naš aero
Celje, 25. XI. 1977	St. 5
Moramo se malo pohvaliti. Letos je to že naša peta številka. Gradiva se je zopet nabralo dovolj, tako, da smo lahko izdali še to praznično številko.
Tokrat vas opozarjam, da je prišlo v samem časopisu do spremembe. Tako nimamo literarne priloge, ampak je v prilogi objavljen obširen članek o ŽENI v Aeru. V glavnem so v članku zajeti vsi zaključki in podatki iz ankete, ki so jo opravili naši strokovni sodelavci in poskus prikaza položaja žena v naši delovni organizaciji (od aktivnosti žena do možnosti zaposlovanja ter napredovanja).
Opozoriti pa vas želim še na naslednje članke (seveda poleg stalnih rubrik): Katalog del in nalog, Samoupravna organiziranost, Spominski pohodi, Planina 77, Teden požarne varnosti, Poslovno tehnično sodelovanje Reed—Aero, O skladišču gotovih izdelkov . . .
Oglašajte se nam še, da bomo še vnaprej lahko redno izdajali vaš in naš časopis — NAS AERO.
Pa prijetne praznike vam želim!
Urednica
29. november — Dan republike (34. po vrsti), praznujemo — skupaj z našo republiko. Takrat, 1943. leta, so prišli vi Jajce delegati iz vseh krajev naše domovine — bilo jih j 240. Njhova pot v Jajce je bila težka in nevarna. JR zasnovali osnove naše nove ureditve. Danes s-jenje o tem zdi tuje in včasih celo odveč.„ da se še in še spominjamo na čas, ki jj zavedali, da tudi čas, ki je pred na da bi se spomnili še tega, da naš zaključena. Res je, da današnjega z ljudsko revolucijo, saj vsi ve, neponovljiva doba iz naše z mnogo nedokončanih nalog, bomo morali dokončati osnova, ki smo si jo zastali) AAi upravljanje. Samoupravlja ' revolucionarna spremembj slavijo in nas Jugoslova. narodnosti, ki si še za njihovo pot v soc'
ln to vsekakor ni malo. Po vsem tem ostane v nas resnica, da moramo ostati zvesti tej družbeni zamisli, ki ji lahko rečemo tudi resnica, razvijati jo, dograjevati, razmišljati o ločili tisto, kar je dobro od tistega, kar ni.
dk in hi povsem o primerjati o enkratna in
ar je ostalo šdK v
h ^socialističnega dr
tivne part mezna družbi ena tistih, ki v samoupravni
injenih poti, ki jih
to nam j 'socialistu '(j'pcialističr ‘ imbna s8,
je i
mm
Vendi ienotnost Saj de preteklost lajajo za
o vsem tem, potem moramo reči nekaj vnaj je prerasla okvire administra-p roko varuje, da se ne bi posa-eveč razvejala. Naša partija je ovnih množic in v njhovo vero jhovo ljubezen do jutrišnjega kim dnem bolj resničen in P, je bila težka in mnogo-nova zmagovala vera v in vera v delo in delov-ogati in je bogatilo našo i zArodočnostjo. In sa-evali, to čemur nota vemo, da je to naša samouprav-
Ponosni smo lahko, kljub ti čujemo in se bomo še srečevali, na
iaterimi
se sre-
„ m
kate
čujemo in se bomo še srdčevgli, na pot, ki smo jo prehodtfjmm niL nrmM$nvriTjJ *	o „t ,ev„«f£ ti odnosih, „„,em	"»7«
nam pr,de v zavest spo&anje. da smo z novj ustavo in za-	predvsem o tisti id
ggilgge	$«*<•">• S3iriFL.il« mio i
konom o združenem del ma novi in trajni, saj na. sko demokracijo daje mo last dela in delavcev v seveda zagotovilo, da bi naša harje, da temu rečemo tako, ki
Zakaj ob tako svečanem trenutku pišemo o t
Mm?
Zato, ker nas zgodovina uči, da je radi svojske poti v socializem ki si jo je malo težav, ki so se pojavljale v obliki groženj strani. Naša pot v socializem in naša neuvršče sta vzbujali nemalo razprav in pritiskov na nas času. Vendar, kljub vsemu temu se lahko pogovat nes o Jugoslaviji, ki je ena najbolj odprtih družb na svetu.
i,	se nam utrinjajo misli lih nalog še čaka. Mi-inje v naši socialistični alnimi dosežki in dobri-človeško kulturo in inte-bnostnega socializma«. Seči in morda nepredstavljiva, i je bila zadana našim očetom e ostala napol zastavljena, da bi hčih rodov — v celoti uresničili, 'tega pbsameznega delovnega dne nam redko-dti* bi razmišljali o naši zgodovini, sedanji tak način; ta resničnost nam bo komaj do-vanje rojstnega dne naše republike, le obve-in zahteva od nas delo in izpopolnjevanje, da jutrišnji delovni dan še bolj ustvarjalen, da bi našTT^^em kratkem razmišljanju o naši zgodovini in sedanjosti čim več spodbud za jutrišnji delovni dan.
Čestitamo ob prazniku
DIREKTORJEVA BESEDA
Če govorimo o letošnjem letu
nasploh, potem lahko rečemo, da je bilo konjunkturno za ves TOZD Grafike in da je bilo v vseh obratih dovolj dela, v nekaterih pa celo preveč. V prvem polletju je bila tudi preskrba z materiali solidna, tako, da smo rezultate, ki so bili brez dvoma dobri, tudi zato lahko dosegli. Mnogo težav imamo v obratu proizvodnje neskončnih obrazcev, saj so prav tu kapacitete povsem zasedene, potrebe kupcev pa so iz dneva v dan večje. Velike možnosti so tudi za izvoz le-teh obrazcev, vendar delamo za izvoz silno malo, saj še domačim kupcem nismo sposobni ustreči. Imamo izredno dolge nabavne roke, kljub temu, da stroji tečejo tudi po 24
ur dnevno. V investicijskem programu smo imeli poleg teh še nabavo drugih tiskarskih strojev. Ker domačega proizvajalca tovrstne opreme še ni, smo dali ustrezno vlogo za uvoz tovrstne opreme v aprilu mesecu letos. Vendar so se predpisi medtem tako zaostrili, da teh strojev letos ne bo mogoče uvoziti. Zato bomo morali na obstoječih strojih narediti čim več in čim kvalitetneje seveda. Stranke so z našimi dolgimi dobavnimi roki nezadovoljne, zato moramo toliko bolj paziti na čim boljšo kvaliteto naših proizvodov. In kvaliteta je v zadnjem času, odkar imamo svojo »službo kakovosti«, boljša. Število reklamacij je znatno manjše.
V drugem polletju opažamo problem preskrbe s surovinami. Ker so težave z uvozom nasploh, bodo le-te verjetno prizadele tudi nas. Odvisni smo od uvoza večine samolepilnih materialov. To so materiali, ki so osnovna surovina za proizvodnjo vseh vrst samolepilnih etiket. Prav zato pa lahko pričakujemo, da bo finančni uspeh prav zaradi pomanjkanja surovin v drugem polletju v našem TOZD nekoliko slabši.
Omenil bi še investicijo v novo tiskarno. V okviru srednjeročnega plana je tudi ta investicija. Zato smo formirali team, ki bo delal na investicijskem elaboratu. Team je že pričel z delom. V prvi fazi delamo na tem, da se določi perspektivna usmeritev nove tiskarne in na finančni oceni realnih možnosti za začetek del.
Vodja TOZD Grafika
Drago Vračun
Investicija AC
Gotovo vse člane našega kolektiva zanima, kako napreduje trenutno naša največja investicija v AERU — obrat proizvodnje AC papirja.
Ne bi bilo smisla omenjati, koliko dela je bilo potrebno, da se je investicija pripravila do te faze, v kakršni se nahaja, kajti najbrž vsakega zanima le, kje smo in kdaj lahko pričakujemo prvi papir iz nove proizvodnje.
Vsakdo, ki hodi mimo objekta, lahko opazi, da objekt ne dobiva samo zunanjo obliko, ampak se vidijo že razporeditve notranjih prostorov. To pa je nujno potrebno, kajti sedaj smo tik pred pričetkom montaže stroja. Ta se je pričela 15. novembra, do tega dne je bilo potrebno napraviti še vrsto del, ki jih montažer pogojuje za uspešno in kvalitetno montažo premaznega stroja.
Ti pogoji so predvsem, da mora biti prostor zaprt, čist in ogrevan na 15° C. To se pravi,
da mora biti montažni prostor popolnoma gotov. Te pogoje pa pogojuje vrsta del, ki morajo biti predhodno gotova.
Na žalost sedaj ugotavljamo, da je potek same gradnje bil zelo ponesrečen, kajti pričeli so jo z južne strani, ki je precej manj zahtevna, kot severna stran, kjer je prisotno veliko klasične gradnje. Takšna gradnja pa zahteva veliko več časa, posebno še, ker je v tem delu zaklonišče, ki ima veliko vgrajenega železa in betona.
Vsa ostala dela tečejo vzporedno. Trenutno se pripravlja gradbeno dovoljenje za preureditev garažnih prostorov v kotlarno, postavitev oz. povezava energetskega voda s kotlarno in proizvodno halo, izgradnja energetske kinete preko Ipavčeve ulice, kabli ran j e 10 KV voda in priključek visoko napetostnega voda na trafo postajo, vratarnico in čistilno napravo itd. Gradbenega dovoljenja nismo bili v stanju dobiti prej
zaradi tega, ker so morali predhodno biti gotovi vsi projekti, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
uprema premaznega stroja je že pričela prihajati in je skladiščena v novih prostorih proizvodne hale.
V primeru, da se bodo dela odvijala, kot je predvideno, bo možno po mrežnem planu montažerja suhi tek stroja opraviti okoli 15. aprila. Potem bi usklajevanje pogona in trening ljudi trajal do 30. aprila. Meseca maja pa bi pričeli s poiskusno proizvodnjo AC papirja.
Upam, da sem v teh nekaj vrsticah prikazal, kako daleč je investicija v proizvodnjo AC papirja in kdaj lahko pričakujemo prvi premazni papir.
Danilo Bregar, dipl, ing.
Istočasno z izvajanjem gradbenih del pa poteka tudi kadrovsko izpopolnjevanje in zase-obratu AC papirja. Do pričetka poskusne proizvodnje morajo biti zasedena vsa ključna delovna mesta v obratu.
Od 10. do 21. oktobra so bili na izobraževanju v ZDA pri firmi Nashua, ki ima proizvodnjo AC papirja, ljudje, ki so zaposleni v obratu AC papirja. Na izobraževanju so bili: Bogomir Kirn, Jelka Novak, Nada Car in Drago Bizjak, od 16. do 21. oktobra pa še Alojz Šmid (obrato-vodja), Milan Jug, Lojze Mohorko in Dušan Pentek (vsi trije vodje premaznega stroja).
O samem izpopolnjevanju pri Nashui sem se pogovarjala s tov. Kirnom, vodjo proizvod-
nje obrata AC papirja, ki mi je povedal naslednje:
»Glavni namen prakse je bil pridobiti si teoretično in praktično znanje za proizvodnjo AC papirja. Tako so prvi štirje (imena so našteta zgoraj) pridobivali predvsem teoretično znanje, ostali pa praktično znanje — pridobivanje prakse za delo na premaznem stroju. Tako smo dobili vse željene podatke s področja tehnologije, kontrole, razvoja ter predvsem že nekaj rutine za delo na novem stroju. Tako smo dobili in videli vse tehnološke parametre v njihovi proizvodnji, obenem pa smo dobili tudi njihovo mnenje o vodenju naše proizvodnje in delu na naših strojih. (Funkcionalno je oprema ista, vendar pa so naši stroji, katerih dobavitelj je Švica, nekoliko drugačni — op. avt. čl.).
Omenim naj še, da pri sporazumevanju ni bilo ovir, saj so vsi naši ljudje (z eno izjemo) precej dobro obvladali angleški jezik. Poleg tega smo imeli stalno na razpolago njihove ljudi, ki delajo v neposredni proizvodnji in so nam radi odgovarjali na vsa postavljena vprašanja.
Obisk je dosegel svoj namen, trenutno ni več odprtih vprašanj in z optimizmom gledamo na pričetek poskusne proizvodnje. Že sredi novembra se je torej pričela montaža stroja, pri kateri bomo sodelovali tudi vodje premaznega stroja, ki bodo tako med montažo samo še dopolnili svoje znanje in se še bolje spoznali s strojem.«
Prvi deli stroja so že prispeli v nov obrat AC papirja
Dopisujte
v svoje glasilo-Naš aero
2
Sodelovanje Reed-Aero
Toliko mostov je bilo zgrajenih v Evropi in ta sestavek opisuje enega od njih.
Kakšni dve leti je tega, kar se je porodila ideja o partnerstvu s kakšnim proizvajalcem samokopirnih brezkarbonskih papirjev. Vsem našim delavcem je znano, da smo se takrat pripravljali na gradnjo tovarne za premazovanje omenjenih papirjev kot logično nadaljevanje investicije v papirni stroj v TOZD Medvode. Pred tem je že bila kupljena licenca za tehnologijo brezkarbonskega premazovanja papirja od firme Dashua iz Združenih držav Amerike.
Tržne analize so pokazale upravičenost in utemeljevale odločitev, da naša delovna organizacija osvoji proizvodnjo samokopirnih brezkarbonskih papirjev v okviru svoje palete impregniranih papirjev kot eno svojih osnovnih usmeritev. Osnove so bile podane: lastna proizvodnja osnovnega papirja, kupljena tehnologija premazovanja, poznavanje potreb in pogojev tržišča, celo komercialno ime novega artikla je bilo dano AC — Aero copy; manjkale so nam le proizvodne izkušnje.
Ker lastnih proizvodnih izkušenj nismo imeli je torej razumljiva ideja, da jih skušamo pridobiti tam, kjer jih imajo. V prvi vrsti je to seveda pri licenco-dajalcu, če pa je to možno zdru-
žiti še s komercialnimi efekti, je to še toliko bolje. Za boljše razumevanje osnovanosti realizacije ideje o partnerstvu pri premazovanju AC papirja moram podati še razmere, v katerih smo se takrat nahajali. Na našem papirnem stroju smo že proizvajali surove papirje, vendar še ne take kvalitete, ki bi odgovarjala standardom za na-dalnje brezkarbonsko premazovanje; dalje, imeli smo v papirni stroj vgrajeno napravo za premazovanje CF premaza (to je premaz, ki sprejema odtis), vendar do takrat tega premaza še nismo delali; in končno, predvidena je bila gradnja tovarne za CB premaz (to je pre-
maz, ki zaradi pritiska odtis daje )v Celju, ki naj bi stekla v pogon v letu 1978.
Iskali smo partnerja, ki ima izkušnje v proizvajanju osnovnega papirja, izkušnje v premazovanju, ki bi bil pripravljen sodelovati in nam uslužnostno premazovati naš papir, omogočiti nam — delavcem Aera spoznavati problematiko pri premazovanju ter bi moral biti lociran nekje v Evropi zaradi cenejšega komuniciranja in transporta.
Takšnega partnerja smo našli v angleški firmi REED Ltd., ki je poleg naših predstav imel še veliko prednosti: bil je prav tako kupec licence istega licenco-dajalca kot mi t. j. firme Na-shua. Teoretično torej idealen partner, vprašanje je le bilo ali je pripravljen sodelovati z nami.
Po prvih pismenih kontaktih, v katerih so predstavniki firme Reed izrazili zainteresiranost za naše predloge, smo nekega ranega jutra krenili na prvi neposredni razgovor v Anglijo. Aerovo skupino predstavnikov so, po pooblastilu poslovnega odbora DO Aera, sestavljali D. Jarh, F. Mlakar in P. Kessler. 2e prvi kontakti na londonskem letališču Heathrow in potem v tovarni so pokazali, da imamo opraviti s prijaznimi ljudmi, ki so naše predloge resno proučili in imajo že izdelana stališča o
sodelavi z nami. Po dvoinpol dnevnih zelo živahnih in napornih razgovorih, ki so trajali od 9. ure zjutraj do 10. oz. 11. ure zvečer, je bil dosežen sporazum, ki je zadovoljeval obe strani. Zadovoljni, sicer nekoliko utrujeni, smo se vrnili domov. Čez dober mesec so nam predstavniki firme Reed vrnili obisk in ob tej priliki smo v Celju svečano podpisali pogodbo. Novo partnerstvo je bilo rojeno.
Vsi smo se z vnemo lotili dela na realizaciji dogovorjenega. Kaj kmalu pa smo se lahko prepričali, da je delo vse prej kot enostavno in da si še približno nismo znali predstavljati obse-
ga in kompliciranosti celotnega posla. Problemov še in še in vsak velik kot gora. Težave so se porajale z vseh strani. Z veliko volje in prizadevnosti se je delo opravljalo in prinašalo vedno večje efekte. Danes se je
medsebojno delo že uteklo in rezultati nas navdajajo z zadovoljstvom kljub temu, da se obseg dela povečuje in s tem vse, kar je s tem v zvezi. Kamioni, ki nenehno vozijo na 3.600 km dolgi trasi Celje—Anglija—Celje so vzpostavili pravcati most
Kdorkoli od bralcev Našega Aera bo prebral zgornji naslov, bo verjetno vztrajal do konca članka, saj bo pri branju naletel na celo vrsto novosti in zanimivosti s področja organizacije podjetja in nagrajevanja.
Informacija je napisana z namenom seznaniti delavce Aera z novostmi, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Področje samoupravne organiziranosti in kataloga del in nalog je bila tudi ena izmed tem nedavnega razgovora po TOZD v DO Aero, na katerem so sodelovali vodje samoupravnih delovnih skupin, predsedniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter vodje organizacijskih enot. Katalog del in nalog bodo samoupravno sprejeli delavci v TOZD v obliki pravilnika do konca letošnjega leta.
»V sedanjem sistemu vrednotenja dela in delitve po delu in rezultatih dela in poslovanja ne napredujemo. Posledice so premajhno naraščanje produktivnosti dela, premalo smotrno izkoriščanje družbenih sredstev, neizkoriščene zmogljivosti, lahkomiselno razpolaganje z akumulacijo itd., prav tako pa tudi slaba gospodarnost tekočega človeškega dela.«
Omenjen citat je povzet iz govora tov. Kira Gligorova ob sprejemu zakona o združenem delu. V njem so v kratkih besedah prikazani vsi problemi vrednotenja dela v naših delovnih organizacijah.
prek tega dela Evrope. Dva različna dela sveta Slovenija in grofija Kent sta si postali tako blizu kot še nikdar in prav tukaj lahko uporabimo tolikokrat uporabljeno frazo: svet je pravzaprav tako majhen.
Dovolil bi si izkoristiti to priliko in se zahvaliti vsem, ki so na tem projektu delali, žrtvovali živce in velikokrat svoj prosti čas in želel bi, da bi tudi v naprej z istim elanom in uspehi delali na tem poslu.
Pavle Kessler
Napotki za realizacijo nagrajevanja po delu v praksi so zakonsko dani, vendar se delovne organizacije srečujejo v vsakdanji praksi s kopico nerešenih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti že do konca leta 1977.
Vrednotenje dela in ocenitev delovnih mest
(delovnih nalog)
Zakon o združenem delu normativno določa, da prisvaja združeni delavec osebni dohodek, ki ustreza delovnemu prispevku, katerega daje delavec s svojim živim delom in gospodarjenjem z minulim delom k doseženemu dohodku. Torej mora biti delavec nagrajen po dejanskem opravljanju določenih del oziroma nalog in ne na osnovi, večkrat fiktivno postavljenih delovnih nalog na delovnem mestu.
Z vrednotenjem oziroma o-cenjevanjem dela mislimo na kvalitetno razvrščanje različnih konkretnih vrst dela. Tu gre za proces ugotavljanja pogojnih razmerij pri določeni povprečni učinkovitosti, ki ni odvisna od posebnih lastnosti posamezne osebe — delavca temveč izvirajo iz delovnih postopkov — nalog in za delo usposobljenega povprečnega normalnega človeka. Enostavno rečeno, gre za merjenje vrednosti različnih vrst dela v določenem obdobju. Pri ocenjevanju dela je osnova najenostavnejše pravilo — delovna naloga. Vse ostale zahtevnejše naloge se ocenjujejo v razmerju do najenostavnejše naloge, kjer se tudi zahteva (nadaljevanje na 4. strani)
Katalog del in nalog
(Nadaljevanje s prejšnje str.) najnižja usposobljenost delavca za izvrševanje te naloge.
Najprimernejši izraz za o-pravljanje vseh opravil, ki jih nek delavec opravlja bi bil »delovno področje delavca«. Ker pa gre za določanje vrednosti vseh delovnih področij v neki delovni organizaciji, je najprimernejši izraz tisti, ki je skupen vsem delovnim področjem tj. delo. V tem smislu uporabljati izraz »delovno mesto« ni primerno, ker opredeljuje prostor, kjer neko delo opravlja (npr. klepar menja v obračunskem mesecu več delovnih prostorov tako odprtih kot zaprtih — delovno mesto pa mu je določilo samo pogoje dela v enem prostoru, po katerih je bil tudi analitično o-cenjen). Enako velja tudi za o-stale profile, ki pri svojem delu niso statični.
Kot merilec vrednosti je o-cenjevanje postopek izključno kvalitetnega aspekta dela. Za merjenje kvalitete posameznega dela, ki ga delavec opravi, pa obstajajo druga količinska merila. Za tisto vrsto dela, katere ne moremo količinsko izmeriti, pa uporabljamo primerjave.
Postopek vrednotenja — o-cenjevanja uspešnosti delovnega učinka dela delavca imenujemo vrednotenje delovne uspešnosti.
Tako lahko zaključimo, da je ocenjevanje dela postopek, s katerim ocenjujemo vse vrste dela in ne delavcev.
Pri ocenjevanju delovne u-spešnosti pa vrednotimo delovni učinek delavca.
Delovno mesto in delovne naloge
Zakon o združenem delu o-pušča dosedanjo prakso, da je delovno mesto temeljno izhodišče oblikovanja pravic in obveznosti v združenem delu. Pojem delovnega mesta zamenjuje z »deli« oziroma z »delovnimi nalogami«. Tu ne gre za nov pojem ali za drugačen naziv iste vsebine, ampak je sprememba predvsem vsebinske narave.
Delo oziroma delovne naloge, ki jih izvaja delavec v delovnem procesu, so torej podlaga pravicam iz delovnega razmerja in tudi pravici do u-deležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Za vnaprej določene delovne naloge delavec tudi sklene delovno razmerje, na osnovi katerega pridobi pravico do združevanja dela ter vse pravice dolžnosti in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
V zakonu o delovnih razmerjih je predviden razvid (katalog) del, s katerim naj bi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela oblikovali delovne naloge in za vsako izmed delovnih nalog določili vse tiste karakteristike, ki so pomembne za izbor delavca za izvajanje delovne naloge, za opredelitev pravic, ki izhajajo iz dela in tudi za ugotavljanje deleža, ki gre delavcu za izvajanje delovne naloge pri
delitvi sredstev za osebne dohodke.
V	dosedanji praksi je delovno mesto uporabljeno kot organizacijski in delovni pravni pojem pri organizaciji delovnih procesov, sprejemanju in razmeščanju delavcev in tudi kot enote ocenjevanja zahtevnosti dela.
Delovna naloga, ki naj služi kot enote zahtevnosti dela, mora biti zaključena celota aktivnosti, ki zahteva enakovrstno usposobljenost, s katero je povezana enaka odgovornost in enak napor in ki se uporablja ob istih vplivih okolja. Kot določeno usposobljenost, strokovnost lahko razumemo stroko (npr. kemične, gradbene, administrativne) kakor tudi stopnjo strokovne usposobljenosti. Razlikovanje po stroki naloga načelo delitve in specializacije dela, razlikovanje na podlagi stopnje strokovnega usposabljanja pa naloga načelo racionalnosti trošenja živega dela.
Delavec, ki opravlja več različnih delovnih nalog, bo lahko udeležen pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi ocenjevanja zahtevnosti dela teh delovnih nalog ob upoštevanju deleža, ki ga ima posamezna izmed delovnih nalog v njegovi delovni aktivnosti.
V	organizacijah združenega dela smo bolj ali manj uspešno skušali spraviti dinamično doga jan ejv delovnih procesih v statičen splošni akt — delovno mesto. Nastala je tudi dokaj obsežna sodna praksa, v kateri so sodišča praviloma razsojala na podlagi neažuriranih ali celo že zastarelih sistemizacij in opisov delovnih mest. Statično razumevanje delovnega mesta kot temeljne enote organizacije delovnega procesa ej preprečevalo racionalno izkoriščanje delovnega časa, o-nemogočalo racionalno izkoriščanje znanja in neredko povzročilo tudi pravno zaščito ne-delovnosti.
Druga pomanjkljivost je bila v tem, da je imelo združevanje delovnih nalog na delovnem mestu za posledico ocenjevanja na osnovi najzahtevnejše naloge pa čeprav je ta naloga predstavljala v celotni strukturi delovnih nalog le 5 %. Takšne nepravilnosti so se o-bičajno pojavljale na režijskih delovnih mestih, kjer delavec opravlja več delovnih nalog tako po vrsti kot po zahtevnosti.
Manj težav je bilo v proizvodnji, kjer delovno mesto obsega običajno samo eno delovno nalogo (npr. rezanje papirja, sestavljanje kemikalij, čiščenje prostorov).
V	praksi pri sistemizaciji je prišlo do dveh nasprotnih tendenc. Delovno mesto so tako razčlenili, da je delovno mesto zasedel samo en delavec ali obratno, združevanje delovnih nalog, da bi bilo manj delovnih mest. To je imelo za posledico, da smo združevali naloge, ki po zahtevnosti niso bile enake in je delavec oprav-
ljal samo tiste naloge, za katere je bil usposoblejn.
Zaradi omenjenih pomanjkljivosti pri sistemizaciji delovnih mest zakon predvideva sistemizacijo delovnih nalog ali katalog delovnih nalog kot samoupravni in splošni akti za razporejanje delavcev in ocenjevanje dela.
Katalog del
Razvid del (katalog) je akt, ki vsebuje seznam in opis vseh del in delovnih nalog v temeljni organizaciji združenega dela. Oblikovanje in določanje delovnih nalog z opisom njihove vsebine in sestavin zahtevnosti dela za vsako izmed delovnih nalog pomeni odločanje o delu, o pogojih in rezultatih dela vsakega izmed delavcev v delovnem procesu. Zaradi tega katalog del ne more biti seznam ali organizacijski predpis posamezne strokovne službe, ampak je lahko oblikovan le kot samoupravni splošni akt. Tako oblikovan katalog del ne bo neposredno posegal v področja, ki so na osnovi določil zakona o združenem delu rezervirana za odločanje na zborih delavcev (neposredno izjavljanje delavcev) in ga bo kot samoupravni splošni akt sprejemal delavski svet temeljne organizacije združenega dela, razen če bo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v temeljni organizaciji sprejeta drugačna odločitev. Sprejem kataloga na delvaskem svetu bo primernejši zaradi operativne narave — ažuriranja njegove vsebine s tekočimi spremembami v delovnem procesu.
Ker se bo katalog del oblikoval in sprejel v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, se bo potrebno zaradi medsebojnega usklajevanja načel, podatkov in postopkov dogovoriti za enotno metodologijo kataloga dela za delovno organizacijo. Ta enotna meto-
dologija je samo dogovorjen priročnik in nima neposredne uporabne veljavnosti in ga ne moremo uporabiti namesto samoupravnega splošnega akta v posamezni temeljni organizaciji.
Vsebina kataloga del
Katalog del po TOZD bo vseboval naslednje podatke:
—	opis delovnega področja,
—	naziv delovne naloge oziroma dela,
—	kvalifikacijske skupine,
—	plačilni razred.
Sedaj se lahko vprašamo, ali pomeni katalog del in nalog kot nadomestilo za delovno mesto zares barvanje osla v konja, kot se je izrazil predavatelj na posvetu o delitvi osebnih dohodkov v OZD, ali gre za vsebinske spremembe. Odgovor je jasen. Večina delovnih mest bomo preimenovali v delovne naloge, vendar bo delavec v bodoče razporejen na področje dela in na delovno nalogo (delovno mesto) kot do sedaj. To pomeni, da bo delavec, ki bo združil svoje delo npr. v računovodstvu, moral opravljati vsa dela, za katera je u-sposobljen v organizacijski e-noti računovodstva. Tako bo delavec, ne da bi spremenil odločbo, opravljal dela materialnega knjigovodstva, knjigovodstva osebnih dohodkov, o-snovnih sredstev, stroškov in uspeha itd. Delavec v proizvodnji bo razporejen npr. na področje dela impregnacije papirjev in ne na delo na posameznem stroju.
Z omenjenimi spremembami bomo v OZD dosegli racionalnejšo delitev dela, večjo gibljivost delavcev in večjo storilnost, saj bo delavec nagrajen samo za tiste naloge, ki jih bo dejansko opravljal in ne za naloge, ki so bile do sedaj vpisane v delovnem mestu.
Milan Hudnik
NOVI VODJA V TOZD KEMIJA CELJE
1. septembra so v TOZD Kemija Celje dobili novega vodjo TOZD. Zanimalo me, je kaj bo imel ing. Boris KRAMBERGER povedati potem, ko je to delo opravljal že 2 meseca. Tako sem v prvih dneh novembra poiskala tov. Krambergerja in nastal je tale zapis:
— Menim, da sem prišel v dober kolektiv sicer pa se povsod da delati, če imajo ljudjo voljo do dela. To ni odvisno od posameznika, dobre volje enega. Če Ima samo eden voljo do dela, je to premalo, rezultati ne pridejo tako hitro, če posameznik nima podpore.
Sicer pa — prvi vtisi so v redu. Podatki za devetmesečno poslovanja kažejo dobro, če se dobro potrudimo, lahko pričakujemo ob koncu leta petnajst milijonov ostanka dohodka. Menim, da sem prišel v ta TOZD v ugodnem trenutku.
Želel pa bi ob tej priložnosti opozoriti še na naslednje. Zdi se mi, da disciplina ni v redu, premalo pazimo na material. Tudi predpostavljeni bi morali več pozornosti vložiti na prihranek pri materialu. Naša ogromna rezerva je v tem, da se obnašamo varčno. Delavci bi se morali tudi sami med sabo opozarjati. Tako bi dobili občutek, da ni vseeno ,kako se dela z materialom, da Je njihovo delo in plačilo odvisno tudi od ravnanja z materialom.
4
Komunisti pred kongresom
V BAZI ZKJ TEMELJEČA PREDKONGRESNA AKCIJA »KOMUNISTA«
Letošnji »teden Komunista« je močno razvejan ter vsebinsko, kulturno, ideološko in informativno zelo bogat. Obsega tri velike akcije, ki bodo potekale hkrati in bi se vključile pred osmim kongresom ZKS. Akcije nosijo naslednja gesla: »ČLOVEK, ZNANJE, PRODUKTIVNOST« — »DRUŽBA IN KNJIGA« ter »KOMUNIST PRED KONGRESOM«.
Nahajamo se v silno razgibanem, dinamičnem in miselno pobudnem predkongresnem obdobju. Razvijamo in utrjujemo delegatski sistem, steklo je delo v samoupravnih delovnih skupinah; ocena političnih razmer tovarniškega komiteja ZKS AERO potrjuje to usmeritev, ko pravi: »Naša čvrsta usmeritev, da bomo brezkompromisno uveljavljali samoupravne odnose v tozdih, postaja danes sestavni del miselnosti delavcev v Aeru.«
Tovariš E. Kardelj pravi v razpravi »SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJ«, ki je aktualno in močno orožje teoretične, idejnopolitične in praktične akcije ZKJ v predkongresnih razpravah — »da prav tu, v demokratičnih delegatskih telesih, skupaj s samoupravljal-ci in vsemi socialističnimi silami, v odgovornem demokratičnem boju mnenj in svobodnem dajanju alternativ, se mora Zveza komunistov bojevati za afirmacijo svoje politike in svojih stališč.« Ta misel tova-
riša Kardelja je ena od mnogih smernic za dosledno razvijanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Ozrimo se na oceno tovarniškega komiteja o delu delegacij zbora združenega dela — ki pravi: »Za nadaljnje delo bo potrebno izdelati kritično analizo stanja ter na osnovi le-te predvideti posamezne ukrepe. Brez dvoma pa je, da tej nalogi ne bodo kos delegacije same — temveč bo potrebno veliko več angažiranosti vseh subjektivnih sil v OZD kakor tudi v občini.«
Tovariš Kardelj pravi v svoji razpravi, ko razmišlja o delegaciji: »Delegacije morajo i-meti oporo ne samo v kolektivih svojih samoupravnih skupnosti, v njihovih organih in strokovnih službah, ampak tudi v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in strokovnih službah, v znanosti, kulturi in vseh drugih področjih družbenega u-stvarjanja. Pri tem morajo biti vsi ti faktorji neposredno in odgovorno prisotni v delegatskem sistemu in pri delu posameznih delegacij, bodisi kot neposredni sestavni del delegatskega sistema ali kot njegova politična struktura ter strokovna in znanstvena opora. Mislim, da moramo pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema prav temu vprašanju posvetiti naj večjo pozornost.«
Ob teh besedah pridemo do zaključka, da delo in akcija nas vseh bo dala tiste ustvarjalne vrednote, ki bodo nujno
potrebne nam vsem pri utrjevanju delegatskega sistema.
Stvarni aktualnosti akcije pod geslom:	»KOMUNIST
PRED KONGRESOM« daje svoj pečat izjava izvršnega komiteja prdesedstva CK ZKS ob začetku letošnjega »tedna Komunista«, ki se zavzema »doseči kar največjo akcijsko e-notnost in ustvarjalno udeležbo čimširšega kroga delovnih ljudi, da bomo tako zastavljene cilje in akcije uresničili v plodnem in ustvarjalnem o-zračju. Izvršni komite zato meni, da akcije ob »tednu Komunista« niso le stvar Zveze komunistov, temveč tudi vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih dejavnikov in predvsem delovnih ljudi.«
V našem podjetju imamo dobro razvito obveščanje — toda vedno ga moramo še izpopolnjevati in dograjevati v samoupravnem duhu — ali kot je dejal Todo Kurtovič v knjigi »IDEJNO DELO IN POLITIČNA PRAKSA«; » da mora biti obveščanje stalno in neposredno v funkciji samoupravljanja, kajti tako bo tudi v funkciji zgodovinskega poslanstva delavskega razreda in izpolnjevanja njegovih zgodovinskih ciljev.«
Vsi se moramo zavedati, da je naše glasilo takorekoč prisotno ob samem viru informacij v proizvodnem delu — ali kot je zavzeto dejal tovariš Šetinc; »da je ob delovnem mestu delavca, kjer se v bistvu prelamljajo vsa družbena vprašanja.«
Rudi BOŽIC
SPOMINSKI POHODI MLADIH
—	40. obletnica ustanovnega kongresa KPS;
—	85. obletnica rojstva tovariša Tita;
—	40. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ.
Letošnje leto je leto jubilejev. katerim smo tudi mladi dali svoj skromni prispevek — s spominskimi pohodi.
Tudi sam se se udeležil nekaterih izmed teh pohodov. Tako sem sodeloval tudi na dvodnevnem pohodu na Čebine z mladinci prostovoljci TO občine Žalec. Ta pohod mi zelo veliko pomeni, saj sem ob obisku raznih obeležij NOB spoznal iz pripovedovanja borcev NOV mnogo o borbah na savinjsko-revirskem območju v času okupacije.
V popoldanskem času smo prišli na Mrzlico s pesmijo na ustih in radostni, da živimo v miru. Priključili smo se ostalim enotam TO iz Revirjev. Po večerji smo prisostvovali kulturnemu programu in pogovo-
ru z borci, ki so nam prikazali in orisali delovanje partizanskih čet na tem območju.
Zjutraj ob 5. uri nas je prebudil žvižg piščali, sledil je zbor in zajtrk. Uredili in počistili smo okolico doma na Mrzlici ter se zopet uredili v zbor po enotah TO. Po predaji ra-porta smo krenili po snegu proti Čebinam s pesmijo na ustih. Prišli smo do obeležja padlim borcem na Vrheh, kjer smo položili venec. Pot nas je vodila naprej z željo, da bi bili čim-prej na Čebinah. Tja smo tudi kmalu prišli, vendar smo spotoma morali premagati še oviro, saj nas je presenetil sovražnik v zasedi. Vesieli in ob spremljavi harmonike smo prišli na slavnostni prostor nad Barličevo domačijo, kjer smo prisostvovali slavnostni proslavi ob 40-letnici ustanovitve KPS.
23. in 24. april — 35-letnica prvih slovenskih brigad
Tudi ob tej priložnosti smo priredili pohod, katerega ko-
mandant sem bil. Trajal je dva dni. Iz hale Golovec smo krenili do Joštovega mlina, kjer smo pred spomenikom položili cvetje in prižgali sveče. Naša pot se je nadaljevala ob bregu Savinje do Kasaz na Sprajčev hrib, kjer je bila skojevska konferenca. Tu nam je tov. Peter Sprajc orisal delo mladih skojevcev, pred in v času okupacije. Ob izvajanju tov. Špraj-ca smo se tudi založili in okrepčali, kajti cilj prvega dne je bil priti do Smiglove zidanice nad Grajsko vasjo. V Smiglovi zidanici je bila pred vrsto leti partizanska konferenca, na kateri je prisostvoval tudi tovariš Tito. Prihod do Smiglove domačije je bil v popoldanskih urah. Tam smo si pri dveh domačijah uredili prenočišče. Pri Smiglovi zidanici smo položili venec. Zvečer je bil organiziran kulturni večer ob tabornem ognju. Ob izgorevanju tabornega ognja smo peli, vmes pa so padale tudi šaljive opazke.
Naslednji dan pa zopet zgodaj vstajanje in urejanje oko-
lice. nato pa smo krenili naprej prek Vrhov, kjer smo zopet položili venec, proti Čebinam. Čeprav mokri od dežja, smo vendar zapeli ob prihodu na Čebine.
Kot komandant sem sodeloval tudi na štiridnevnem pohodu, ki je bil ravno tako posvečen vsem jubilejem. Prvi dan smo prehodili pot do Smiglove zidanice, Kotnikove tehnike in Žvojge ter se ustavili ob spomeniku padlega borca. Nato smo krenili prek Gornje vasi na domačijo Poteko, kjer smo tovarišu Poteku izročili spominsko knjigo. Pohod nas je vodil še v Matke, Sešče. Spotoma smo se ustavili še pri partizanskih domačijah Brezovnik in pri Cilenšek ter pri družini Kajtna (po domače Brinarje-vi), kjer smo organizirali prvi partizanski miting, seveda ob partizanskem golažu.
Naslednji dan smo iz Griž krenili do groba Nade, nato smo šli na Sprajčev hrib, obiskali smo domačije Veligovšek, Turnšek ter v Zabukovici borca in nosilca spomenice iz leta 1941 — tov. Zupanca ter tudi njemu izročili spominsko darilo. Na kmetiji Pospeh je bil zopet miting.
Tretji dan smo krenili izpred šole v Gotovljah prek Podloga. obiskali domačijo Lužar ter prek Zaloga odšli v Andraž, kjer smo pri partizanski domačiji Cremožnik priredili miting. Cremožnikovi mami smo izročili spominsko darilo.
Četrti dan smo naš pohod pričeli v Braslovčah pri spomeniku NOB, nato smo pot nadaljevali čez Gorče do Jugove kmetije, kjer smo se ustavili pri Jugovi mami, ki je med okupacijo delala za partizane. Tudi njej smo izročili spominsko darilo. Na kmetiji smo se še okrepčali z dobrim čajem ter nadaljevali pot do Cankove domačije in do Svetega Urbana na Creti, kjer smo predali zastave in kurirsko torbo OK ZSMS Mozirje.
Omenim naj še, da se je vsak dan zbralo veliko mladih, ki so prehodili eno traso, naslednji dan so se zbrali drugi in borci, ki pa so nas spremljali vse dni na pohodih. Vse štiri dni. oziroma vsak dan pohoda, nas je spremljala druga šola. Mladi iz osnovnih šol so pripravili tudi bogate kulturne programe.
Veliko sem že napisal, vendar tistega, kar sem že želel povedati, še nisem. Mladi, ki smo se udeležili takšnih pohodov, smo spoznali mnogo partizanskih domačij. Obiskali smo obeležja NOB, vendar smo spoznali, oz. dojeli, da smo srečni, ker smo rojeni v svitu svobode, da nismo doživeli grozot, o katerih je bilo slišati na pohodih od borcev, kaj vse je okupator počel. Ponosni smo na NOB in želimo, da se to nikoli več ne ponovi. Zavedamo se in dolžni smo, če bi prišlo do česa podobnega, da bomo branili ped za pedjo naše lepe domovine.
Marjan Lednik
o delu zsms aero o delu zsms aero — o delu zsms aero — o delu zsms aero — o delu zsm
BILI SMO PRI »ŠUMADIJI«
V uvodu bi zapisala nekaj o njiih, tovariših iz trgovskega podjetja ŠUMADIJA iz Beograda.
Letos so praznovali 30-letni-co svojega dela v socialistični družbi. Res je, da niso člani enega tistih trgovskih podjetij, ki neprestano iščejo novih poti, ki pa niso zmeraj najbolj poštene do kupca, po katerih bi prišli do velikih zaslužkov. Tovariši iz trgovskega podjetja ŠUMADIJA so eni tistih, ki se vsa ta leta trudijo, da bi čim bolj ugodili domačemu kupcu s proizvodi, ki jih prodajajo v svojih prodajalnah. Imajo pet (5) poslovalnic, ki so različno usmerjene, in sioer: birotehnika in mehanografija, pisarniški material in šolske potrebščine, geodetski instrumenti in risalni pribor, fotografski aparati in akustika ter zidne tapete s pripomočki. Svoja predstavništva pa imajo še v Novem Sadu, Zaječaru in Ljubljani. Vsa ta leta pa se prodajajo v njihovih prodajalnah tudi naši — AERO proizvodi. Od tod torej misel, ki se je porodila pred leti, naj bi mladi iz obeh delovnih organizacij navezali tesnejše stike. To pot smo bili mi njihovi gostje.
grad. Nekateri so ga videli prvič, drugi že večkrat, vendar je bil pogled na prve beograjske zgradbe enako lep za vse. Na železniški postaji so nas čakali predstavniki trgovskega podjetja »ŠUMADIJA«. Z avtobusom, ki nas je potem prevažal kar tri dni, smo se odpeljali v njihov novi poslovni center v Ulici Goce Delčeva 36, v Novem Beogradu. Lepa nova sodobna zgradba, ki so jo odprli šele pred kratkim. Tu je bil tako imenovan »resni« del našega obiska. Predstavili so nam svojo DO, povedali so nam, kako delajo v mladinski organizaciji, predstavili so nam tudi svojo mentorico, simpatično tov. Mirjano Pivalico, mi pa smo jim pripovedovali o našem delu. Govorili smo o delovnih akcijah, o brigadirjih, ki so nas zastopali v delovnih brigadah, o delu »kulturnikov« pri nas, o naših časopisih in podobno. Izmenjali smo mnenja in izkušnje in lahko rečem, da so takšni sestanki resnično koristni. Pri kosilu smo bili že čisto prijateljsko razpoloženi in nekako se nam ni dalo vstati od mize. Popoldne je bilo prosto. Nekateri smo odšli v kino (na sporedu je bil film
pohajkovali naokrog. Potem smo se vrnili prek Novega Sada, kjer smo se ustavili na Pe-trovaradinski trdnjavi, s katere je prelep razgled na Novi Sad.
Tretji dan smo si ogledali najznamenitejše beograjske ulice in pomembnejše zgradbe. Obiskali smo tudi spomenik neznanemu junaku na Avali.
Popoldan je bil rezerviran za sprejemanje zaključkov. Sklenili smo, da bomo v bodoče imeli več skupnih akcij. Predlog, da bi sodelovale tudi ostale politične organizacije, bo-
OO ZSMS AERO DSSS
Ta mesec so nas obiskali mladinci iz našega TOZD-a Medvode.
Sprejeli smo jih na Ipavčevi ulici — v obratu II, kjer je tudi potekal pogovor o delovanju mladinske organizacije, o problemih s katerimi se srečujemo, ter o nadaljnjih nalogah.
Mladi iz Medvod so si ogledali oddelke za adjustiranje in impregniranje karbon papirja.
mo poizkušali realizirati v bližnji prihodnosti.
Nekateri so se bolj za šalo kot zares pomerili v igranju namiznega tenisa. Rezultati niso bili pomembni, pomembno je bilo — sodelovati.
Razpoloženje, ki je bilo vse tri dni »na višku«, se tudi ob slovesu na beograjski železniški postaji ni pokvarilo. Prepevali smo. se smejali — skratka, bilo je zelo živahno in lepo. Ob slovesu smo si lahko še rekli, da teh dni z njimi, mladimi iz Šumadije, ne bomo pozabili nikoli. In seveda drugo leto, ko bodo oni obiskali nas, pa — nasvidenje!
Dora Rovere
Skozi oddelke nas je peljal tov. Milan Stopar, ki je tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja. Drugih oddelkov si nismo mogli ogledati, ker ni bila delovna sobota.
Po ogledu smo se vsi skupaj odpeljali na Celjsko kočo. Tam smo imeli zaključek srečanja, ki je potekalo v prijetnem vzdušju.
Cvetka Mačkovšek
Ves čas obiska je vladala med nami dobra volja
Preden smo krenili na pot, nam je tov. Žerovnik povedal nekaj o njih, njihovih navadah in običajih. Vendar smo ob prihodu v Beograd spoznali, da je bilo to nepotrebno, ker se mladi resnično lahko hitro zbližamo in prijateljstvo ostane tudi trajno. Vendar je to že druga zgodba.
22. septembra: smo sedli na večerni vlak za Beograd. Bilo nas je dvaindvajset Aerovcev — najbolj delovni predstavniki posameznih OO ZSMS v TOZD in DSSS ter predstavniki komercialnega sektorja. S seboj smo imeli tudi kitaro in seveda kup pesmi. Začetek je bil zelo vesel. Proti jutru smo malo zaspali in že je bil tu Beo-
»Ljubavni život Budimira Traj-koviča«), drugi so spali, tretji pa kar tako, malo pohajkovali naokrog.
Naslednji dan smo odpotovali v Segedin na Madžarsko. Še prej pa smo si ogledali slovito Paličko jezero. Zanimivost Pa-ličkega jezera je, da je bila vsa voda iz jezera pred leti izčrpana zaradi bolezni, ki je uničevala življenje v jezeru. Potem, ko so očistili jezersko dno, so jezero ponovno napolnili z vodo. Danes je v jezeru življenje normalno.
Segedin je staro Madžarsko mesto, z značilno arhitekturo. Ogledali smo si nekaj mestnih ulic in glavni trg. Nekateri so nekaj nakupili, drugi pa samo
DNEVI MLADINE V AERU
Dnevi Mladine, akcija informativnega političnega glasila ZSMS »Mladine«, so bili v Celju od 28. oktobra do 4. novembra 1977. Program »celjskih« dnevov je obsegal obisk v Ae-ru, pri atletih Kladivarja, KS Ostrožno in Pedagoškem šolskem centru.
Akcijo so poleg novinarjev Mladine vodili člani centra pri OK ZSMS Celje za obveščanje in propagando (CO)P.
28. oktobra 1977 je bil v programu obisk v Aeru, ki bi naj potekal v dveh delih, v prvem delu bi morali imeti razgovor na temo uveljavljanja zakona o združenem delu, v drugem delu pa bi si novinarji in »copovci« ogledali proizvodnjo Aera na Ipavčevi ul. ter hkrati izvedli anketo med delavci glede poznavanja »delavskega zakona«.
Žal pa je bil začetek »dnevov« neuspešen. V precej skromnem številu smo se zbrali v ledeno mrzlem Mladinskem klubu z namero, da spregovorimo o aktivnostih uveljavljanja zakona v prakso. Toda novinarji na razgovor niso prišli pravočasno; po čakanju 20 minut je odšla večina prisotnih »aerovcev« na svoja delovna mesta.
Po polurni zamudi so končno le prišli trije novinarji, vendar smo lahko o dogovorjeni temi spregovorili le površno, predvsem zaradi minimalne udeležbe in po moji oceni zaradi slabega poznavanja zakona prisotnih novinarjev, Nato smo si
ogledali še proizvodnjo, vendar je tudi razgovor z delavci odpadel.
Sprašujem se, kakšnega pomena je sploh akcija »Dnevi mladine«, sodeč po obnašanju novinarjev je to le akcija zaradi akcije. Mar je bil sploh potreben trud celjskega ČOPA in članov KS ZSMS Aero v pripravah na to akcijo? Ne poznam rezultatov Dnevov v ostalih organizacijah, vendar upam, da so bili boljši!
Anita Žoher
-"Ta diagram Je popolnoma v redu in prav to je zelo čudno; pri tem verjetno nekaj ne bo v redu!
(Lovro)
ZENA
Junija 1975 je svetovna konferenca v mednarodnem letu žena v Mexico Cityju sprejela deklaracijo o enakopravnosti žena in njihovem prispevku k razvoju in miru. Mehiška deklaracija, ki jo navajamo —
»Znova in s poudarkom ugotavljamo, da imajo žene enako pravico do dela, pravico, da prejemajo enako plačilo za enakovredno delo, pravico do enakih pogojev in možnosti napredovanja pri delu in vse druge pravice, da polno in zadovoljivo ekonomsko delujejo ...«
in je formirana kot ponoven opomin, saj se je stanje v tem pogledu kaj malo spremenilo, odkar je generalna skupščina združenih narodov 7. novembra 1967 soglasno sprejela deklaracijo o odpravi diskriminacije žena.
Število zaposlenih žena v Sloveniji je relativno visoko, glede na ostale republike, pa tudi glede na ostale države, in sicer je 44 %. Družbeno politična osvoboditev žena pa ji tudi pri nas ni prinesla pričakovane sprostitve, saj po podatkih anket (zunanjih institucij) po opravljenem delu v službi, porabi še dve tretjini prostega časa za delo doma.
In kako je s položajem žena v naši delovni organizaciji? Pri nas je trenutno zaposlenih 736 žena, kar predstavlja 49% skupnega 'števila zaposlenih.
Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo skušali narediti obširnejšo analizo položaja žena v naši DO, ki je zajela različna področja, in sicer: od splošnih podatkov (število žena, starost, družinsko stanje), o aktivnosti žena na samoupravnem, družbeno političnem področju, o zasedbi delovnih mest, zajeli smo niz kadrovskih vprašanj o možnostih zaposlovanja, napredovanja itd., nadalje smo analizirali izobrazbeno strukturo žena in izobraževanje .zanimalo nas je tudi varstvo žena (porodniški dopusti, varstvo otrok itd.), bolniški stalež žena, invalidnost, nezgode pri delu, nočno delo; socialne razmere in s tem v zvezi predvsem stanovanjske razmere; stališča žena do premakljivega delovnega časa, do organizirane družbene prehrane itd.
Z nekaterimi podatki smo v DO razpolagali, nekatere smo v tem času z raznimi sredstvi že zbrali, na določena vprašanja pa nam je odgovorila anketa. Vse te podatke smo nato analitično obdelali in na tej osnovi želeli ugotoviti, kakšen je dejanski položaj žena v AERU in kakšen je v primerjavi z nasprotnim spolom
V	nadaljevanju posredujemo ugotovitve te analize.
STAROSTNA STRUKTURA ZAPOSLENIH V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
V	naših TOZD Kemija Celje, Kemija Šempeter, Grafika in DS Skupne službe je trenutno zaposlenih 1513 delavcev; od tega 737 žena in 776 moških. Izračun povprečne starosti zaposlenih ne pokaže bistvenih razlik med spoloma. Povprečna starost žena je 33 let, medtem ko je povprečna starost moških 34 let.
Podatki nam prikazujejo naslednje stanje: v skupini do 20 let je več žena kakor moških, od 21.—30. leta je več moških, enako število zaposlenih je od 31.—40. leta, več žena je v starostni skupini od 41. do 50. leta, več pa je moških v starostni skupini nad 50 let.
Na splošno lahko ugotovimo, da je starostna struktura zaposlenih dokaj normalno razporejena, malo odstopanj je edino v grupi najmlajših do 20 let, kjer je le 6,3 % vseh zaposlenih.
DRUŽINSKO STANJE, OTROŠKI DODATEK
	žene	moški
	%	%‘
poročeni	79	67
razvezani	6	2,4
vdoveli	1	0,6
samski	14	30
Iz tabele je razvidno, da je v naši delovni organizaciji pro-centualno več žena poročenih in tudi več razvezanih v primerjavi z moškimi, da pa je pri moških več samskih, kar je delno pogojeno tudi s starostno strukturo zaposlenih, saj jih je v starostni skupini od 21—30 let kar 21 %, medtem ko je žena v isti grupi le 16%.
Funkcija žena kot mater pa narekuje dejstvo, da je v AERU 60 samohranilk (moških samohranilcev pa je le 17). Od tega 41 žena dobiva dodatek za samohranilke, le-tega prejmejo žene, ki so upravičene do otroškega dodatka in sicer v višini 60 din. Imamo tudi 210 upravičencev, ki dobivajo otroški dodatek, in sicer različnega, glede na višino osebnega dohodka.
Večina družin je tri- ali štiričlanskih; 19 družin je petčlanskih; 5 družin je šestčlansikh in ena osemčlanska.
STANOVANJSKE RAZMERE
Statistične podatke stanovanjskih razmer različnih kategorijah, ki vam jih navajamo:	v AERU	vodimo po
	žene	moški
1. stanovanje pri svojcu ali zakoncu	90	12
2. lastna stanovanjska hiša	129	122
3. lastnik stanovanjske hiše	40	33
4. lastnik etažnega stanovanja	10	14
5. solastnik etažnega stanovanja	8	3
6. najemniško stanovanje — AERO	110	127
7. najemniško stanov. — druga org. ZD	88	48
8. solidaronstna stanovanja	16	16
9. najem, ostala družb, stanovanja	33	51
10. najemniško stanovanje — privatno	—	—
11. stanovanje pri starših	18	26
1.2 stanovanje v domu	157	269
13. podnajemnik dela stanovanja	—	—
14. brez svojega stanovanja	26	42
15. drugo	12	13
Iz tabele lahko ugotavljamo trenutno stanje na področju stanovanjske problematike, ki ga pa želimo dopolniti še s podatki o prošnjah v naši službi za standard. Tu imajo trenutno 120 prošenj za dodelitev stanovanj in od tega je kar 42 ali 35 % prošenj mladih družin, ki nimajo ustreznega standvanja; največ mladih družin živi pri starših v utesnjenih prostorih z enim ali več otroki.
Enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu smo leta 1977 predlagali za dodelitev stanovanj 22 primerov iz naše delovne organizacije in to predvsem ijružine z nižjimi osebnimi dohodki (18 primerov) in 4 primere mater samohranilk.
Stanovanjsko problematiko pa skušamo reševati tudi z dodeljevanjem posojil.
Stanovanjska problematika v naši DO je torej dokaj pestra in ji bomo tudi v nadalje posvečali veliko pozornost.
VARSTVO PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK
Podatki, ki smo jih dobili na osnovi analize vprašalnika, so le orientacijski, upoštevajoč to, da je nanj odgovorila le slaba polovica žena. Torej na osnovi vzorčne populacije lahko sklepamo, da je v DO 37 % predšolskih otrok in 63 % šoloobveznih. Od tega jih od predšolskih otrok obiskuje vzgojno varstvene domove okrog 40%; 25% žena-mater navaja, da bi otroka rade dale v vzgojno varstveni zavod, pa ga ne sprejmejo. Še posebno hudo je z varstvom najmlajših otrok. 35% žena pa ni izrazilo želje, da bi njihovi otroci obiskovali vzgojno varstveni zavod. Matere navajajo različne' probleme v zvezi z varstvom otrok — kot najbolj akutne navajamo ponovno varstvo najmlajših, nato varstvo v popoldanskem času, ker mnogo žena-mater dela v dveh izmenah ali celo treh; 45% delavk, ki so odgovarjale na vprašalnik in ki delajo v dveh izmenah, navaja, da imajo zaradi časovne narave dela velike probleme z varstvom otrok, predvsem v popoldanskem času. Preostalih 55 % pa problemov nima zaradi višje starosti otrok ali pa otrok nimajo. Problem je tudi oddaljenost zavodov od doma, zaradi česar je več žena izrazilo željo, da bi bilo lahko organizirano varstvo v sami delovni organizaciji.
Le 11% šolobveznih otrok obiskuje Pionirski dom ali imajo celodnevno šolo. Zelo malo žena je izrazilo željo, da bi njihovi otroci imeli varstvo v šoli oz. celodnevno šolo, več je celo negativnih stališč glede vprašanja celodnevne šole, ki pa verjetno izvirajo iz premajhne poučenosti žena o prednosti in izhodiščih celodnevne šole.
Vzporedno s tem bi radi omenili tudi to, da je AERO dosedaj prispeval precejšnja namenska sredstva za vzgojno varstvene in izobraževalne ustanove, da je bil in je še vedno pokrovitelj vrsti takih ustanov, da omenimo le nekatere: IV. osnovna šola, Zavod Ivanke Uranjekove, VVZ Zarja; AERO je prispeval za te namene že dokajšnja sredstva.
Vse to dokazuje, da AERO posebej podpira vzgojno varstveno in izobraževalno dejavnost, zaradi česar ne bi smeli dopustiti, da naši delavci nimajo zadovoljivo rešene varstvene problematike.
ORGANIZIRANA DRUŽBENA PREHRANA
Zaradi razbremenitve naše delavke-žene-matere imamo v načrtu organizirati družbeno prehrano povsem drugače, in sicer načrtujemo postavitev novega obrata družbene prehrane, kjer bi imeli naši delavci možnost zajtrkov, malic, kosil in bi s tem razbremenili delavko kot mater in gospodinjo.
V zvezi s tem smo v vprašalniku postavili tudi nekaj vprašanj. 62% delavk, ki je izpolnjevalo anketo navaja, da bi jo organizirana družbena prehrana veliko razbremenila, če bi imeli v delovni organizaciji možnost zajtrkov in kosil. 60% delavk navaja, da bi izkoriščale možnost nošenja obrokov domov.
Ker smo ravno pri prehrani, bi radi navedli še nekaj pripomb, ki so jih imele naše delavke.
Navajajo namreč, da bi bilo dobro organizirati tudi dietno prehrano; da bi bilo dobro, če bi imeli na razpolago tudi suhe malice (možnost izbire) in seveda ne moremo se izogniti pripombam, da bi želeli boljšo malico.
V novem obratu družbene prehrane načrtujemo 3 vrste malic, od tega bi bila ena malica lažja, torej za dietno prehranjevanje naših delavcev.
PREMAKLJIVI DELOVNI CAS
Tudi premakljivi delovni čas je eden od faktorjev, ki bi raz-** bremenil delavke kot tudi delavce, a žal pride zaenkrat v poštev samo pri režijskih delovnih mestih. (Premakljivi delovni čas — da bi bila prisotnost pri delu obvezna v času od 8. do 13. ure; čas pred 8. in po 13. uri pa bi samostojno razporejali v obsegu 8-urne-ga delavnika.)
Tudi to vprašanje je bilo vključeno v anketo in končni rezultat je naslednji: 49% delavk izraža pozitivno stališče do premakljivega delovnega časa (veliko delavk pa na to vprašanje ni odgovorilo, ker jim izmensko delo takega časa ne dopušča).
Glede na relativno visok odstotek pozitivnih stališč menimo, da lahko resno delamo na uresničevanju uvedbe premakljivega delovnega časa. Vendar pa tu ne smemo pozabiti, da bi morali o premakljivem delovnem času razpravljati na širšem področju. Morebitna uvedba premakljivega delovnega časa samo v AERU, ne bi imela tolikšnega učinka in koristi za delavce, če se temu ne bi prilagodile tudi druge institucije kot so npr. otroški vrtci, mestni promet itd. in seveda druge delovne organizacije.
Kot smo seznanjeni pa že v vrsti DO v Celju razpravljajo o uvedbi premakljivega delovnega časa, v zadnjem času pa je nekaj organizacij to tudi že konkretiziralo.
NOČNO DELO IN NADURNO DELO
Delavke, ki delajo v treh izmenah in ki so odgovarjale na naš vprašalnik, so glede nočnega dela navedle naslednje:
87 % delavk, ki delajo ponoči navaja, da jih nočno delo prekomerno utruja;
62% delavk po nočnem delu nima možnosti mirnega počitka;
45% delavk ima v času nočnega dela urejeno varstvo otrok, ostale varstva nimajo urejenega oz. nimajo otrok;
55—56% delavk je za ukinitev nočnega dela;
34—45% jih je za sporazumno dogovarjanje glede nočnega dela.
S problematiko nočnega dela v naši DO ne moremo biti zadovoljni. Ugotavljamo namreč, da nočno delo žena narašča, namesto da bi upadalo, oziroma da bi ga za žene sploh odpravili.
Glede na to, da je problem nočnega dela širši, da bi natančneje želeli obrazložiti vzroke, zakaj še imamo nočno delo in kako je s problematiko družbene prehrane med nočnim delom, bomo širši zapis o tem objavili posebej.
DELOVNA MESTA S POVEČANO NEVARNOSTJO NEZGOD OZ.
zdravju Škodljiva delovna mesta
Na delovnih mestih s pogoji dela oz. s povečano nevarnostjo nezgod in zdravju škodljivim delom, dela v naši DO 260 delavcev; od tega je 109 žena in 151 moških. Statistični izračuni so pokazali, da je med spoloma statistično pomembna razlika, da so na delovnih mestih z oteženimi pogoji dela v večji meri zaposleni moški (58%).
Zaposlitev 109 žena na DM z oteženimi pogoji dela je podatek, ki ga bomo imeli posebej v vidu, ko bomo posebno pozornost posvetili konkretizaciji varstva pri delu; pri tem pa še posebej navajamo, da smo v programu preventivnega zdravstvenega varstva posebno mesto dali pregledom delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih.
BOLEZENSKI IZOSTANKI ZENA
Bolniški stalež v DO AERO predstavlja 8,4% izpad delovnih ur, glede na maksimalno možne delovne ure (rezultati analize za leto 1976). To je realtivno visok izpad in truditi se moramo, da s preventivnim zdravstvenim varstvom delavcev in ustrezno kura-tivo ta stalež zmanjšamo. Vzroki za bolezenske izostanke so različni, in sicer:
—	bolezni 82,8 %
—	komplikacije v nosečnosti 9,2%
—	nega družinskih članov 6%
—	nezgode pri delu 2 %.
Iz navedenih podatkov vidimo, da 14,2% izostankov odpade le na žene (minimalno je tisto število moških, ki negujejo otroke ali ostale družinske člane). To se pravi, da funkcija materinstva in negovanja predvsem obolelih otrok narekuje tudi večjo odsotnost žena z dela. Navedli bomo podatek le za orientacijo, da je trenutno v AERU približno 25 žena nosečih.
Kar pa se tiče 82,8% staleža zaradi bolezni in primerjave med spoloma, lahko ugotovimo, da so tu razlike le minimalne (statistično nepomembne). Razlike med spoloma pa nastajajo pri vzrokih obolenj, moški so odstotkovno glede na število izostalih dni več
v staležu zaradi poškodb (nezgod), predvsem doma in tudi pri delu, medtem ko je stalež pri ženah višji pri bolezni okostno mišičnega sistema in degistalnega sistema; pri ostalih vzrokih obolenj pa ni bistvenih razlik med spoloma.
Omenimo lahko tudi to, da so starejši delavci obeh spolov v staležu manjkrat, a takrat dlje časa.
V zdravstvene namene naša delovna organizacija vlaga velika sredstva. Program zdravstvenega varstva delavcev smo si široko zastavili in ga skušamo, v okviru možnosti, čim natančneje izvajati. Poleg tega pa še posebej prispevamo sredstva za zdravstvene storitve, in sicer v letu smo dali 238.000 din bolnici in od tega skoraj gotovo 10.000 za aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojkah.
NEZGODE (podatki zajemajo leto 1976)
V letu 1976 je bilo v naši delovni organizaciji 92 nezgod. Od tega se jih je 75 zgodilo na delovnem mestu, 3 na službeni poti in 14 na poti na delo oziroma z dela. Od tega je bilo težjih nezgod le 9, ki so zahtevale daljši stalež.
Analiza nezgod kaže naslednje značilnosti: število nezgod pri ženskah	24
število nezgod pri moških	51
Ta razlika med spoloma je statistično pomembna v smeri večje nezgodnosti moških, kar pa se ujema tudi s podatki o vzrokih bolniškega staleža moških. Te nezgode, tako pri moških kot pri ženah, pa niso pogojene z delovnimi mesti, kjer je večja nevarnost nezgod.
Povprečna starost žena, ki so imele nezgode pri delu, je 36 let; povprečna starost moških nežgodnikov pa je 30 let. Za žene lahko omenimo še to, da se je 43 % zgodilo na poti na delo oziroma z dela in da je resnost nezgod pri ženah večja, in sicer: R = 17,5 — to pa pomeni, da so zaradi nezgode žene dlje časa v staležu kot moški (R pri moških je 1,1).
INVALIDI
Invalidska problematika je posneta po stanju 31. 10. 1977. V tem obdobju je pri nas zaposlenih 54 invalidov, v postopku ugotavljanja invalidnosti pa je še okrog 15 delavcev. Vzporedno s tem pa bi radi omenili, da je delavcev, ki zaradi različnih bolezenskih vzrokov ne delajo na DM, za katere imajo odločbo, še veliko več in da se zaradi različnih subjektivnih vzrokov postopek ugotavljanja invalidnosti ne sproži, kar se seveda ne bi smelo dogajati.
Glede kategorije invalidnosti lahko rečemo, da je 45 invalidov III. kategorije (to pomeni, da jim moramo nuditi ustrezno lažje delo) in 9 invalidov II. kategorije, ki ostanejo na svojem delu, vendar s skrajšanim delovnim časom (4 ure). Vsi invalidi II. kategorije so žene.
Med spoloma je v pogledu invalidnosti statistično pomembna razlika, in sicer je med moškimi 17 invalidov, pri ženah pa 37 invalidk. Upoštevajoč podatke staleža, kjer med spoloma ni bistvenih razlik, se nam vsiljuje misel, da se žene zaradi preobremenjenosti z delom doma in v delovni organizaciji pogosteje poslužujejo možnosti lažjega ali krajšega dela, ki ga imajo invalidi (kljub delno nižjemu osebnemu dohodku) kot moški in enako več je tudi žena, ki se zaradi bolezni invalidsko upokojijo.
Povprečna starost žena, ki so invalidi II. ali III. kategorije, je 40 let; povprečna starost moških, ki so invalidi, pa je 35 let. (Razlike niso statistično pomembne, vendar moramo opozoriti, da tu ni upoštevan datum nastanka invalidnosti, ampak le povprečna starost.)
Največje je število invalidov (obeh spolov) zaradi bolezni okostno-mišičnega sistema, sledijo invalidi zaradi različnih alergij, zaradi notranjih bolezni, obolenj oči itd.
Invalidi predstavljajo trenutno 4% vseh zaposlenih v AERO in je za njih vedno težje najti ustrezno delo.
UPOKOJENCI
Invalidski Starostni
_________________________upokojenci upokojenci uPa^
2ene	35	55	90
Moški	19	46	65
Skupaj	54	101	155
Iz tabele je razvidno, da je od skupnega števila 155 upokojencev 34 % delavcev, upokojenih zaradi nastanka invalidnosti in od tega je veliko več žena (kar je bilo že prej omenjeno tudi pri invalidih II. in III. kategorije). Upravičeno se sprašujemo, kje in kateri so tisti vzroki, ki žene kot delavke, matere in gospodinje pripeljejo do takega stanja?
Zato bomo poskusili te podatke analizirati in vzroke, ki bi eventualno izvirali iz pogojev dela, skušali odpraviti.
IZOBRAŽEVANJE
V naši anketi smo postavili tudi nekaj vprašanj s področja izobraževanja. 24 % anketiranih delavk navaja, da jim je oz. da jim AERO nudi možnost izobraževanja. 14% jih navaja, da se izobražujejo samoiniciativno in 23% jih navaja, da se ne morejo izobraževati zaradi družinskih in drugih obveznosti (preostale so dale negativen odgovor ali sploh niso odgovorile). Med pripombami je bilo nekaj takih, ki navajajo tudi delo v delovni organizaciji, oziroma če smo bolj natančni, delo v izmenah ali nadurno delo, kot oviro pri nadaljnjem izobraževanju.
In sedaj si poglejmo, kaj nam kažejo podatki izobraževanja na stroške DO v letošnjem letu:
	Stopnje, na katerih	se naši delavci izobražujejo
	KV	SS	VS-I. VS-II. VS-III. Skupaj
Žene Moški	7	12 13	17	7	3	2	31 22	4	4	60
Skupaj	20	29	29	7	6	91
Iz teh tabelaričnih podatkov lahko kot prvo zaključimo in ta zaključek potrjujejo tudi analiza, da se moški pogodbeno neprimerno več izobražujejo v naši delovni organizaciji kot žene. V zvezi s tem bi lahko postavili vrsto različnih vprašanj, zakaj je tako. Ali so res družinske obveznosti tiste, ki zavirajo ženo pri nadaljnjem izobraževanju (da ponovno omenimo rezultat ankete — le 23 % jih navaja, da so družinske obveznosti ovira za nadaljnje izobraževanje.
Morda nam naslednji podatek, ki govori o samoiniciativnem izobraževanju da vsaj del odgovora na zastavljena vprašanja. Po podatkih, s katerimi razpolagamo (ki pa zaradi svoje narave niso natančni — a dovolj natančni za orientacijo), se samoiniciativno izobražuje okrog 40 naših delavcev in od tega je čez 60% žena.
Vprašljivo je tudi, zakaj je udeležba žena na strokovnih in družbeno političnih izpopolnjevanjih (seminarjih) le 34-odstotna?
Na tem mestu pa bi zapisali tudi naslednje:
organizirati bi bilo potrebno čim več predavanj, katerih namen bi bil poučiti žene o posodabljanju žene na področjih: gospodinjstva, vzgoje otrok, opremi stanovanj, jih usposabljati, da bi postale bolj aktivne, zainteresirane za vključevanje v obravnave vseh družbenih vprašanj.
Kazalo bi, da to nalogo prevzamejo družbeno politične organizacije ob pomoči strokovnih služb.
IZOBRAZBENA STRUKTURA ZENA, V PRIMERJAVI Z IZOBRAZBENO STRUKTURO MOŠKIH
Podatki so naslednji
Stopnja izobrazbe	moški %	ženske %
VS	3,2	2,2
VS	3,8	2,3
SS, VK	20,0	15,5
KV, NS	42,0	11,6
PK	29,0	58,0
NK	2,0	5,7
Prikaz izobrazbene strukture zaposlenih nam nazorno prikazuje, da je odstotkovno največ žena polkvalificiranih (58 % od skupnega števila zaposlenih žena) in da so moški v pogledu izobrazbe za stopnjo višje od žena — da jih je večina (42%) kvalificiranih in tudi s srednjo in VK izobrazbo jih je vec.
TABELI USTREZNOSTI KVALIFIKACIJE, GLEDE NA ZAHTEVE DELOVNIH MEST ŽENE:
ŽENE:
	Zahtevana izobrazba	Dejanska izobrazba	% ustreznosti
VS	23	16	70
VŠ	33	17	52
SS	169	112	66
NS	18	33	100
VK	4	3	50
KV	75	86	100
PK	377	429	100
NK	38	42	100
MOŠKI:
	Zahtevana izobrazba	Dejanska izobrazba	% ustreznosti
VS	42	25	60
VS	74	30	40
SS	120	124	100
NS	1 2	—	—
VK	158	33	21
KV	216	329	100
PK	160	218	100
NK	4	17	100
Pregled tabel nam nakazuje dejstvo, da so žene v pogledu ustreznosti predvsem pri visoko in višje razvitih šolskih zahtevah ustrezneje izobražene, da pa 68% delovnih mest, ki zahtevajo visoko ali višješolsko izobrazbo zasedajo moški.
Vprašamo se tudi lahko, ali so možnosti napredovanja že tudi v praksi enake (teoretično vemo, da imamo vsi enake možnosti).
Navedli pa bi še podatek, da 1/3 vodilnih mest zasedajo žene, vendar predvsem v DSSS. (10 vodilnih, od tega 3 ženske.)
Vzporedno s problematiko izobraževanja in strukturo izobrazbenega nivoja zaposlenih, bi navedli še podatke o udeležbi žena v prijavi za zasedbo delovnih mest.
V letu 1976 je OZD AERO sprejela 2217 vseh prošenj za zasedbo delovnega mesta; od tega je bilo 1526 prošenj, ki so jih vložile žene (70%). Iz tega razmerja se vidi, da žene na splošno težje dobijo zaposlitev. Če bi ta podatek primerjali s prošnjami, ki so po oceni prosilk dane za »bolj ženska« dela in naloge, s prošnjami, ki jih dajo moški za določena dela, je to razmerje še bolj neugodno, in sicer v povprečju se prijavi 10 moških na 1 delovno mesto in preko 25 žena, prav tako na 1 delovno mesto.
Pri napredovanju žena ni formalno-pravnih ovir, da ne bi žene bile enakopravno udeležene v napredovanju, tako za višji OD, kot po boljših delovnih pogojih; težave se edino pojavljajo pri praktičnih realizacijah in izhajajo predvsem iz tega, ker je za vsako stvarno napredovanje neobhodno potreben večji angažma, tako pri izvrševanju delovnih nalog, kot pri strokovnem izpopolnjevanju in pri družbeno politični in samoupravni aktivnosti.
Žene so zaradi svojih družinskih in drugih obveznosti ovirane pri strokovnem izpopolnjevanju in družbeno političnem in samoupravnem uveljavljanju. Zlasti v zadnjem času obstajajo čedalje večje ovire pri sprejemanju mladih delavk. K obstoječemu problemu sprejemanja mladih delavcev nasploh (absolventov osemletke oz. 15—17 let) se tu pridružujejo ovire, ki izhajajo iz predsodkov, da se bodo mlade delavke poročile in da bodo močno izostajale z dela zaradi porodniških dopustov in staleža zaradi nege otrok.
Zato je trenutno večje zanimanje za starejše delavke, za katere se predpostavlja, da ne bodo toliko izostajale z dela.
AKTIVNOST ŽENA NA SAMOUPRAVNEM IN DRUŽBENO POLITIČNEM PODROČJU
Najprej si poglejmo rezultate o samoupravnem in družbeno političnem angažiranju žena iz ankete, kjer lahko posnamemo lastno oceno aktivnosti žena:
25 % anketiranih delavk navaja, da so samoupravno in družbeno politično aktivne,
34% delavk navaja za vzrok svoje neaktivnosti le obremenjenost z gospodinjstvom, materinstvom in vzporedno s tem navajamo, da je veliko obrazložitev neaktivnosti izključno zaradi neorganiziranega varstva otrok v času popoldanskih sestankov,
41 % žena pa odgovora niso dale ali navajajo, da je vzrok njihove neaktivnosti drugje, ta odstotek je relativno visok in zaskrbljujoč in vprašujemo se, ali ne gre tu morda za prenizko izobraženost na tem področju, nezainteresiranost?
Koliko in kašne funkcije ima žena v družbeno političnih organih v AERU?
Od skupnega števila 135 članov, kolikor jih je vključenih v ZK, je žena 43 ali 33,3%. Toda glede na funkcije lahko zaključimo, da so le-te dokaj aktivne, saj so kar v treh TOZD sekretarke OO ZK. Enako je predsednica IO konference sindikata žena.
Pomembno je poudariti delo mladink v OO ZSMS. V koordinacijskem svetu ZSMS, kjer je 12 članov, je kar 5 mladink. To moramo še posebej pozdraviti, spodbujati in spremljati njihovo delo, saj si morda prav one utirajo pot tja, kjer so njihove predhodnice še niso uspele uveljaviti, na kar nas opozarjajo naslednji podatki.
Udeležba žena v organih upravljanja je še vedno premajhna. Tako je npr. v centralnem delavskem svetu od skupnega števila 35, samo 9 žena, kar predstavlja le 1/4 delegatov. Odbor za kadre in družbeni standard šteje 10 članov in le 3 izmed njih so žene — torej slaba tretjina žena. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima 10 članov in le ena je žena; v komisiji za varstvo pri delu ni žena. Enako ima komisija za SLO, od skupnega števila 10 članov le eno ženo; nadalje ima komisija za odnose z DPS, LS in samoupravne akte 10 članov in od tega 3 žene.
Tako je na nivoju delovne organizicje, kjer vidimo, da so žene v različnih organih upravljanja zastopane večinoma z eno »častno« predstavnico in le včasih se to število povzpne na 3, nikakor pa ne več.
Podobno stanje je opaziti tudi pri analizi aktivnosti žena po TOZD in DSSS.
V DS TOZD in DSSS je skupaj 58 članov, od tega skupnega števila je le 19 žena ali 1/3. Tudi v komisijah SDK je le 1/3 žena.
Dobra 1/3 žena je tudi v odborih za kadre; v komisiji za varstvo pri delu je od skupnega števila 12 članov le 1 žena.
Prav tako je slaba udeležba žena v komisijah za organizacijo in nagrajevanje — približno 1/4 žena. Vsi ti podatki kažejo na to, da je žena v različnih organih upravljanja zastopana v glavnem tretjinsko — več gotovo ne, manj pa velikorat.
Glede na to, da je žena v AERU polovica ter da so enako sposobne samoupravljati in odločati, nas ta podatek preseneča.
Nujno je potrebno poudariti, da število žena v organih upravljanja ni zadovoljivo, še manj pa njihove funkcije v teh organih. Zelo redko je namreč opaziti, da bi bila žena predsednik sveta, odbora, komisije.
Nekoliko večja je udeležba žena v delegacijah. Od skupnega števila 36 članov je 14 žena, na slabo 1/3 pa se spustimo v splošnih delegacijah. V delegacijah SIS od 4 delegacij kar 3 vodijo žene.
Smo v obdobju aktivnega evidentiranja kandidatov za volitve prihodnjega mandatnega obdobja in predlagamo, da družbeno politične organizacije upoštevajo te podatke in vodijo posebno skrb za večjo udeležbo žena pri evidentiranju in volitvah,
ZADOVOLJSTVO PRI DELU
Zadovoljstvo pri delu smo ugotavljali na vzorčni populaciji delavcev v DO AERO v letu 1976. Vprašalnik je zajemal naslednja področja:
1.	zadovoljstvo z delom
2.	zadovoljstvo s predpostavljenim
3.	zadovoljstvo s sodelavci
4.	zadovoljstvo z napredovanjem
5.	zadovoljstvo z osebnim dohodkom.
Iz analize rezultatov razlik v zadovoljstvu pri delu lahko ugotovimo, da so moški v zadovoljstvu z delom, predpostavljenim, sodelavci in napredovanjem dosegli višje rezultate kot žene. Žene so edino bolj zadovoljne z osebnim dohodkom (kar pa glede na delovna mesta, ki jih zasedajo, nikakor ni posledica večjega osebnega dohodka, ampak verjetno večje skromnosti; omeniti moramo, da je žal šp vedno prisotna miselnost med našimi delavci, da mora
mož prinesti domov več denarja od žene). Da pa so delavke manj zadovoljne s predpostavljenimi in sodelavci, pa verjetno izvira iz večje občutljivosti žena v medsebojnih odnosih. To je tudi edino področje, kjer so razlike med spoloma statistično pomembne.
Iz analize pa je tudi razvidno, da žene, ki so bolj zadovoljne s predpostavljenimi in sodelavci, imajo tudi večjo delovno voljo in tako dosegajo tudi višjo stopnjo produktivnosti.
Napredovanje enako nakazuje tendenco, da so moški z napredovanjem bolj zadovoljni od žena in postavlja se nam upravičeno vprašanje, ali imajo moški za to tudi realen vzrok.
Omenimo naj še razlike med mlajšimi in starejšimi delavci. Ugotavljamo, da starejši delavci ne dosegajo višje rezultate zadovoljstva pri delu, kot bi to po teoretičnih izsledkih pričakovali. Nasprotno, v konkretnih situacijah smo slišali mnogo kritik — predvsem žena, da je starejši delavec v AERU zapostavljen, da odnosi med mladimi in starejšimi niso taki kot nekoč, da se jim pri težkem delu ne pomaga, da imajo premalo stimulativnega dohodka na minulo delo itd.
Taki in podobni primeri nezadovoljstva se pojavljajo povsod in stremeti je potrebno za tem, da nakazane probleme ustrezno rešujemo.
Podane ugotovitve kažejo na to, da sicer položaj žene v AERU ni problematičen, da se žene sicer na vseh področjih uveljavljajo, vendar ne popolnoma enakopravno, zato ne moremo biti s trenutno situacijo popolnoma zadovoljni.
Ugotavljamo, da je preveliko število zaposlenih žena na manj zahtevnih delovnih mestih (v primerjavi z moškimi); da se žene iz različnih razlogov ne izobražujejo v zadovoljivi meri; da v kadrovskih premikih žene niso udeležene v enaki meri kot moški, za kar pa so verjetno predvsem »ženski problemi«; vse premalo pa se aktivirajo tudi v samoupravnem in družbeno političnem dogajanju. Zato predlagamo, naj o nakazanih problemih razmišljajo naše žene; predlagamo pa, da bi posebno pozornost posvetile temu tudi družbeno politične organizacije. Strokovnim službam pa naj le-ti podatki služijo kot vodilo pri načrtovanju dela, v katerem naj problematika položaja žena dobi ustrezno mesto.
Ob Dnevu žena — 8. marcu — pa bi želeli po možnosti podati že kakšne konkretne podatke o tem, kako smo pristopili k reševanju nakazane problematike in ali smo mogoče že dosegli kake rezultate.
Temo pripravila; Marija MARULEC Temo obdelala: Alenka PREGELJ
spoznal, kako enoten je naš narod. Selc tu, na Planini, sem dojel, da sta vojska in narod res eno. Šele sedaj sem razumel trpljenje in revolucijo naših narodov. Zavedal sem se. da po naši zemlji ne bo nikoli hodila tuja noga. Nikoli, saj je naša mladina prav takšna kot je bila tista med vojno. Poln vtisov sem se vrnil v tiskarno, kjer nas je že čakalo delo. Tiskanje proglasa. Imeli smo radijsko zvezo s štabom in smo izvedeli za napredovanje rdečih in o velikih porazih, ki jih doživljajo plavi.
Ponoči smo slišali oddaljeno streljanje, pa tudi Kala je bila dokaj nemirna. Bil je naš zadnji dan bivanja na Planini. Pospravljali smo v naši tiskarni in pripravljali material ter stroj za transport. Posneli smo še reportažo za radio Celje. Po kosilu smo se poslovili od družine. ki je bila z nami tako prijazna in ustrežljiva.
Vso pot smo srečevali vojsko in domačine, ki so pripravljali zaključne mitinge, mnogim pa se je, tako kot nam, mudilo domov.
Marjan Bukovec
TOZD Kemija Šempeter
Teden požarne varnosti
Četrtek, 27. 10. 1977 — megleno jesensko popoldne. Vse mirno in tiho. Iznenada mir pretrga neenakomerno zavijajoči zvok sirene. POŽARI Kje? V TOZD Kemija Šempeter (seveda navidezni).
Na mesto požara so prvi prihiteli domači gasilci, nato pa so sledili gasilci iz Šempetra, Prebolda, Žalca in iz Griž. Prišli so pomagat gasit oz. preprečevat požar. Predvideni goreči objekt je bila selo hala ter impregnacija sela. Ob danem alarmu je v TOZD prihitela tudi reševalna ekipa Civilne zaščite, ki je pričela z reševanjem ranjencev iz gorečega objekta. Pohvalno je obnašanje zaposlenih v popoldanski izmeni, ki so po danem alarmu prihiteli z gasilnimi aparati na dvorišče, da bi videli, kjer gori ter tudi takoj odšli na mesto požara. Gasilske enote so bile opremljene s sredstvi za gašenje kemičnih požarov in so požar (navidezni) takoj lokalizirale. Enote so bile tako razporejene, da so ščitile tudi ostale objekte pred eventualnim požarom. Samo vajo je nadzoroval poveljnik IGD TOZD, opazovalci s strani pa so bili predstavniki OGZ tov. Farč-nik, Gros, Jelen ter tov. Božič Drago, sektorski poveljnik.
Pozabil sem omeniti, da je ob danem alarmu prišel v TOZD tudi vodja TOZD tov. Podgornikova, ki je tudi kot načelnik CZ nadzorovala delo in dajala napotke vodji reševalne ekipe. V TOZD je delovala neprekinjeno tudi enota CZ za zveze, kar je v takem primeru še kako pomembno.
Po končani vaji (sektorski) je bila demonstracija gašenja hitro vnetljivih tekočin s peno. To nam je prikazala gas. enota Prebold s svojimi sodobnimi sredstvi (avtomobil, ki je napolnjen s peno, prahom in vodo). Ob tej demonstraciji gašenja hitro vnetljivih tekočin (v tem primeru 7.0001 odpadnega ben-zina) smo se zamislili tudi mi domači gasilci, če se lahko tako izrazimo, kako je v TOZD, ki ima na zalogi toliko različnih in tako nevarno vnetljivih tekočin, potreben gasilski avto, ki bo primeren za gašenje takšnih požarov in to predvsem takšnih, ki nastanejo zaradi kemičnih snovi.
Naj samo omenim, vendar si o tem sploh ne upam razmišljati, kako bi bilo, če bi nastal resen požar, kako bi bili mi uspešni s tako primitivnimi sredstvi (prevoznimi), kakršna imamo sedaj (voziček). Kako bi vozili po trasi, oz. kdaj bi prišli na mesto požara v TOZD (v tem primeru smo imeli sposojeni avtomobil). Ob tej zamisli smo si gasilci IGD Aero v Šempetru zadali še večjo nalogo, oz. željo, da bi avto bil čimprej v TOZD vendar z željo, da ga ne bi nikoli potrebovali za požar, ampak samo za pripravljenost. Zavedamo se, da je TOZD, v katerem smo zaposleni, naš drugi dom, kjer si ustvarjamo naš kos kruha. Ce tega izgubimo (če nam ga uniči požar), bo tudi naš kos kruha bolj tenak. Hočemo in želimo povedati, da moramo biti pri tem pozorni vsi zaposleni v TOZD in da smo
(nadaljevanje na 9. strani)
-K.*******************************************************************
Planina 77
********************>M-***********************1t-K*-k*-K*-*******-fc-K**-K*-k-k**
»Delajmo, kot da bo večno mir in pripravljajmo se, kot da bo že jutri vojna«, so znane besede tov. Tita in prišle so mi na misel tisto popoldne, ko sem dobil poziv, da se javim v tiskarno, ker sem določen za člana ekipe partizanske tiskarne. Na sestanku sem spoznal še ostale sodelavce, ki so dobili enako nalogo. Za vodjo je bil določen tov. Kitak, tiskarja tov. Podlunšek. vlagalko tovarišica
razburljivi vožnji smo proti večeru prišli do kmetije na robu vasi. Tu nas je že pričakoval novinar Novega tednika in radia Celje — Drago Medved, tokrat v vlogi partizanskega novinarja. Za nas je že imel prvo nalogo. Dotisk časopisa »Delo«. Že pol ure po prihodu na tajno lokacijo in hitri pripravi smo že pričeli z delom. Naša tiskarna je bila skrita v hlevu. Vhod pa je čuvala Kala, čisto-
ukaz o popolni zatemnitvi.
Že naslednji dan smo porabili precej tiskarske barve, saj smo tiskali nekaj tisoč letakov in parol, ki so bile namenjene proti plavemu napadalcu. Zvečer nas je obiskala televizijska ekipa in nas posnela pri delu. Sledil je obisk vojaških starešin iz štaba rdečih.
Po naporni noči, saj smo celo noč tiskali Novi tednik, smo preživeli dokaj miren dan. Pomagali smo kmečki družini pri delu v hlevu in nabiranju jabolk.
Zvečer sem se udeležil partizanskega mitinga v sosednji vasi. Ob soju žepne svetilke se je zbrala polovica vasi (ostala polovica je bila na opravljanju dolžnosti). Poslušali smo recitacije, ki so jih pripravili učenci osnovne šole. nato pa smo vsi skupaj zapeli nekaj partizanskih pesmi. Ta večer sem
Kmet nam je ponoči prinesel v tiskarno okrepčilo
Pajk, kurir in šofer tov. Jagodič ter mehanik tov. Ferlež, za ročnega stavca pa jaz. Po kratkih, a temeljitih pripravah, ki so bile načrtovane do najmanjše podrobnosti, smo izvedeli za
krvna šarplaninska psica. Njeni čudoviti zobje so vsakemu izmed nas vzbujali strahospoštovanje. Bila je čudovit varuh in nam je prihranila stražarje-njc, tako da smo sc lahko po-
Da je bilo veliko dela, dokazuje zbrani material na sliki — tokrat uspešno brez službe priprave dela
cilj akcije. Sodelovali naj bi na manevrih »Planina 77« — kot partizanska tiskarna.
Bil je čudovit dan, ko se je naša ekipa s skromno prtljago odpravila na Planino. Po dokaj
polnoma posvetili delu. Po dobri kmečki večerji, ki jo je pripravila gospodinja, smo si na seniku pripravili ležišča in zlezli v spalne vreče. Bila je tema kot v rogu, saj je prišel
Problemi skladišča
V	začetku leta (točneje v 2. številki Naš Aero) smo pisali o problemih, ki nastajajo v poslovalnici Beograd. Takrat so se zaradi nekaterih navedenih dejstev postavili po robu tudi delavci v skladišču gotovih izdelkov na Ipavčevi in me povabili, naj si ogledamo njihov delovni dan. Zanimalo me je in od tedaj sem jih večkrat obiskala. Ugotovila pa sem, da nismo niti enkrat do sedaj pisali o tem, kaka pravzaprav poteka delo v tem skladišču.
Verjetno se še nekateri spomnite, da je bila slavnostna otvoritev skladišča v avgustu 1975. Skladišče je bilo načrtovano tako, da bi moralo zadostovati (prostorsko) vsaj za kakšno desetletje. Žal temu ni tako. Danes zaposleni v tem skladišču že ugotavljajo, da je v njem premalo prostora. Pa o tem kasneje.
Oglejmo si najprej samo zgradbo in potek dela v skladišču.
V	skladišču delajo po sistemu faktur, ki pridejo iz EOP. Prodaja daje naročila IBM, prav tako pa javijo iz skladišča koliko so dobili v tekočem dnevu izdelkov v skladišče. Dnevno dobijo v skladišče tudi do 200 in več faktur — torej naročil za stranke, ki jim je potrebno odpeljati blago. Naši izdelki pa potujejo po treh poteh: s kamioni (torej lastnim prevozom) — približno 40 %, po železnici — 60% blaga in po pošti (tega je malo). V skladišču na Ipavčevi se zbira tudi v glavnem vse blago iz Šempetra, Dobrine in Cerovega.
Samo skladišče je razdeljeno na tri dele:
a)	visokoregalno skladišče
b)	komisionarni del
c)	boks sistem (klasičen sistem) skladiščenja.
Že po dveh letih pa so se sedaj začele pojavljati težave. V skladišču vlada velika utesnjenost, saj so naročila drobljena in večkrat se zgodi, da v regalu ostane polprazen karton, ker se prodaja v kosih in ne v kartonih. Poseben problem nastane, če kakšen dan ne odpremijo ven toliko blaga, kolikor ga sprejmejo. Poleg tega pa imajo prav zaradi tega prelaganja (prevzem blaga in odprema) veliko dela delavci v skladišču, saj se redko zgodi, da bi blago istočasno, oziroma predno ga uskladiščijo, tudi odpremili. To pa je praktično tudi nemogoče, saj je potrebno najprej dati podatke o zalogah — prodaji. Sele nato lahko steče že ustaljen postopek odpreme blaga. Na drugi strani pa se dogaja, da gre blago samo tudi po trikrat prek rok zaposlenih v skladišču.
Najbolj se zamudijo pri drobni prodaji, ki pa je je vedno več. Tako preložijo dnevno približno tudi po 135 ton blaga, približno toliko pa ga tudi odpremijo. Poleg tega se delavci otepajo neprestano z nezdravimi delovnimi pogoji. Skladišče je namreč neprimerno zgrajeno in je zato v njem neprestan prepih. Moralo bi biti zgrajeno vsaj v obliki črke L, saj je na eni strani sprejem blaga, na drugi strani pa odprema blaga. Vrata so neprestano odprta, tla so mrzla. Skušajo sicer malo popraviti stanje, naredili so tudi neke vrste zračno zaveso, vendar se stanje, žal, ne da dosti spremeniti. Ljudje so pozimi veliko bolni. Kaj bi se dalo storiti? Na to vprašanje še ni odgovora! Morda pa ga bomo kdaj našli?
Janja Završnik
, Kadite ?
TO NI PRIPOROČLJIVO ZA VASE DOBRO ZDRAVJE IN POČUTJE I
Ali ste kadilec, morda celo strasten kadilec in pokadite na dan po cel zavojček in tudi več? Mar veste, da človek, ki kadi, lahko umre prej kot tisti, ki ni nikoli kadil. Toda prav tako kot desetine milijonov drugih kadilcev po svetu tudi vi enostavno ne morete opustiti kajenja. Vsekakor morate kot kadilci marsikaj vedeti o posledicah kajenja, da se boste znali ravnati v bodoče. Na voljo so vam številni nasveti, ki pomagajo zmanjšati številne škodljive učinke kajenja.
Kako se izognemo nekaterim nevarnostim kajenja?
1.	Izberite si cigarete z manj katrana in nikotina. Razlike med posameznimi vrstami cigaret so lahko več kot dvakratne.
2.	Ne pokadite nobene cigarete do konca. Pokadite vsako cigareto samo do polovice pa boste tako vdihnili samo
40% celotnega katrana in nikotina.
3.	Nikar vedno na dolgo in na široko ne razmišljajte o vsaki posamezni cigareti pa boste nemara laže prenehali s kajenjem, ne da bi ga kdove kako pogrešali.
4.	Inhalirajte čim manj! Ne vdihavajte globoko, temveč vdihnite dim le površno. Poskusite s cigaro. Stopnja umrljivosti se pri kadilcih cigaret veča s stopnjo vdihavanja.
5.	Pokadite iz dneva v dan manj cigaret. Če ste se odločili, da čez dan nekaj časa ne boste kadili, naj bo ta čas vedno nekoliko daljši. Nemara ne boste želeli kaditi vse do zajtrka ali pa ne boste kadili na poti na delo ali na poti domov. Naj vam to preide v navado. Vedno je laže cigareto odložiti, če veste, da jo boste lahko pokadili še kasneje.
Pred kratkim so nas obiskali člani atletskega kluba — SAK Celovec. S člani naše (Aerove) nogometne reprezentance so odigrali prijateljsko tekmo in zmagali 4 :2 (čeprav so dali šest golov). Tako je Aero vzpostavil prijateljske vezi tudi z zamejskimi Slovenci.
Če se držite teh nekaj enostavnih napotkov, so vam le-ti lahko nekakšno varstvo. Karkoli ukrenete, da vam ne bi bilo treba popolnoma prenehati kaditi, je zgolj kompromis.
Zato morate vedeti tudi nekaj o riziku, ki ste mu izpostavljeni, o obolenjih, za katere ste dovzetni, in na kaj morate biti pri tem pozorni.
Povečan krvni pritisk, veliko holesterola in kajenje cigaret so trije najpomembnejši rizični dejavniki, ki povzročajo srčno obolenje: smrtnost pri kadilcih je zaradi tega 1 do 2 krat večja. Kadilec je v veliko večji nevarnosti, da zboli za kroničnim bronhitisom. Pri kadilcih, ki kadijo manj kot po en zavojček dnevno, je umrljivost 4 krat večja kot pri nekadilcih, pri tistih, ki pokadijo na dan več kot en zavojček cigaret pa je umrljivost 7 krat večja.
Onečiščen zrak, zlasti na delovnem mestu, je izredno nevaren. Kajenje povzroča v večji meri tudi obolenje za pljučnim rakom. Pri moških, ki kadijo, je umrljivost 10 krat večja kot pri nekadilcih. Pri tistih, ki pokadijo na dan več kot 2 zavojčka, pa je umrljivost tudi 15 do 20 krat večja.
Kadilci pogosteje obolevajo tudi za rakom v ustih, grlu in požiralniku. Kadilci so bolni tudi več dni na leto zaradi različnih obolenj, za katere bi nikoli ne mislili, da so v zvezi s kajenjem. Zavedati se moramo, da je naše zdravje v nevarnosti. Predvsem za kadilce je priporočljivo, da obiščejo svojega zdravnika vsaj enkrat letno. Zgodnja diagnoza je naše največje upanje, čim bolj zgodnje je zdravljenje, tem večja je verjetnost ozdravitve.
Milan Hudnik
8
NA POT ČEZ ATLANTIK
se je napotil s svojo barko Jurij STERK, trgovski zastopnik Aera, ki se nam bo s poti oglašal s svojimi pismi. Omenim naj le še, da bo regata, na ka-
teri sodeluje, potovala dva meseca. Tov. Sterk je za to pot dobil v Aeru izredni plačani dopust. Sicer pa berite, kaj piše v svojem pismu!
Dragi Aerovci!
Pišem vam dan pred štartom regate čez Atlantik. Start bo tukaj, v Penzance, na skrajnem jugozahodu Anglije. Pot nas bo peljala na Kanarske otoke, v Santa Cruz de Tenerife, cilj regate pa bo na Antigui na Antilskih otokih.
Glede na neugoden veter, ki piha skoraj vedno iz zahoda, to je iz smeri, kamor bomo morala voziti v začetku, si bom moral vsako minuto sonca, ki ga bom imel v tropih, krvavo priboriti. Sama pot v Penzance je šolski primer, kako si je treba pomagati, če se pokvarita prikolica in avto v času vikenda, ko nihče ne dela. To se nam je zgodilo pri Parizu na avtocesti, kjer smo imeli zaradi »šlepanja« opravka malo tudi s pravimi »žandarmi«. Sicer pa ni bilo nič hudega.
Londončanom smo pripravili pravi spektakel, ko smo z barko in prikolico prekrižarili pol Londona, med iskanjem nekega prijatelja. Mimogrede smo šli z vso vprego čez Pi-cadilly in Trafalgare sguare.
Prijatelj, ki je vozil avto — je pravi heroj. Za volanom je presedel od Pariza do Penzance, to je 19 ur.
V Penzance so me sprejeli zelo prijazno. Jugoslovani imamo tu dosti prijateljev. O TITU in Jugoslaviji so vsi dobro informirani.
Za udeležence regate je bil sprejem pri županu in v Jadralnem klubu. Danes sem imel na jadrnici strogo komisijo, ki je ugotovilo, da je vse v redu, jutri pa bom štartal.
Držite pesti!
Pozdrav Sterk
P. s.: Hvala vsem v Aeru, ki so mi omogočili sodelovanje v tej regati.
REKREACIJA
Rekreativna odbojka. Kdaj? — Kje? Pridem, sem odgovoril. Ob enaindvajseti uri sem že med člani ekipe. Sodnik nas pokliče na igrišče. Igramo ali ne-igramo, saj smo samo štirje. Nič zato in že pripravljamo našo ekipo ,samo priimke, imena niso potrebna. Sodnika še povprašamo, če lahko za našo ekipo igrajo samo trije igralci, eden pa bi bil v rezervi. Seveda, pravzaprav pa zakaj, saj vam manjkata še dva. No pa smo obrazložili, da bi se prisotni igralci radi 200% rekreirali.
Ob pozdravljanju smo želeli nasprotnika že vnaprej demoralizirati, saj je naš pozdrav skoraj tako odjeknil kot tisti ob navijanju v polni dvorani Golovca, ko igrajo »Aerovci« rokomet. Naših enotno uniformira-hin tekmecev pa to ni zmedlo, saj so takoj povedli in zmagali z veliko razliko. Za dve ali tri točke smo se morali levje boriti. Po naporni tekmi smo se posedli na stole, da bi se odpočili toda glej sodnik nas že zopet popisuje in ekipa, ki nam stoji nasproti šteje ravno toliko
igralcev kot naša — samo štiri. To pa bo enakovredna rekreacija, si dajemo duška. Vse je nared, sodnik zažvižga, mi pa se gledamo. Kje pa je žoga. Ja, naša ekipa je nima, ja tudi naša ekipa je nima. Nič zato, si jo pa sposodimo. Kot pri reklami Jelovica — »Ne bo vam uspelo«, tudi nam ni. Sodnik pa je v zapisnik zapisal: »Tekmo preložena zaradi žoge.« Mi pa smo se namesto pozdrava z nasprotno ekipo dogovorili, da za vsak slučaj rekreiranja drugič prinesemo s seboj počene lonce in selotejp.
EMEN
»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeei
OO ZSMS - Aero čestita vsem svojim aktivnim članom ob dnevu republike
Planinsko društvo Aero
Tokrat bi želela nekaj spregovoriti o dejavnosti planinskega društva Aero v letošnjem letu.
Lani ustanovljeno planinsko društvo Aera je letos imelo bogat program. Naj samo še omenim, da smo z ustanovitvijo društva prevzeli pomembne naloge, saj mora imeti društvo mladinski odsek, odsek za markacije in podobno. Tako smo naše člane poslali na tečaje, da so se izpopolnili kot mladinski mentorji in kot vodniki za pohode. 2e v svojem planinskem koledarju smo planirali visokogorske in nižjegorske izlete, da smo tako ustregli prav vsem našim članom. Problem pa nastaja, ker lahko izlete planiramo le o prostih sobotah.
Tako smo letos takole uresničili naš plan:
Pohod na Stol (19 udeležencev), pohod v neznano smer (61
udeležencev), pohod na Storžič (10 udeležencev), Kamnik—Coljava (15), Velika Planina (49), primorska transverzala (13), Mangart (13), Po poteh revolucije (49), Špik (28), Triglav (15).
Na ostalih drugih pohodih in planinskih srečanjih jte sodelovalo 20 naših planincev, na udarniškem delu v Loki pod Raduho (12 udeležencev), na shodu ob dnevu planincev pa še 6 naših članov.
Toliko zaenkrat o pregledu dela našega društva. Poudarim naj, da smo z ustanovitvijo planinskega društva Aero prevzeli mnoge odgovornosti. Hkrati pa vabimo vse naše člane k čim večji udeležbi na naših izletih. Kdor bo šel z nami enkrat, bo to želel še večkrat. Saj planinska narava je lepa in za naše počutje so takšni pohodi zdravi.
K. S.
Podpisan je sporazum z rokometnim klubom Celje
TEDEN
POŽARNE
VARNOSTI
(nadaljevanje s 7. strani)
dolžni spoštovati požarno varnostne predpise in se vedno bolj izpopolnjevati v znanju pri ravnanju z gasilnimi aparati.
Ob koncu te sektorske vaje je spregovoril tov. Farčnik, ki je dejal: »Vesel sem, da je to samo vaja, da smo spoznali, s kakšnimi nevarno gorečimi snovmi razpolaga vaš TOZD, da bi v slučaju resnega požara (kar pa ne želimo) lahko efektivno gasili, da vemo, kakšno protipožarno sredstvo bi rabili.« V imenu OGZ se je zahvalil ostali menotam za sodelovanje, kakor tudi IGD Aero Šempeter, ki je omogočil, da smo lahko preizkusili, kako bi v takšnem
slučaju ravnali. Pohvalil je še ekipo CZ, ki je dobro odigrala svojo vlogo.
Besedo je povzel tudi tov. Gros Anton, ki je opazoval prihod enot v TOZD in tudi razporejanje le-teh. Gasilske enote so v zelo zadovoljivem času prihitele na znak alarma v TOZD ter tudi v celoti odigrale svojo nalogo.
Vodja TOZD, ing. Podgornikova, se je zahvalila vsem sodelujočim enotam z željo, da bi se v takšnih vajah še večkrat srečali, da bi več sodelovali, da pa se nikdar ne bi srečali ob resnem požaru.
IGD Aero Šempeter ter vsi zaposleni se zahvaljujemo enotam Griž, Žalca, Šempetra in Prebolda za sodelovanje na vaji-
V službi ljudstva na pomoči Marjan Lednik
RAZLIKA MED KNJIGOTISKOM IN OFSETTISKOM
V neki reviji sem čital:
Na seminarju je predavatelj razlagal razliko med najvažnejšima tiskovnima postopkoma: knjigotiskom in ofsetnim tiskom. Da bi to razliko kar najbolj življenjsko prikazal, je poprosil prikupno slušatelj ico, naj se našminka na sveže in ga poljubi na lice. Mladenka je bila sicer nekoliko v zadregi, vendar je predavatelja ubogala.
»To je knjigotisk«, je rekel predavatelj in kazal na svoje lice, kjer je bila dobro vidna sled ustnic.
Nato je iz žepa potegnil bel robec in ga pritisnil na odtis ustnic, ki mu ga je slušateljica pustila na licu. Dvignil je robec tako, da so vsi lahko videli lep rdeč odtis ustnic na robcu, in dejal: »In to je ofsetni tisk! Rezultat je, kakor vidite, isti kot pri knjigotisku.«
Komentar:
Kakšen je rezultat enega ali drugega tiska, prepustimo našim tiskarjem; edini smo si pa menda v tem, da je demonstriranje knjigotiska precej razburljivejše!
(Lovro)
Iz priročnika za tajnice
(Poglavje XXIII, stran 239):
Vzpostava kontaktiranja po telefonu.
—	Tovariša direktorja še ni s kolegija!
—	Vsak trenutek mora priti!
—	Je že med vrati!
—	Ta trenutek je zaseden!
—	Tovariš direktor ni prost!
—	Ne, še ni prost!
—	Oprostite, še vedno ni prost!
—	Stranka je sicer odšla, vendar zdaj telefonira!
—	Še vedno telefonira!
—	Prosim, ali lahko kličete malo kasneje!
—	Žal, zdaj je pa že odšel!
—	Tako? Verjetno še ni prispel!
—	Ni mogoče, je na posvetu!
—	Pravkar je sporočil, da takoj pride!
—	Ne, ni ga še!
—	Je prišel, vendar ima konferenco!
—	Da, konferenca še traja!
—	Oprostite, konferenco je zapustili
—	Verjetno se vrne nekoliko kasneje!
—	Zadržan je, vsak čas bo tu; vas bom poklicala!
—	Je, zdaj je tu, vendar telefonira!
—	Ne vem, če bo mogoče. Čakate ga še dve stranki. Kličite jutri! Prav gotovo ga
boste dobili! Zdravo!
(Lovro)
UTRINKI
— Res je, da je prebivalstva na svetu čedalje več, toda zakaj je potem ljudi čedalje manj?
— Srečo lahko zapraviš, nesrečo pa ne moreš.
— V vinu je resnica, največkrat takšna z glavobolom.
— Od zrna do zrna pogača, kamen do kamna palača — včasih tudi taka z zamreženimi okni.
— Lenuhu ne moreš očitati, da je pri delu storil napake.
— Slab podleže močnemu, močni zvitemu, temu pa prekri-
ža njegove račune naključje.
— Na klofute in ženske nas vežejo v življenju precej podobni spomini.
— Ni violina kriva, če nima Mozarta za gospodarja.
— Pravica ima veliko napako: deli jo človek.
— Vrč hodi tako dolgo k studencu, dokler se ne razbije ali pa studenec ne presahne.
— Kakršen oče, takšen sin
—	pa je po krivici obdolžen le
—	očim.
Herman Musec
Skladiščna zgodba
Skladišče. V skladišču skladiščnik in mnogo visokih, pod strop segajočih polic. Na policah med vsem drugim tudi kuverte. Razen tega še silno dolga lestev in tri uslužbenke, iz raznih sektorjev.
Prva uslužbenka:
— Prosim, sto kuvert! Skladiščnik (se vzpne po lestvi pod strop, vzame sto kuvert in zleze po lestvi dol):
— Prosim, tu imate kuverte! Druga uslužbenka:
— Prosim, tudi meni sto kuverti
Skladiščnik (se razburi):
— Mar niste mogli tega prej povedati?
(Težko sopeč spet zleze pod strop, vzame sto kuvert, potem pa kar z lestev zakliče še tretji uslužbenki):
— Ali tudi vi potrebujete sto kuvert?
Tretja uslužbenka:
— Ne.
Skladiščnik (ko se spusti po lestvih navzdol, izroči drugi uslužbenki njenih sto kuvert, se nato obrne ponovno k tretji uslužbenki):
— In kaj dobite vi?
Tretja uslužbenka:
— Ah, jaz pa samo petdeset kuvert!
(Lovro)
pemlp
Zakaj v meni je tako ne vem,
Na hipe v moji duši je tema.
Kot. da bi misel daleč stran odšla, kot da nikogar nimam več doma.
Bojim se a ne vem čega, v noči strah
se mi prek vek razpreda, obdajata me groza in pa beda, mojega brezmočnega duha.
Nekoč ko bom postala stara in mislila bom le na vnuke in na dom, morda bom takrat razumela, zakaj je prazen danes ta moj ljubi dom.
Prenesla sem
žalitve in poraze,
laži, obljube in nesrečen san.
In zdaj še čakam na lepoto, na dan. ko bom lahko ti dala delček mojih sanj.
Dora Rovere
SAMA
Ostala sama sem, vse jate ptic
v dolino je prepodil mrak in njih samotni klic utihnil je, kot moj korak.
Je v stenah gore molk obstal, oblaki ptiči so iz krp, love se z vetrom, ki zaspal v dolini bo v naročju vrb.
Molči ob meni skala,
sem sama — sama sem ostala ...
Ker bi želeli LITERARNO PRILOGO popestriti in to tako, da bo sodelovalo v njej čimveč avtorjev — naših delavcev, vabimo k sodelovanju čimveč zaposlenih v Aeru. Želimo objavljati literarne poskuse in začetke vseh vas. Sestavki pa naj bodo kratki, da bo tako prišlo na vrsto za objavo čimveč vaših prispevkov. Ti sestavki pa naj bodo po možnosti čim aktualnejši.
Le pogumno pero v roke, pa se nam oglasite!
Uredništvo
10
NAGRADNA KRIŽANKA
roo uo«m
KDO SO NAGRAJENCI?
Tokrat smo izžrebali naslednje tri reševalce nagradne križanke:
1.	nagrada: 100 din — Anica SVET (Dobrteža vas 85)
2.	nagrada: 75 din — Vesna JAVERŠEK (materialno knjigovodstvo)
3.	nagrdaa: 50 din — Olga ČANDER (materialno knjigovodstvo)
Rešitev nagradne križanke današnje številke pa nam pošljite v uredništvo do 12. decembra in ne pozabite pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA«.
Celje - skladišče
D-Per
I,ZAHTEVAL SOM, pa SE oKOLdE 1/R.EDI TC/PJ .OKROG NAŠE TOVARNE ! "
COBI
GLEDE NA TO, D4 SEl£T05NbE4A TEKMOVANJA JA P Ml TRNEK AERA M V DELEŽU LANSKOLETNI ŠAMPION dvRE, LAHKO SKLEPAMO IN PREDVIDEVAMO SKORAdSNO REŠITEV problema ^(3 PAPIRJA VAEKV.
PQ0/\5MiLO ! V PRTONdi ŠT E Vinci NAŠEGA AERA SEM PisAL o NEKi AERDlMl LEPOTIČKI IN NdENiH DOziVETiU NA MORJU.
ZASKRBLJENEGA ......
..... NAJ POTOLAŽIM, DA
TO Ni BiLA NJEGOVA - ŽENA !
PO ZADNJEM DOBIČKI/ V AERV, Sl BO DAJE CEL KOP AER0VC6V KUPILO UČNE HIŠICE Po NAJMAN 50 STARIH MILTONOV.
Šef(pa ne MMo toIJskladiscA y cetisu-tdzp
ČMFIKA- BLAŽ ČREPINSEK BI NA VSAK NAČIN RAD DOBIL BELO DELOVNO HALJO. VERJETNO TO NITI NI TAKO TEŽKO, SAMO NE VE ŠE, KAKO BI ZAMENJAL VILIČARJA ZA PIHCero ALI SKALPEL.
DA LAHKO ZLEZE SLON SKOZI 5IVANK1N0 UHO JE TOKRAT DOKAZAL EKVILIBRIST itd-NIČ HUDEGA SLUTEČ JE SEDEL NA SPLOŠNO ZNANEM WC-3V V PRIPRAVI DELA GRAFIKE,PA SE MU JE ZASKOČILA KLJUČAVNICA. RO VEČ POIZKUSIH JE KONČNO PRIŠEL NA DAN SKOZI -OKNO. IN TO ZDRAV. ___________________
kKAJ PA TAKO BuLdlS V VODO.ŠTEF?-
/,JA. V TOZD KEMUA CELJE SO RAZPISALI PLAVALNI TEČAJ ZA NEPLAVALCE IN SPLOH ZA VES NEPLAVALN! kader, PA SEDAJ ČAKAM, KDAJ DO TA KEMUA PRIPLAVALA NA POVRŠJE. "
ČE STE ŽE BREZ DELA, PA BI OA NAREDILI KAKŠEN seST^H^-
V AERV Že SEDAJ RAZMIŠLJAJO DOLOČENI INDIVIDUUMI O DRSEČEM DELOVNEM ČASU, ČEPRAV SPLOH NE VEDO VNAPREJ ALI BO NA GOLTEH S (VEG ALI NE.
NAS AERO Je glasilo Aeria, kemične, grafične ln papirne Industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: KITA K Stane, ROVERE Dora, DOVČ Karmen, KORENT Janez, LEDNIK Marjan, MARVIN Karlota, BOŽIC Rudi, DORNIK Kar lota, ROBAS Cvetka In TAJHMAJSTER Marija. Glavni ln odgovorni urednik MARULEC Marija. Uredila ZAVRŠNIK Janja. Tiska: Tiskarna Aero- Za tiskarno VRACUN Drago. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, St. 33-316/73, Je NAS AERO oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov