Leto III.
Maribor, petek 9. januarja 1920.
St 6.
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 6'50 mesečno.
četrtletno K 19-50.
Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K e'—. -- Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, upravo št. 24.
Pogajanja v Londonu.
LDU London, 8. jan. Pogajanja med Lloyd Goorgejem in Nittijem so se včeraj nadaljevala. Pri pogajanjih so navzoči tudi Lord Curzon, Scialoja in Imperiali. Londonsko časopisje je prepričano, da se posreči Lloyd Geor-geju najti rešitev, ki bo omogočila prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. „Daly News“ menijo, da postane Reka z zaledjem svobodno mesto kakor Gdansko, dočim bi dobila Italija Istro in nekaj dalmatinskih otokov. Split pripade Jugoslaviji. Ravno tako celo dalmatinsko obrežje. Glede Zadra se bo najbrž ukrenilo tako kakor z Reko. Važno je dejstvo, da Italija pri sklepanju londonskega dogovora ni zahtevala Reke. Italijansko dokazovanje da se je dogovor sklenil pogojno za slučaj obstanka avstro-ogrske monarhije, je nevz iržljivo. Italija nima nobene pravice do Reke. Zavezniki so se v svoji decemberski noti jasno izrazili proti aneksiji Reke s strane Italije. Ne sme se pozabiti, da se vrše istočasno v Londonu tudi pogajanja glede finančne podpore in dobave premoga Italiji. Zato se pričakuje, da bo reško vprašanje v kratkem razjasnjeno in da se bo lahko prešlo na razgovor o turškem vprašanju.
Nitti upa na sporazum.
LDU Amsterdam, 8. januarja. »Telegraaf« priobčuje vest lista „Times«, da je verjetno, da se v jadranskem vprašanju ne doseže kmalu popolna rešitev. Upati pa je, da doseže Nitti s pomočjo zaveznikov z Jugoslavijo sporazum, ki bo omogočil obema državama stopiti v prijateljske stike. Nitti se nadeja, da najde v pogajanjih, ki se bodo uvedla, ugodno rešitev.
Nova mirovna konferenca.
LDU Berlin, 8. januarja. Kakor
da se snide nova mirovna konferenca sredi prihodnjega tedna. Kakor pri prvi konferenci tako se bodo vršila tudi sedaj najvažnejša in odločilna posvetovanja zaveznikov. Svet štirih bo obstojal iz Lloyd Georgeja, Clemenceauja, Wallaceja in Nittija.
Obrambna zveza med Jugoslavijo, Francosko in Anglijo.
Ženeva, 7. januarja. Beograjski dopisnik agencije »Central« v Lucernu poroča, da bo Jugoslavija pozvana, naj sklene obrambno zvezo s Francijo in Anglijo.
Svet Zveze narodov.
LDU London, 8. januarja. (Brezžično). Ker se b mirovna pogodba v kratkem ratifi-' • a a je treba mis.iti na to, da se v 14 dneh ■o rat fi aciji skliče svet Zveze narodov. Po poročilu iz Washir»gtona bo predsednik Wilson sklical svet Zveze narodov v Pariz. Zedinjene države ne bodo zastopane. Svet Zveze narodov se bo najprej pečal z vprašanjem omejitve in določitve uprave v saarski kotlini.
Povodnji v Italiji.
LDU Berlin, 8. januarja. Kakor javljajo listi iz Lugana, so vsled neprestanega deževja reke v Italiji silno narasle. Železniška proga Livorno—Florenca je pretrgana.
Izmenjava ratifikacijskih listin.
LDU Pariz, 8. januarja, Kakor javlja »Intrasigeant«, se izmenjava ratifikacijskih listin ne more izvršiti pred 19. t. m.
Posojilo Nemški Avstriji.
LDU Dunaj, 8. januarja. Ako se Amerika ne bo hotela udeležiti dobave kredita, Odpotuje državni kancler dr. Renner še enkrat v Pariz, da naprosi druge ententne sile za kredit.
Avstrijsko posojilo v Holandiji.
LDU Dunaj, 8. januarja. Pogoj sklepa za avstrijsko posojilo na Holandskem v znesku 61/* milijonov goldinarjev je bil, da
Češki glas o dr. Renner-jevem potovanju.
LDU Praga, 8. januarja, Z ozirom na potovanje državnega kanclerja dra. Rennerja piše »Venkov« med drugim: Pričakujemo, da dospe dr. Renner s pametnimi predlogi. Pri nas more vse zaigrati, kdor hoče naše brate zatirati, jih gospodarsko izrabljati in narediti iz Dunaja sedež iridente.
Odstop portugalske vlade.
LDU Lizbona, 8. januarja. »Agence iHavas« javlja: Portugalska vlada je od-| stopila.'
I Nemška propaganda na Koroškem.
LDU Ljubljana, 8. januarja. Nemška in nemčurska propaganda širi po Koroškem v zadnjem času vse mogoče letake, pisane navadno v j.-ko slabi stovenščini. Ves ta propagandni papir se odlikuje po neverjetni surovosti in go-rostasnih lažeh. Tako je izšel v zadnjih dneh tak proti Jugoslaviji naperjen letak z robom v jugoslovenskih barvah, ki so pa bile popolnoma narobe sestavljene, V tem letaku mrgoli ostudnih in neosnovanih napadov na predsednika vlade za Slovenijo, dr. Žerjava, na generala Maistra, škofa Jegliča itd. Med drugim se tudi svetuje ljudstvu, naj se oklene Radiča in njegove stranke. Jasno jo, da se take vrsto protijugoslo-venska propaganda zaman trudi.
v	l	a..	•	-7	'do 6. t. m. naznani Holandska, da li je en-
pcroča »	sche Allgemeine Zeitung« tenta s pog0dbo zadovoljna. Naznanilo pa
iz Curiha, J6 končnoveljavno sklenjetio, do 6. t. m. ša ni dospelo.
Politični pregled.
Kralj Nikita mobilizira. Ubežni kralj Nikita je izdal na »črnogorski narod« sledeči razglas: »Vsi črnogorski državljani od 18.—63. leta so dolžni, radi izrednih razmer, ki vladajo v Črni Gori, da stopijo takoj pod orožje, kakor hitro jih k temu pozove črnogorska vlada. Vlada je sklenila, da za sedaj še ne razpiše mobilizacije, storila pa bo to kakor hitro se ji bo zdelo potrebno. Oproščeni so samo dijaki srednjih in visokih šol v svrho, da zatnorejo nemoteno nadaljevati in dovršiti svoje študije. Pripravljeni pa morajo biti, da se če bi bilo treba tudi oni pridružijo četam, ki se zbirajo v Italiji. Kdor bi se do 15. januarja ne javil, preneha biti črnogorski državljan«.
Selitev italijanašev iz Dalmacije. Kakor poroča »Demokratia« prodajajo nekateri bogatejši italijanzši v Dalmaciji zadnje čase svoja posestva ter se pripravljajo na preselitev v okrilje blažene matere Italije. Srečno poti
„Vossische Zeitung“ je pričela priobčevati korespondenco bivšega cesarja Viljema s pokojnim ruskim carjem Nikolajem.
Vojna zveza baltiških držav. »Dayli Telegraph« poroča, da se osnuje med Le-tonsko, Litvansko, Estonsko, Finsko ter Poljsko vojna zveza proti boljševikom.
Nemčija in Vatikan. V Berlin je dospel novi apostolski nuncij monsignor Pecelli, ki je takoj konferiral z raznimi člani pruskega kabineta. Od sedaj naprej bo imel Vatikan samo v Berlinu svojega zastopnika za celo Nemčijo.
Izyedba plebiscita y Šleziji. Okupacija Šlezije po antanti se vrši po določenem programu. Osnoval v se je civilni administracijski odbor sestoječ iz štirih oseb. Predsedstvo je prevzel francoski general Levand, člani pa so, italijanski general Marinis, angleški kolonel Perrcival ter še en Amerikanec, ki pa še ni določen. Francoske čete so zasedle 11 okrajev s 7 bataljoni, angleži 6 okrajev s 3 bataljoni, italijani 6 okrajev s 5 bataljoni. Amerika bi bila morala poslati tudi 3 bataljone, kar.pa doslej še ni storila; radi tega se sodi, da jih bodo nadomestili Angleži. Za vsak okraj je določena posebna glasovalna komisija, kateri sta prideljena po en nemški ter en poljski zastopnik.
„Straža“ in resnicoljubje.
Mariborski časopisi SLS prinašajo redno daljše ali krajše članke o posameznih svojih nasprotnikih, ker jim tako veleva užaljena sebičnost njih urednikov, ki niso novinarji po poklicu, ampak strankarji v navadnem pomenu besede. Ker se držimo načela, da osebni napadi ne spadajo v pošteno žurnalistiko, smo kratko-malo ignorirali vse tozadevne napade, ki so le izraz gotove onemoglosti. Ker pa zanimajo gotove stvari o mestnem gospodarstvu celo javnost, smo se informirali na merodajnih mestih, koliko je resnice v člankih, ki jih priobčuje nasprotno časopisje. Najboljši odgovor je pismo g. vlad-
Dr. Ljudevit Pivko:
Kulturno-prosvetno delo v sokolskih društvih.
(Dalje).
Zato je nujno potrebno, da so člani pred-njaških zborov natančno poučeni ne samo o Sokolstvu in njega organizaciji, temveč da poznajo tudi temeljne nauke, metodike in vzgoje-slovja, dušeslovja in kraseslovja (nauka o lepoti). Čim so člani prednjaškega zbora popolnoma vešči svoje velike naloge, niso več zgolj učitelji na polju telesne yzgoje, temveč pravi vzgojevatelji, glavni pomočniki kulturno-prosvet-nega odseka pri duševni vzgoji.
Naj ne mine nobeno upravno leto brez pred-njaške šole ali vsaj prednjaškega tečaja v društvu in v župi, da se poglobi poleg telesne izobrazbe znanje prednjakov o sokolskih, pedagoških, duševnih in estetičnih načelih.
2.	Nagovori na telovadišču. Nagovori pred vrsto v telovadnici so priprosto, a najizdatnejše sredstvo, ako se vrše spretno in redno. Nagovori so kratki, 2—10 minut, ker ne smejo biti na škodo telovadbe, a zato naj se vršijo često, redno in obvezno vsak teden. Daljše predmete delimo na dva ali tri nagovore. Predmete nagovorov v telovadnici določuje kulturno-pro-svetni odsek v dogovoru s prednjaškim zborom (načelnikom), ki le v stalni dotiki s članstvom in ki ve najbolje, na kaj jih je treba opozoriti, česa jim je treba vedeti itd. Priporočamo nagovore a) o dogodkih v sokolskem svetu, b) o črticah iz razvoja Sokolstva doma in drugod, c) o važnih aktualnih člankih v sokolskih časopisih
nega komisarja dr. V. Pfeiferja na uredništvo1 „Straže". Ker vemo že iz skušnje, da „Straža“ v svoji resnicoljubnosti ne bo priobčila tega pisma, ga priobčujemo mi.
Cenjeno uredništvo »Straže" 1
Ker sem na stališču, da se mora tudi proti političnim nesomišljenikom nastopati pravično in pošteno in da mora biti naše časopisje čisto in resnicoljubno, ako hoče, da bo imelo ugled in da se obrani očitka, da z zavijanjem resnice apelira le na najnižje instinkte mas ter te instinkte potem v strankarske namene izrablja, prosim, da cenjeno uredništvo, v slučaju, da je istega naziranja, natisne v prihodnji številki „Straže" sledeči odgovor na tamošnji članek »dr. Pfeifer in resnicoljubje c :
1.	Moji odgovori na razna Vprašanja o gospodarskem uradu, da se stanje tega urada zboljšuje, so sloneli na resnici in se bo o tem zamogla bodoča občinska uprava prepričati. Ni resnično, da bi v „Marburger Zeitung" z dne 29. avgusta 1919 trdil, da znaša primanjkljaj (deficit) gospodarskega urada en in pol milijona kron, ampak res je in to sem tudi trdil, da dosegajo razne zgube skoraj to svoto. Od teh izgub pa niso še odšteti dobički, doseženi med tem časom. Primanjkljaj, to je po trgovskih načelih izguba manj dobiček, je bil takrat seye mnogo manjši, ker že bilanca od prvega polletja 19l9 izkazuje samo 572.000 K izgube; in še ta „izguba*‘ izvira skoraj edino le iz tega, da smo delj časa prejemali od žitnega zavoda izključno le drago, belo amerikansko moko, katero sem moral z ozirom na takratne zunanje in notranje politične- razmere v Mariboru prodajati pekom za ceno navadne krušne moke.
Znano Vam je to dobro, zakaj to zamolčite in pišete, kakor da bi bil to iz kake nespretnosti napravljen deficit ? Seveda, če 1 i takratni pol. položaj izkoristili naši narodni in držayni nasprotniki in bi ne bilo čudno, če bi se kalil red in mir, ker revnejše prebivalstvo ne bi prišlo do kruha, potem bi se zopet in v tem slučaju po mojem mnenju opravičeno meni predbacivalo, da nisem razumel politične situacije.
in drugih listih, d) o spominu slavnih zaslužnih mož (odličnih sokolskih delavcev, literatov, u-metnikov, prvoboriteljev itd.), e) o obletnicah znamenitih zgodovinskih dogodkov (narodno ujedinjenje itd.), f) čitanje uradnih vesti Sokolskega Saveza ali župe, čitanje kratkih, jedrnatih sokolskih člankov, g) opozoritev na razvade in napake v občevanju ali društvenem življenju članov, h) opozoritev na kulturna podjetja v domačem svetu, i) o redu v telovadnici itd. ^ —
V	nagovorih ni mesta za podrobne životopisne podatke, temveč povdarjati je le glavni pomen dotičnega moža za Sokolstvo, za narod, za kulturo. —
Izkušnja uči, da je najbolje, ako organizuje te nagovore bodisi načelnik sam ali pa kulturno delaven, starejši telovadec skupaj z načelnikom, ki si išče in prosi k posameznim nagovorom po potrebi predavateljev. Tako ima odgovornost za to delovanje samo on; ako bi si razdelil tudi odgovornost in v slučaju nedelavnosti bi ne mogli najti krivca.
3. Predavanja vsemu članstvu. Na občnem zboru ob določenih terminah, recimo enkrat mesečno, prireja kulturno-prosvetni odsek večja predavanja. Predmeti, ki zahtevajo več predavanj, se obdelujejo v rednih tedenskih predavanjih. Živa beseda vabi in pridobiva tudi one, ki ne čitajo radi, in ima velikanski vzgojni pomen.
Izkušenj imamo glede predavanj obilo. Težavno delo je to, požrtvovalno, toda često ima Velik pogrešek, ker ni sestavno, redno in resnično izobraževalno. Tupatam je priredilo društvo ob posebni priliki predavanje o kakem tujem predmetu pri večini preprostih članov?
Ob času prevzetja občinske uprave se je z velikimi težkočami (morala je celo policija intervenirati) sestavil dne 11. januarja 1919 edino spisek blaga v zalogah (magacinih), blagajniški izpisek in pa izpisek iz tekočega računa, ne pa bilanca o uspehu. Bilance o uspehu do konca 1. 1918 se takrat ni sestavilo, temveč maja 1919, tako da „bilanca" od 11. januarja 1919 nisem mogel imeti ne jaz niti gosp&d dr. Leskovar et consortes v rokah iz enostavnega razloga, ker je ni bilo.
2. Ta maja meseca 1919 sestavljena bilanca do konca decembra 1918 izkazuje res dobička
750.000	K, ki je prenešen brez ozira na reducirane cene ves na račun obratne glavnice. Ker izkazuje bilanca koncem junija 1919, ki se je napravila brez pritiska sosveta ali pa od drugih strani le še gori obrazloženih 572.000 K čiste izgube, ki se odpiše od obratne glavnice, je občinski gospodarski urad v pol leta porabil od te obratne glavnice 572.000 K, ali z ozirom na reducirane cene samo 182.000 K in da po odštetju izgube vsled reduciranih cen 390.000 K in izgube prvega polletja 182.000 K ostaja koncem junija 1919 še vedno 178.000 K dobička od leta 1918, da torej občinski gospodarski urad niti te svote ni popolnoma »zabil", tem mnnj pa še napravil noy primanjkljaj.
Bilanco tako tolmačiti, kakor to dela Vaš veleučeni informator, je ali izvor osebnega slepega strankarskega nasprotstva ali pa popolna nevednost; vsekakor je neodpustno tako zavijanje resnice, ker se s tem na uprav umeten in satansko zlobni način prebivalstvo bega in vznemirja.
3. Res (sem trdil pri gledališki anketi, da bo občina eventualni deficit (ki ga bo po mojem zasebnem mnenju ali ne bo, ali pa bo neznaten) pri gledališču krila. Izrekel sem to v dobri veri, ker je eden gospodov sosvetovatcev pri dotiČni seji, ko se je sklepalo o pogodbi z g. ravnateljem gledališča, ki se je vršila pred gledališko anketo, omenil, da se bo gospodu gledališkemu ravnatelju, ako bi mi šlo slabo, po najboljših močeh pomagalo.
Če hočemo zares povzdigniti izobrazbo članstva, moramo prirejati predavanja sestavno, po določenem načrtu, po možnosti nazorno, brez prenatančnih podrobnosti.
A. Predavanja o Sokolstvu so deloma agitacijsko sredstvo, ker pridobivamo z njimi novih članov, deloma so pa etične vrednosti, ker vzgajamo člane k idealnemu Sokolstvu.
Predmeti sokolskih predavanj so na pr.:
a) sokolska misel, cilji Sokolstva, naloge Sokolstva;
b) pomen telesne vzgoje, zlasti sokolske telovadbe, o telesnem razvoju, o vplivu telovadbe za telo in duha (gl. B. a), o zdravju itd.;
c) o duševni vzgoji, o nravnostni vzgoji, o značaju, o vztrajnosti, disciplini, o bratsvu, o sokolskih geslih;
d) o občevanju, javnem nastopanju, o lepem vedenju;
e) Sokolstvo in nasprotniki, Sokolstvo in tujina, politika in Sokolstvo;
f) drugi telovadni sistemi, zgodovina telo-vadbe pri drugih narodih, o grški telovadbi in olimpijskilj igrah, zgodovina Sokolstva pri slovanskih plemenih, zgodovina našega Sokolstva, vsesokolski zleti, mednarodne tekme, ustanov-niki Sokolstva;
g) kake lastnosti naj ima Sokol in kakih ne sme imeti;
h) o sokolskem kroju;
i) o ženski televadbi, o telovadbi naraščaja;
j) o sokolski organizaciji, upravi, o društvenem redu;
k) o sokolski strokovni literaturi, o sokolskih časopisih.
(Dalje sledi).
Razlagal sem si to zagotovilo tako, da bo občina krila event. deficit.
Na tej podlagi sem .izrekel omenjeno zatrdilo pri gledalisški anketi. Akobi ne bilo tem uverjem, ne bi tega pri anketi, kjer so navzoči bili pripravljeni rešiti gledališče pred deficitom, trdil, saj ne bi imelo nikakega pomena na od Vas imputiran način člane ankete premotiti.
Šele po anketi sem od znancev izvedel, da dotični gospod sosvetovalec nikakor ni imel s svojim zatrdilom o kritju event. deficita v mislih mestne občine, temveč le podpiranje gledališča po nar. društvih in denarnih zavodih. Ko sem se prepričal o mojem napačnem nazi-ranju sem takoj pri prihodnji sosvetski seji hotel to ugotoviti in res je bil moj zadevni predlog za prevzcmo deficita odklonjen. Pač pa se mi je pri oni seji na moj predlog potrdilo oddati gospodu ravnatelju gledališča vse kazinske prostore v prvem nadstropju v brezplačno uporabo s pravico, te prostore proti Plačilu v najem oddajati.
S tem je bil smoter rešiti gledališče pred polomom dosežen. In za zahvalo me še sedaj Kamnate.
4.	Vaša trditev, da sem na vprašanje g. sosvetovalca dr. Leskovarja kaj je s plačilom 3000 K iz mestne blagajne za potovanje gospoda državnega pravdnika v Prago, odgovoril, da se inu ta svota iz mestne blagajne še ni Izplačala, ni resnična ter sem med drugimi Pojasnili v tejjzadevi odgovoril, dane vem, če se
je že izplačal ta znesek, da pa se mu bodo povrnili stroški, kadar položi račun.
Konstatiram pa sedaj, ko sem se zamogel ® stvari osebno prepričati pri mestnem knjigovodstvu, da se gospodu drž. pravdniku do danes ni izplačalo niti vinarja iz mestne blagajne iz enostavnega razloga, ker gospod drž. Pravnik še ni stavil zahtevkov in računov. Da S« pa bode faktično izdatke svoj čas povrnilo g. drž. pravdniku, to bo morda tudi gospod dr. Leskovar, milostno dovolil Vaš informator. Vas je torej dvojno nalagal 1
Zamolčal Vam je Vaš pošteni in resnicoljubni informator tudi to, da imamo edinole prijateljskim odnašajem gospoda drž. pravdnika, Ki je imel takrat dopust in je imel slučajno opravilo na Dunaju z gospodom ministrom-poslanikom Iv. Hribarjem zahvaliti, da dobi mesto Maribor izven kontingenta (kontingent se minogredč povedano pošilja le na Hrvaško In v Srbijo) tristo ton ostravskega premoga takoj, nadaljnih naročenih sedemstvo ton pa v prihodnjih terminih.
Poskusili so v istem času svojo srečo pri *ehoslovaškem ministrstvu plinarne v Ljubljani, Celju in Zagrebu in oditi so morale praznih rok 1
S kakimi neprilikami je v zvezi danes tako potovanje in intervencije, vedo menda tudi posamezni Mariboržani; gotovo pa je, da se bo °dslej tako gospod drž. pravdnik kakor gospod Minister poslanik Iv. Hribar in vsak drug človek Stokrat premislil, ie kedaj intervenirati za mariborsko plinarno kot „Kohlenagent", da se mrazim z besedo gosp. profesorja dr. Vrstovška!
     (Konec prih.)
Slov. mestno gledališče.
Repertoire tekočega tedna:
V soboto 10. januarja ob 19. uri »Revček Andrejček«. Ab. B-18.
V nedeljo 11. januarja ob po 15. uri ljud-?Ka predstava: »Brat Sokol« in »V Ljubljano 1° dajmo«, ob 19. uri delavska predstava »Morala gospe Dulske*.
Dnevne vesti.
M£§a zadušnica za pokojnega kuratorja mestnega deškega zavetišča, polk. v p. E. pl. Blaha se bo čitala jutri v soboto ob 8. uri v stolnici.
Podržavljenje užitninskih uslužbencev.
Državna finančna uprava prevzame v najkrajšem času v državno službo užitninske uslužbence, katerim se zvišajo draginjske doklade za 60%. Kakor hitro se davki v Sloveniji izenačijo, se bodo končno in veljavno uravnali prejemki vseh užitninskih uslužbencev.
Kabinetna predavanja. Organizacijski odsek ^Narodnega Sveta za zasedeno ozemlje" v Mariboru priredi v predavanja za izobraže-nejše sloje. Obravna ala se bodo različna vprašanja, ki so v zvezi z razvojem svetovne in narodne kulture. Begunci niso samo miloščine proseči reveži, ampak hočejo tudi biti zanesljivi narodni in kulturni delavci. Omenjene konference bodo prvi pojav te vrste v slovenskem Mariboru. Prvo predavanje v nedeljo ob 5. uri popoldne v Narodnem domu. Predava dr. Leopold Lenart o predmetu:	„Trubadurska	ljubezen"
(chanson d’amour, bistvo staroprovensalske lirike in njen vpliv na razvoj slovstev modernih narodov). Vstopnina 1 K. Pričetek točno ob
5.	uri.
Sokolski dom pri Sv. Lenartu. Glavna hranilnica in posojilnica je kupila sekve-strirano imovino nemškega »Schulvereina« pri Sv. Lenartu, obstoječe iz šolskega poslopja ter Društvenega doma. Med tem, ko čaka šolsko poslopje na primerno uporabo, za kako kmetijsko zimsko šolo ali kaj podobnega, je prepustila hranilnica Društveni dom tukajšnjemu Sokolu. Na Silvestrovo se. je vršila slavnostna otvoritev doma, ki se bo odslej imenoval Sokolski dom, katere se je udeležila mnogobrojna množica vseh najrazličnejših stanov, ter tako pokazala, da zna ceniti pomen Sokola ter novi Sokolski dom, ki naj postane center vsega našega kulturnega delovanja.
Zahyala. Sokol pri Sv. Lenartu izreka igralcem, pevcem, bratom in sestram, ki so krepko sodelovali pri prireditvi na Silvestrovo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljuje gospej Vodlakovi ter gospodični sestri dr. Luzarja za posebno požrtvovalnost in trud.
Domača gostilna v Št. Lenartu. G. Fran Recer, bivši oskrbnik na Hrastavcu je vzel za dobro več let v najem gostilno g. Henrika Sollaka. Istočasno je kupil v St. Lenartu tudi hišo in posestvo. Ker poznamo g. Recera kot vrlega narodnjaka mu želimo obilo uspeha.
Prvo predavanje „Mar. žen. društva" se vrši v pondeljek ob 8. zvečer v dekliški šoli na Kaiserjev! cesti. Predava dr. Lah o »kulturnem delu slov. žene*. Vstop prost. Gostje dobro došli.
Gospodarska komisijh za stvarne demobilizacijo v Ljubljani bo v svoji seji po 15. januarju 1920 oddajala tračnice, barake, železniške vozižke za poljski tir in milarne. Že vložene prošnje za te predmete se bodo upoštevale, nove prošnje naj se vlože pravočasno z navedbo ponudnih cen.
DruStvo zasebnega uradništva za Slovenjo, krajevna skupina v Celju sklicuje svoj redni letni občini zbor na nedeljo dne 25. prosinca 1920 dopoldne ob 10. uri v malo dvorano Narodnega doma v Celju. Dnevni red zbora: 1- Poročilo društvenih funkeijonarjev.
2.	Volitev novega odbora, preglednikov in zastopnikov za osrednji odbor. 3. Stališče zasebnega uradništva napram konzumnim organizacijam (predava g. Jerič). ’4. Službena pragmatika (predava g. Plahuta ) 5. Pokojninsko in bolniško zavarovanje. 6. Slučajnosti. Zbor je sklepčen, ako je navzoča ena tretjina članovih slučaju nesklepčnosti tega zbora se vrši skupščina z istim dnevnim redom v sredo dne 28. prosinca 1920 zvečer ob 7. uri v hotelu „pri kroni" v Celju; ta zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi.
Milhn Josip Stritar, sin našega pesnika Josipa Stritarja, je imenovan od avstrijske vlade za izrednega profesorja kemije na dunajski poljedelski visoki šoli. Kakor znano, so Stritarjevi otroci vsi navdušeni Nemci. Oče slovenski pesnik — sin nemški profesor 1
Večerne vožnje brez luči. Deželna vlada je izdala na okrajna glavarstva ukaz, da naj se proti voznikom, ki vozijo v večernih urah brez luči, postopa z večjo obzirnostjo in popustljivostjo, ker je vsled pomanjkanja svetil velikokrat nemogoče, da bi imel voz potrebno luč.
Železniška zveza Ljubljana—Trbiž. Od novega leta naprej vozijo naši vlaki naravnost do Trbiža ne glede na demarkacijsko črto.
Požar v Pesnici. Danes po noči je začelo goreti v Pesnici poslopje g. Pilca. O požaru je bila obveščena mariborska požarna bramba, ki je takoj pohitela na lice mesta. Ogenj je nastal v stanovanju nad ledenico in sicer po neprevidnosti neke strarike. Brizgalnica je delovala do 6. ure. Večje škode ni.
Počitnice na ljubljanskem vseučilišču trajajo do 12. t. m.
Zdravilišče v Kamniku so kupili usmiljeni bratje.
Nenavaden lovski plen. Na severnem pobočju Pohorja nedaleč od Maribora je bil dne 7, t, m. po dvodnevnem zasledovanju, ki ga je podvzel perzonal Reiserjevega oskrbništva, vstreljen divji merjasec, ki telita 150 kg. Pojav tega mrjasca, ki so že zdavnaj izginili iz naših krajev. Prašič se je skoro gotovo priklatil odkod iz Hrvatske. Vstreljena zver je razstavljena proti vstopnini 1 K v hotelu Meran. Skupiček je namenjen lovcem.
Prvo zborovanje „Mariborskega slovenskega ženskega društva" se vrši v nedeljo dne 18. januarja 1920 ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: i. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Naš program (govor). 4. Naše delo za prihodnje polletje. 5. Slučajnosti. Uljudno vabimo naše žene i2 Maribora in okolice in vsakogar, ki mu je na srcu prospeh Jugoslavije, da se udeleži našega zborovanja.
Sokoli! V soboto vsi na občni zbor v Narodni dom!
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: F r. V o g 1 a r. Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Soboto, dne 10.—13. januarja 1920:
Njegov zadnji zločin
Drama v 5 dejanjih
Pri zobozdravniku
Šaloigra v 2 dejanjih.
Za 'mladino prepovedano! 1 "942
V	pondeljek 12. januarja 1920:
Vojaški koncert
W Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) iti 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18.(6.) in 20. (8.) uri zvečer.
|gr Svoji k svojim
In se ra ti v našem listu imajo največji uspeh/
antiseptična zobna pasta s kisikom krasno beli zobe, jim daje blesk, odstranjuje neprijeten duh iz ust, konservira in je higijenično prvorsten izdelek.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in modnih trgovinah.	6—6
Proizvaja: Lekarna pri »Srebrnem Sokolu“ v Brežicah, Slov.
kamnoseško podjetje
Maribor, Schillerjeva ui. 25
priporoča
svojo veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz marmorja in granita.
Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča dela.
Zagreb, mjeseea jamiarja 1920.
Povišenje glavnice od K 20,000.000*— na K 30,000.000.
Poziv na subskripciju
25.000	komada dionica, glasečih na donosioca po K 400.— naslovne vrijednostl u ukupnom iznosu od
K 10,000.000*-.
Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica. —■ U OSIJEKU : Banka J. Kraus i drug. Sve filljale zagrebačkih banaka. — Na RIJECI: Hrv. centralna banka d. d. — U RUMI: Zadružna banka d. d. — U SARAJEVU : Hrvatska centralna banka. — U SPLJETU : Zadružni savez. — U ZEMUNU : Zemunska štedionica dok uplate moQU uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
U sjedinjenim državama:
U NEV-VORKU : Garanty Trust Co., Emil Kiss, banker. — U PITTSBURGHU PA: Union Savings Bank. — U ARKON O.: Depositors Savings & Trust Co. — U M C KEESPORT PA: Jos. Roth tk Co. — U VOUNGSTOWNU : Dollars Savings Bank. — U ROCHESTER PA.: Ali Nations Bank.
8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke
2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu i potpis^nu prijavnicu uz naznaku popisa bojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologuj ili medjutomnicu starih dionica.
9. Reparticiju dionica subskribiranih u smisju točke.
3. pridržaje sebi ravnateljstvo.
10 Tečajni (ažijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda.
11.	Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. pro-vesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedečim uvjetima:
1. Dionička glavnica od 20,000.000’— povišuje se izda-njem novih 25.000 dionica po K 400’— nom., * dakle za K 10,000.000— na K HO,000.000-—.
2. Posjednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445'— po komadu nove dionice, zajedno sa 50j„ kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate.
3. Upisna mjesta primaju takodjer upise novih dioničara uz tečaj od K 475 — po dionici sa 5°|0 kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodije'it komade prema svojoj uvidjavnosti.
4. Subskripcija počinje 10. januara, a svršava 31. januara 1920 a za supskripcije u Americi traje rok do 15. veljače 1920.
5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu.
6. Protuvrijednost podpisanih dionica 'valja uplatiti od-mah, a najkasnije do 31. januara 1920. odnosno 15. februara 1920. Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa se 3 '|a °|0 kamata od dana uplate do povratka novca.
7. Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave:
U ZAGREBU : na blagajni zavoda, — U BEOGRADU : Prometna banka. — U BRODU n. S.: Banka i mjenačnica Brdarič i drug, kao afilijacijd Narodne banke. — U DUBROVNIKU : Narodna banka d. d. Zagreb, filijala. — LJUBLJANI: