93. številka. Ljubljana, sredo 24. aprila. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. fshaja vsak dao, ixvz< ingi povOtMHke {■ d^ovo #0 praxnioib, 101 volj* popoln proiouian M a v »t r o-oko rs k e deiolo ta colo leto 16 >*ld., *u pol lota H t Id., «* ootrt leta 4 nl<\. — Za Ljubljano bies pošiljanja na dom l* colo leto 13 frld., za. ietat leta 3 «ld. 30 kr., na on mosec 1 fcld. 10 kr. Za poSiljanjo na ioni »e rafiuua 10 kr. «a dh.boo, 30 kr. %*. «etrt lota. — Za t nje doiolo toliko već, kolikor po Stolna iznaša. — Za gospode nSitelje na ljudskih šolah in za •lijake volja sniiana 00, a in rioor: Za Ljubljano x* fotrt lots. 2 gld .50 kr., po pofiti projemon za cotrt leta 3 gld. — Za oznanila so pUcnju 00 ćol-.ns.-.pi.o ptr.i:-vrato 6 kr , te m oznanilo enkrat fciekii. 6 kr., 00 se dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se i' i*nki?uu. — Rokopisi ae ro vraćajo. — Urodnifttvo je v Ljnbljani v Franc Kolmanovej hiii I*. 8 „gledalilka stolba". O p r " v li 1 e 1 v d , na katoro aj »e blagovolijo potili ati tivo&uoo reklamaciju, oananila, t. j. administrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Koliuatiovoj liiii. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 2.'}. aprila. Včeraj je nekot trgovinski agent s t r e 1 i 1 na Cesarskega višjega štalmajstra kneza Thurn-Taxisa dvakrat z revolverjem. Knez je ostal nepoškodovan. Napadnik je bil prijet. Nagib, zakaj je streljal, je ta, ker mu knez nij hotel dati denarne podpore. London 2.'i. aprila. Britanski poslanik v Carigradu je dobil poročila, katera konstatirajo, daje verjetno, ka se bode mej Rusijo in Anglijo dogovorilo tako, da se ruska vojska izpred Carigrada v Adrijanopolj, a angleška flota v Besikabav nazaj pomakne. London 22. aprila. „Times" poročajo iz Kalkuttc 21. t. m.: Vsa ener-Žija vlade se zbira v pripravah za vojno. Ukaz je izdan, da se vsi domaćinski indijski polki na polno vojno stanje dopolne. „Daily Nevvs" poročajo iz Carigrada 20. t. m.: Lavard je korake storil, da bi angleške podložnike pod amerikansko varstvo spravil. Reuterjev bureau poroča iz Bomhava od 21. t. m., da pojde prva brigada eks-pedicijskega oddelka 29. aprila na ladije. 0 položenji. Prazniki nam nij so prinesli še gotove re ftitvo o velikanskem vpr.išanji: „bode li mir ali nova vojska V" Včerajšnji telegram londonski govori o resnih angleških pripravah za vojsko. To je vojevita vest. Na drugej strani pa časniki od nedeljo prinašajo novice, katere bo bolj miroljubne. Kakor ptič Penis vst.nl ju Mstefe* Le ti Br: ssy. (Povest, p ilovenll l'V. Kr.) 7Vr« i">yIo v sever do Crnigrail (strašno grško ime!), tu gre ob malem Karadoglu. S tem prirastkom bi dobila Grecija vilajet solunski s 702 kv. miljami, vilajet janinski s G51 kv. m. in monastirski s 948 kv. m., torej skupaj 2302 kv. milj ia 2,7G8.G11 prebivalcev, t. j. Grecija bi bila potem dvakr.it tako velika nego jo zdaj. To se ve, da se mora prej \se to priboriti. Rusi bi morali prej tepeni biti, prodno bodo Grki utegnili tako ruzširjati so proti slovanskim interesom. Pa zdaj še nijso tepeni, hvala Bogu in menda ne bodo tako brž, kljubu tosrčno, Bennor," odvrne hitro ena, n kaj ti pri-j šel je čas, da se porazumeva. Povej mi, Bi li moj oče ali ne V Nehaj me nadlegovati s tem, da se poročim s Kainarjem ; ne misli, da bo dem še taka neutunica, ki so pusti zapeljati z žuganjem in denarjem ter nehaj slabo govo riti o Leonu BfOBBV." Čmeren pogled Moratiuov, je bil zmeraj temnejši in zaupil je: „Je li to phtčilo za vso mojo skerb in trud V Jaz bodem kmalu sramotno iz lastne hiše izgnati le zato, Kei ti po neumnosti zumetuješ onega, katerega sna ti jaz /med tistih /bral!44 — nTako daleč £e nij, in tudi ne bo", odvrne Karla „ako bi ti kot poštenjak delal. Ali naj tvoj« očitanja tako razumno, da si me vatu odredil, da me potem prodaš istemu, ki ti več obeta, na trgu kakor kuiije in vole prodajajo?11 Moratiu poinaje z ramami tako, da se mu jo videlo, da jo bil osupnjen. Začel je groziti in zmirjati Karlo, a ona je molčala. Ko je prenehal, da bi se oddahuil, opazovala ga je mrzlo in rekla: „Iz teh razmor so lahko razvidi, da se bova morala ločiti. Ti bodeS šel po BVOJej poti, jaz zopet po svojej." S prevzetnim zaničljivim pogledom odide Karla v hišo, Moratiu nij vedel kaj bi začel, jeze je vse vrelo po njem. „Tako bi bila tedaj vojska napovedana", je mrmral prod se, „ta Leon Broflsy je sam kriv te trmoglavosti. Proklet bodi! Ako bi tako zlo ne pasli, bi mi jo prt.j ko no Se Oilpefjal. Pa zaslediti jih vendar moram, ako imata skrivne shode. Bi se li ne moglo tega človeka s poti spraviti? Sedaj velja. Jutri moram denar imeti. Ako ne z lepa, pa z grda? Če bi jo -prav v kak klet. zaprl in jo o kruhu in vodi postil? Stoj! Tu prinese Tomi neko pismo." Pri tem klicu se je približni mlad zamorec s pismom, kojega je ravno i/, Lorette prinesel. Ko ga Moratiu v naglici prebere, postane nemiren, da še celo nekak obup se mu bero na obrazu. Samo bese a »pogiu" prišla je iz tomu, da sovražniki Slovanov zopet z veseljem nabrajaj o, da ima Grecija 120.000 mož vojske. Pa posebno hrabra in vojevita ta vojska gotovo nij, sicer bi si bila A 1 a To alijo, Kpir in kar vse še zdaj hoče anektirati, priboriti z orožjem v roci ko je mala Srbija sama borila se ali vsaj ko je Turek če v Plevni vstavljal se. Tačas so Grki izkazali se prave zajčje duše in menda jim tudi Angleži ne bodo vddinili duha onih prednikov, od ka terih nemajo mnogo več, nego ime. Avstrija in Angleška. Tudi mej Nemci se nahajajo še nekateri možje, ki pravičneje sodijo o razmerah našo monarhijo v zdanjoj tako silno kritičnoj dobi, nego masa nemškega novinstva. Tako je te dni v Ziirichu izšla brošura: „Ali kongres ali ne, opomin Avstriji", — v katerej brošuri avtor o Avstriji in Angleški tako le govori: ^Avstriji je bila Angležka le takrat pri jateljica, ako jo jo leta mogla v dosego popolnem Bvojih britanskih interesov proti Fran-cozkej, Nemškej in Ruskej porabiti, in ako avstrijska pasivna notranja politika angleškim interesom nij bila nasprotna, ampak v vsakem oziru poslužna. Kolikor bolj se je pa Avstrija zavedala svoje moči, tem bolj je angleško prijatelstvo ohladilo se in nazadnje se je postavila v naj živahnejšo opozicijo proti < Avstriji. P.ritanski interesi so zahtevali često-krat, ako ne popolnega propada Avstrije, vsaj to, da bi se avstrijska moč ne razvila preveč. Politika Angleške se je vedno nagloma izpreminjevala, kajti Angleži so prepraktični, da bi bili ravno zaradi doslednosti same, dosledni. Ne bojo se, če se jim nedoslednost očita, ako bi bila doslednost čisto teoretična, torej nepraktična. Ravno, ker v njihovej vnanjej politiki ne ravnajo po načelih, temveč le po interesih, zato se tudi lehko uklonijo in udajo raznim razmeram in faktom ; to udajanje pa nikakor nij pasivno, ampak naredi, kakor se razmere predrugačijo, hitro druge kombinacije. Interesi angležki sedanjej krizi so se skrčili v dardanelno vprašanje. Rusiji več koristi, ako ne reši tega vprašanja prisilno, in ker bo je temu odpove dala, zato je Angleška izgubila priliko svojej politiki podpor iskati in s tem prizadevanja druži h vlastij podpirati. Ker mora Rusija s slučajem računati ako bi se boj mej njo in Angleško vnel, zato je zopet misel o avstro britskej zvezi v prvo vrsto postavljena. Polo-ženje Avstrijske zboljšalo se je, odkar ta prepir traja ona je dobila vsaj priliko, svojo lastno situvacijo določiti. Določi si pak to na trojni način: zveza z Anglijo, zveza z Rusijo, in koncem politika v prostej roki. Ugodni tro-notek bode pokazal Avstriji, kaj naj voli. Popolnem naravno je, če si Angleška in Rusija trudite, avstrijsko prijateljstvo si pridobiti; ta prizadevanja so tem bolj poštona, kolikor bolj so potrebna. Interesi jedne kakor druge velevlasti so, dejansko pomoči, ali vsaj dobrohotne nevtralitete Avstrijske si zagotoviti, ker ta meji na Rusko in Turško. Na katero Rtran se bode Avstrija postavila, tista bode vse dobila. Ako se avstrijska politika dejansko zveze I Angleško, morala bi Ruska Re vsnkej daljnej akciji odreči; ako se pak Ruskej posreči, Avstrijo pridobiti sebi, potem izgubi Anglija vso zrno ž nos t, vmešavati se, oponirati. Dvomljiv pak je dobitek Avstrije, naj bode po tem na jednej ali drugej strani. Ako neče Avstrija zopet kakšne nevarne napake storiti, pridržati mora nevtraliteto, — nevtraliteto v čistem pomenu pojma. Boj mej Anglijo in Rusijo Avstrije nij treba vznemirjati. Nasprotno : Avstrija bi našla priliko, — kar se je uže popolnem nemogoče dozdevalo, — svoje interese na balkanskem poluotoku varovati, takovo organizacijo evropske Turčije izpeljati, katera bi varnost za dolgo časa garantirala. V slučaji, ako bi Rusija pričela boj z Anglijo, potem ne bode več na Avstrijo v pij i vala in pritiskala; ako so pak boju izogne, potem izgubi svojo moralično moč, in vpljiv njen se zopet z ozirom na Avstrijo zmanjša. Nikakor nij torej v interesih Avstrije, postaviti se na angleško stran ter njej na ljubo stopiti iz sedanje nevtralitete." Politični razgled, V Ljubljani 23. aprila Pri na učnem ?»•>»•>£<> »vrt i'M zbrani shod deželnih šolskih nadzornikov je pretočeni teden zboroval in razne pritožbe o napakah uka v srednjih šolah pretresavul. Ali pa bode iz tega kak praktičen sad, to moramo poča kati. Veliko kuharjev juho presoli. Ogerski ministri pridejo zopet 20. t. m na K*nm*g zarad nagodbe, zlasti da najdejo kak način rešeaja vprašanja o 80 milijonnom dolgu. Viiiiiil«' drluvc. Iz #iV/r/r#« \Vien. Taehlat.tovo" iz Trsta, da je zveza Grške z Amrliio uže sklorjpna, tako. da prva postavi 75 00O mož na bojišče, katere Anglija obskrbuje. Iz Tiflisa H8 poroča, da je 20. t. m. ru* 9ci general Loris-Melikov v Peterburg odšel Kavkaski kor se bode razpustil, a artilerijski oficirji njegovi bodo v Peterburg poklicani. Os man paša hiti turšleo armado reor-Kanizovati in v sultanovih krogih se od ča«nT kar je Anpleška proti Rusiji se postavila, govori, da se bode San štefmska pogodba z močem razkosala. Rnčuna se denes turška vojska zopet lehko na 180.000 mož. Pri skndm napravilo se je veliko kolib za begune iz Ru-melije, kakor pravijo, a v resnici za vojake, katere pri Konstantinoplju koncertrirajo. Nai-mani 120O0 mož je zdaj na črti od Maslaka lo Bujukdera, ter čuvajo Bospor. Pred malo dnevi pelje se carjevič naslednik proti evrop-Hkej strani Bospora, da je turške taboro ogledal. Meh med Ali paSa ogledoval je s£ Rvojimi častniki najvažnejše pozicije pri Pvrgosu oh črnem morji, kjer se bo iz nova turška vojska postavila. Celo v Mnkrikioju, nasproti ruskem taboru pri San Štefanu, ro napravili Turki tri redute, katere Ruse kaj v oči bodejo. Vse to pak ima le ta vspeh, da so Rusi še bolj čuvarni, nego prej. f*«f>*»* jo ob priliki volikinočnega praznovanja sprejel kard;nal-ki zbor in v odgovoru rekel: „Vstajenje Kristovo sponrnja na življensko mo5 papeštva; sovražniki njegovi, ki bi ga radi uničili, naj bi vsaj iz zgodovine nauk posneli, da se zastonj trudiio: No Rme se misliti, da je boj nehal, tomuč proti pa-peštvu traje še na celem svetu. A mi smo pripravljen] varovati ga in njoROve pr 'ce čuvati. Koncem papež upanje izgovarja, da bodo izgubljeni sinovi, nazaduje izpoznavši božji značaj cerkve, nehali preganjati jo in da so bodo milili. B*f-$n'£ se jo baje na svet zdravnikov ollofil, da pojde po letu iz vntikana ven, a k a m, nij še določeno. 1)0|> ■ SI. ■ z Ifteltf 15. aprila [Izvirem dopis.] Dasi jo uže teden dri i j minul, odkar jo bila njegovih ust, ko je zrl na neko iz vasi prihajajočo osebo. „Da tu pride Karnar!" zasklikne, „prišel je v najvažnejšem trenotku." Karla pogleda ta trenotek skozi okno njene sobe in vidi po odstavku (Terrasse) koračiti moža, o katerem je izdihnil nje oče v verandi: „Ta shod no pomeni nič kaj do brega," reče ona za-so, „bocem koj k Leonu. Ah, ko bi le zvedeti mogla, kdo so bili moji pravi stariši in kako sem prišla v ta strašen stan V" Obleče se kakor na sprehod in zapusti pristavo skozi žudnje vrata, in korači po stezi poleg obrežja, ki je držala do hišo nje IJttboga. Moratiu je pozdravil vstopi vsega. Sennor Karnar, mož, ki je bil Klari za moža odločen, je stanoval uže črez tri leta v kamnitnej hiši na strmem rebru na severo zahodnem kraji od Lorette. Nihče nij vedel, od kod da je prišel. Imel je nekaj črez trideset let. Bil jo velik in suh človek, kakor temen kapucinar, imel je medle oči in mr-tvašk obraz, kakoršne imajo mrliči in nihče ga nij mogel brez groze pogledati. Kar bi so tudi bilo zgodilo, pri njem je njegov pogled mrtev ostal, kakor kamen, dokaz, kako daleč je uže v svojej potuhnjenosti dospel, o 1 kod je prišel, kdo je, in 8 kom se po dnevi in po noči v samoti peča, to so bilo vprašanja, katero je vsakateri izustil, a nihčo ne odgovoril. Človek, ki je bil tako obsojen, čegar postava je imela toliko skritega, moral io biti vsem v zobeh. Riserni nabiralci (Perlfischer) so se ga ogibali, kakor kače klopotače in tigra. Nič posebnega, da so vsi o njem menili, da je B6 skrivnimi močmi v zvezi in trdili so celo da ima sleherni dan shode z hudimi dubovi, ki svet s hudodelstvom polnijo. 1/, njegovega značaja, življenja in natolcevanja, so vsi sklepali, da je to duhovnik, ki je grozovita hudodelstva učinil in se iz sosednje dežele na ta otok preselil. Kratko, vse njegovo početje je dajalo dosti tvarinu do najhujših natolcevanj in govorjenj. Nekaj mescev prodno se DaSa povest godi, Be je sennor Moratiu seznanil z njim. Zvedel je namreč, da je ta čudni človek Karlo videl in so v njo zaljubil, tudi je zvedel, da je ta človek v posestvu neizmernih zakladov, polne žaklje zlata in zaboje juvelov, in da je pripravljen Moratinu toliko dati, kolikor bode poželil, ako mu pregovori Karlo, da ga bode slušala. Navdan s sladkimi mulami za pri-hodnjost jo Moratin vse načine poskušal, da bi se Karla u dala Karnar ju. Ona je sicer dovolila da vidi vsaj snubnča, da mu je povedala, da noče kratko malo nič z njim opraviti imeti. A to nij nič pomagalo, kajti vso eno jo je Morutin zmirom prosil, da naj se zaroči z bogatim, a njej zagrizenim Bnubačem. „Kako je kaj, sennor KarnarVu vpraša Moratin, mrzlo roko prijateljevo potresajoč, ,.ravno o pravem Času ste prišli, da meni iz največjih nadlog pomagate." . 11 "s V No, kaj pa jo, jako se mi preplašeni zdite." nK tem imam uzrok," reče Moratiu, kateremu so je na obrazu bral nek strah. — „No, kaj se je zgodilo V" vpraša tujec. — » •v našej čitalnici sijajna beseda, katere čisti dohodek je bil namenjen prenosu ostankov prvega hrvatskega pesnika P. Preradovioa iz tujega Dunaja t domačo materinsko mu zemljo, dasi je bila ta veselica jedna najdivnejših, kar jih je kedaj Reka videla, nij vendar nobeden prijatelj Vašega lista vzel si truda, da konci z jedno besedico omenja veselega pojava, da tudi tu, na prividno mngjarskih tleh, krepko poganja in cvete drevo vseslovanske vzajemnosti. Z večera dne O. aprila zbralo se je bilo v dvorani reške slovanske čitalnice lepo Število najodličnejše gospode, slovanske in ne-slovanske, in celo ari stokrat i ni i krogi 80 bili zastopani. Program, obsezajoč dekla macijo, govor, petje, igro na klavir itd., vršil se je perfektno, in občinstvo je polno svetega ognja ter vneto po krasoti posame znih toček svojo veliko zadovoljnost očitovalo z gromovitim priznanjem in rokoploskom. Znana veseloigra „Telegram", katera si je uže pridobila na marsikaterem slovenskem odru dober glas, zadovoljila je tudi v hrvatskem prevodu vse navzočne popolnem. Do dobrega vspeha so jej najbolj pripomogli prav izborni predstavi j alci, kateri so, dasi diletantje, tuneli in izvršili svoje naloge vrlo točno. Po dokončanem programu prišel je na vrsto ples, brez katerega itak nobedna veselica, konci kakor meni krasni spol, okončana biti ne sme. Posle 3 ure v jutro še le so ostavili veseli najači kraj radosti tor so ne razšli vsak na svoj dom, počivat. In mnogoterim se je valjda pritaknilo, da so v sladkem snu do po-ludneva naslajali se v divnem plesu, katerega spomin gotovo ne bode tako naglo izčeznul iz •duše in srca reških Slovanov. S popoludanskim sobotnim vlakom pripeljali sta se iz Dunaja na Reko dve nad vojvodi nji, mati in hči, pohodit sina in brata nadvojevodo Štefana, nečaka Albrehtovega, ki tukaj študira na pomorskoj akademiji. Denes pa je videti pred VVhiteheadovo torpedno tovarno velikanska angleška parna ladija, ki je najbrž prišla po novo pogubno orožje, s katerim hote angleški kramarji stavljati svojim ugovorom o interesih večji naglas. Naj le rožljajo — skoraj se nihče za nje menil ne bode! — „Dođete zvedeli. Ker sva si u?.e toliko zaupala, vam tudi tega ne bom zamolčal. Tedaj, da pridemo na glavno reč: Vi želite Karlo v zakon dobiti, in sto pripravljeni, mi koj po poroki odšteti deset tisoč tolarjev." — „I)a, to bodem tudi." — „Dobro, in jaz hi vam rad služil. A hiteti morava, če ne je vse izgubljeno." — , Bodite odkritosrčni in povedite mi vse nevarnosti, ki nama preto." — »Pred vsem," nadaljuje Moratiu, „moram vam obstati, danijseinKarlin oče." — „Nikoli vas nijsem imel za njega," selo Karnar v besedo z isto mir nostjo, „pa nadaljujte." — „Isti kojemu ta nuslov spada, je bil pred kaeimi dvajsetimi leti kupic v Kladi v Mehiki in so je aovel Juan Marino ; jaz sem bil v njegovoj službi za opravilnika, Sennor Marino je šel pn smrti svojo žene, ko jo bila K trla dve leti stara, v Kvropo, in je vzel svojega staivjega otroka, lepega dečka štirih let soboj. Kmalu potem sklenem, mej tem, ko je bil on na Francoskem ves njegov denar in blago, Ki prisvojiti. Da jo to mogoče bilo, sem razuesel novico, da Domače stvari. — (Čitalnica v Spodnjej Šiški) pri Vodniku se je v pondeljek 22. t. m. ustanovila. Izvoljeni so bili za predsednika g. Zi-kotnik, za denarničnrja g. Rurcer, in šest odbornikov. Udov ima nova čitalnica uže prilično dosti, a upati je, da" pristopijo še novi tudi iz Ljubljane. Letni donesek je le 1 prid. r>0 kr. Todi pevski zbor ima uže, kateremu je samo So malo večje i zornosti treba, (čitalnica v Šiški bi mogla fin morala postati za Ljubljano in okolico to, kar je rojnnska v tržnškej okolici. Za to pa bode potovo smela račmrti na podporo in sodelavstvo dramatičnega društva, ljubljanske čitalnice in d nizih. — (Kranjski deželni načelnik) g. Kallina-lTrbanov je, kakor v včerajšniem uradnem listu beremo, včeraj v Ljubljano prišel. — (Kranj ska stavbena družba) ima denes ob 5. po polu dne občni zbor v hotelu pri M'diči. „L. Z." poroča, da bodo akeijo-narji dobili dividendo od 4 do 5 procentov. — (Najdeno) je bilo po pondeljskej gledališčnej predstavi po/ahlieno gledališčno gledalo. Lastnik naj se oglasi zanj v „Naro dnej tiskarni.* — (Profesorska služba) io razpisnna na celovškej gimnaziji za khisično filologijo do 15. maja. Prednosti imajo oni, kateri so za slovenščino ali nemščino izprašani. — (Ukaz naučnega ministorstva) od fi. aprila veleva, da morajo tudi nenemški učitelji pri svojoi drugej Csposobnostnej) pre-sku^nji delati izpit iz nemščine kakor pred met. To do sedaj n'j bilo določno izrečeno še v nobenem ukazu, dasiravno so se temu izpitu navadno podvrgli slovenski učitelji. — ( Poduk o ženskih ročnih delih") za učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje. Ta knjiga c. 80 kr. katero je lani spisala gospa Ana Stumpfi nadučiteljica v Trstu, jo od učnega ministorstva za rabo v dotičnih učilnicah potrjena. Ven lar onkrat ena slovenska knjiga od vlade odobrena! Kam to zapišemo! — V Cel ovci) bodo volitve v mestni občinski zbor za III razred aprila. V tem razredu ima izstopili konservativec Rossbaeher. Zatorej si bodo „lituralei" vse prizadevali, da ga izrinejo pri novoj volitvi. sem dobil zapoved, mu otroka prinesti in potem sem menil otroka zopet s poti spraviti, da hi namreč se umaknil vpitju skrivnim pismom, katere bi bili gotovo za mamo po Ailjali. Da ob kratkem dokončam: Prišel Rem pod imenom Moratin v ta kraj in sem soboj Kurlo prinesel, kjer sem jo izrodil kakor lastno hčer." I« tega tedaj je razvidno, zakaj jo je hotel Moratin po vsakej ceni zaročiti s Kar riarjem ; na enej strani bi si bil s tem v denarnih zadevah opomogel, po drugI strani pa so jo je hotel Iznebiti, ker je bila priča njegove krivde. „ Nadaljuj te !u reče Karnar. — ,,<)će, ki nij uifc od mojega početja vedel, je prišel po našem begu nazaj. Zelo so je trudil, da bi me i/vohal, a njogOV trud jo bil dolgo brez v.peha". Karnarjeve oči so so zablisketale, vprašal je: „A!i menite, da vas je, sennor Marino, pravi oče deklice vendar enkrat našel V — „Zdi se mi tako, ravno kar seiu od nekega prijatelja iz Mazatlana prejel pismo, v kate — (V kopersko učiteljsko iz pri« Sevalno komisijo) pozvana sta tudi on-dotna Klavna učitelja Al. &pičič in ,Tul. pl. Kleinmayer. — (Lov na divje peteline) imaj© te dni neki ljubljanski lovci v gozdu pri Dobravi. — (Iz Krope) smo dobili več dopisov, ki so si protivni, zato ne natisnemo več niti jednega niti druzega. Razvidno je iz teh le, da je pri komaj rojenej čitalnici uže živ raz-por. Prav ima le tretji dopisnik iz Kamne gorico, ki pravi: , Lepo bi bilo, da bi eden z drugim malo potrpeli, a žalostno je rea če fte mej narodnimi nij sloge tu v naših gorah, kjer nemarno zabave. Priporočujemo pa še mlademu društvu, da ignorira vsa pi-kanja in vse drnž nje, drugim pa, da puste osobnosti in da imajo stvar, le narodno stvar pred očmi." — (Požar.) V Tihoboji pri Novem mesta je 15. t. m. pogorel kmet Janez Meserko, ki ima 800 gbl. škode in nij bil zavarovan. — (Visoka Rta ros t.) V Gogavi pri Trbižu je umrla pred nekaj dnevi kmetica rem mi naznani, da sennor Marino in njegov sin — Karlin oče in brat — sta prišla na isti kraj, da bi zopet poizvedovala po meni, in lekko je mogočo, da vsak čas tu sem prideta." — Karnar je pazljivo poslušal pripovedovanje svojega prijatelja, potem jo pa povprašal: „Kakovšen človek pa jo vaš prijatelj iz Maeatlana, in kako je prišel do vaše skrivnosti V" — „Na zadnjo vprašanje vam hočem nujprvo odgovoriti Dolgo uže sem se in i m zd.il sumljiv, pazil jo na me in me /a-lOZOVal, ko sem karni zapadel; naenkrat pride k meni s terjatVO, in mi žuga, MJuMJnni ,,#f»f«># #"■;/<*/'«»#•«. vsak dan od 9. ure zjutraj do ^ uro popoludno. Moje c. kr. nriv. zobne p ropar« te: Anti-Neptikon - ustno vodo, 1 steklenico 1 gld., zelmi prah, velika škatlja 1 gld., mala 80 kr., zobna pasta, 1 skatljica SO kr., 1 mali povezek 80 kr., proilajejo zmirom v Ljubljani znani založniki. (1!0—4) _Ostal hndem tukaj h» roli fedi'h po velikoj noči. V „Naroduej tiskarni" v Ljubljani ju izšlo in so dooiva: VIIL zvezek „Listkl": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjov, poslovonil dr. M. _ Samoe. 8« 17 pol (ama 60 kr. *vm uoi u i M aou in zuravjb brei leklt in brei stroškov po izvrstni Re^alesoiere li Barry V ff/OStff OMSC. 80 let li« je alj boleial, ki bi jo i« bila oidra-rila ta prvotna tdravilna hrana, pri odraščenih i TM-ocih brea modioin in atroikov: zdravi vso bolezni v ftelodoo, na živcih, daljo prano, i na jotrah; iloc* •• Hviubo, bolečino v ledvicah, jotiko, baSolj, nopru-.iivUonje, »apr^jo, prehlajonje, noapanjo, slabosti, zlato »lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, aileujo krvi v glavo, on, j o v ule-iih, »lubobli in blovaajo pn noiiočih, Uoirost, diabet, trganje, sbujšanje, bledi&ico in pre-ilajenje; posebno so priporoča za dojenee in je bolje, n :go dojničino mleko. — Izk&s iz mej 80.000 sprioo-ral zdravilnib, broi vsuke medicine, moj njimi spri-.'t.vaia proiesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Benoka, pra-• oga profosorja medicino na vseučilišči v Mariburn, idravusega avdtnika Dr. Aiigfcistoiua, Dr. 8horelttnda, Camptiella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groihijo Caatle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oeoo, so rar.posilj.iva na posebno zalito vanj o zastonj. Kratki Ukaz li 80.000 spritovalor. Na Dunaj i, 18. aprila 1872. Treslo jo nio sodem oiea.cov, od--ar boiu bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prBnili iićut« nicnib bolečinab, in sicer tako, da s m od dno do dne v idne»gnil, iu to zttprecilo je dolgo ćjs* moja nti dlje. Cul sem od Vuse diidapolne Kevalosciere pri - ei sem jo rubiti in r.«gotovim Vas, da se ćutim po uk'Niči'iui užitku VeJN tečne in okusne iiova-Ies«;i6re popo ntm zdrav, tako. da broz iiajmaijoga ties njii morem zopet pisati. Za adi tega priporočam vsem boluim to p imemo prav conO in okusno hrano, kot i.ajboljfii pripem.čok, ter oHtunom Vsi adaui Gabriel To 8 oh nor, slušatolj javnih višjih t-govskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehau. Ne apel, 17. aprila 1802. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje huj&auja in bolečin vsake vrtno sedem let sem strasno. Nij som mogli niti citati niti pisati, tresle so ae vse čntnieo na čelom životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter som trpela vodno na r a,al r a/.enji čiitnic, katero me je sem tor tja proganjalo iti me no jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila aem melanlioiična najvišje stopinjo. iVlnogi zdravniki poskusili so vso, brez da m mojo bolečine zla j sali. V polnej obupuoBti poskusila som Vašo Kcvalesciero in sedaj, ko jo uživam tri moscco, zahvaljujem so bogu. Kevalosciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i mo stavila v t*tanjo, da morem mojo društveno pozicijo zonot uživati. Dovolite gospod, zagotovjonja mojo pnaroue hvaležnosti iu popomoga spoštovanja. Markize de Drč lian. St. b'o.715. Gospodični do Aloutlouis ua uupre-bavijenji, ncspaiui in hujšanji. 8t. 75.877. Flor. Kollurja, c. kr. vojaak. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bulohaiiji dušiiika, omotici iu tišČauji v prsih. iiovaloaciero jo 4 krat tečnojša, no^o meso, t» .o j ,.:> jsoid., iJB funtov SO gold., iii fonto/ o . . nevalosoiero-iiisouiton v paitoab in KovaloOviic.ro- Ohocolatče v prahu i2 vau I gld. oO kr., M..... •. »a., 48 tss « gl. COii1., v iu'».':a i.Ai fes . ;i. ."rotile: Da Da;ry&0oinp. na N*K.iaj|l, iVoIB* ^.•v..:jtt5£i« 6t. 8. bsko? y vsoh meatih pii dabnta o ^ ti j ili i« Bp£Oeryaiah tr^ovcih^ totll raapoiuja 4a-jini ha« na vso k.~*jo po poštnin , •.•A!.\iatoi.« riđih, V JLjjuibflJvafiu i..-., i J. S vo ii o da, lok.u- pri „sJatom onu", v Kebi pa lejuuja J. Prolama, v 4'eloven pri lokarju Biru »aoliorj u, 7 »stijetu pn ickmju Alj i uo viču, v Trata pn n>ktrju Jakobu Jšurravailo, pri cioge.-iatu P, liooo i. J. Hiraohu, v ZisUra pri Androvicu. vl« 3 Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tiuk »Naroduu tiskamo*.