogiKibe so otroci in izrodki — "power politics," zakulisnih spletkanj. e Dokler ljudstva ne prisilijo svoj»h vlad, oziroma dokler si'na-iodl ne postavijo tuk'h vlad. k' Ixk1o spoštovale mednarodne po-^•odbe m svoje podpise nu njih, toliko ia*a IkhIo vsi pakti—krpa papitjs To \elju posebno n velike narode, /a velesile, kajti majhni narodi st nr moteto privoščiti lega luksusa—kršitve tn teptanja m«-di>atodmh i»ogoa je Francija z njo veliko ortdobtla v prizadevanju De (»aulleje-\lade, da ropet | ne»1 a ne— velealla. nih ljudi francoske republike. Na Hudičevem otoku je bil po aedolžnem zaprt 5 let francoski ;totnik Dreyfus. Obtožen je bil /ohunstva v prid cesarske Nem-Mje. Drugi, ki je trdil, da je nedolžen, a ni mogel dokazati svoje ledolžnosti, je bil Francoz Le nautre. Umrl je na otoku prav >0 petih letih. Parnik, ki je od >eljal Dreyfusa nazaj v Francijo, v svobodo, se je srečal na ;redi Atlantskega oceana z jet-tiško ladjo, na kateri se je peljal v jetnišnico na Hudičev otok Lemautre. Lemautre je bil rojen v Lyon-ju. Kot šestnajstletni deček je iel s svojim zidarskim mojstrom v Pariz. Tam se je izučil zidarske obrti in se oženil. V zakonu tetic, Frank Kosmerl, Mary Gu zetti, Mary Kosmerl, John Sta-rašiniČ ml., Anna Segina, Mati ja Vardjan in Joe Filak. Mlldred Stupica $1.50. Po $1: John Kosmerl, Anton Jaklič, Frances Stublar, Louise Križe, Anna Križan, Michael Milek, Joe Stublar, John Karish st., Mary Suklje, Frank Spehar in Neža Papich. Edvvard Kosmerl 50c. Lepa hvala vsem, ki so daro vali in s tem dokazali, da se zavedajo bede in trpljenja naših rojakov v stari domovini, v katero jih je spravil nacifaŠizem in ljubljanski vladika Rožman kakor sodimo iz dopisov in raznih poročil v Anton Matilasic in MatUa Vardijan, nabiralca. remu gre zasluga, da niso belo-1 ^ se mu rodju dve hčerki. Bil gardisti uspeli, pa je bil Leon je komaj 46 let star, ko je postal O DESETLETNICI PROGRESIVNIH SLOVENK Clavaland, O.—Zadnjič sem poročal o dobro uspelem koncertu pevskega zbora Zarje, ki se je vršil na Zahvalni dan, danes pa želim poročati o še bolj uspešni 10-letnici Progresivnih Slovenk, katera se je vršila v nedeljo, 26. novembra. Desetletnica se je vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. V tem Domu je sedež krožka št. 1. Program se je pričel malo pred četrto uro po Trocky, tedanji poveljnik rdeče vdovec Nekega dne pa je bil! poldne. Dvorana je bila zase- arrrtade. Kljub "kratkemu spominu" Gornik lahko ve, kako je bil Trockv plačan za svoje delo. "Energičen" Stalin ga je j obtožen velikega zločina nad neko 15-letno deklico in njeno materjo. Lemautre je trdil, da je nedol- \ e («b»d< zapadnoeviot* bra ali slaba, je pa drutfo \ voati ruskega vpliva nn F.vt danes ? zavito n neprodiru rvp/r to )e. če bi b*la /a hodočnoat dola ti je, predv*em (Hivisno od kako in svetovni men prav tako njegovi hčeri in njim pa |>oslal morilce, da so|njegov sostanovalec. Toda so-opravili svoje grdo delo tam ne-|diiče trditvam ni verjelo in ga kje v Mehiki. V Rusiji je mo- obsodilo na dosmrtno ječo na i alo umreti tisoče oseb samo za- Hudičevem otoku. Ko je nekaj to, ker so bili drugačnega poli- meaecev po zaključku obravna-tičnega prepričanja kot "ener-1 ve v nekem pristanišču čakala gičen" Stalin, kljub temu pa jetniška ladja na svoj človeški Gornik trdi. da v Rusiji ni dik- tovor, je Lemautre korakal po tature. Jako čuden/ milo rečeno, je tudi sledeč* G. argument. On ulicah dotičnega mesta vkovan v močne verige v vrsti z ostali* mi zločinci, sta njegovi hčeri piše: Socialisti so skušali zane-1 čakali v pristanišču, da se z zadnjim poljubom poslovita s svojim nevefnim očetom. t it i Upoi proti Stalinu, češ. da je Stalin diktator in drži ljud- dena. Občinstvo je najprvo pozdravila predsednica Progresivnih Slovenk Paula Kline, za njo pa je nastopila Mary Grill-Iva-nush z ameriško himno ip jo zapela prav dobro. Nato je prišla na vrsto živa slika, ki se je imenovala "Vstani, Slovenija!" Avtor slike je bil poznani Vinko Coff. Slika je predstavljala ve-selost in žalost. Vinko Coff, ki je tajnik SDD, je aranžiral že veliko slik med nami in vsaka se mu je zelo posrečila. Za živo sliko je nastopil poznani violinist Frank Slejko, spremljala pa ga je njegova žena Vera. Oba sta velika umetnika. on na violino, Vera pa na '0f»e»e*tovMtwr idMNatATKM IM MlO«v|*ftio*4 MfttO* lOtT eUftCMAtIMO FO*fSA Po tal volni, ko nastopi velik* brespoaelnoat, be brasposalnoatne podpor«, la kapi)« v morju. V državnih reservnth skladih bo s* to podporo la okrog ftect milijard dolarjev, kar Ja sicer vallka vsote, toda predstavlja kom«) 10% "normetne ' kipne elle »mertikaaa ljudetv* Torej nl čudno: da organlctrano delavstvo sahtevs (ederallslranje In Isboljtanje tega savarovanjs.. klavir. Žela sta zelo velik aplavz. V Slejkovi družini so vsi* dobri godbeniki. Frankova brata Stan-ley in Edvvard sta pri vojakih in tam igrata v orkestru. Nato so bile predstavljene ustanoviteljice Progresivnih Slovenk, Mary Ivanush je obenem orisala zgodovino desetletnice Progresivnih Slovenk. Vse ustanoviteljice, ki so bile navzoče, so prejele lep šopek cvetlic. Za tem sta v duetu nastopili Danica Hrvatin in Frances Udovich Vsem sta zelo ugajali in občinstvo jima je zelo aplavdiralo. Obe pevki sta že mnogokrat nastopili na naših odrih. Gre jima vse priznanje. Takoj za njima pa je zapela Mary Ivanush Pre šernovo "Nezakonsko mater". Zapela jo je tako kot zna samo Mary. Za Ivanushevo je nastopil kapitan Kovačevič, ki nam je govoril o položaju v Jugoslaviji. Govoril je v hrvaščini. Posebno živo je opisal hrabre partizane in nadčloveško bojevanje Osvobodilne fronte. Poslušafli smo ga z največjim zanimanjem. Navzoči smo mu zelo aplavdirali, kadar je izgovoril ime Tita ali pa Stalina. Prav rad bi njegov govor bolj Viatančno opisal, toda nimam veliko časa na razpolago za pisanje, pa tudi Prosveta nima preveč prostora. Kapitan Kovačevič je lep in močan mož srednjih let. Doma je iz Sušaka. Njegov nastop je bil zelo simpatičen. Je tudi dober družabnik in plesalec. Vsi bi radi govorili z njim, a ni bilo časa. O Progresivnih Slovenkah in sploh o jugoslovanskih ženah tu in v stari domovini se je zelo pohvalno izrazil. Poudaril je tudi, da so progresivne žene izvršile velikansko delo pri Osvobodilni fronti in da so mnoge celo bolj hrabre kot nekateri moški. PriDovedoval je tudi, kako so jih Nemci mučili in prav tako italijanski fašisti. Delali niso nobene razlike med moškimi in ženskami. Tudi otrokom niso prizanesli. Po njegovem govoru je bil 15-minutni odmor, po odmoru pa enodejanka "Mati", ki jo je spisal Mile Klopčič.. Ta igra pove marsikaj zanimivega o partizanih in o strašnem življenju, ki ga danes žive Slovenci v stari domovini. Igro je režisiral Vinko Coff. Naslovno vlogo je igrala Nežitka Kalan. Podala jo je zelo dobro. Tudi ostali igralci so dobro izvršili svoje vloge. Kakor sem dejal, udeležba je bila zelo lepa, program bogat in vladalo je veselo razpoloženje. To se je posebno opazilo pri plesu in prosti zabavi. "Večni po potnik" pa se je po programu večinoma držal pri "jaslih". To pot so nam stregle točajke. No da bi jih hvalil, toda mnoge to delo vrše bolje kot moški. Bile so vesele, da smo prišli na njihovo desetletnico v tako velikem številu. Razumljivo, da radi zahajamo na priredbe in veselice Progresivnih Slovenk, kajti naše žene ao članice te vrle organizacije in one so zelo agilne pri delu za staro domovino, nabiranju prispevkov, oblek itd. Vsa čast in priznanje našim vrlim Progresivnim Slovenkam! Zbrale so menda več kot B3.500 za ambu lanco. katero so že odposlale našim vrlim partizanom. Slovenski narod jim bo hvaležen za vse časa. Na koncu pa apeliram na vse Slovenke, ki še niho članice Progresivnih Slovenk, da se pridru žijo tej napredni organizaciji In to takoj! Čim prej tem bolj! S tem, da se pridružite Progresivnim Slovenkam, boste imele priliko storiti veliko dobrega za naš narod v Ameriki in stari domovini. Najlepša vam hvala, Progresivne Slovenke, za tako krasen program, ki ste ga tako spretno izpeljale ob priliki vaše desetletnice. Zagotovljene bodite, da smo vaši možje z vami in cenimo vaše delo in vaš trud. Nadaljujte z vašim delom za človeško družbo! Pozdrav čitateliem Prosvete! Anton Jankovich. UJETNIK IŠČE ZNANCEV Ogden, Utah.—Cenjeno uredništvo in upravništvo ProšveTe! Slučajno sem zvedel za vaš naslov in namenil sem se, da vam pišem nekaj vrstic. Rad bi vedel, ako vam je znano, kje se nahajajo Slovenci ali Slovenke, ki so bili doma iz Črnega Vrha nad Idrij o. Jaz se nahajam v Ameriki kot ujetnik. Sedaj sem sicer vojak in prost, pa če človek ne zna jezika, je zelo težko, vsled tega bi rad dobil sloven-sko-angleški slovar ali kakšno slovnico, da bi se učil angleščine. Mogoče so v tej bližini slovenski rojaki in vesel bi bil, ako bi me obiskali, da bi se malo pogovorili v slovenskem jeziku. Moj naslov je: Pvt. Pozenel Giovani, 76th Italian Service Unit Depot, Ogden, Utah. Pozdrav vsem ameriškim Slovencem! Posanal Giovani. POROČILO PODRUŽNICE ŠT. 9 SANSa Villock, Pa.—V tej naselbini smo pričeli kmalu po ustanovitvi SANSa nabirati prispevke, da s tem pokažemo naš čut do Slovencev in drugih Jugoslovanov in da se popolnoma strinjamo z načrti, katere so začrtali borci maršala Tita. Odzvali so se večinoma vsi Slovenci in prispevali po svojih močeh. V tej periodi, to je od februarja 1. 1943 pa do sedaj, smo prispevali $230.70. Od tc vsote smo poslali v glavni uiad SANSa $100.35, v urad JPO-SS pa $130.35. Darovali so Villock Social Assn. (Slovenski dom) $75. Joseph Fortuna $25.60, Anton Maček $25.50, Matt Bnshel $T7, John Dolence $16.08, Martin Mirt $12.92, Jacob Shifler $0. John Maček $8, Frank Petrovich $b.50, Frank Seday $5.35, Martin Plahuta $5, Louis Sturm $5, Fr. Sterle $2.25, George Vukovch $2.50, Louis Mirt $3, Frank Yc-zersek $2.50; po $2: Richard Pfeuffer, Anton Sturn, Louis Stark; po $1: Frank Seda.V ml . Frank Godec in Frank Seles; Jacob Košir 50c. John Dolenca, tajnik št. 9 SANSa. ZARJA SE ZAHVALJUJE Clavaland. O. — Zarjin koncert je za nami. Ne morem najti besed, s katerimi bi se zah\.i-lil občinstvu za poset. Velik" poguma in veselja ste nam s tem, da ste posetili nas kor cert. Upam. prav tako ostali pevci in pevke, da smo vam v zameno dali nekaj ur duševne ga užitka. . Veselo smo se tudi zabavali t« telo t ►rtu, koncertu, ko smo kakšno nv rekli in nerodno zapeli pri vr< ku piva To pot ye bilo opazi več živahnosti med navzot r kot zadnje čase Morda so videli skorajšnji konec vojfr (Dalje ea ». straal.) torek. ij decembra PROSVETA Diploinatični spopad z Anglijo Napisal Donald Bell Velik« večina razpravljanja Ja i-lede italijanske zadev?, Grčije rdrugih osvobojenih dežel se f iti okrog postranskih vprašanj , ( /adeva v črno. Obsojamo britansko nastopanje v Italiji n' t opomogla in znova nastopala kot velesila. M« i preostalimi — Ameriko, 'J". Italijo in Japonsko — i bila Anglija zopet vodilna, zaključku druge svetovne !>«» slika nekoliko drugat-^'»pet bodo preostale le ne-velesile, pet po številu, ' '/merje sil bo drugačno, nega dvoma ne more biti o. 'la I h »sta Amerika in So- * unija najsilnejši. Velika ija je tretja in ne more "hlna sila. Njena odločil- bo h«, da podpre eno • h mogočnejših sil drugo 'irugi. Tudi ta možnost pa legne odpeti, ako bosta 'ka m sovjetska Rusija v ' prašanj v sporazumu. «dar v zgodovini se še ni ^vetovna sila odpovedala 1 vlogi, ne da bi resno po-obdržati se na svojem Ko je Churchill videl v 1 da moreta Amerika nastopati sporazum-klenil dl bo privedel rr njenega tretjo mesto. In'to pot nicn11* zasidrati angleško situacijo tako dobro, da bo ostala trdna tako dolgo, kot je mogoče pogledati v bodočnost. Sklenil je, da mora pripadati angleškemu carstvu ves oni svet, ki ni že ali ruski ali pa ameriški. Na ta način bi Angli-1 ja v bodočnosti zapirala vsa pota, ki bi mogla dovesti do prirastka drugih sil, in onemogočila, da v doglednem času ena teh sil preraste Veliko Britanijo. Jasno nam mora biti, da je ta namera skrita pod kamuflažo takozvanega zahodnega bloka. Videti je, da sta VVashington in Moskva to uvidela. Ako bi prišlo do ustanovitve tega zahodnega bloka, bi bile posledice zelo velike in bi segale daleč preko priznanega namena —varnosti britanskega carstva. Taka bistveno nova federacija evropskih držav bi namreč združila pod britanskim vodstvom in nadvlado skoro vse industrijske sile Evrope, večino njenih ljudstev in njenega bogastva, obenem pa bi spravija pod eno kapo vsa kolonijalna carstva na zemlji—britansko, francosko, nizozemsko, belgijsko in ono, ki je bilo pred vojno italijansko. Obsegalo bi torej vso Afriko, ves Bližnji vzhod, vso južno Azijo in ogromne kose Daljnjega vzhoda. To pa je bistvo vse te zadeve—tu se začenja nezadovoljnost Amerike in Rusije s to politiko takozvane britanske sigurnosti. Britanija se ni posvetovala z Ameriko ih Rusijo glede svojih načrtov za zahodni blok. To pa je mnogo bolj resno in važno kot dejstvo, da jih ni vprašala glede svojega naziranja v pogledu grofa Sforze ali grškega vprašanja. Italija, Grčija in Belgija so le jasni znaki, da je šla Velika Britanija na delo in da na svojo lastno pest enostransko ustvarja ono velikansko nad-državno tvorbo, o kateri je govoril general Smuts pred približno enim letom. Ameriška izjava o evropski politiki je prvi migljaj, toda jasen in Tazločen, da tega ne bomo trpeli. To svojo izjavo smo dali v trenotku, ko se je nahajal general de Gaulle v Moslfvi, kamor ga je bila povabila Sovjetska Rusija, da bi povedala, da ta politika zahodnega bloka tudi njej ni po godu. Ako pogledamo na zahodni blok s tega stališča in razmo-trivamo o angleški politiki v tej luči, je vredno, da si jo ogledamo še bolj natančno. Ta politika se je šele začela odvijati in je potrebna bolj podrobne analize. Nadaljnji članki bodo posvečeni posebnostim tega angleškega načrta.—ONA. Anglija in Poljaki London. (ONA)—Angleški zunanji minister Eden je vljudno odklonil srečanje s poljskim ministrom za zunanje zadeve Adamom Tarnovskim. Ta uradna angleška hladnost izraža glasom mnenja tukajšnjih opazovalcev angleško nezadovoljnost z nedavnimi spremembami v poljski vladi v izgnanstvu. Še bolj značilno pa je to z ozirom na daljnji razvoj poljskega vprašanja. Vsi zavezniški opazovalci so mnenja, da bo obisk prvakov narodno-osvobodilnega komiteja v Moskvi privedel do novih dogodkov in morda do revizije statusa lublinskega komiteja. Tudi v Harrlsburgu. Pa., le organlslrano delavstvo ustanovilo kantine sa vojaka. Na sliki le videti, kako Jim članice ali šena unonistov sarvlrajo brezplačni prigrtaek. Tujerodni voditelji ameriškega delavstva V Prosveti so dnevne svetovna ln delavska vastl. Ali flk Čltsta vsak dan? Tekom nedavne predsedniške kampanje je bilo ameriško delavstvo z Odborom za politično akcijo vred predmet širokega razpravljanja in debat. Ali naj bo mnenje posameznika o vprašanjih te zadeve tako ali tuko, je pa vendarle res, da obdolžitev "tujerodstva", namenjena na nekatere delavske voditelje, ni bila prav nič ameriška. K sreči je velika večina ameriške javnosti tudi ni vzela- resno, sicer bi stali nekateri odlični ameriški delavski voditelji pred javnostjo obtoženi. Veliko število najboljših ameriških delavskih voditeljev namreč izhaja iz ,tujcrodcev, tako zdaj kot v prošlosti. Temu se tudi ni čuditi—namreč dejstvu, da so baš tujerodni delavci dali iz svojih vrste voditelje, ki so toliko doprinesli k tako tipično ameriški in z napredkom človeških pravic tako tesno povezani instituciji kot je ameriško delavsko gibanje. V prošlem stoletju je bila velika večina od 37 milijonov -priseljencev, ki so bili pripuščeni v to deželo, iz delavskih slojev ter je veliko doprinesla v vrstah ameriških delavcev. Naravno je torej, da je iz tega važnega elementa v ameriškem delavstvu izšlo več izrazitih delavskih voditeljev. Najvidnejši med temi je mož, ki je imel največji vpliv nu ameriško deluvsko gibanje—Sa-mel Gompers, eden ustanoviteljev in do svoje smrti predsednik Ameriške delavske federacije. Gompers se je rodil v londonskih slumih leta 1850 in je umrl leta 1924. Njegov oče je bil izdelovalec cigar, po rodu je bil holandski Zid. Še v mladih letih je s svojo družino prišel v Ameriko in se ^nastanil v new-yorških slumih. Samuelu je bilo tedaj trinajst let. Tudi on je pričel delati v očetovi stroki izdelovanja cigar in pozneje je s svojimi aktivnostmi v cigarski uniji pokazal svoje zmožnosti in talent voditelja. Razvil je močno unijo in se potom te unij-ske organizacije boril proti produkciji cigar v si umskih domovih ter proti drugim zlom, ki so se kotila v tej industriji. Ko je bila leta 1880 organizirana Ameriška delavska federacija, je po stal Gompers predsednik nove organizacije. On je bil apostol strokovnega unionizma. Skrajno nezaupljiv napram vladi in politiki, je Gompers verjel, da si morajo unije pridobiti trajne koristi samo potom lastnih prizadevanj. Kot mož praktične modrosti in razumnosti je pusti! Gompers svoj vtis na ADF. Živa podoba Gompers« je M.i-thevv WoU. »priseljenec iz Lux- emburga. On je bil rojen leta 1886, v Ameriko na je prišel v lotu 1891. Mnogo let je bil predsednik International Photo En-gravers' unije (unije bakrorezov), od leta 192» dalje pa je bil podpredsednik in besednik Ameriške delavske federacije. Irci so tudi igrali vidno vlogo v ADF in posebno poznan mati njimi je predsednik unije voznikov (Internatipnal Brother-hood of Teamsters and Chauf-feurs) Daniel Tobin—on je prišel v Ameriko leta 1890 kot 15-leten deček. On je predsednik unije voznikov od leta 1907 in podpredsednik ADF od leta 1935. Navzlic dejstvu, du je organizaciji CIO nasprotoval, je po drugi strani veliko deloval za delavsko slogo. Sidney Hillman ie bil rojen na Litvinskem leta ~|#87 Pohajal je židovsko semenišče, a se je zanimal tudi za posvetno izobrazbo ter je sodeloval v zgodnjem ruskem revolucionarnem gibanju, radi česar je moral pobegniti v Ameriko. Ko mu je bilo 20 let, je dobil delo pri družbi Hart. Schatfner & Marx v Chicagu. Delal je s priseljenci iz mnogih dežel. Leta 1910 je vzel v svoji* roke vodstvo stavke ter je bil originator načrta za nepristransko delavsko pogajanje. Ta načrt je igral važno vlogo v izboljšanju delovnih razmer in od noša je v v oblačilni industriji. Leta 1915 je bil izvoljen kot predsednik unije oblačilnih delavcev. Pod njegovim vodstvom je ta uniju zgradila zadružne stanovanjske hiše v Nevv Vorku ter ustanovila uspešne bančne delavske ustanove v Nevv Yorku in Chicagu. Zgradila si je sistem delavsko-upruvne kooperacije in medsebojne pomoči, kar je zelo omejilo delavske spore. Kot pristaš industrijskega unionizriva je Hillman pomugal organizirati organizacijo CIO ter je bil vodilna sila v njenih aktivnostih. Z VVillia-mom S. Knudsenom, • danskim priseljenci m, Je bil načelnik upravnega urada za produkcijo tekom prvih let vojne. Drugi tujerodni delavski voditelj, ki je tudi doprinesel svoj delež k ameriškemu delavskemu gibanju, je David Dubinsky, ki je predsednik mednarodne kro-jaške unije izdelovalcev ženskih [oblačil. Dubinskv je bil rojen na Poljskem leta 1892 V peka-riji svojega očeta se je nuučll pekarskega poklica Uprl pa ae l< neznosnim i a/mei am pod ru .skim earlzmonl, radi cesar je bil pregnan v Sibirijo, potem pa je leta 1911 prišel v Zedinjene države. Tukaj je p* »sta I krojač /a ženske obleke. I Njegove organizntorične sposobnosti so ga kmalu privedle v ospredje v unijskih aktivnostih.' Postal je podpredsednik unije \ izdelovalcev ženske obleke že letu 1922, a v letu 1929 pu je bil izvoljen za tajnika-blagajnika, od leta 1932 pa je predsednik te unije (International Ladies Gar-1 ment VVorkers Union). ■ Uubinsky si je veliko priza- | de val, da bi bi4 dosežen sporaz- j um in sloga med CIO in ADF. V svoji uniji je uspel v zmanjšanju in omejitvi delavskih sjhj-rov, ker je izboljšal tehniko j unijske uprave in sodelovanja. Njegova unija je potom prostovoljnega pogajanja ter industrijskih razsodišč, kjer so se reševali ozir. si* rešujejo spori med delavci in delodajalci, veliko doprinesla k delavskemu gibanju, a potom svojih odborov za znosne delavske razmere v zdravstvenem in hlgljenskem smislu ter svojih izobraževalnih linijskih ustanov in delavske zavarovalnine, pa je pomagala sto-tisočim priseljenim delavcem in njihovim otrokom, s čimer je vršila veliko delo v korist splošne blaginje ameriškega ljudstva (Konec prihodu j ič.) Teške trača« bembe. ki so n*man)ene i« Japonca v Tokiu. Nakftdsjo Jih n-otoku Saipanu. ki )e oddaljen samo" 1500 m I) od Japonske. /V acionalizacija češke industrije Lor\d(jp. (ONAj -Predsednik čehoslovaške republike dr Kdo j ur d liencft je izrisi nekatere oglu se, iz kateiih Izhaja, da bodo nekatere industnje in orguni/u-clje, ki se /daj mihujajo v nemških rokali, iiaeionali/ii ane. Načelno velja pravilo, da mora biti vsa luktnina vinjena njihovim pi m vim posestnikom. Skoda l>o j>o možnosti poplavljen« Kjer interes naroda zahteva, da poM**t ostane v lokah države, bodo posentnlki primemo odsko dovam. - , 'Tako j«* torej /daj pot odpt ta /a nscionsllziisnje pred v 0t*in velikih čeških o r o/ar en, ki *o /d#j yse v velikanskem kon ceinu Ifeimaim Coerlng VVuke. Kaj bo z Mihajlo-vičem? London. (ONA)- Iz tukajšnjih krogov, ki pripadajo narodnoosvobodilnemu gibanju, prihaja vest, da bo odbor maršala Tita zu narodno osvoboditev najbrže zahteval ekstradicljo generala Draže Mlhajloviča. ako je res kot so poročali nekateri listi— da se nahaja nekje na ozemlju, kontroliranem od zaveznikov. Nobena uradna zavezniška oblast pu ni mogla potrditi teh vesti- niti, da se general Draža MihajloviČ nahaja nekje na zavezniškem ozemlju, niti, du Je bil evakuiran iz Jugoslavije na zavezniškem letalu. Zadnje poročilo o generalu Mihajloviču je izhajalo iz krogov narodno-osvobodilnega gibanja. Govorilo je o prenagljenem begu četniškega generala iz nekega srbskega mesteca, kjer je pustil za Seboj vsi' svoje osebne stvari, med njimi celo par hlač. Njegovo ime se nahaja na seznamu vojnih zločincev, MihajloviČ ne bo mogel dobiti zavetišča nekje na ozemlju bri-tanhkegu imperija nu isti podlagi kot na primer Milun Stoja-dinovič, jugoslovanski ministrski predsednik pred vojno, ki se nahaja zdaj v angleških rokah. Stojadinovič je vodil nacistom prijazno politiko pred vojno, dočim je obtožen general Draža MihajloviČ aktov nasilja proti svojemu ljudstvu in borbe proti partizanom skozi več let. Nekatere vodilne osebnosti četnlškega gibanja so bile že obsojene na smrt v osvobojenem Belgiadu. Se nekaj o poljski krizi London, (ONA)—General Tabor, prvak poljskih podtalnih odpornih sil, Je odklonil ponudbo poljskega ministrskega predsednika, da postane minister za vojno v poljski vladi v izgnanstvu v Londonu. Tako je zdaj, ko je še general Tabor odklonil, nova poljska vlada čisto brez članov misiji Mikolajezyka, ki ho bili z. nJim v Moskvi. Ali sta nsročenl na dnevni* "Proavato"T P odpiral te svoj llat< Glasovi iz naselbin (Nadaljavauja i 8. atrant.j moi da pa jih je vzradostila KrabčevA zaključna pesem, kl jo je posvetil pevcem-vojakom. V imenu pevskega zbora Zarje se učitelju Krabcu najlepše zahvaljujem. Naši pevci-vojakl so tam na bojnim poljanah sprejeli to pesem z zadoščenjem V znak hvaležnosti so pevci in pevke podarile učitelju Krattcu šopek lepih cvetlic. Dolžnost me veže, da se zahvalim mr. Kremžarju, ki nam je posodil pohištvo, ki smo ga rabili na odru pri igri. Enako se zahvaljujem vsem, ki so složno delali, da se je vse dobro izvršilo. Hvala tudi Mathu De-bevcu, kl je uredil kulise, mr. Tavčarju, njegovi hčeri Francki, ki je opravila igralce po modi, Kreblju, Komarju, Frančeškinu, L. Medvešku in drugim. O, tristo gadov, da ne pozabim! Tudi kuhale so naše pridne čebelice. Mrs. Frunčeškin se je pritoževala, da vedno samo kuha. Dejala je, da bi rada po 13 letih enkrat videla koncert, kajti do sedaj je bila vsakikrat v kuhinji, Menda ja. Boata pa z mojo "ta mlado" zamenjali. Hvala tudi mrs. Mully in L. Poljšak, Dopis se je zavlekel, zato končani, Na koncu pa želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Frank Kokal. DODATEK K POROČILU Sprlngfield, IU. Dne 28. novembra je bil piiobčcn imenik darovalcev, kl so darovali za naše brate in sestre v stari domovini, Pomotoma je bilo izpuščeno iz poročila ime Frunl; Zattleh, kl je daroval $1, Toliko v popravek ln prizadeti naj vzamujo na znanje. John Oorsak, tajnik. POPRAVEK Detrolt« Mirh. — V mojem poročilu o prispevkih ao Je vrinila pomota. Glasiti bi se moralo, da seni k vsoti >045.80 dodala »54.20 In ne $45.20. kakor je bilo poročrno, Kathrtne Krstna. VEC VOJNIH DELAVCEV ALI VEČ VOJNE? I "Vinie rečje de/o ho ukrajiaht noj no in oiiiof/očilo o/irariih na tisoče tivtjrn)" OKNKRAL riSVNIH)WkH MOSKII ŽKNHKEI Preskfblle va/ strelna sile Elsenhower)u Dobite si vojno delo! Driite ge ga! To je nujnost Potreba delavcev v nekaterih glavnih industrijah t m je naenkrat |*ove< ala Naše vojne sile »o čudovito hitro napre-| do vii i« in boji so m *d a j izredno hudi da mno porabili skoro vso zalogo inunuije namenjene /a labo v pri I »od njem MARCU. Pa-t ione so racllonlrane nu nekuteilh bojiščih Vojni delavci v 1« »n okraju so do M-da| l/vuiiiediio dobro lz-I VI Mil produkcijska dela Toda »edaj je potrebna še večja pro- Iduki ija . . ... Pi iruigajt* »kiIi to vojAo dobit« >»1 vojno delo in drštte aa jga. Oglasiti Ce v najbli/)'m ui»du 'U M Kmplovment Service Off In " To M» V \2NA dela: l.abcrar« Aitrrail Am*itM»Iars W«ldar« MvrhinMU Turial Lalh« Oparalor« • Hada* r^ulpmtiil A»aamblar« • Machanlc« P.11ara Mabart Co.a>M.h»i« Toal and Dla Makar« Intpartora - fnfina LalHa Oparalor* • r>a«l«nar» - Cn«iitaar* • Ortadars /i/Ni»i begajo kmete, da bi hmelj poceni oddal in da ve-letrgovec bolje zasluži. Samo s savinjskim hmeljem so zaslužili ti ljudje ogromne milijone, dočim kmetje, ki so skrbeli in garali . . ." "—niso mogli plačati niti dolgov," ga je prekinil Jože. "Celo novih so si nakopali," je nadaljeval oče. "Vedeti mo raš, da so vsa ta leta delali z velikansko izgubo in če pomisliš, da stane pridelovanje 15 do 20 dinarjev za kilogram, jim nič ne pomaga, četudi prodajajo hmelj po 30 ali celo 40 dinarjev ali ka kor lani po 25 dinarjev. S temi dobički, kl pa itak niso veliki, morajo kriti' izgubo prejšnjih let. Seduj menda . . ." "Glejte, oče!" ga je prekinil Jože. "Ali bomo že v Celju?" Pokazal je na večji kraj sredi doline. "Ne še," je odkimal oče in se nasmehnil. "Celje je nekoliko večje. To je Žalec. Vidiš, tu sc zbirajo hmeljski trgovci in sem- kaj vozijo kmetje prodani hmelj iz vse Savinjske doline. Ono veliko poslopje poleg postaje je veliko hmeljsko skladišče. Svoj čas so v Žalcu varili tudi pivo, sedaj pa tovarna stoji. No, tudi v Celje ni več daleč. Kmalu bomo tam." Jože se je zazrl po dolini, ki se je pričela od Žalca dalje polagoma očiti. Gora Oljka je bila že daleč za splavarji. Tudi Mozirske planine so se zelo odmaknile. Tam gori nekje, že blizu vrha je ždelo Brložnikovo posestvo. Tam so rastle te smreke, ki so sedaj plavale po dolini, zrezane v deske in povezane v dolgo vrstp splavov. Pod Petovčami so se pokazali motni obrisi Celja. Vedno raz-ločneje so vstajale modrikaste daljine. Jože še nikdar ni videl mesta. Predstavljal si ga je kot nekaj izrednega, velikega, ču-dežnega. Zato je bil nekoliko razočaran, ko je ugledal le kup hiš, stisnjenih v dolini med Savinjo in strmim gričem, na čigar vrhu je molela e jasno nebo razvalina celjskega gradu kakor grda škrbina. Zanimali so ga le vis6ki tovarniški dimniki, ki so se šopirili na robu mesta. »Ponosno so puhali qmi dim visoko v zrak, prav pod razvalino gradu, kakor'bi se posmehovali: "Vidiš, starina, zdaj smo mi tu gospodarji!" Proti Celju se je struga Savinje razširila. Voda je tam bolj plitva. Splavarji so imeli dovolj truda, da so vodili splave po najmočnejšem toku, sicer bi nasedli. Vse je šlo po sreči. Brez nezgode so v Celju za vozili k bregu in pritrdili splave. V obrežni gostilni so se nekoliko okrepčali in odpočili. "Dolgo se ne smemo muditi," je menil Matevž. "Čimprej odrinemo, bolje bo. Deževati je nehalo in kakor se mi zdi, vode hitro pada. Če se kmalu ne odpel jamo, bomo vzdigovali, da nam bo od nosov teklo." Vsi so bili njegovega mnenja, vendar se niso še takoj dvignili Nekaj vina se je še iskrilo v steklenicah in morali so se še posloviti od tovarišev, ki so se iz Celja vrnili domov. V Celju zbijejo po dva splava vzdolž in pokmea splavarjev se vrne. "Ali greš domov tudi ti?" je vprašal oče Jožeta in se nasmehnil. "Ah, oče!" je zaprosil deček. "Naj grem do Zagreba!" "Eh, pa pojdi!" je odločil oče. "Vreme je lepo in večji del tei-koč smo že prestali." Jože je poskočil od veselja in se radostno pridružil splavar-jem, ki so zapeli ono staro spla versko: Juri Jur! Zdaj le odrini, kak' olje bo smučalo, de le kje sprednik vpiknil na kleč ne bo. Zadnik zaviraj, dobro upiraj, Humplaj po inur'. Krepki glasovi so napolnili sobo. Pesem se je razlila po vsej ulici, prav do Savinje. Ljudje na cesti so prisluhnili. Dost'! DostM Jedli in poli zadosti smo že na floa', Jurko na prvega, ti si mu najbolj kos. Jož naj bo zadi, se šele vadi. Mlada je kost! nic in se ločili. Neka. , na postajo in domov, d I poskakali na splave. Oc Daleč je še beli Zagreb 1 (Dalje prihodnji*. AGITIRAJTE ZA PROSVl Razni mali oglasil MOŠKI ZA VOJNI DELO V IZDELOVALNICI POSTJ Stalno delo sedaj in po v< Povprečna plača $1.00 na A. BRANDVVEIN AND CO. 24th and State St Pesem je utihnila. Splavarji so se dvignili od praznih stekle- NAROČILA CVETLIC IZ PREKOMORJA Ne da bi komu pokvarili veselo presenečenje, ampak zato, da izvemo od nje kakšne cvetice želi, so čikaški cvetličarji zadnjih par dni telefonično vprašali sorodnike mnogih, ki se nahajajo preko morja in ki 90 v precejšnjem številu poslali svoja Božična naročila za cvetlice Vse nekako izgleda, da bodisi na morju ali prekomorja večina teh je bila enakih misli pri svojih naročilih. Ako so sploh direktno imenovali, večinoma so bile cvetlice, ki so izven sezone in v več slučajih so prezrli kakšne cvetlice je navadno ona sama želela za božične praznike. Ako vsakdo zahteva enake vrste cvetice, potem bo nastalo veliko pomanjkanje teh na trgu za božič, pravijo člani Zveze Cvetličarske družbe, seveda ko pride do izbire, bodo dali cvetličarji prednost za naročila vojakov, katerih večina je prišla skozi Army Exchange Service Posts iz vojnega bojišča. —(Adv.) SHOPP DAYS BCTTCo t1URRwg BUV Cnlk^i SfALS $5000—PROSTO Ako nam naznanite nekoga, fo, dobro karo na prodaj—ah pa kupimo vašo in vam damo $5 povrhu v gotovini. Kitate: SEELEY 0607 Po 6. P. M. pa Juniper 1530 FIREMEN—KUR JAČI za stoker kotel, nočno ali dnet delo, dobra plača. YELLOW*CAB CO., 57 E. 21st Street. 2ENE IN DEKLETI za "STEAM TABLE" in "COUNTER WORK' Dobra plača in hrana. Uniforme preskrbljene. Prijazno in prijateljsko delovno stanje. Vprašajte v , ~ Chicago Post Office Canteen New Post Office Bldg. 4th floor CANAL AND VAN BUREN! )) DELO bOBE HIŠNICE "JANITRESSES Ženske za čiščenje - Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nnjne industrija. Reblmo tudi poniotnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILUNOIS BELL TELEPHONE C0MPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Wa»hington Street (Nedeljevenje.) "Prave ae začnejo šele takrat, kadar hmelj rodi. V zgornjih vršičkih poženejo tedaj lantli-ne cvetove, ki ao podobni majhnim smrekovim storžem Pod drobnimi luskami teh storžkov ae skriva rumen prah, lupultn mu pravijo, kl ga uporabljajo pri izdelovanju piva Hmelj ne sme biti pn obiranju prezrt I. ne prezelen Zato je vreme v tem času velike važnosti. Dolgotrajno deževje pov/r»* « na hmelju rjo Kjast hm«lj je manj vreden ali je celo zenit To so vzroki, da m« mora hmelj obrati v pravem I, brez hran" zaslužijo dve dinarja od škafu " "Koliko škafov nabere vsaka na dan?" se je zanimal Jože, "Ne preveč, ker morajo obirati previdno Na dan nabere ena povprečno |h» drset škafov. Zdaj lahko izračunaš, koliko zu služi. Hmelj pa m> mora pred priKinju tudi poaušttl." Ali ga kar t vtaknili tudi mnogo denarja Sušilnica je ozka visoka stavba* Navadno je prizidu-na h gospodarskemu poslopju Spodaj je ognjišče, zgoraj pa le-he druga nad drugo. Sveži hmelj \Mpljejo na /gornjo leho, da se začne počasi sušiti. Nato ga »puste na sp>idnjo leho in ostane tam tako dolgo, du je po- ni* 1 ne sme biti prehuda, da se hmelj ne zažge. Sušijo ga noč in dan. ker sveži hmelj ne sme dolgo ležati na kupu, da se ne spari Tudi suhi hmelj se mora včasih premešati. Ko^je' hmelj suh in spravljen, k^r 1 zgodi v drugi polovici avgusta ali pa prve dni v septembru. mora hmeljar prestati najhuje* skrbi. Ali bo prodal hmelj? Kakšna bo cena? Ali se mu bo i/plačalo? Po vaseh se oglašajo nakupovalci. Vsak hip pride kateri Ogleda si blago, vzame vzorec, ponuja ceno in zoj»et gre Kmet pa okleva. Ali bi dal, alt bi ne dal* Čakn še kak dan. da bi se cena popravila. Včasih je to čakanje pravilno, včasih ni. Cene so strašno nestalne. -Razmeroma dobe tudi hmeljarji vsako leto precej denarja, a jih je kljub temu mn<>flo prczudol/emh " "Kako to?" se je čudil Jože. 1 "Najbrž ne zuajo gospodariti." j "Gospodariti že znajo." je menil oče, "a stvar je drugučna ! Slišal si. koliko dela. truda tn stroškov je s hmeljem Vsak kilogram suhega hmelja stene! hmeljarje IR do 2n dinarjrv Pomisliti moraš, daje treba ze kilogram »uhege hmelja škaf in pol •Veiega .Kakor n-m ti Že prej OPEN SEASON -«tSi'lMI II' 1 f'j C. ttrinm—