Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ==—■■■ Učiteljska tiskarna. — = Seklamacije za list so poštnine proste inserati: Enostopna petit vrstica 30 v ; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-~ govoru primeren popust. ■ ■■ — Št. 103. Kako je z mirom? I opovi pokajo. Strojnice- kose naskakujoče čete. V bližnjem boju z bajoneti in ročnimi granatami padejo dannadan tisoči ljudi. Neovirano divja vojna furija dalje čez razmesarjena trupla, čez razrušena mesta, čez goreče vasi. O miru nobenega govora več. Državniki, ki so Pred meseci imeli tako vsiljive mirovne govore, so iitillliilj, »konverzacija« z VVilsonom • ki se je pričela tako upapolno, je pretrgana; orožje ima besedo. In vendar noče utihniti vprašanje o miru. Utrujene žene, ki sc nesejo za svoje može in sinove na fronti in v vjetništ-vu, izmučene matere, ki gledajo, kako njih otroci slabe in blede, vojaki, ki že po 45 mesecev niso doma, ne delajo za dom, niso sredi svoje družine in poslov, nimajo veselja do življenja, ti vsi vprašujejo sredi vrvenja velikanskih bojev na frontah vendar še vedno le: kako je /. mirom? Bil je čas. v katerem smo mislili, da smo bližje miru ,kakor sedaj. To je bilo pred dobrim letom, ko je rus- 1 ka revolucija z enim samim udarcem izpremenila podo- ■ bo Evrope; v velikih majnikovih dneh, ko so delavci pe- j Irograjski pregnali iz njih pozicij Miljukova in Oučkova, j zagovornika velikoruskega osvojevalnega pritiska. Ta- J krat smo imeli upati, da se bliža velika ura sprave na- j rodov. Osrednje sile so takrat trdile, da so pripravljene j "za cenen sporazumni mir. Ubranile so se polmočne koalicije; branili so. uspešno svojo poseset proti svetovni zvezi; toda vedno so še stoli nasproti orjaški sili na vz- j hodu in zahodu, katero premagati si skoro niso upale, kazale se niso nasprotne kakemu sporazumljenju. 2e v decembru 1910 so stavile svojo mirovno ponudbo. Po letu 1917 sporazumnemu poizkusu v Štokholmu niso delale nobenih ovir. Večina nemškega naroda je pristala na resolucijo državnega zbora, ki je zahteval sporazumni mir. In državnozbornična večina je sodelovala pri ‘odgovoru, ki ga je dala Nemčija papežu na njegov mirovni'predlog. Toda takrat vlade na oni strani strelskih jarkov niso hotele ničesar slišati o miru. Ententa je še tipala na razpad osrednjih držav. Še ie mislila, da bo Nemčija izročila Lotarinško, Avstro-ogrska pristala na zahteve Italije, Rumunije in Srbije, I ttrčijo je prisilila na izročitev Armenije in Mezopotamije. Ententa je ta-uit Rusiji izsilila nesrečno ofenzivo, Štokholm je piecstav-ljala kot »nemško intrigo«, socialistom zabranila pot v Štokholm, mirovni noti' papeževi ni privoščila uiti odgovora, ter je končno, ko Rusija ni bila več zmožna, da bi se še bojevala, prezirljivo odklonila povabilo, da bi sc udeležila razprav v Brestu Litovskem. Ententa je takrat prevzela strašno krivdo, ne samo odgovornost za podaljšanje vojne z vso njeno grozoto, ne le odgovornost za usodo ruskega zaveznika, ki je bil izročen brez moči premoči osrednjih držav in s tem potemtakem svoji grozoviti usodi, temveč tudi odgovornost za usodo drugih ententnih držav. Zakaj s tem, da je ententa odklonila' mir poleti 1917, je zakrivila računski pogrešek brez primere. Danes bi bila ententa srečna, ko bi mogla skleniti mir, na kakršnega bi bile takrat osrednje države takrat nedvomno rade pristale. Zakaj izza poloma v Rusiji so se razmere moči v Jčvropj popolnoma izpremenile. Nemške cete stoje sedaj na Finskem, kakor tudi v baltiških deželah, v Ukrajini, kakor na Krimu. Nemški imperializem sega sedaj po o-zemljih, o katerih sc mu poleti 1917 še niti sanjalo m. K lirska, Livonska in Estonska se imajo pridružiti Nem-'‘i-ii’ 1111 Finskem in Litavskem se postavijo Nemški knezi. Ukrajina in Rumanja se imata s trajno zvezo navezati na osrednje države. In ko bi osrednje države same ničesar ne hotele zahtevati od entente, ako bi bile same Pripravljene, da vzpostavijo na zahodu in jugu stare meje, bi se vojna za entento vendarle končala s strasnim Porazom, zakaj siloviti imperij, katerega poizkuša Nemčija na vzhodu uveljaviti, bi razmerje moči med Anglijo in Nemčijo premaknil popolnoma v prilog Nemčiji, in Francijo m Italijo potisnil na mesto velesil druge in tretje vrste. Toda tudi na zahodu in na jugu ententi niso vec zagotovljene stare meje, kajti polom Rusije, ki je dal Nemčiji priliko, na kakršno Še sama nikoli ni upala, je mogočno razpel jadrnice nemškega imperializma. Sedaj nočejo Nemci tudi na zahodu več slišati o »mehkem Miru«, sedaj govore zopet o aneksiji rudnikov z želcz-no rudo v francoski Lotaringiji in o vojaški in gospodarski vladi v Belgiji. Miru. kakršen bi se bil utegnil skleniti pred letom, da še celo pred pol letom, Nemčija seilaj noče dovoliti več ententi. In miru, kaki Snega bi hotel nemški imperializem sedaj skleniti, se ne podvrže noben narod, dokler ni premagan; ententa se ne bo podvrgla, dokler angleško brodovje obvladuje še morje in dokler milijoni amerikanskih rekrutov še stoje v rezervi. Mir pred letom dni ni bil mogoč, ker je takrat ententa še upala na zmago nad osrednjimi državami. Danes ni mogoč, ker sedaj Nemčija upa, da premaga entento iu jo prisili, tla se podvrže njenim zahtevam. Milje nemogoč, dokler velesile tukaj in tam napravljajo odvisne mirovne pogoje od vsakokratnega vojnega položaja. Mogoč bo šele tedaj, če bo tukaj in tam zmagalo spoznanje, da ne zmaga armad, temveč le sporazum narodov napravi pot k miru. Se enkrat se narodi kosajo za zmago. Toda izkušnja bo tudi tokrat učila, da največje zmage ne morejo prinesti miru, dokler imajo namen, da naj se sovražnik šiloma podvrže volji zmagovalčevi, kajti armade sc morejo pre-magati, celili narodov pa ni moč uničiti. Šele iz nove, krvave izkušnje, šele iz novega bridkega presenečenja bodo narodi končno prišli do spoznanja, da le cenen sporazum, le pripoznanje pravic vseli narodov pelje do mi- j rti. In samo to spoznanje more rešiti v krvi se potaplja- j joče človeštvo. Pismo iz Prage. 2. maja 1918. Včerajšnji dan ostane češkemu delavstvu nepozabljiv. Milijoni čeških žen im mož »o praz-| navali 'na 1. imiaija im :mainiifestiinaFi za taneč voii-i ne, za razmakni b-aj, za skupni »ruistiCip čeških j socialistov im za češko drižavo. V -Pragi .ie ; manifestiralo po sodbi c. kr. policije 120.000 ! oseb; »Pinaivo Liidu« in druigj 'praški 'dnevniki j >pa trde, da ie Mio na mnajskih praških imianiife-| stacijah mlel 150.000 oseib. Visa JPlnaiga im okolica I '.je praznovala. Sprevod de Ml nad vse velii-| časten. Glavna shoda, tabora ljudstva, ista s/e j vršila le dva, iin sieeir edem na Žofinskemi, dru-| sli tiia Strelskem otoku — manjših shioidciv pa ,ie I bilo nebroj. Gikvm govornik je tel drž. iposd. A ntoai N e mu e c, poleg mijega 'So govorili še dinž. posl. ‘Kloiač ter zastopnici žena Zemiinoiva in Eksitci-'liova. Govor s. Nemca je bil zelo zapimiljiiiv. Protestiral je proti ikaoitalističnim družabnim, redom, ka sia povzročili vso h) današnjo bedo. Proglasi je, da je danes češko ljudstvo solidarno s socialisti vseh narodov itn da moina socialistična internacionala zoipet vzinasti. Bojujemo sc za emalkopraivlnoisit socialno iin kulturno v državi, pa tudi v lastnem narodu. Demokracija še ni pri nas v narodu izv-edema. Zaidnji čas je, da orenehaio biti naše občine jn iniaiše češke javne naprave ognjišče korupcije. Po>-zivljnl -ic vladajočo stranko imladočeSko, ki ima vsleld krivičnega volilnega reda občine in mesta v roikah, tla da delavcu v teli zborih primerni vpliv. Bodočnost gre socializmu. Novskim socialistom ponujamo rolko; da se z milimi ooiujenjio ®a dosego socialističnih idealov. Tudi v diruigih čeških imeistih so bile niald vse impozantne maisike slavnosti. Tako v Pilizinju, 'kdor so na shodih igpvomili v bratski solidarnosti za Cehe posl. Hab e riman n in S t r i-b r n za Nemce posl. 11 j 11 c- b r a n d, za Poljake Sitančiilk, zia Jugoslovane Kniwald, za Italijane in Rn.imn.ne S it ru mo vici. Na Kjliademsikam je delo popoilinamn počivalo. Raž ballikon kladensikega 'maigistrajta je govoril s. šmleiral. Skratka, vsa Češka je slavij a prvi maj. — Interesantno 'je- stališče! čeških meščanskih strank. Paivi maj ista siknimo praznovali obe socialistični sltnaniki, to je Češta-slovanska soc. demokratična in češka socialistična. Češki centralisti so praznovali posebej. Češka državimoipravna demokracija, ito je bivši Mia-dočehi, so 1 lotetli. da bi bila slavnost 1. mada vsenarodna, ali obe socialistični stranlkli _ sta odlkloiiili to, ker 1. maj je socialistična manifestacija. Gospodje so ltoteli tuidij -govoriti na shodih, češ, preklani irali boimo vsenarodne ideale. Tudi nia to niso socialisti pristopili, ikar je popolnoma ii>raiv. Sedali miiih 'listi skušajo -n natisk e slavnosti oniaJovaževati. Aigramiki so seve liudi in ikriiče: edino gesio mam irnctra sedaj biti, -— »lastna država«, drugo vse pniide. Delavstvo sove se smeje ftelmio, ker pozna i agrar-miike i češike državnolpnalvme demokrate. Drugače pa je v Plnaigi -hudo. Ni kruha. Ta teden dobi tarnati polovica praških pivV-vailcev poj porcije, polovica pa nič! Tndi krompirja nft, ne masti' im ne mesti .... K vsemu pa je pogorel še v Vvsočanih pri Pragi n-ai-večii milim v Avstriji, .znani Odkolikov mlin, ki je bil edini te vrste. V rujem je pogoreflo vse potoa žiita. ZaminuHiivo je, da ie pogorela vsa moka in vse žito, pogorela pa ni -p o- s u š e n a r e p a, ki so jo zadnje čase zmleto orimieša-valli med kruh. Sedaj Pr-ažani vedo,' zakaj' bil Odko&oiv kinih zadnje -čase taik:; sliab: -mleli so v imliiinn toives, med ovseno moko so mešali koruzno in pa ano :z pcsiušene r-ape . . • O pomlajenju in orerofenju. PrejeJli smto iin oMavljamio’: 1. To ni lepo! Ako smem venjeti porioičifcim, 'ki sta jih objavila »Edinost« iin »Slov. Nar.« o Cankarjevem. predavanju v »Ljudskem; odru« v Trstu, se jc baviiil pi^odavatclj precej olbširaip s pomia-i.renjeim in preroiienjeun v vrstah jugoislov. soc. ! dem, stranke. Delo političnih strank je na-j 'menjeno javnosti, visled česar je 'to delo tudi ! podvrženo javni kritilki. Da iimiatfo> eto take kri-i tike sedrugi večjo- -pravico od nesocialisitOv, j tudi lahklo irazuimemiio. Vsaka kmitiika, zlasti pa | javna, mora biti strogo objektivna. Še bolj mo-| ra bjiti objetktivnia, alko sodi -sodnitig lastoo stran-| ko. Žal, ‘da rnli vedno- takt). V euni liained svoiiih ! drami -pravi Cankar, 'da raste na vsaki piivi med j pšenico tudi iljuilka, To je reisiniica. In ijulka je l raste, raste lin bo-, žal, našla i nadalje tudi na naši njivi Veduto se -jo tirebi in vedno raste na naši in na tuijih njiivaili. V vsaki stranki .ie nekai takiii, ki ne spadajo v stranko: T-udi v naši jih i-e bilo im jih je morda še kaj. Kmet ne seje (pšenice zato, da mu bo rasla ljulika. Raste prioti -njegovi volji in. proti mjegoveimiii priizadevamju. Stranke niiimaio noibeneiga initeresa na tem, da se redi na njihovem 'zdravem telesu mrčes. Le škodo v vseli lOizirih iimajo, ;uko se vanelzldi v i dihov e vrste nepoštenost. Strainiko našo ne zadene nobena 'krivda, da se je vrinilo vanjo nekaj nemškutarjev. Vsai se ne Po tridiilo, da je biilo nemšktuitarstvo maš sBranikin cilj. Ne-nlšiku-tatfe smio imeli dolgo pred ustanovitvijo jugo-slov. soc. deim. stranke. Še sanjalo se ni Slo-veinceim o socialteimiu, iko šo že memišikutanili. Dokler ni bilo v obmejnih -kraljih socialistov, so imele narodne stranke popolnoma prosto polje. Zakaj niso -one 'organizirale delavcev, zakaj se niso potrudile dvigniti otno delavstvo fe bede in ga napraviti sposobnega za sprejemu višjih narodnih idealov. Naša stranka se ie podala prva med ono ubogo slovensko paro od vseh zapuščeno iu brezskrbno izročeno kapitalizmu, ki io je izkoriščal, gospodarsko in politično in silil v narodno izdajstvo. Koliko izgubljenih sinov se je povrnilo potom naših organizacij zoipet v naročje svojega naroda. Iti talko hi se jih bilo nedvomno potopilo v* nemškem morju, da jim niso naše organizacije zagotovili e gospodarski obstanek, ki je tvoril iin tvori še danes edino resno odporno silo proti nemškutarstvu. Nem-škirtarstvo je pojav sedanjih kapitalističnih socialnih. razimer. Le reven iin nekulturen narod ie zamiogel zap?dsti potuijčeivanivu. In ne boimio rešili naroida pcDujčevanjin ne: z navdušenjem ne s praznimi očitkih Potreba je silila ljudstvo v nemšikuitarstvo. Ako se hoče odstrainiitinpotuiice-vanje ie treba, odstraniti poirebo-. Naša stranica je to potrebo vsaii deloimia odstranila s 'tam, da je zagotovila, delavcem v otnih krajih, po- Izbaja razen nedelj in praznikov vsak — i. —------- dan opoldne. ---------------- — Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18’—, zn četrt leta K S'—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in v — Ameriko K 48. ===== n Posamezna Številka 14 vin. mam Leto II. V Ljubljani, torek dne 7. maja 1918- toun svojih strokovnih organizacij, boljšo gmotno eksistenco. Toda nemiškutarstvo me gre v klasje toliko mod delavci, kolikor rnied iklme-tiškiim ljudstvom. Kdo je kiriiv tenmi? Miosnda zopet naša stranka? Meni se sploh čudno zdi, da ni še nihče' dejal, da simo uti slovanski socia-liistd 'krivi vsega zla, (kar ga je na svetu. Res je pač, da so stopili v naše stirotkovne organizacije tudi nemškutar skl delavci, M so se pozneje zavedli svoje narodnosti. l\es je tudii, da bo med člani naših strokovnih organizacij še kaj nemškutarjev, ki še niso prišli do namodlne zavesti. Toda, v kolikor je menli znano, nti nobenega neonškutania politično oirgantiziiraneiga v naši stranki, in sicer zato, ne, iker se organizira nemškutar, ako se sploh politično organizira, v nemški sociafetični stranki. 'Pozaidevno imam prebogata iztostva. »Pred kakimi petnajstimi leti pa so stopili v stranko izobraženi elementi. AJi njih delo je bilo težko. Delavci so gledali nanje nezaupljiv in začudeno opazovali nežuljevo roko takega novega sedruga«. Tata je govomil Cankar na predavanju. Ne, sodrugi, mladi ali stani, to ni lepo! Nimate nobene piraviioe govoriti talkio o našem delavstvu! Zadnji' bolni, ikii bi vam ijemiail pravico do opozicije v stranki lin do- javne kni-tiike. Kakor jaz, kakor vsalk isodr.ug imate tudi vi pravico delati na to, da izpreiuenii stranka svojo taktiko v vašem zrni slu. Ali pri tem delu se ne poslužujte argumentov, ;ki žalijo. Na vsalki njivi raste imed pšenico tudi Jjulka. A naše delavstvo mi bilo nikdar nezaupljivo1 svarim inteligentniiim sodrugoimi.- Prazne inavdušeimostii in slepe veire mi imelo naše delavstvo res ne napnaim voditeljem štranke me napram stranki nim inteliigontom. Malikovanje, ki je spravita nesocialistično množice do tega, da so videle v svojem živem maliku svoti politični program, tako malikovanje je našim delavcem res trnje. In je dobro, da je itaiko. Ali, (kdor je videl naše delavce, s kakšnim ponosom so prištevali mod svoje sodruge one redke Inteligente, ki iso bili v stranki sim kakšne velikanske upe so gradili delavci na malo kopico naših linteligentov, ta ne mere govoriti o nezaupljivosti. Se sedaj imam pred očrniti prizor navdušenja, ki je za-vihral na strankinem zboru v Trstu, ko je došlo por colo, da sprejme Cankar našo kandidaturo na Kranjskem (1907). Naše dcfcuvstvo ni sivmjih intaliiigentov te oaišitiillo, oitno je bilo tudi1 vcidtno pripravljeno srkati v gkubokiih požirkih znanje, ki so mu ga inteligantije dajali. Tržaški »Ljudski 'oder« je živ spomenik resnega hrepenenja našega delavstva po izobrazbi. Nobena dmura ■stranka, nobeno drugo društvo ni ttlo v stanu zbrati na ipredavaniiiih tako dbilega im talko dobrega materijala -posliusiailcev, kakor se je zbiral na predavanjih »Ljudskega odira«. _ In ta oblili materijah kii ni prihajal občudovati noive obraze, marveč, ki je bil vedno pripravljen piiti zdrave nauke vsakega predavatelja,^se ne sestavljal po večini iiz delavcev, iz naših delavcev. — Čistite, sodrugi. stranko. Trebite, kar je v njej slabega. Pravico in dolžnost lilmiate. Dokažite z resnimi argumenti, da so vaši nn- 7,ari boljši od ornih, ki imajo sedaj v nokah stran-kkmo vodistvo. Pri tem pa bodite objektivni in ne govorite taktih stvari, ki niso ‘resnične. Iv. Sokol. Politični = Manifest nemške socialne demokracije- Načelstvo socialno demokratične stranke m predsedstvo kluba soioialmoidemioikratičmih poslancev sta izdala delavstvu okiliic, v katerem se poudarja', da je vsted odigoditve Plamen ta izločen vpliv poslanske zbornice na organizacijo prehrane im na vnarwo poMIko, ter 'preprečen upi i v ma 'izprememibO' zakona o pomožni službi in ma celo vristo drugih zakonskih osnov Parlament je odgioiden, ker vlada ni zmožna ga voditi iin ker se bioiii debati o cesar jevem pismu in o odpustu grofa Czerniina. Vlada sicer še zatrjuje, da se ne namerava poslužilbi S 14., a posledice njenega 'koraka jo bodo pognale morebiti dalje, kakor sama misli. Ce hoče vlada vpostaviiti absolutizem im vladati zopet po Stiirgkhovi metodi, bo delavstvo^ prisiljeno na boi za ljudske pravice. Oklic konča s pozivom, nai bo delavstvo pozorno in pripravljeno, vstopiti energično v boj, če boldo razmere to zahtevale. „ , = Predrznost, Pod tem naslovom1 pise graški »Aaibeiterw/ille« o protestu štajerskega deželnega odbora proti jugoslovanskemu gibanju: Znano je, da posluje štajerski deželni odbor že tri leta brez vsake zakoiutte jpodlage. Deželnemu zboru, ki ga je izvolil, je že davno potekla doba, zato je tudi dežeinii odbor pravno ponehal. Ta politični mrtvec izjavlja sedaj: »Deželni odbor vojvodine Štaienske kot .vrhovna avtonomna oblast za celo deželo; izraža svoje prepričanje, da se mora ustanovitev samostojne timtgicsilavaniske držatve. kakor jo zahtevajo jugoslovanski poslanci,v svoji deklaraciji z dne 30. 'lruatiniika 1917, smaitralti kot nevarnost za nadaljnji obstoj monarhije. Ker bi se ob ustanovitvi samostojne jugoslovanske države 'morala razcepiti štauerska dežela, smatra štajerski deželni odibor za svojo dolžnost, da svari pred težkimi škodami, ki pretijo celi deželi v gospodarskem, nemškemu prebi-valsfcvu SuOdtnje Štajerske pa iv narodnem oziru.« Da je to drznost izpnožiiil g. Stadlner, je končno uimtljivo, ker se tega gospoda itak ni moglo nikdar poirabilti za drugo, kakloir za ne-rodno kriičaštvo. Deždlini odbor pa bi storil bolje. če bi me sponlimial ima svojo eksistenco im bi sc vsaj omejil na tiho upravljanje, aiko že nima časa, da odloži funkcije, ki mirna nilkake podlage več. Sicer je pa popolnoma vse eno. kaj ti gjospoldje imislijo, ki ariimajo niikoigar za i seboj in kii niso vprašali ne sirotke plasti nemškega naroda in ne one slovenskega, da bi povedale svioje mnenje o vplivih jugoslovanske države, a je tudi popolnoma nepcimielmibno za daljnji irazvoj. Zadnji so, iki se boldo mogli upirati toku dioigodkiov. = Svarilo čeških članov gosposke zbor* nScfl. Člani gosposke zbornice češke narodnosti objavljajo izjavo, v kateri izražajo zvestobo napram vladarju. Vstraijajoč pri načelu medo-takltiivositi imonarlrije naglašajo držaivnopravne žeiliie v zvezi s praiviioo samoodtočevanija vseh narodov. Izjava zaključuje z 'energičnim protestom proti napadom grofa Gzerniitna proiti češkemu nairKidu im pavšalnim sumničenjem njegovih pripadntkoiv, in svari vlado pred enostranskim, protiustavnimi poselzainjem v narodna in diržavnopravma sporna vprašanja Češke po željah in imteresih 'kakega naroda. = Proračunski provizorii. Na 'podlagi ce sarskega ipooblastila je vlada dne 3. iiuaija predložila poslanski zbornici zakonsko osnovo državnega proračuna za dobo od 1. julija do 31. j decembra 1918. Ker v slučaju odgOditve zbor- s nice predložene zakonske osnove ne ugasnejo, j se bo parlament, iko se zopet sestane, baivii man- ] proti -s prnralommstkijm: pmvizorijem. Nemčija In Rusija. Kakor poroča petro- i graška brzojavna agentura, je dne 26. aprila sprejel predsednik glavnega fevršiilmega odbora sovjetov ruske zvezne republike, Svrdlov, meniškega poSlainilka grofa Miirbaclia, ki je izročil poverilno pismo meniške Vlade. Tokom razgovora sc je Obojestransko izrazila želja, da se med obema državama razvijejo prijateljski odnošajli in da se prihodnje opusti vse,, kar bi moglo skaliti prijateljsko razmerje in ogrožati mir. - Prevrat v Ukrajini. Wolffoveiniu uradu se poroča iz Kijeva: V Kijevu se je vršilo dne 29. .apnila veliko kmečko zborovanje, katerega se je udeležilo okiolo 7000 kmečkih posestnikov iz cele Ukrajine. Ta kmečki Zbor je ostro izražal svojo nezadovoljnost s ;>olitii)ko _ dosedanje vlade. Po burni debati je zbor sklenil, naj Vlada odstopi, naj zaključi centralno rado; Ikouisti-tuanta, iki je 'bila sklicana ima dam 12. maja, pa naj sc preloži ma nedioločon čas. Obenem ie zbor proglasil za hetmana generala jSkonpad-skega. Nova vlada je sestavljena -večinoma iz »kadetov« (Miljuikova šola) dlOoiim ekstieminc skupine v kabinetu sploh niso zastopane. == Avstrijska ali italijanska ofenziva? Zadnje dni jc postalo artiljerijsiko dedovanje na italijanski fronti zelo živahno in narašča od dneva do dneva. Pričakovati' je važnih dogodkov. Do resnih spopadov linfanterije še uri prišlo, izvzemši manjše prasike, 'ki pa nimajo posebnega pomena. Topniški ogenj pa narasoa od časa do časa do bobnajočega ognja. Na podlagi ■opazovanj se poroča, da se angleški im francoski ladijski topovi se nahajajo ma italijanski fronti, da pa avstro-ogrska artiiiljetnija .oči vidno prekaša italijansko topništvo. General Diaz ie na ognoženili točkah zbral baje ti nočne čete, ki so bile teikoim aprila Sklicane poid orožije. 5^es®1. Karel je zadnje dni obiskal čete ma benecam -JAi fronti. , . = Gospodarska pogajanja med Švico in entento. Med Švico in zastopniki aliiranih vlad je bila te dni sklenjena nadaljnja gospodarska pogodba, po kateri mora dobaviti Švica aliiira-nim državam tekom osmih meseccv gotove ■lesne izdelke, za kar se ii prizna\?aio važne koncesije za preskrbo z živili. Pogodbo bodo morale še ratificirati vse udeležene vlade. — Nova ojačanja za sovražno armado na zaoadu. V Abbeviille na Francoskem se • zadnje dni -vršil vojni svet aliiiramili držav. »Pe-tiit .lournal« poroča, da so zastopniiiki Anglije in Združenih ,držav naglušali potrebo ojiičonja za_ pridno fronte, limenovani diržatvi bosta, stiorili vse, da sc da generalu Ftoehn na razpolaigio potrebnih Ojačeni un zadostno množimo vetinih sredstev. = Llovd George o vojnem položaju. V razgovoru z zastopnikom Reuterjevega urada je angleški mnimistrSki predsednik 'izjavil na •vprašanje, kalke utiise je prinesel z bojne frcnite: Govoril sem z generali Foch, Petain. Peais-fiing, Bvnig-tRaw(lin!son iin z drugimi častniki. Vsi sto potlni zaupanja. Viiidel sem itudi v 'l>Ollk:ov, častnikov iin mioištva, ki so v zadnjih tednih imeli' 'trde boje na bojni črtii. Njihovo zaupanje je veliko. Nisem pa. našel nobenega pacifista in noibenega pesimista med njimi'. Ne-gledc na nesrečne 'dogodke prvih dni nemške ofenzive, katerih mo prikrivajo', so vsti' prtpo'-nem prepriičaini v končni zmagi. C© Nemci osvioje še kaj ozemlja, bodlo plačali za to visoke obresti. Generali so prepričani, da bodo , Nemci svojo ofenzivo še obžalovali, ako jo ne i obžalujejo že sedai. Volitve na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo: Paes je dobil od 680.000 glasov 600.000 za predsedniško mesto. Nova zbornica se sestoji iz 155 poslancev, od katerih jih je 101 pristašev vlade, 34 monarhistov, 4 katoliki 4 integristi in 2 neodvisna. V senat, ki obstoji iz 77 elanov, je bilo izvoljenih doslej 48 vladnih pristašev in 12 monarhistov. Kabinet bo nov, ker pride Paes kot končni predsednik vojnega portfelja in zunanjih zadev v poštev. — Američanov je prispelo ma francosko fronto že oklolio 250.000 do 300.000 mož. Dnevne beležke, — Letošnji mesec maj smo pričeli z „rde-čim tednom" z* „Napre)“ In če pregledamo delo enega tedna? Uspehe i imuno, razveseljive uspehe! Toda počivati še ne sinemo. Iz rdečega tedna napravimo rdeči mesec maj! nNaprej“ moramo utrditi. Tiskarna nam prezen- tira vsak teden večje račune in ogromna bremena bomo zmagovali le tedaj, če dobimo dovolj naročnikov. Minil je prav danes prvi rdeči teden; storili smo, kar je bilo mogoče v tem kratkem času. Toda delo za „Naprej“ še ne preneha. Od moža do moža pojdimo; imamo znance in prijatelje ; kdo še ni naročnik ? Prihajamo v delavnicah s tovariši skupaj, veselimo se v prijetnih družbah znancev in prijateljev; tudi med njimi poiščimo naročnike za „Naprej“. O delu, o gibanju, o načelih delavskega pokreta na Slovenskem in drugod mora biti informiran vsak delavec, poznati mora stremljenje delavstva iz svojega lista, ne pa iz meščanskega časopisja, ki namenoma prinaša zavita in često povsem neresnična poročila. Kdor podpira tako časopisje, kdor veruje zlobnim poročilom naših nasprotnikov sicer se pa ne briga za delo svoje lastne stranke in organizacije, ta ne zasluži nobenega spoštovanja in je podoben jagnjetu, ki išče rešitev pri volku. Kdor zaničuje in omalovažuje delavsko gibanje, je sovražnik delavstva; le kdor spoštuje načela stranke, kdor posveča svoje sile organizaciji, napredku delavstva, je poštenjak, ki ga delavstvo more prištevati med svoje pripadnike. — Ljudski oder naznanja, da je društvena knjižnica odprta ob nedeljah od pol 10. do 11. zj. ob četrtkih od 6. do 8. zvečer. Pri tej priliki prosi ponovno, da bi se mu darovalo kakšno knjigo, ki morda leži kje zaprašena, in dojjro bi bilo, da pride v roke mladine in delavstva. Članov šteje društvo že okolo 150, ki marljivo čitajo, knjig pa primanjkuje. Torej prosimo. Zadostuje dopisnica z naslovom, po knjige pošlje odbor. uLj. oder“ je sprejel dosedaj na darovih: Vesela družba po Grošljevem predavanju nabrala 41 K 92 vin,, preplačila pri Cankarjevem preda-davanju 20 K 40 vin Iz tega je razvidno, koliko umevanja je zadobil „Lj. oder,“ to socialistično kulturno dmštvo, med občinstvom. Hvala darovalcem, živeli nasledniki! — Prihodnje predavanje bo v nedeljo 12. maja ob 11. zjutraj. Predava zdravnik dr. A Zalokar o: »Človeški krvi”. — Predavanje Al. Štebijeve je uspelo kat najbolje. Kljub neugodnemu vremenu se je velika dvorana »Delavskega doma« uaipotlniiki do zadnjega sedeža. Poslušalci, večinoma miaiše žen-stvo, je pazno sledilo jasnini 'izvajanjem predavateljice, ki je v svojem predavanju ikieniila nekoliko v stran od razhojeme poti obligatorni fanmnistiaia. Prav ije, da ženska zahteva etnako-pra/vn-osit z iniošktim, ali ta 'enaikoipravnost inaii se n-e istov-eti z zahtevami -gotovih ženskih /krogov, ki hočejo1, da maj ženska opravJua iste poklice, iste službe, ista detla, kakor nntoskii. Moderna, demokratična doba -inoi drugače. Uči, da maj ženska zahteva pred vsemi vse, ipoipoil-hcirma vse pravice v omili poklicih, ikii ji ije odražala priroda. In tu pride v prvi vrsti v poštev -materinstvo, ki — sprav razumfl-ieno' im i>maiv izvrševano — -po-daj-a ženski nelobiono moč; podala silo, ki se mara ipmofiic/Lrati ina vsa socriatoo --politična vprašanja. Naloga sliav. žeinstva v -dletodkraitični dolbi je mabeiniinstvo, ki hodil, a tudij vzgaja zarod. Za ito -poslednjo pravica maj se žen-stvio v prvii vrsti -zanima. P,rc-davateflliica je za svoja prepričevalna izvajanja žela 'obiito in zasluženo pritrjevanje. Društvo za otroško varstvo in mladinsko sr,i o. kr. eik.r. sodišču v sodni dvorami st. III. z običajnim dnevnimi! /redoim-. Ob neisklep-enoistii se vrši pol ure pozneje nav občni zhoir ob vsaki udeležbi. Odbor vaibi s tam: člane im prijatelje društva. — Krekova slavnostna akademija ,,Glasbene Matice" je v trikratnem izvajanju za Krekov spomenik donesla čistega dobička 702CM8 K. — Koncert klasične in moderne češi -pesmi priredi v četrtek, dine 9. majnika, v »Uiniionsikii« dvorani v Ljubljani najslavnejša češka altistiinja, koncertna im -operna pevka »Narodnega divialdila«, gospa Olga Boinoiva-Va-JOfiiskovrv iz Pir-aig-e. V soboto, 11. t. urn.., pa ipri-1 ,,ravi;« tam koncert svetovnih klasikov. • 'bo obakrat češki sklada tel j im kila-nm i'■ Virtui°iZ 8'0S|)- ',a:rosliav -Ieromiaš. Preid-" ‘l:ia vstopnic ije v-trafiki v Prešernovi ulici. Ponarejeni kronski bankovci. V pro- 1 krožijo nonarejeni kronski bankovci Po- meto dobni so popolnoma originalom, vendar se od nj1 h v nekaterih malenkostih razločujejo. Glavni izločki so naslednji: Obraz obeh idejnih slik je hejasen, na čelu, licih in bradi pa se nahajajo bele lise. Na zadnji strani je številka 1 znatno bvlj široka, kakor na pristnem bankovcu. Mesto Kopoh stoji^ Koroh, mesto bestraft gestraft. Na besedi torve:iy manjka na e naglas. — Karlov teden v Ljubljani iso pr-eiložMii namesto od 5. do 11. t. im. aia ča-s iQd 12. do • o. t. im. ,, ~ Požar. ^ 1 c dni isie je vinell kazalec -ix>sest-teku Ivami Hribarja v Vmamti-airjah pri Trebelii-e-V!-ini: .na Diotenjislkeim. Ogenj se le hitro inaizšiiril ‘ja sosednja ist-anioivanijska in gotspoidiarsika i>o-^topija, kakor tudi mu -cimo soseda Josipa Mamita. Kar je -dosegel -ogenj, je pogorelo do go-ieWa zidovja, minoigo gospodarskega orodja lin L.hiike zaloge sliaimie. V -oigniiui je Hribar jm pogubil/a telica in -d-oiniači pes. Zažigali! isio majbrže toriooi, iki so se igrali, škode liimia Hribar 24.000 'r-om, JVlia-rodit pa 12.000 'kron. — V Leviču pri Poljčanah je v soboto umrl vlakovodja južne železnice G a špar Strmšek v 43 letn svoje dobe. Pokojnik je bil dober n^r fian s.trokovnega Jn pravovarstve-iawf m Lc r, pri vseh tovariših in znancih reu .,Dr iu^^Jen* Bodi mu zemlja lahka! Vsem so-°dnikom pa naše sožalje. 11 T, Poverjenikom in članom Slovenske Ma- ,c®- Tajništvo prosi vse igoisip-oidc -poverjenike, r;1 bi čimnpr-eii pobirati za -t-e/koče lato članarino, ' 'mora biti po pravilih plačama -v prvi polovici vsi4ega 'leta. Po- sklepu -izrednega -občnega zboira, ki se je vršil zadnjega februarti-a t. 1., jtoaša vsled isptoišn-c dragim je- zvišana ileltninna -kr,on, ustainiovnima za posameznika 200 kron, Kniiiižn^m3' Stelji, knjižnice itd. 400 ktion. — Liiaiivo-v o T Slovenske Matiioe bo obsegati le-tois -T ???’•, Ooto|vb izide XXVII. zvezčk j)^.'j^.ne 'knjižnice z zbirko novel pni-znanega Xxj| Ksaverjia Meška, -itn isk-ono gotoivo- tudi hj fi zvezek Knezove knjižnic-c z znanstvenim %?>(:s,1,0lv«to gradivom. Poiseibnc težave sio z 'Oreikom-enno pa iso inanasli tudi 1 str-oški. M-atica za čas v-ojske ne more na Zat('s 'šteivlilinilmi izdan® kakor pred vaisiko, ^nanp41 ?e O|dboir imis-li-l naprej in že poitrobno kkuh; H T,1 ue Ma:tiC’uo delovanje pospeši im poiti obširnejše -izdutemC 'či'm ži'vahnej-še 'n pc-govi kui-lturi^SLpobrili m pravih, narodu 1 tl , Z'9altin'C '1 lOUOir310.1 C v^Otše v kratkem več 'izdatnih nagrad za or pustna zmainstvema in ilep-oMovna dela. tomi-n,‘tj ntod očmi, da ie Matica draštvp, g j ,n|111ia 5> v 2 dal ek a toliko premoženja, da bi bilo imm-tia u ^1'iti stroške le deloma z -cibfes-timii liasit-ne-eu^bitala. Pppoliruoiinra je odivi-sra od isigojih ‘ n°v. Cim v-eč je teli. tam obsežnejšo i-n uspešnejše je lehiko njeno tolturna delo, .čim manj jili je, 'te^m boli je tireba skrčiti delokrog. Res je, da je prSskočio Matici po razpustu na nomoč mnogo zavednih slovenskih imlož »n že-nia z večjumu in manjšimi darili, -toda sveta teh daril še icld daleč ni taka, d)a bi bila -dovolj iz--datna za kulturno društvio, kakloršino je in -mora biti Slovemsikia Matica. J trosimo za ito -vse gospode poverdeinlike, naj nabero Matiici čim več članov ■— letnikov in -ust-anioivnikiov in naj sprejemajo tudi rodoljubna prelptliačiila enako hvaležno, kakor so jih sprejemali leta 1917. V pretečenem letu je imela M-atica dobrih 4000 članov. Dvignimo njihovo število iv tekočem 'letn za še enkrat toliko! Vsak, ki umu j-e pri -sinc-u slovenska stvar, naj pristopi isaim in pridobi- -tovariše in tovarišice, -naša cenjena poivenjam-štva n aj nastopijo s krepkim iin icidločniiim d el cm. Obračamo sc -do pravili rDidioljiu-boiv in robotiub-kinj z-laisti -v -vseh tistih iknajiih, kjer š-e- niis-o -usita-noivljcna -poverjen-i-štva SloivenSke Matice. Vabimo jih, idla prav-zamiejo poverjeništva salmi, ali naj pridobe in javijo koga, ki bi ta kulturen posel -drage vioije prevzel. Piis-airna Matice -ju bo takoj paslala po-tr-ebna naiv-oldiia in tiskovine. Za osebne -pomeinke je tajništvo na razpolag:: vsak delavnik od 3. dpi 5. popoldne. Člani Vojne zveze v Ljubljani im okolici naj gredo v prodajalne pogledat vsalk dam. kaj je z-a rje razdeliti. V prodajalnah K-omiz. društva za Ljubljano im loikoihoa je to na posebnih naznanilih. V drugih bo najbnžej-e prav talko. — Slab kruh. Z Gline maimi piše naročnik: Zadnje čase s-c doigaii-a., da dobivam iz umestne pekarne talko sežgan kruh, da je na- imieštu, da sc -pritožim-. Imam- farnih jo 8 ljudij. Iimieil bi pre-jciinati hl-ebčike -po 70 -dlk-g, dobim pa prečesto talke, ki vaigajo 1-e 54, 55, 56 im 58 dek. Res je knuh slab, ali, kaj se hoče — če- ga dobim 20 dek mami, je to -hubo za /mio-jo dr-užino-. -P-rosim, da to -oibjiavi-te, di& se v imestni pekami1 napravi red. — Kako si je pomagal do konjskega limsa. l.z Nemškega -Broda -pišejo: Policija je prijete tukajšniiciga koinjisikega mesarja Lrainca Bole-. slava, mii-eigoiva ž-eiuo im ipamioianiika Matevža. Bolaslav je poMadal s svojim -p'oim-oionikiom. konjem raznih posestnikov z -arzenikom zastrupljeno seno, da bi dobil -talko čiim več -množi-n konj-s-keg-a mesa. Ob-ein-eun je zbolelo tudi nekaj -oiseb, ki -so -uživale -prli unesa-rju B-oleslaivu k-up-l-inc -kon-jske salame, zaradi zastrupljcmii-a. Tako so prišle tudi oblasti -tej -lolpovščimi.na -slled. — Justica v Lipskcni. Sodišče v Lipskem j je obsodilo delavko v muiiicijski tovarni na i 70 M ali 14 dni zapora, ker je kupila kruli za : tri tedne (!) naprej in ga je snedia. Nato — ali I mogoče od tega kruha? — je obolela invv bol- i uici so prišli na sled njenemu „zIočinu.“ Čudno, J da jo niso tudi obsodili na „izgubo časti" — Znanienje, da smo lačni. Železniški uu-vaij v Lipnici j-c -pustil -naitiismi-ti im-serat, v k-at-e- j ram išče dvanajstletnega, poštenega dečka sii- i nouniašn-eii-e -družine h kra-vi, -i-n si-ce-r po šols-keltn j poulku, katerega imo/re obišk-oivatii v Lipnii-oi. ! Upnavmištvo ilista -i-e -kmialiu dobilo dopismiiao, da I se ins-e-ra-t -ustavi, ikeu- ni -došlo niič -več kakor 79 -pisem-, sddiam -od -teh je b-ilo celo -ekspresnih. Največ jih ije biilo iz irudarskilh krajev, kar dokazuje, d-a -je tam .p-rehriande-v-an-ie otrok -eina izmed majbežjih nial-oig. — Strašni roparski umor na Dunaju. Ob belem dnevu se je izvršil v sredo zadnjega tedna na Dunaju strašni roparski umor. Čevljarskega mojstra Alojzija Malya, ld je imel v Reinprechs-dorferci majhno delavnico, je v sredo popoldne umoril neki mož, ki se mu je približal s pretvezo, da mu preskrbi živila. Ropar je prerezal nesrečni " M in ga oropal, na kar je zapustil delav-izginil. Prej je pa še poslal slučajno navzočo petnajstletno čevljarjevo sestrično s pismom na izmišljen naslov, da prinese obljubljena živila. Ko se je vrnila deklica, seveda brezuspešno domov, je bilo roparsko delo že izvršeno in ropar, ki ga je dekiica precei dobro opisala, je med tem izginil. Našli so vlomljene omare, kaj je vse ropar odnesel, pa do sedrj še niso mogli ise/vteamielrn: bnegu Lyse, ob kanalu La Basse-e in v posamezinih odsekih bo/jišča 'ob Scimlmli prot-i večeru naraščajoč topniški -agend. V isipapaldih z Atirsenik-a-nci p-rl Blamoiutu in -s Fmncoizi ob Hiart--miainins.wieiierko.pfu simio uiieili znatno š/t-etvilo sovražnikov. — Z ositalih bodišč miič nioivega. -Luden-do-rff. Celje. V soboto se iie -v-ršiiil v Oeljiu taikoire-koč improivizinan sestanek, -katerega -so -se udeležili slov. delavci skoro vseli -tovarn -im žele-z-ni-ce. Na -ses-tamiku je pc-ro-čall -soidir. Pet en a n, ki je v -daljšem govoru -omilsial položaj ddavce-v, v ikatereim »e -nahatjajo itud-i celkj-sikii delavci vsled i>o-tnaniiloainija dobre -organizacije. Go-vcr poročevalca -je -napravil -n-a vse -niavizioče naj-boljši n tisk. Navzoči so sikileiuiilii cn/oigl asmo, da nad se takoj ustain-o-vi ikriajina pcilitičnia -cirganiiza-cija nugos-lov. isioic. dem. stranke za Celje -Ln okolico-. V proiviiiz-oulični oldlbotr s-o billi ii-zvlo-l-ielni- sledeči -s-odinuigi: Virečko l-va-n, predseldmik; Milim-ar Edvard, taj-ni-k; 'Lokovšek Mafija, blagaijniik: Žgainlk Josiip, Kragelj Ivain, Košir Maikis, Ge-r-imadnilk E.ranc, O-rose-1 Viinko i-n Vi-dilc -Karol, od-bo-nniki. Sklemilii so tudli, -da. m-aii »e v n-aijlknaišeim času skliče jaivein shold vseli sliaveniskilh delavcev iz Gell-ia i-n Pkoli-ce. Tudli- -več novih nramoč-nikov z-a »Napueli« ‘se iie priglalsilio. C e 4 j siki s -o d r m g ii! Telme-li mriganizaci iie st-e Oinistiaviil i, -s-cidaj ije Vaša dolžnost da aigitiirate, -da iznasltt m-ogoičn-a politična im stnoikovm-a or-gainfi-zadija potom katerih boste izbol.iša-li svoje žalostne raz--meire; kakor tudi si prti-dobili in-oka-i več svobode. Na deilo za našo -oirgaini-zaciiio. Pasja Vas pri VeLnju. V nedeljo se je vršil pri na-s naznanjeim sih-old, -katerega -se je udele-ž-i-lo lepo število runda-rjev in inijihoivih -dnuži-n. Na shodu če poročal sod-r. Petej-a-n, -ki je v daltiše-m govoru -raiz-piriavJiiiail o d-ellaivisikem položaju za časa -v-oiime -ter -o poit-rebi dobre stnclkctvnie in politične 'O-rgamizacijc. Navzoči so g-oivor-niiku pritrjevali -ter je -takoj po shodu pristopilo v-eč ,n-o-v-i-h člaimcv v -ruda-rsiko 'Cirgiauiiiizaioijo. Dnu-gi- so oblii-ubi-ii. da bodo pristopili iin tudi pni drugih agitirali. Sinod ie -dosegel popollin -uspeh. e Nemška navtična a-kadenilja v Trstu. D u n a j, 6. imiatj-a. Jugoisloivanslkl -klub ije iz--ročil vladi glede n-annieiraviain-e usibaiuov,itve ai-am-ške na vit ione aikiaidamij-e v Trstu poseben memo-r-ainiduim, v katerem i -odiločn-o ugovarja trzaidev.rii vlaidm-i raaimierli. Razpoloženje v češkem taboru. I ■’ r a g a, 6. imiaja. V -češkem- -tabioinu se aniTo-že protesti -proti- lustaimovitvi -cikinožinih -gliaiv-ar-s-teiv. Kak-oir češko časopisje se i-zja-vlja.k> tuldi razne politične iin aivt-ninPmin-e ko-r-poiracili-e odločno -proiti vtiaidinii alkci® miaiglaišaiioč, da bi- bila vsled izvršitve vladinega .progu-aima- raztrgana enotnost v -upravi Češke. Niaspnoitii vlaidii za-vze-niaj-o sikraiimo oipoizicijcin-eiiiTo- stališče. žrtvi vrat nico in dognati. Vojna. Dunaj, b. /uvaja. Ur-adin-o- se razglaša: Živahno aritiili-euiisko- -dalolviainje n-a litah-jansiki fmoin-ti traiia -dalje. — Šef gen-e-riailunega štaba. B e r 1 ii -n, 6. -maj-a. W-o'lffoiv -uiriaid -poroča iz glavnega jsitana: Na flainiderslkem bojišču simo izvedli -uspešna -podjetja. Sovražni -delni -inap-ad pri Locne se je i-zj-alo-vii-1. Z-juitraj -l.iut artillje-rijisiki ogenj -mod Vpeumom- iin Baalleiuvlom1. Po- dnevu le obstre-l-i-eva-nje naših peiziaiij ob Kem-melu. Na Volilna reforma sia Ogrskem. B u d a-peš t-a, 6. -mia-ja. Ju-trišnji u-nadini llist oo obii-a/vi-l cesa-ilievo ročnio- ipiisimio- uniiniiistuiskemiu uoreicts-eidiniiik.il -dir. Wekenlieiiu, v 'katerem se ;p/o-v-dania -velika naloga izpopolni en-ja -ogrske narodne -države. V -dos-ego -toga veliikelga aiilja je treba -napet-i vse imioiči manoida i. maja. General Grliucr, sc i Keneralnega štaba, je sprejel \ Kijevu odposlanstvo ukrajinske socialistične stianke. Zastopnik socialnih federalistov Jeffre-nov je izjavil, da je njesova stranka pripravljena sodelovati pri vladi. Petrolejski monopol v Rliniuniji. Beri i-n, 6. imaja. V R-umu-niji -je u-v-eden petrolejski imioino'po-1, v -k-ateroga -upravi so zastopniki N-eimičiije, A vsitno-( >gnske itn Runmuniije z -nemško viečin-o. Obrat -oistan-e1 sauniasfoljen. V prihodnjih dveh letih bo- Ruiminiiia svoie žito pr-udajala -le Nemčiji, -ki- si je zagoltovillia p-ra-vico predtniakupa še za -naidailiinih pet let. Bukareški mir podpisan. Berlin, 6. maja. Mirovna pogodba bo podpisana najpozneje jutri zvečer. Ovire, ki so zavlačevale podpis pogodbe so bile tem večje, ker je kralj Ferdinand ope-tovano poskušal, da doseže med Nemčijo in Avstro-ogr-sko nesoglasje. Bela garda ogroža Petrograd. O eni, 6. maja. Iz Štokholma javljajo, da je prekoračila Bela garda rusko mejo. Nje patrole se približujejo letoviščema Sestrorecim in Pargolovu, ki sta oddaljena od Petrograda 20 kilometrov. Lugano, 6. maja. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Z ozirom na nevarnost ki preti od strani Bele garde, se nahaja Petrograd v obrambnem stanju. Obrambo Petrograda je prevzel general Schvvarz. Amerikanski socialisti v Parizu. Pa niz, 6. imia.ja. Mainšail .lioffire je sprejel dauies ameriško loidipoistlainsitivo'. Preidiseidinjk (iiiilbert ije iizirazM uipainiie, dia bo 'konfeneinoa >rio-Ji!a 'obilo saldu m. soofeiliistično sitraniko itn m deželo. Vodjiii oldjpiolsiliainistvta, James V/itaoin, je izrazili željo, mati bi ikomfercUca postala siiimbcll tesne z1 vez e sociMiistoiv obeli republik. Jamies Wilsom je iizjaivtil, da se aiineriškii socialisti z neimsfciimi ns toda poefajali, dokler stoji. 1c eden neimški vojak na framcoskiih tleli. Renati de! je izrarzil svicljo radost, da »naš sikupmii cilj meni le na dosegla traijmeigo praiveiga li.iuidlsikciga miru, miru pravice iti svobode. Demonstracije proti brambni dolžnosti na irskem. L o n d o n , 6. maja. V Limericku in \Vatherfordu so . sc vršile v nedeljo defavske demonstracije proti brambni dolžnosti, katerih se je udeležilo tisoče ljudi. V East-Ma-yo se je udeležilo protestnega shoda 15.000 ljudi, na katerem so govorniki in irski voditelji odločno protestirali proti uvedbi brambne dolžnosti na Irskem. Aprovizacija. Aprovizacija strank, ki se priselijo v Ljubljano in potnikov. Stranke, ki se priselijo v Ljubljano in potniki, ki bivajo le začasno v Ljubljani in ki hočejo dobiti v Ljubljani izkaznice za živila, morajo predložiti mestnemu magistratu potrdilo županstva svojega prejšnjega stalnega bivališča, da so se tam odglasili, ter da ne dobe nobenih živil oziroma izkaznic za živila, ker sicer tudi v Ljubljani ne dobe nobenih izkaznic za živila. Marmelada za Vič. Stranke z Viča, ki imajo rumene izkaznice ubožne akcije zaznamovane s črko B ali C prejmejo v sredo, dne 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od 8. do 9. uro štev. 1 do 120, od 9. do 10. ure štev. 121 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami u: od 10. do 11. štev. 1 do 120, popoldne od 2. do 3. štev. 121 do 240, od 3. do 4. štev. 241 do 360, od 4. do 5. štev. 361 do konca. Vsaka oseba dobi pol kg, kilogram stane 2 krone. Pro ;aja moke za stranke. Stranke dobijo moko od srede 8. t. m. do vštete sobote 11. t. m. Na vsako izkaznico se dobi en četrt kg moke za kuho. Kiiogram stane 66 vinarjev. Na zapadle odrezke se moke na bode več dajalo. Ostanek moke je napovedati zanesljivo v pon-deljek 13. t. m. Jajca za I. okraj. Sranke 1. okraja dobe jajca v sredo, dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. (Vhod skozi glavna vrata). Jajca bodo prodajali po 70 vinarjev komad dopoldne od 8. do 11, popoldne od ‘2. do 5. ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj nakazilo za mast. Za vsako osebo dobi največ 10 jajc. Pvleso na zelene izkaznice B štev, 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1200 prejmejo meso po znižani ceni v sredo, dne 8. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Do- ločen je tale red: od 1. do pol 2. štev. 1 do 120, od pol 2. do 2. štev. 121 do 240, od 2. do pol 3. štev. 241 do 360, od pol 3. do 3. štev. 361 do 480, od 3. do pol 4. štev. 481 do 600, od pol 4. do 4. štev. 601 do 720, od 4. do pol 5. štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. štev. 841 do 960, od 5. do pol 6. štev. 961 do 1080, od pol 6. do 6. 1081 do 1200. Meso na zelene izkaznice B štev, 1201 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1201 do konca dobe meso po znižani ceni v sredo dne 8. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od i. do pol 2. štev. 1201 do 1320, od pol 2. do 2. štev. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. štev. 1441 do 1560, od pol 3. do 3. štev. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. štev. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. štev. 1801 do 1920, od od 4. do pol 5. štev. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. štev. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. štev. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. štev. 2281 do konca. Ješprenj in kaša na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo ješprenj in kašo v petek, dne 10. in v soboto, dne 11. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 601 do do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1221 do 1400. V soboto, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1401 do 1600, od 9. do 10. štev. 1601 do 1800, od 10. do 11. štev. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. štev. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. štev. 2401 do 2600, od pol 5. do pol 6. štev. 2601 do konca. Vsaka oseba dobi 30 dkg ješprenja in 30 dkg kaše, kar stane skupaj 30 vin. Slanina na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo slanino in sicer po en četrt kg na osebo, kilogram stane 16 kron, v sredo, dne 8. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 100, od 9. do 10. štev. 101 do 200, od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. štev. 301 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 500, od 4. do 5. štev. 501 do konca. Stranke morajo prinesti s seboj tudi nakazila za mast. Razno. * Osepnice na Dunaju »e širiijo -v zadnjem času. Tekam apnila so dognali devet slučajev. Zanesli sa jih baje ud zuiniaii. * Plače dunajskih mestnih uslužbencev in uradnikov. Dunajska mestna cbčina je dalki svojim uinaidlniitooim in .uslužbencem nove clna-giiniisfoe doklade v višini 8.5 niiliiioiniov kron. Do-sedaj znašajo dragiinjiske doklade 60 miiilijonoiv krom, plače uradnikov in uLslužbemeeiv pa 190 rriiiljemoiv Jeran. * Hroščavo leto imamo letos*. Komati solince le nekoliko ogreje zemljo, leita ita irnrčes po zraku. kakor da bi bolide čebele. Ker je kurja pioa zelo draga im jo. je težko dobiti, bodo h roiščii prav dobro služili penutninartieiin. * Prodajal je viržinke iz lesa. V Limon je prodajal mefci mrož po gostilnah viraimke, po kromii. Viržiinike pa niso » vlekle« — bile so mesto iz tobaka fiz rmelhkeigia lesa im ovite s paipinjeim. Goljufa, ki je delal s temi ipraivdepe dobičke, še niso prijeli. * Ločitveno vprašanje zakoncev na Angleškem. Na Angleškem se pritožujejo, da vedno bolj primanjkuje sodnikov. Število ločitvenih procesov je tako naraslo, da uradi, ki rešujejo te procese, ne zadoščajo več, ker ne morejo ugoditi vsem »povpraševanjem« v zadevah ločitve. Razmere so postalo tako resne, da se bavijo sedaj z vprašanjem, če bi ne bilo prav, da se postavijo za — EfceBRBSka gSaimUea —— K tOjGOO.otta. Sprejema vloge na knjižice 1» tekoči račun proti noodnemu obrestovan]u. sodnike v ločitvenih zadevah civilni uslužbenci. Sicer se zdi, da občutijo možje zakonski jarem mnogo bolj, kakor žene, ker je moških tožb radi ločitve petkrat več, kakor ženskih. Listnica uredništva. J. P. Idrija. Preberite brošuro ^Narodno Dobi se pri upravi vprašanje in Slovenci" „Napreje“. Oskar K. v C. Priporočamo vam knjižici VII. in Vlil. biblioteke „Praktischer Flihrer durch die osterr. Gesetzgebung". Dobi se na Dunaju pri^ I. Brand & Co. Tam najdete odgovor na vaša vprašanja. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip P c t e j a n. lisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Roman dobi v dar vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. Potrtega srca naznanjamo vsem so- g rodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je v soboto 4. t. m. umrl v Leviču pri Poljčanah naš brat in stric vlakovodja južne železnice v 43. letu svoje dobe. Pogreb se vrši danes iz hiše žalosti v Leviču. f.eiMč-Ljiibijatsa, 7. maja 1918. Žalujoči ostaii. § sprejme Kje, pove upravništvo. Sšce se ozir. raznašalko za raznašati „Ai'beiterwiIle“ v Šiški. NadcstiesiiEo ntaSa za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. .5 Inf K 12, 1 zavoj z 10 kg 23. Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok ih finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1’ zavoj 24 velild11 kosov K 18. Razpošilja po povzetju. Pri večjem ročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročili en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiir.ker v Zagrebu 40, Petrinska ul 3/11!, tel. 23-27- Poslovnica c, kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Sniitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju ■ssBKc&Me®_____ Reservj.ii fondi ©k?«®!!«* K 2,OOSS.OOOa Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finaneira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacilske kredite