( ZA IZBOLJŠANJE LISTAJ L jilriliJiMi Vata Mn Tak, ki V f m fripinlili "G liiN»r«4a-«an| 11 priMIU u trifafci, Vaa k« ) ^ »i« ■»■•d^p^i^are« GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CITATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. »nn- ■■ - —- — ------ ---------. ______________________ TKLKPHOKK: CHf 1>P» 3—1^42 ___Eni«™« «. Soon* ClM. Nilu StptrmiKr II«, IMS U the Post Offi« 11 rum Ink. N. Y- nnfer Hrt of Cmcmi «1 M»rrt 3rd. 1ST«. A DURESS: 216 W. 18tb ST.. NEW YORK No. 31. — Stev. 31. new york. tuesday, february 7, 1939—torek, 7. februarja, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1 JUGOSLAVIJA IMA ZOPET NOVO MINISTRSTVO DR. MAČEK JE Z NOVIM KABINETOM ZADOVOLJEN IN UPA, DA BO NOVA VLADA IZPOLNILA SVOJE OBLJUBE V novem kabinetu je sedem Srbov dva Hrvata, dva Slovenca m dva Mohamedanca. — Or. Maček v novi vladi ni zastopan.— List "Vreme" je bil zaplenjen, ker je objavil poročilo o Stoja dino-vičem odstopu. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. februarja. — Dra-giša Cvet kovic je sinoči sestavil novi kabinet, ki ga je zaprisegel kraljevi namestnik knez Pavle v kraljevi palači. V kabinetu je 7 Srbov, dva Hrvata in dva Mohamedanca. Novi ministri so vsi narodni poslanci. Knez Pavle je novqmu kabinetu naročil, da pripravi proračun ter izposluje postavo, po kateri bo mogoče priti do sporazuma s Hrvati. Hrvatska stranka, katero vodi dr. Vladimir Maček, v novem kabinetu ni zastopana in dr. Maček še tudi ni bil povabljen v Beograd. V novem kabinetu so naslednji ministri: Dragiša Cvetkovič, »ministrski predsednik in notranji minister; od leta 1935 je imel v Stojadinovi-vem kabinetu več ministrskih mest. Aleksander Cincar-Markovič, bivši poslanik v Berlinu in še prej v Rimu, vnanji (minister. Dr. Mehmed Spaho, prometni minister. Spaho je največ pripomogel k padcu dr. Stojanoviča. Vojin Juričič, finančni minister. General Milutin Medič, vojni (minister. Jevrem Tomič, trgovski minister. Milutin Rajakovič, minister za socijalno oskrbo. Ljubomir Pantič, minister za gozdove. Stevan Cirič, .minister minister za publikacije. Mihael Krek, minister za javne gradnje; Slovenec. Viktor Ružič, justični minister, Hrvat. Jovan Ružič, justični minister, Hrvat. Jovan Cejovič, minister za vzgojo. Dr. Nikola Beslič, poljedeljski minister. Aleksander Altibarmakovič, minister za pošte. Dr. Kulenovič, minister brez portfeja Mohame-danec. Anton Mastrovič, minister brez portfeja, Hrvat. Dr. Anton Snoj, minister brez portfeja, Slovenec. Branko Miljuš, .minister brez portfeja. Predno je Cvetkovič sestavil svoj kabinet, se je posvetoval s predsednikom dr. Milanom Stojadi-novičem, ki je izjavil, da ne bo podpiral novega kabineta. Stojadinovič je 100 Članom vladne stranke pojasnil položaj, ki je dovedel do krize in rekel, da je imel v petek dolg razgovor z dr. Korošcem in dr. Spaho glede izvolitve novega predsednika narodne skupščine, nakar je šel domov. O polnoči pa je prejel pismo petih ministrov, ki so mu sporočili, da nameravajo odstopiti. Ministre je prosil, da naj ne kritizirajo delovanja vlade in da se naj izognejo vsemu, kar bi moglo škodovati obstoječemu položaju. Rekel jim je tudi, da naj počakajo na razvoj dogodkov. List "Vreme" je bil ze plen jen, ker je prinesel Stojadinovičevo pojasnilo glede odstopa. Med Sto-jadinovičevimi nasprotniki je zavladalo vsled tega veliko veselje, ker je Stojadinovič vea čas svoje vlade zatiral Časopise. BEOGRAD, 6. februarja. — "Zadovoljni smo z vzrokom, katerega je pet ministrov Stojadinoviče-vega kabineta navedlo za srvoj odstop, ker posebno povdarjajo važnost hrvatskega problema v ju- Italijani bodo ostali na Španskem MUSSOLINI PRED TEŽKIM PROBLEMOM Mussolini je mnenja, da je bila Itajija poražena v Versailles u. — Oslabiti hoče Francijo v Sredozemlju. RIM, Italija, (i. februarja. — Nikakega dvoma ni, da stoji Benito Mussolini ravno sedaj pred najtežjim problemom kol državnik, da maščuje poraz, katerega je po njegovem mnenju doživela Italija na versaill-ski mirovni konfc renei. Ravno tako je mogoče malo dvomiti, da je prišel Mussolini do pre pričanja, da je sedaj čas, ko je vst varil mor no vojsko, da zaliteva, da je zadoščeno "naravnim aSpiraeijam" Italije. Italija ni bila nikdar zadovoljna z Evropo, katero je vst varil versaillski mir. Po /Musso-iini jem mnenju ste si Anglija in Francija razdelili nemške kolonije, Italija in -I -i-IHjnsIca pa ste dobili samo drobtine. _ Ako Italija leta 1SUK ni bila zadovoljna z versa i i K ko mirovno jmgodbo, je danes še manj zadovoljna. Sedaj je vojaško močna in so svoje mori zaveda. Italijani so okusili svojo mor in ker je bii ta okifs sladek, zato ne bodo zadovoljni, da bi med narodi stali na drugem mestu. Kmalu po končani vojni v Abesiniji je Mussolini izjav il, da je Italija stopila v vrsto "zadovoljnih" narodov. To«ia zadnji dogodki dokazujejo, da Italija še davno ni zadovoljna. Nikakor pa ni mogoče slutiti, kakšni so konečni cilji Italije, toda jasen je neposredni ril j — postati gosj>odujoča sila v Sredozemlju. Takoj po končani abesinski vojni je Mussolini zavrgel pogodim v Stre-v-si, ki je bila naperjena proti Nemčiji in je ustvaril os Kim-Berlin, katere poglavitni na men je oslabiti Fianeijo, ki je njena največja tekmovalka v Sredozemlju. Itaiija pomaga Nemčiji zdrobiti francoski vpliv v osrednji Evropi, Neti-čija pa pomaga Italiji za dosego istega cilja v Sredozemlju. Po mnenju Italije v Sredozemlju ni mesta za dve velesili. Naročite še danes s. a. Koledar za leto 1939. UČITELJI DELAJO W0LLU SITNOSTI Napredni učitelji delajo podpredsedniku Wollu preglavice. — Ustanoviti namerava novo u-nijo. — Diesov odbor naj za vrši svoje delo. MIAMI, Fla., C>. fVb. — Voditelji Ameriške oelavske federacije so danes priporočili, naj Die-ov odbor še vbodoče preiskuje neameriške in delavstvu sovražn«.' delavnosti, istočasno so pa posvarili unijo učiteljev, da bo izključena iz Federacije, če ne izključi komunistov iz svoje srede. Izvršilni odbor Delavske federacije je poslu! kongresu dvoje zahtev: — Naj da I>ics. vemu od bo m na razpolago dovolj denarja, da l»o nadaljeval in zaključil svojo preiskavo glede neameriških delavnosti; naj pristojne oblasti temeljito preiščejo organizirano jci banje, čigar s v rim je uveljaviti delavcem sovražno zakonodajo. Podpredsednik Matthew Woll je namignil, da je organizacija učiteljev šla dosti predaleč in da preveč simpatizira z radikalri. Ce ne bo druga«*«-, bo ustanovila Federacija posebno unijo za učitelje. V njo bodo sprejeti le tisti, ki povsem soglašajo z načeli Federacije. M00NEY SE JE LOČIL OD ŽENE SAN FRANCISCO, Ca L, 4. feb. — Znani delavski voditelj Tom Mooney, ki je bil dva indvajset let zaprt zaradi domnevne so»ude|ežl)e pri atentatu na preparedness parado v Sail Franciscu, ter ga je nedavno californi jski govemer pom i lost i I, se je ločil od svoje žene. Na vprašanje, čemu je to storil, je odvrnil; — Zadnjih šestnajst let ni bila v zvezi z ljudmi, ki so si prizadevali iz-poslovati mi -vobodo. MADŽARSKI POSLANIK 0D-POTOVAL IZ MOSKVE MOSKVA, Sovjetska unija, 5. feb. — Ofieijelna novinar e*ka agent ura poroča, da je madžarski poslanik Michael Jungerth - Arothv s svojim štabom od pot ovni iz Moskve. Poslopje madžarskega poslaništva je zaprto. goslovanski notranji politiki/* je rekel dr. Vladimir Maček časnikarskim poročevalcem. Dr. Maček je rekel, da Hrvatje sedaj čakajo na izjavo nove vlade, predno se bodo odočili za bodočnost. Novi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je v svoji izjavi rekel skoro isto, kot dr. Maček, ko je rekel, da je hrvatsko vprašanje najvažnejši problem v Jugoslaviji VZROK LJENINOVE S M R Tj Atentat Fan je Kaplano-ve ni pospešil Ljenino-ve smrti. — Pravi vzrok je bilo krvavenje v možganih. NKWTONVILLK, Mass., 5. februarja. — Na razna poročila o vzroku smrti Nikolaja Lje-ii i na, je bivši profesor na berlinskem vseučilišču dr George Klempcrer, ki je zdravil Lje-ii i na, v svojem pi>mu na new-vorški list "Tirno" pojasni! Ljciiinovo bolezen in smrt. O tem piše dr. Klempcrer nasled-nje: "Vsa poročila, da je atentat Fanije Kaplanove pos|H>Ml LjeninoVo smrt, so napačna. To morem potrditi iz svoje lastne izkušnje. Iz 'Berlina sem bil poklican v februarju, 1!»_'J kot posvetovalni zdravnik k bolniški postelji Ljenina in sem imel priložnost ga opazovati in preiskati. To je bilo eno leto po nameravanem umoru Ljcuin je tožil, da ^a zelo boli glava, da ne more spati in da se pri delu hitro utrudi. Rekel je, da je bil navajen delati Vsak dan po Ki do IS ur s kratkimi odmori. Pa še pred atentatom je občutil, da nima več. toliko moči za delo. Njegovo zdravstveno stanje se je pozneje izboljšalo, toda zopet je pričel tožiti o istih nadlogah m še hujše kot prej. Po temeljiti preiskavi s slo-j vitim zdravnikom dr. Foer- . sterjem nisva mogla dognati nikake resne bolezni na mozga- J nili. Preprečila sva se, da je. zanj potreben popolni mir in odpočitek v južnem podnebju. J Toda Ljeiiin ni imel v to ni-1 kakega zaupanja ter je nama) povedal, da je tudi njegov oče umrl v zgodnjih petdesetih le-( tih. Ko sem v juniju istega leta! Ljenina zopet pr< iskal, sem! dognal bolezen na možganih. | Težko je govoril t aphasia) inj na polovici svojega telesa je! bil mrtvouden. To je sicer1 kmalu izginilo, toda ni bilo ni-kakega dvoma, da ima krvave-[ nje na možganih in da se 11111 trdijo žile. Nekaj tednov pozneje, ko sem bil še vedno pri njem, se je napad ponovil m tedaj sem rekel, da se Ih> krvavenje ponovilo in da ho mogoče |>ovzro čilo njegovo smrt vsak čas. Na zahtevo sovjetske vlade .sem nato napisal uradno poročilo, katero je najbrže shranjeno v arhivu v K remiju in v katerem sem rekel, da ima vsled otrpnjenja žil krvavenje na možganih in da lx> ta bolezen jK)vzročila njegovo smrt v poldrugem letu. To je bilo za mene žalostno zadoščenje, da je bHo moje doznanjc bolezni pravilno. Ljemnovo smrt je povzročilo FRANCO MORA IZVOJEVATI POLEG VOJAŠKE TUDI POLITIČNO ZMAGO RIM, Italija, 6. februarja. — Prvi migljaj, da italijansko vojaštvo ne bo odpoklicano iz Španske takoj po končanih sovražnostih, je dal list "Voce d* Ital ia*\ v katerem pravi Virginio Gayda, da se italijansko vojaštvo nahaja na Španskem, da doseže gotove politične cilje, ki so mnogo večjega pomena, kot pa voješki cilji. otrpli jen je in krvavenje na možganih. deloma podedovano, deloma povzročeno v.-leo v kateri ji' prej stanoval župan Moskve. Ko sem mu prvič dovolil, d» sme iz jwdelje, mu je spodrsnilo na parketnih tleh in Je padel. "To se zgodi.*' je reke! smeje, "ako kak proletaree živi v palači." Po svojih o-ehnih stikih z Ljeninom sem dobil litis, da je bil visoko navdahnjen idealist, ki je -klical za sv«>j narod doseči Vse najboljšr. Sem pa mnenja, da je bila zanj sreči1, da je umrl, predno je videl izid svojega velikanskega eksperimenta. HOMER MARTIN IZGUBLJA VPLIV BI FFALO, N. V., 4. feb. — Dela vri tukajšnje Chevrolet -Fisher tovarne so se pridruži li CU > ter s tem prekinili vse zveze s Ilomcrom Martinom, predsednikom t'ui'ed Automobile Workers. Ko je bil dan predlog na glasovanje, je vseh t'!44 delavcev glasovalo zanj GEN. GAMELIN BO VPQK0-JEN PA HI Z, Franci ja, .") teb. ---Šef francoskega štaba general Maric (»ustave G;;uiclin, ki je že prekoračil svojo pokojninsko staro-t *►."» let, se bo v kratkem umaknil v pokoj. Na njegov«* mesto bo naj! r-že stopil njegov dosedanji namestnik general Alpho ns-> Georges, ki je pred kratkim spremljal ministrskega predsednika Daladicra na njeg«»-vem potovanju na Korzrko in v Tunizijo. Ko sta bila f>. oktobra leta 1934 ustreljena jugoslovanski kralj Aleksander in francoski vnanji minister Louis Barthou, je bil general Georges nevarno ranjen. Gayda piše o sklepu fašističnega visokega sveta, da fašizem "i*jre" na Španskem ne bo opustil prej, dokler ni zmaga generala Franca popolna. Gayda pravi, da italijanski vojaki toliko ča^a ne bodo zapustili Španije, dokler vlada nerala Franca ni tako trdn;:, da je ne bo mogla ogrožati kaka država, ki je nhklonjena sedanji španski republikanski vladi. "Vojaško zmago mora spremljati po|K>lna politična zmaga," pravi Gayda. "IskuŠnja uči Francove prijatelje, da bo med eno zmago in prihodnjo vrinjena tajna spletkarija — Francove zmage ni mogoče smatrati (»opolne in gotove, dokler nista uničena komunistično orožje in armada na španskem in v sosednih deželah, kjer imajo se vedno za\e-tisče in po« 1 poro. "Vsled tei^i italijanski leg-jonarji n«» l>odo zapustili španske zemlje, dokler komunistična armada ni popolnoma odpravljena in o«Jstranjena vsaka i»o-moč v okoliških deželah/' Cravda nato napoveduje veliko vojno |»o Francovi zmagi. Na eni strani boste Italija in Nemčija, na drugi pa Anglija in Francija; in ta vojna ne bo samo trgovska in gospodarska, temveč tudi strategična. General Franco ima tri generale, ki ga bodo podpirali pri preuredit vi nove španske vlade in sicer: .Jose Vareia, Jnan Yague in Gonzalo Quei-]>o de Liano. In italijanski vojaki bodo ostali Tia Španskem toliko časa, da je postavljena nova vlada in da bo general Franco sedel trdno v sedlu. Rim sedaj že tudi razmišlaj o obnovitvi monarhije na Španskem. Bivši kralj Alfonz pri tem ne bo prišel v pošte v in se l>o odpovedal vsem kraljevskim praviciam v p,rid svojemu najmlajšemu sinu Juanu. Prav mogoče pa je tudi, da se bo |H>tegoval za španski prestol princ Louis Bourbon-pannski, ki se je nedavno poročil z najmlajšo hčerjo ita'i-janskega kralja princeso Marijo. NEMŠKI URADNIKI SE UCE ITALIJANŠČINE BKRLIN, Nemčija, 5. feb. — Nemška vlada je otvorila te«"aje za pouk v italijanščini-V teku nekaj teduov se je priglasilo de^et tisoč nemŠJkih u-radnikov in uradnic. Najboljši učenci bodo po završenem študiju poslani » par mesecev v ItaKjo. "VCXS RXlODA^-KevToif mmmmmasaBs^Bsas^sBS!-L . Tuesday, February 7, 1939 ■g—fnagii i ■__ 44 GLAS NARODA" (TOMS er THI rtopLi) <' ( Owwfl and Published by MjUVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation> *««afc "ilnx PtmMmi J. Lapaut, *•«. **mam «f - 1-ru of Ita eurponttoB utd .......... of above officers: f*WIW *** BTEEET NEW yokk, N. ¥. . , 46th Year iBWiD 1VICMI OAS BXCKKT SONDAKH AND HOLIDAYS J* orto toto ratjB lisi m Aaerlko I Za New Tor* n «!o teto .. |7 0u _ ..............i6"0C ^ poi iet» ................sa^o J^r 7** ................$3.'l0 I Za laoaemstvo celo leto f7..W °*Crt ................fl^O ' Za £ol leu ................$3.60 "Ot-A«. N4JUHPA" IZHAJA VSAKI DAN iZVZUCMfil NEDELJ 'N PKAZKIKOT ULAS NARODA", til WEST 18th STREET. NEwToRI ^ I ' ■ _TELETHON*: CHeiaua S—12*1 Z!"* JlZLS^L^ T1 m De l>enar «. naroCnluo UL. T I Po^Umtl po Hooey Order. Prl i-nreaM-mbl kraja nato- •rLJEnST' " *** tUdi P"ifcJl d. bltreje MJde- MOC ITALIJANSKE IN NEMŠKE MORNARICE \ polemiki s francoskimi listi navajajo italijanski lisii »aslednj« podatke o moči italijanske mornaric*, kakor je razdeljena jk> posameznih kategorijah: Velike bojne ladje: (i po 35,000 ton (Cavour. Giulio Ce-wire, Doria, Duilio, Littorio, Vittorio) ter 2 v gradnji (Roma in liupero); K risarke: 7 po 10,000, 12 |H> :>e4ovk raznih tipov ier 32 najmodernejših torpedov*; Podmornic: 107 izgotovl jenih ter večje Število v gradnji. Raien navedenih glavnih edinic pa ima italijanska mornarica, kakor mornarice ostalih velesil, tudi večje število raznih pomožnih ladij. Istočasno objavljajo italijanski listi tudi pregled razporedita italijanske suhozemne vojske, ki je razdeljena »:a sledeče zbore in poveljstva: 5 aruiadnih poveljstev, 17 normalnih armatlnih zborov, 4 posebne armadne zbore (oklopne edin ice in libijski armadni zbor), ki obsegajo 51 pehotnih divizij, 14 |»osebnih divizij ter 7 poveljstev obmejni!, straž in ti i otoška in mestna poveljstva. Te dni je izšel "Letopis nemške vojne mornarice,** ki objavlja podatke o tonaži nove nemške vojne mornarico. Nemčija ima danes 61 že zgrajenih, ali pa v delu se nahajajočito podmornic. Vseli sposobnih za službo že s prvim avgu-toni tekočega leta. Od tega je 30 podmornic j>o 250 ton; namenjene so predvsem za operacije blizu obale. 31 podmornic i-ina tona/o od 500 do 7<¥> ton in bodo lahko o|»erirale tudi v Atlantskem oceanu; njihova brzina znaša do 30 km na uro. Oboroiene so s po 6 ccvmi za lansiraiije torpedov. Dalje ima nemška mornarica 2 bojni ladji |>» 2<;,000 t„n in tri oklopne križarke po 10,000 ton. See je vršil pretočeno «so>l>oto, dne 4. februarja v Sloviniskem Nar. l>; moram [priznati, sanieziii-ka, da s«> s«* zai v- |»ra\* h ■ j h » po doiikače zabavali. Tr Ino sen i uverjen. da nam bnete tudi pri liodočili skupnih prireditvah onako naklonjeni. Š«* chkrat prav lepa hvala vsem. Nadalje naj (Miienim, da se vrši kot sem že pret«*čeni leden v te mlist-u pon.č;tl, velik koncert z zelo ol»šmiim krasnim programom. v nedeljo «lne 23. aprila t. 1. ob treh popoldne. Ta koncert lx> tudi v dvorani Sioveiuskega Nar. Duma na 2.V! Irving Ave.. Bro« klvn. N". Y. Xaj omen'Hiiu da > posredo-' van jem podjfiieaiieg;! IhmIo na tej veliki prireditvi iz prija/. noVti kazjila Cunard White Star jmrobr-oil:;a družim štiri najnovejše krasne filme «i;«iše mile domovin«* .fuiror-lavije. ti r p<^ehm» SI vonije. Te filme je ta velikanska družici rav nokar prejela iz stare domovine, ter bodo prvič prikazani na tej -kupili prireditvi. S.-veda bo Cunard Wlute Xt;ir družba f>o -lala za kazanje omenjenih filmov svoj« ira izkušenega operatorja. Mr. M. S. Kkerovich, ura«l-ni k njenega tukajšnjega urada. pa nam 'bo v našem jeziku filnte ti Imačil. Natančneje glede celotnega programa t«'ga veli'keg;i koncerta bo še pravočasno poro-čano v tem listu, Xaj omenim še. tlajo pri zastopnikih |x»>an nvaiili dru-šte\ na prihodnji odborovi seji, ki se vi.ši v nedMj« dne. 19. februarja ob ;;. popohlne v SI. Nar. Domu v Brooklynu. zite po vstopnicah, ne bo vam i žal! Toliko za danes. S .sol) rat-kitu |K>zdravom, Anthony Svet, tajnik pripravljalnega odbora združenih >lov. društev X. Y. S SAMOMOROM JE GROZILA \ litijski sr« z je ne«lavm» prišla mika brezposelna družina. ki je 'bivala prej v kivkem okraju. Družinski glavar pa je m- ral v zapor zaradi nekih pregr-e tem ni Vilo u-treženo. Hitela je na progo, da pričaka vlaka. I.e-žala je na tiru. Preko železniškega prehoda je šlo precej Ljudi in neiki predilničar je žensko potegnil - tira. pa je bila zadev?, zaenkrat rešena. hi^A* \ AKO N \M».K\\ \ |>; ^ \ umsii vri j? VJK T < > \ \ o \ HA/STAVO. W\l |K TA. Zj^^^ ^^ UO' \ ^^H JKVIP \ L±> Ij H Lb ^ \ __ \ ^ & ^ ^ ^ \\ 0CK0MNQST SVETOVNE \ In-'' t \\ RA25TAVE V NEW \ nsmiDLA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISNE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA y 50 - zamidit* te prilike! r ■ ' ■ ■ -- ,. ^tnmmlii i^.LHili* : 5WWWC IWNSIIIM CO._ iumrntimunm ~~ Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: /m $ 2.45 ....................Din. 100 $ 4.75 ....................Din. 2UU $ 7 (*> ....................Din. J00 $11.00 ....................Din. 300 $--1-50 ....................Din. 1UOO $4J.50 ....................Din. L>U00 V Italijo: Za $ 6.30 ....................Lir 100 $ 12.— ....................Dir 200 f 29.— ....................Lih 500 $ 57.— ....................Dir 1000 $112.50 ..............Ur 2000 9167.— ....................Dir 3000 KKR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _GORI ALI DOLI Zs izplačil« večja iiwhn M zgoraj navedeno, Mbi v dinarjih ali lirah. iforeljajnM to MJto pecaje. NUJNA NAKAZILA IZVB&U- Ajemo PO CABLB LETTKB ZA PRISTOJBINO (L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) SIS m iM . IQKB mš i i gfc i*, i i ' VELIKANSKI POŽAR POD MORJEM. .K«len chJ najl»olj .slavnih an-& le.šk i h | >i eii mgp iJcov ]h)( 1 i nor jeni, v Whtfeliaveiiu na 0iMirberland9kein, je nenadoma zaeel goreti. Bojijo da je bil o^euj po*«' vse bolj globoko delajo rudarji in ne vedo nič, kaj |>oeeuja morje nad njimi. Premo«?, ki ira kepljejo v ti^h rudnikilk, je izredno dragocen. Dozdeva se, da oo ondotni skladi neizčrpni." Bolj in bulj Ua-leč od morje se raztezajo emi z;rkla li, tako e h kriva ,pod morjem. Zdi se. da ga je rajši zinrraj vee kot manj. Tako je ku>ili tudi nomogoče stvari. Se enkrat »se je odpravilo onih 10 mož v -žareče premogovne sklade. A to pot ko se zrušili. Videli so, da ne morejo več nazaj i.n so * ~ -. . POZOR ROJAKI! Peter • • X Zgaga ■z gašenjem. - - V ZALOGI IMAMO NOVE. PREGLEDNE ZEMLJEVIDE.: Velik pregleden zemljervid JUGOSLAVIJE (.Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CEjLEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest « številom prebivalcev. Stane 50e SLOVENIC PUBLISHING GO, 216 West 18th Sire«*. Med pešci in avtomobilisti vlada veliko sovraštvo. <"'e Je morejo, hrnlijo drug drugega. Pešca je nahru.il avtomobi-iist z besedami: — Hodiš, kot da bi bila vsa cesta tvoja. — Ti pa vozi$, — mu je odvrnil pešec, — kot da bi iuiol avtomobil že plačan. Samo ena stvar je hujša od spomina ženske: moška pozabljivost. To se je zgodilo nekem malem slovenskem trgu, kjer -o blagoslovili novo brizga I no Pijače je bilo dovolj, in kjer je pijača, morajo biti tudi govori ua dnevnem redu. Tega siuo >,e Slovenci v za« I njem času naučili menda od bratov Hrvatov, Najprej je govoril župu;k ter takoj po blagoslovu odšel. Nato >o se vršile deklauiaci je. Pevski zbor jc zapel par pesmi in slednjič je doletel i društvenega načelnika imluga, da spregovori par besed novi brizga I ni na čast. Dolgo je kvasi! in kvasil. Njegov govor v splošnem ni i-mel nobene veljave, dobro ga je pa zaključil in -icer z bese dami: ... in ta naša brizgalna nuj bo takšna kot so stare device v našem slavnem trgu; vedno pripravljene in nikdar poklicane. V napadali drugih vidimo pogo^toma opravičilo za naše lastne napake. Ko so delavci v tovarni dobili plačo, je bil v koverti po-lega denarja listek z naslednjo vsebino: — Tvoja plača je tvoja o-sebna zadeva. Ne pravi nikomur, koliko zaslužiš. Spodaj je bil podpisan go s poda r. Neki delavec je preste] svoj borni zaslužek, zvečer je pa odpisal gospodarju: — Nikar se ne boj, uikomui ne bom povedal, koliko je bilo v koverti. (-e je tebe sram javno razglasiti, koliko plačaš, j«> tudi mene vrani povedati, koliko zaslužim. — Do ušes sem zaljubljen v sosedovo hčer, je vzdihoval rojak. — Za njen poljub bi dal tudi pamet. Vse kaže, do te je že. poljubila, — mu je odvrnil prijatelj. . . . Gospod ravnatelj . . . gospod ravnatelj. Tiger napada vašo gospo soprogo! — ^o sporočili ravnatelju cirkusa. — Za boga? Kaj naj naredim ? Kje bom sedaj dobil drugega tigra? Zakon ima dve lastnosti. Do bro in slabo lastno>t. Dobro, ker človek v zakouu ni sam. In slabo, ker človek v zakonu ni nikdar sam. Za nameček pa še dve ali tri o ženskah: — »Mnoge ženske so tako dolgo krepostne, dokler ne prideš na njihove grehe. — Ženska je upnik, ki ga nikoli ne izplačal. — Ženska hrepeni po takem idealu, da bi imela idealno življenje. — Ženska ljubezen je kakor sladek kolač, ki se ga človek nikoli ne naje. — Vsaka ženska se drži mere samo takrat, ko obleko po-merja. ^ . _ ________ o LAB HA BOD A"—New Yoi* Tuesday, February 7, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY Kratka Ihievna Zgodba v j srečanja z medvedi na kočevskem Prava domovina uit d vatlov V Slow ni ji j«' še v gozdovih na Dol« uj-'kt'm, v onih okoli Kit niaj je ljudem gotovo še v ^potiiinu dogo«lc-k, ki je prid It ti prijjuerd nekje v okoli ji Km lnkiiških gozdov. T akrat je v hum i noči obiska l star medved tVbrlnjak nvke-X« oo^estniloi in ikajpa temeljito ipiTiiiHal panje, da je pr;šel d« HMnki. I>a bi d<li ovce. Nedaleč stran ji bila njiva s kcruzo. Sredi iigre mi otroci zadišali, kako ntkido momlja in godrnja ter se s^jrehaj^ med 'koruzni mi sti'bli in iomi koruzno ■vlit-je. Radovedni otroci so stekli do njive. Za hip so obetali in zafkričali, nakar so jo ubrali v vas. V*i prestrašeni -o potlej pripovedovali vašča-iiom, kako je sredi koruzne njive sti l ua zadnjih dveii nogah velik medved, ki je tr^al koruzo in si odtrgane klase nakladal v naročje, ipodo^bno Jkakor trjuje, da je medved v tvoji pravi domovini na Kočevskem vegetarijanec in da živine ne /ičok ipod težo premaknil jp ci otroci ualože drva v naročje, / m« dvedom vred zdrvej v do-jkalar jih iz drvarnice nosijo lino. Zjutraj >o vabami na£li j materam v kuhinjo, i/.iopau če I Konjak, v violini pa j Ta dogodek pač zna-čilno po- v« »n t k ve* }Hin«'>uažvD. Na "- '-1- J — *J ~ >voji Mtprttit^vdljti vašnji v dolino *** j«> moral medved te-imljito prestrašiti, saj je pu *til zaprttpa»š«Vuim ljudem potici ilo, dot. Ali ;?a je nagnal ulad iz Velike gore pri Ribnici proti Mali gori ali pa je šel obiskat tenko, ki je t i-t i ea» tam nekje * kotila svoje mladiče, tega nihče ne ve. Res je, -staje — kajti naslednje jutro so ljudje našli tamkaj sleeve njegovega ni i teh oda. Ni reddk iprimer, da kočev-i šolarji v ziuM^ein ča«a nočejo hoditi v šolo. Najfp*>go-Mojši, njihovi i »govori za ta i.zos tavanja pa arri do na kožo medveda, ki 1*0 i^a tli ali tam ljudje srečali. Včasih je ta strah otrok pre«! sreča njem medvedu fkar na mestu. Tako no predlansko jeseni .pti|>ovedovali šolarji "it Ma^e du, ki ga je videl prvič v svojem zivljeujtL , Kmalu za tem je bil tudi 1--letni Matevž iz ^oven^e vasi z očetom v gozdovih Slovenskega liriba. jSa§jiv#la sta. v voz j »ar teak i h konj in se od: peljala po krclje. Med, nakladanjem je fant iznenada izpustil kicej iiz rok prav v trenutku, ko bi ga moral očetu IK^magati naložiti ua- voz. Deblo je padlo očetu na uogo, da je robantilj faut pa jc .s svetlimi očmi nepreklicno gledal na očetov hribet: tamkaj sta se promet a vala dva mlada medvedka. Bil. je ljubek prizor, da je še stari (pozabil na bolečim v nogi. Toda kmalu je pri-hlačala medvedka in godinja-je pričela odrivati mladiča v stran od nevamHi ljudi. Vsi trije so utonili v goščo. <'etu- Raff&eloya ko. Kardinalu Bibtenu je zapustil svojo hišo pri Aratilkanu.| j Fo marina je pri jela vse, kar je potrebovala za življenje, o- SLAMA V OPEKI Ogromni Pauteon s .»vojimi I Ijiietnika, ki je bil tedaj že na " i/,l>'J^11'1; ° j i * i 'i i- • --ji i . -. ,. ,. , istaneK. so itc-bili nii-^ovi ue n- sedem mutrov debel mu zujovtjv^ku slave je "Vijolica" ku-,^ <;rol)wieo i doIo,n v| je edina. zgra< I ba starega Riana kor kažejo njegova pisma ^(Panteonu, kjer je ^čivaJa nje-i ki se je popolmoma ohranil^ dp;Io pjtvlaeevala m je vračal hu-l * ^ , - . naših dni., kar.se je Italija bežen Beatrici d'Ešte ter For-^°ra T''T- " ^ ^ zediniia, raibi, kot p^bnico za!-nari,ii. Ko je njegova xar ^ popijejo ob njen, strani.| kralja R^zen,.Igrajevskih oseib, tenka, v >•—i— ' A moj kralja R^zen ^rajevskih oseb(čenka.v svojeni 18. letu umrla,! Dne (». aprila 1520. bii je baš pa je v .iPautcguu. Ivi je že .v ee ni inujgej pdtolažiiti. Neko-j Veliki petek. -e je 7>o Rimu itgoil'njem sre tli 4>ripovedujejo, da je med-napada. Tudi v tem primeru, v^Vka v Času, ko ima mladiče, je šef rajši koimzo krast, ka- nevarna, se za konje in oba človeka, ki ju je morala opazi ti ni niti zmenila. ;>i sje slikar je vo, ki so ga postavili leta 1881. V duplini na de-ni strani je praznina, tod«ai tja bi do v nekoliko tednih postavili jpoprsje Marije diBibie-ra. Raffaelove <ili zidovi naših hiš topli. \* vročili deželah je drugače, tam si želijo hladnih zidov, in sedaj ""ta dva raziskovalca v Gizeju v lOgijptu odkrila, da -o stari prebivalci Nib-ke doline d« bro vedeli, kako lahko dosežejo ta namen. V opeko, ki so jo sušili samo na zraku, so mešali slamo. Ta slama piiš,'-a v notranjost hiš samo polovice toliko vročim*, kolikor j • prepušča moderna žgana otpeka. ki nima te primesi. Opeka s -lamo tedaj dobro izolira, kakor bi rekli ilanos. Kgijptovski pazniki so s svojim ravnanji m škodovali tedaj svojemu ljudstvu \K)lj neiro Izraelcem. kor da bi napadel i^no od ovac, Ivi so jih v 'bližini patdi otroci. f^*tošnjo zimo, ki je mila. zares nismo še ničesar slišali o kakšnem srečanju z medvedom na Kočevskem. Zato pa je bilo tem več i]H>i]obnih dogodkov na Kočevskem lansko in predlansko zimo. », Laui, tik prede-u je napadel sneg, je šel 14-letui Walter L. z očetom v hri«b natl vaojo Breg f>u drva. Med jjabiranjent ilrv seje i*ds>tranil od očeta. Iznenada .pa je obstal ko prikovan na mesto; komaj trideset korakov vstran je zagledal velikega medveda, ki je pravkur plezal z ogromne stare lwik-ve, kjer je gotovo jm» luknjali pre.pereb'ga drevesa iskal //»-vi iti. Ko je mreina dosegla m|mmIiijo vejo. se je le ta odlomila in kosmatinec je prcej trdo |>riletel na zemljo. Walter je pozneje pri.poviidovaL da je zal>obnelq, kakor bi padla na zomljo itežka klada. Medved se je ve« prestrašen 'brž pobral s tal in jo godrnja je ubral v gostejšo šum©. Fant pa se je sre-eainja z medvedom tudi tako •prestrašil, da zaskrbljenemu o. četu vsoqxjt do doma ni mogel povedati niti WsmIcc o »ihiIvp- Ta dogodeik spominja na onega, ki se je zgodil preti leti nekemu kočevskemu učitelju, ki ima svojo igozdno parcelo na Slovenskimi hribu. Odšel je neko nedeljo z otrobi v gir/d- d 3 i gleda prirastek. Tinla 1 Najboljši prijatelj v nesreči run je! f K ^ 1 r» « J • .i 5 SLOVENSKA NARODNA i PODPORNA JEDNOTA j Pl * • L . ( 1 BRATSKA, DELAV.SKA | | PODPORNA USTANOVA j | Sprejeme možke in Ženske ▼ JdiK od J 16. do 50. in otroke dp 16. leta starosti. 1 %:i\ ^ S 3/ - ^ČLANSTVO: 52,000 i PREMOŽENJE; $6,000.000.00 |j2" 4 i * ' vjirWi'« v. 1 I Za ožje informacije glede zavarovanja J || vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ 1 ) 1 ' Glavni »ton: - i Ž657-59 S. Lawndale Ave , Chicago, 111. otroci imajo najbrž posebno -riro. da -prej kakor starejši ugle.laj" kakšen ljubek prizor. Tudi učiteljevi otroci >o, čim co se [»ribližali gozdu .zakričali: 44Arte, Pare, 'birlsehigal Paliein; Schagn tui, sehaga! Jej, -geaibr schpie^n!,, (Očka. medved, mali medvedki! Glej jih, glej! .Tej, podimo se igrat!) Tn že se otr m. Bil je že skrajni čas. za umik. kajti če se je medvedka renčeč približevala svojima mladičema. Prestraštui oče ie poihil roko svojim otrokom in jo ubral v dolino. Tisti dan ni bilo časa rza ogledovanje prirastka v gozdu . Prav nič ni les, da bi bil medved takšen samertar, za kakršnega ga po navadi ljudje >-matramo. Ptjgo^to se oipogu-mi, zlasti v zimskem ča>u, in se prifbliža vasem. Tako je lansko zimo napregel niežnar iz Stare cerkve pred sani konja in odpeljal gnoj na njivo za vasjo. Komaj dober streljaj oil vasi se že pričenja gozd. Toda preden je prišel konj z naloženimi sanmi do njive, se je ustavil. Dlake na hrbtu so se mu nasršile kaikor razdraženemu psu, vzpenjal se je i tj trgal in ni se hotel premakniti nikamor. Gospodarja je pograbila jeza in je pričel z bičem udrihati ijk> konju. 4<»Hi, Schimml!" se je jezil in kričal, 4*bi*»eht du ziechn odr et f Scho do iiosoht du!*' (Hi, Šimel, bevš IJotegnil ali ne? Xa tu imaš) 8redi jezljivega kričanja |>a mu je zastaJa beseda v grlu. Na rdbu gozdička je ■zdajci tudi on zagledal velikanskega kosmatinca, ki je h tal «na vseh št i rib in se zibal z vsem telesom na Jevo in desno, kakor človek, ki, uukguje z glavo, tkadar ne more verjeti svojim očem, ko vidi nenavaden iprizor. Ko je j»o-tlej popustil prestrašeni gospodar pri 'kon,ju vajeti, se je ta sam od sefbe. obrnil in jo ubral naeaj .prdti,vasi s taksno nagi i-ed, da je spotoma wtresel skoraj ves tgnoj s sani. . Xa jeu do ^ i tejše srečanje z medvedom pa je doživel na Kočevskem menda tisti kobler-riki kmet, ki se je z gorjaco v roka.h spravil nadenj. V lsc- ( Nadaljevalce na 4. str.) Poučni spisi: AHN'8 NEW AMEK1CAN INTERPRBTER. — Trd« vex. 279 strto' Cena $1.10 Učna knjiga za Nemce In za one. ki ao nem- Kine zmožni. AMERIKA IN AMERlK,AN€l. Spisal Rev. J i M. Trunk. (608 strani.) Trdo' vezano , Opla posamezulb držav; priseljevanje Slovencev; njlbova društva ln OVRI»OREJA. Hplaal R. Legvart. 143 strani. 8 allksi**' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIHODE. 83 strani. Poljudni apial o naravoalovju ln avezdoznan-stra Cena 50c. ROHOdJEREJA. Sestavit Valentin Ha singer, M strani dena ti doves----M, BroA. .... JU KRATKA SRBSKA GRAZ^TDCA. OB »tranl Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 86 sirs nI- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani ) Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. n KUBIČNA RAČUNICA. Trda rak 144 «tr. ' Navodila za Isračunanjs okroglega, sesaas-ga in tessnega lesa. Cena 75c. LJURSKA KUHARICA, najnovejša ln prakU(aa zbirka navodil aa kuhinjo ln dom. ' Cena 50c. MATERIJA h ENERGIJA. Spisal If. Lavo Osr- melj. 8 allkaml. 180 stran* Naok o atomih. moleknUb ln elektronih. Poljudno pisana rssprava o Ivdedku uoleni ananoatl. Com $125 MLEKARSTVO. Splaai Anton Pevc. S ie« strsaL Knjiga /m. mlekarje ln lftMteU* mlekarstva Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, vex. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 atranL $5.oo NAROD, Ki IZUMIRA, tin strHm P<»ljiid«*ii otiln najwvernejsega nari«ia na ave-tu. rvi vrsti ?a stavimo, umetno in si rnjno ključavničarstvo žeie-aoil varstvo. Cena $2.50 (H)KKITJK A.MKK1KB, spisal II. M A J.\lt. Trije deli: lliU. lil. strani. (Vna m^lilco vea iVIJudt-n in nalsueen opi« mlkritia novega sveta. Spis we f-lta kakor 7.atiimiva fHiVeat ter Je sestavljen ik> najboljših virih. Cena 50c- PRAKTI^M KlflNAK Tr.la vea. «tr... Priročna knjiži«-a. ki v>» t>tije vse, kar je pri nnkupu ln prodaji »otrebiio. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE »'ILOZOKIJE Spisal dr. F. Veber. ;i41 strani. Knjigo toplo pri[Kiročanio vsakomur, ki ae J' boče seznaniti z Kavnimi čivami aodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisat dr. Ivan Prijatelj. £j 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni ute- ' meljitelji te avojevrst^o ruske atruje. Cena $1.50 SPOMINI, tnpts^: Jože Lavtitar.) 'MZ atranl. V tej knjfd ob" J a naS zpanl i>otopisec župnik ? Lavtlžar spomine na avoja brezštevilna »>o- * tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena broš. Cena 50c. SLOV.-ANtiLE&KI IN ANULE&KO-SLOVEN- SLOVAR. 148 atranu Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAK. 14:t rtr. Druga polovira knjige vsebuje iiemAko-alo-venskl slovar ln kratko alovnleo alov»uakega ln nemškeaa jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 882 •tranl- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane PovAe. cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDE^. 144 atranl. Zbirka zanimivih ln kratkočasnih spretno- r stl; burke ln šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $L45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 atranl. Knjiga je IzAla.v založbi Vodnikove druibe ter vsebuje življenjepise moC. ki ao s svojim delom privedU slovenski narod >■ suženjstva ▼ avobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. ZanlmlTostl la ruske zgodovine In natanCen opis vojalke republike saporoSklh koaakor. Cena 50c. ZDRAVILNA tELI&ČA. «2 atranL __ Cena 50c VERNE DUftE V VICAH Splaai Prosper Meri nee. 80 atranl. Cena.. M Eden najboljiib spisov francoskega Mojstra, vneta ls naAega kmetskega Rvljenja. VOLK 8P0B0KNIK Fraae Metke* • sT1«^)................... fl.M Cena $1.00 SADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA__Rt ^ r i'; "&EZB XXBODA"—NsvToif Tuesday, February 7, 1939 i « SLOVEN® TYUGOSLXV7 0AILT SI .F.HF.RN|aoo« Sg»c5g=»včasih greši. KOMAH IE ŽIVLJENJA SA "QLA8 NARODA" PRULCDIL X. B. = 40 ■ Joana vzdihne. "Naj »bo ktskorkoli, uiislun, da za mojo roko ne bo nikdar vprašaj, tudi ne. če me tudi v resnici ljttbi.,, 44Lj*rt>i te, Joana — to verni*' Joana očet^ popleda s očtni. 4*Ka(ko to v«ftfM Oee nekaj časa pon»i»lja, nato pa -pravi tiho: "Od njega samega v«m in po vsem njegovem obnašanju." 44Od njega samega? AJi ti je to zaupal?" "Da, »e predno je vedel, da si moja hči." Joana se skloni naprej in ga prime za roko. 44Povej vendar, oče!" In oče ji pove, 'kako j« Omter onega dne v botelu na •njegovo vprašanje, ako je mjegovo ~«rce še prosto, povedal, da je njegovo srce na Silvestrovo na prvi pogled na lepo, ne-' I Him a no dokle taplamtelo. In >edaj ji tudi pove, zakaj je Prizor na križišču Clybourne in North Avenue v Chicagu tekom zadnjega velikega snežue-od nje zahteval, da Ounterja navidezno ne spozna takoj in j ga viharja, zakaj jo je Gunter prosil, da očetu ne pove, da ga pozna in pri j kaki priložnosti ga je ^poosnala. 44 Toda — rak a j tega ni hotel?" vpraša vznemirjena. "Ker se je bal, da ga bom odpustil kot tajnika, o katerem mi je mano, da ljubi mojo beer. Ali sedaj razumeš!". * * Da, oče, sedaj ani je polagoma vse jasno. Toda — kako je neumen, afko misli, da bi ga ti zaradi tega odpustil!" Ljubezniv nasmeh se razlije čez njegove ustnice. 44Joana, največ očetov bi najbrže tako napravilo. Slučajno pa to za mene ne velja, toda tega ne more vedeti." 44Ti si za to pnpameten, oče. Saj ti je sasno na tem ležeče, da je tvoja Joana srečnau" Oee ji nožno boža lase. 4da ti srce »bije zanj." 44Zelo si bistroumen in prebrisan. Tedaj še sama nisem vedela." "»Jas pa, Joana, in zato sem ga postavil za svojega tajniška in sem ga poslal v St. Moribz, da bosta oba imela priložnost se boljše spoznati itn si bosta mogla biti na jasnem, ako gre samo za kaiko mladostno vrtoglavost, aJi pa za resnično ljubezen. Pa tudi sam sem hotel dobiti priložnost preiskati mu sroe in obisti.. Natančno sem hotel vedeti, ako bi >nnel nekega dne obljubiti rolko svoje hčere." Joana prime ob^ očetovi roki in v njih zakrije svoj obraz. 44lin sedaj veš?" 44Da, Joana. On je pravi in najboljši."" 4'Toda, kako ft>o našH pot do mene?" "To prepusti meni. Nc&oliko še potrpi; vse se bo obrnilo t«A>l v dobro, flcajti vem, kako zelo ga imaš rada in — kako te una on rad." Notoene besede več n«* izgovorita oče in hči med seboj. Vsalc se oklepa svojih misli. Tako poteče čas. Slednji-č pa pride go»pa Reiehertova, da jiu povabi k večerji. Oba vstaneta in ji sporočita, da nocoj ne bo Ounterja in tudi, zadcaj ne. Tedaj pa se stara gospa zelo začudi. Ghinda in mladi odvetnik? O tem ni opazila niti najmanjšega, da imata med seboj kaj. In nekoliko tudi premišljuje. Dr. Roland je komaj odprl svojo pisarno, bogat ni, ima samo bogatega strica. Ali pa cs tem zadovoljen, da bo njegov nečak poročil ubogo dekle, f Joana pa smeje pravi: "četudi Gunda nima nikakega premoženja — na drugih ? Gundino srečo, gospa Reichert, ker ste (km d o peljala k svoji svakinji." 44Tukaj imate prav% gospica Joana; in srečnemu paru želim največjo srečo. Guwda je skromno dekle, svojo srečo bg že na&la in bo tudi svojega moža osrečila." • • • Francis James m Fritz Heller sedi-ta nasproti kriminalnemu komisarju v njegovem uradu. Ravno je b il končan dol& raagovor, pri katerem so obravnavali o tem, aiko je oni, ki je Amerikanca Silvestrov dan napadel m o kateram je James trdH, da je bil Werder ,v resnici on, na katerega pade dbdoliba toliko v zadnjih letih izvršenih, pa ne pojasnjenih roparskih napadov, ali ne. 44iPrav gotovo je on, prav1 gotovo, pravftirf." vzklikne Francis James. 4 4 Sicer pa je tudi Heller popolnooiai moje-fa mnenja." Jame« je selo razjarjen, da komisar ni takoj aprejel njegovega mitijoija. Hetupel si gladi svojo malo kozjo bradioo in zopet in zopet jara&a nmenje da je popolnoma pri tftvari. "Oonpdda," pravi slednjič, 44vse ddbro in lepo, kar pravit«, toda v>e, kar ste navedli, sloni na zelo slalbih nogah. Vsa skupaj je samo rum, pa nic dragega." 44Nič večf" zavpije James. 44Ali niso bili vsi roparski odpadi iavrsemi eden kot dragi in vsi na isti način? Ali še radno ni jasno na dlani, da je vse te napade izvršil eden in isti 7 44Mogoče, toda ne gotovo." "Toda še enkrat ponovim, kar sem ravnokar povdarjal. Wsrder je komedijant in vedoma komedijant. Tukaj se plati ob palUrt, da ae mora vsakomur smiliti m ima zaradi bolnii dan n& tkn naočnike na noon. Toda ko se je v banki po-kaaaJ pred menoj, tedaj je znal ločiti kot zajec in njegove Mi ao tmele pogled, Ida bi se jih človek sbal. Ali ni to sum- ljfrof In dalje — ▼ St Moritzu, tam--" ^ .. ________ SNEG V CHICAGU Razne vesti i JUNAŠKI BRANITELJ VERDUNSKE UTRDBE- V Parizu je umrl v 71. letu svoje dobe e Fort Vaux, pri Verdunu v ^Tetovni vojni. Podlegel je poškodbam iz velike borbe . Reynal je kot junak jx>stal v Franciji legendama fiigura. Dne 1. junij i 1916 ho nemške čete < ibf)lklile utrdbe pri Verdunu in zavzeli zunanji pas utrdb. Itevnal j«' branil trdnjavo •s 150 možmi do zadnjega. Sele sedmi dan oblaganja se je vdal, in isicer zaradi tega. ker niso imeli v trdnjavi niti kapljice vode in drobtin-ce kruha. Ko so branilci trdnjave zapustili svoja mesta, jih je bilo komaj dovolj, da so odnesli svoje ranjene tovariše iz kaze-mat na prosto. Nemci bili zadivljeni nad junaštvom podpolkovnika Reynala in so mu pri odhodu iz trdnjave izkazali vojaške časti, kot pogumnemu nssorotniku pa so mu tudi dovolili še naprej nositi sabljo. la .preiskavo v hiši Jona Vlada in je odkrila v 'kleti 70-letuega brata hišnega lastnika Jonela Vlada. Starec je bil popolnoma onemogel. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer de Frauee ? Havre 24. februarja: lie (le France ▼ Havre 24. februarja : Queen Mary r Cherbourg februarja : VuU-uiiia v Trst 1. inurea: Ih>uts4-|iiHu8LAV TRAVEL DEIT. 21« W. 18tb SL, New Verk, N. V 10. um rt-a : Queen Mary t CherbtHirg 11. marca : Paris v Havre Con te di Savoia v Genoa 15. marca: St. Liiui.s v Hauiburg 18. marca: Koma v Genoa lie de France v Havre 21. marca : Euroiia v Bremen 22. marca: Han.oa v Hamburg 23. marca: C ham plain v Havre '-'4. marca: Queen Mary v Cherbourg 2Ti. marca : Rex v Genoa 28. marca: Bremen t Bremen 2ft. marca : Deut.schland v Hamburg SMRT PRED NASTOPOM DEDSCINE Joseph S<4ui¥i' iz CJreifen-dorfa v 6u premoženje. Mož je bil tejjra n«'iar«t»no vesel, kajti s svojo ženo je živel že doljyo v qprav tesni'h razmerah. Začel je snovati načrte, "kako bo z denarjem, ki l>o prejel, preživel svoj življenjski večer. Toda usoda je hotela drugače. Preden je utegnil Schmee nastopiti dediščino, ga je zadela srčna kap. Tvegel je zvečer v posteljo in zjutraj so ga na"ii mrtvega. KRI JE TEKLA ZARADI ŽENSKE. V vabil na se-stanje in ji obetal, da joo poročil. Končno je pristala na dovnjaku za bajto je imel staro hruško, 'ki je neko jesen rodila obilen Kwl. Toda stari Kočevar se je jezil, ker je opazil, odel najprej »Šimunoviča, ki je bil na mestu mrtev, nato pa- še Vu-ektiča, ki so ga hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico. Ra-jvo rp<5gledal v vrb, da bi pre-doviča so orožniki aretirali, 'poznal tatu. . bližal košati hruški. Potegnil je z jrlave klobn1<. ter tatu na hruški ujedljivo' (»ozdravil: "Ouotn nuiargn, IIerr Disl)! A, nasdit. hon i di?" (Dobi*o jutro, go^jiod tat! A, zdaj te imam!) V tistem trenutku je medvedu iz šape ušla hruška in padla kmetu na pleša to glavo, kjer se je razletela v eežano. Kmet pa jezen, i-n ker ni b'do odgovora. je stopil bliže in pazi ji DOMAČE ŽIVALI. 72 Btrani. Cena ...........M GODČEVSKI KATEKIZEM, fil atraol. Cena J25 HUMORESKE iN GROTESKE. 1K0 strani. Cena .80 Trda ve*. Cena 1.— 13 KRATKOfASNIH ZGODBIC. T* str. Cena PO STRANI KI.OBITK. 15J> strani. Cena ____ i« POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel. 138 ftr. .M PREDTRŽANI. PRESERN IN DRIGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. 2» SANJSKA KNJIGA ..........................M SLOVENSKI ŠALJIVEC. w> *tianl. Cena.......49 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JH> TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOT LE. U7 strani. Cena JtU TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Aaluigro M Vae oaSe"). ltfl* strun L Cena ...............................Jt% ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena AS TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI. KNJIGARNA "GLAS NARODA' ti« WEST 18th STREET NKW YORK. N. V. Tisti hip pa ga je minila dobra volja in ujedljivost. Kakor da bi nru gorelo tmhI nogami. jo je ubral nazaj proti vasi in se ves upehan in prestrašen zapahnil v bajto. Vaščani v Kočevju še dantr^ 'prijiovedujejo, da je v strahu prečepel ves dan na ptči. . Lahko je bil prestrašen. Ko je »pozdravljal "tatu*' na hruški, je v jutranjem svitu opazil v vrhu drevesa — medveda, ki se je inaatil z njegovimi dt*bri-mi hnuškami . Prava domovina rjavega medveda v Sloveniji je v kočevskih gozdovih. Zato so tudi na -Kočevskem srečanja1 z medvedom številnejša, kakor kjer drugod'. Vfcsa, ta srečanja pa so. Če izvzamemo nial^ strahu, ki se tu pa tam na kratek va, da bi bilo zares škoda, če bi se umaknila zaščita rjavega medveda v jugoslov. gozdovih. Lovci rn oblasti naj eventuelno povzročeno škodo |K>vrnejo kmetom, pa -e bo kmalu pok i-zalo, da tudi kmetje nimajo interesa, da bi ,se ta reilka žival pričela brezvesHio iztrebljati. Sicer pa velja tudi /.:i bliž«ijočo se *4medve»li«» anketo*' t?Kta stara tirisloviea. ki pravi: prodajaj medvedove kože. dokler medveda nisi ujel/1 ,,,ii||i}ii'*,l'«ii||j«iiW"M?i|.l»iiii'*i«:i|, iiiiiiaii nni'M|»iniiini'M»nllll,nuHi|l,|(|)„|,»