rNajvatji v Zdru Velia T.M. VK iloTontki dnevnik Združenih državah Velja zrn vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO 29 — ŠTEV 29 n i GLAS NARODA List' slovenskih i delavcgvv Ami^lrf, rrzrzzTrr I the United States. m Insoed every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 1 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Wew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 4, 1933. — SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1933 VOLUME TTJ. — LETNIK XLL AMERIKA MORA VSEM POPUSTITI VOJNI DOLG ANGLIJA BO PREDLAGALA, NAJ PLAČAJO EVROPSKE DRŽAVE 10 CENTOV ZA DOLAR Pri vojnem dolgu naj dobe zavezniki tak popust kot ga je dobila Nemčija pri vojni odškodnini. — Japonska vlada je izvedela, da namerava Roose-veltova administracija priznati Sovjetsko Unijo. Japonci zbirajo močno vojsko severno od Kitajskega zidu. LONDON, Anglja, 3. februarja. — Angleška misije, ki bo šla v Washington, da se pogaja glede angleškega vojnega dolga, bo stavila predlog, da se Združene države pogode s celo Evropo glede plačila vojnega dolga po 10 centov za en dolar, kakor so se pogodile evropske države z Nemčijo glede vojne odškodnine v Lausanne. Ta načrt je bil oznanjen v visokih vladnih krogih. Ta izjava je bila podana v namenu, da se ovrže ameriško mnenje, da je bila razbita evropska fronta, ki je bila dovršena v gentlemanskem sporazumu v Lausanne. Ta izjava ima tudi namen, da postavi Združene države v slabo luč, kot bi bile vzrok, da ni mogoče izboljšati gospodarskega položaja, ako zahtevajo odplačilo celega vojnega dolga. Neka visoka oseba pri angleški vladi je rekla: "Vsaka poravnava z Združenimi državami mora biti v soglasju z lausannsko pogodbo. Lausann-ski sporazum je temelj za izboljšanje gospodarskega položaja sveta." Lausannski sporazum dovoljuje Nemčiji I 0 centov za en dolar vojne odškodnine pod pogojem, ako tudi Združene države dovolijo to razmerje za odplačilo vojnega dolga. Angleška vlada prav nič ne prikriva, da bo zahtevala, da se v tem smislu poravna tudi francoski dolg, pa če bi tudi Anglija dobila še kake posebne pravice. "Čim dalje zavlačujejo Združene države, da bi kaj storile za evropske dolžnike, tem dalje se bo zavlačevala svetovna gospodarska konferenca," je rekel neki angleški visoki uradnik. TOKIO, Japonska, 3. februarja. — Japonska vlada je iz zanesljivih virov izvedela, da se izvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt posvetuje z diplomati, da bi Združene države priznale sovjetsko Rusijo. Japonski časopisi odkrito priznavajo, da bi to pomenilo veliko nesrečo za Japonsko. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da Roosevelt že razmišljuje o tem, katerega poslanika bi poslal v Moskvo. Japonci se zavedajo, da bi Rusija, ako bi jo priznale Združene države, dobila od Amerike veliko pomoč v svoji politiki proti Japonski. Japonski delegat Yosuke Mutsouka je svoji vladi sporočil, da je le malo upanja za spravo pri Društvu narodov glede Mandžurije ter je naprosil za navodila, ako ne bi kazalo, da Japonska izstopi iz Društva narodov. Zunanje ministrstvo mu je odgovorilo, da Japonska toliko časa ne bo izstopila, dokler svet Društva narodov ne objavi svojega poročila in stališča glede mandžurskega vprašanja. PEIPING, Kitajska, 3. februarja. — Japonske čete se pomikajo proti severu iz Sanhaikwana in proti jugu iz Mukdena, kar se domneva, da je priprava za velik vpad japonske vojske v provincijo Džehol visoko na severu od kitajskega zidu. Japonci bodo najbrže udarili ob črti Caoyang -Nanliog v smeri proti Coayangu. Vrhovni poveljnik kitajske vojske maršal Cang Hsiao-liang pravi, da Kitajci vsak čas pričakujejo japonski napad in je rekel kratko: "Mi smo pripravljeni.'* M \ ">: "1! '„' ■■ Vojno stanje na Romunskem POLOŽAJ V DETROIT, MICH. Izdelovanje avtomobilskih ogrodij napreduje. Pri Briggs Company je pričelo delati 4000 delavcev. Detroit, Mich., :J. februarju. — Ker jo Ilriggs Manufacturing Company zopet pričela .s .svojim obratom in izdeluje zadostno število avtomobilskih ogrodij bodo prihodnji teden tudi Fordove tovarne v Združenih državah priče-le s svojim delom. 1'radniki liriggs kom pa ni je zagotavljajo. da se je do .sedaj vrnilo na tlelo že 4000 prejšnjih delavcev. ki so zast:i vkali prejšnji teden. Vsak dan pošilja ISrijrjr.s Company mnogo truckov avtomobilskih ogrodij v Fordovo tovarno. liriprgs Company tudi pravi, da ima na razpolago veliko število neizvežbanih delavcev, da pa sprejema .samo izvežbane delavce. Uradniki pa tudi pravijo, da kompanija .sprejema za sedaj*samo še> delavec, ki stanujejo v l)e-troitu. število piketov se je zelo zmanjšalo in ji je nadomestilo š" večje -število delavcev, ki prosijo za delo. Voditelji stavke pa še »vedno zatrjujejo. da se stavka nadaljuje. Xa več krajili je bilo nekaj manjših nemirov in »včeraj so bile aretirane štiri osebe, pod obdolž-bo, da kalijo mir. Več mož se je v štiri truekih pripeljalo pred neko sladščičarno, v kateri so bili zbrani skebi. ki delajo pri Priggs Company, in so jo razbili. Predno je prišla policija. so zbežali. SANDINO JE SKLENIL MIR Managua, Nicaragua, 3. ftibr. Liberalni »voditelj general An-gusto Sand i no, ki se je dolgo časa boril -prof i vladi, je po nepričakovani konferenci v predsedniški 'palači naznanil, da je bil sklenjen mir. General Sand i no. ki se je uprl proti vladi leta 1027, se je iz svojega glavnega stana visoko v gorah pripeljal z aeroplanom ter je po konferenci spal v predsednikovi palači Da je bil sklenjen mir. je naznanil s sledečimi besedami: — Nicaragua je nastopila novo dobo ko so zadnji marinerji Zdr. držav zapustili našo zemljo. Naš boj je končan. In vsled tega se morejo vsi Nicaragn jžani bratske objeti in morejo biti vredni moralnega .spoštovanja celega sveta. Se nadalje bomo dokazali, da smo zmožni samim sebi »vladati. ARZENAL DUNAJSKIH S0CIJALIST0V V glavnem stanu socijali-stov so zaplenili trideest strojnih pušk, dosti muni ci je in razstreljiva. Dunaj, Avstrija, 3. februarja. Vladni agent je so vdrli v socialistični gla.vni stan «v dunajskem Novem mestu ter zaplenili veliko množino orožja. V odgovor na to so soc i jal i stilni voditelji v parlamentu obdolžili vlado in zveznega kanclerja DolifiLssa. da podpirata pošiljanje orožja iz Italije na Madžarsko. istočasno pa jemljeta delavcem orožje, s katerim bi lahko branili republiko. Policija, ojačena z vojaštvom, je vdrla v glavni stan soeijalistič-ne stranke ter zaplenila trideset strojnih pušk, dosti municije in dinauiita. Ta dogodek je povzročil med soeijalisti veliko razburjenje. Tekom soje finančnega odbora je socijalistieni 'poslance Julius Deutseh s prstom pokazal na zveznega kanclerja in 'vzklikni! : — Informacije, ki jih je dal kancler tujim vladam glede pošiljanja orožja, so bile napačne. Kakor znano, je avstrijska vlada na vprašanje, kaj je s pošiljanjem orožja i z Italije na Madžarsko. odgovorila, da gre pri tem za, "zastarel avstrijski vojni materija]". KAJZER SE BO VRNIL DNE 6. MARCA Kodazg, Danska, februarja. Ivot poroča dopisnik lista *'Pol--tiken" iz Amsterdama, se bivši nemški cesar Viljem pripravijn. dir se G. marca vrne v Nemčijo. "Polit iken" pravi, da se je kaj-zer hotel takoj vrniti, toda kancler Hitler ga je prosil, da naj počaka do voltiev f>. marca, ko Hitler pričakuje, da bo njegova stranka zmagala. KAROL JE PREPOVEDAL OBJAVO ROMANA London, Anglija, 3. februarja. Romunski kraJj Karol je prepovedal svoji materi bivši kraljici Mariji, da bi objabila svoj roman z naslovom,"Kronane kraljice**. Karol pravi, da sloni roman na njegovem življenju in na življenju njegove ločene žene princese Helene. Kraljica Marija pa zavrača to trditev in pravi, da bo knjigo objavila, pa če je njenemu sinu prav ali ne. PEIPING, Kitajska, 3. februarja.—Maršal Cang Hsiao-liang je rekel, da je zedinjena Kitajska pripravljena braniti se proti japonski ofenzivi v pro-, vinciji Džehol. Ta ofenziva se bo pričela v najkraj- šem času. Maršal Cang je rekel, da nikdo ne ve, kje se bodo sovražnosti končale. Rekel je, da je prišlo povelje za obrambo Džehola iz Nankinga in da bodo vse kitajske armade združene v boju proti Japon- OBNOVITEV RIMSKEGA CESARSTVA Nadvojvoda Oto se hoče z vezati z Italijo in obnoviti rimsko cesarstvo. — Poročiti hoče italijansko princeso. Dunaj, Avstrija, 3. februarja. Iz virov, ki prihajajo naravnost od habsburška rodovine. prihaja poročilo, da se je pričelo gibanje za obnovitev starega rimskega cesarstva. O tem cesarstvu je pričel sanjati nadvojvoda Oto. sin zadnjega avstrijskega cesarja Ka-rola in sedanji pretendent na o-grski kraljevski prestol. % Ta njegov nastop pa je proti volji nemškega predsednika Ilin-denburga in bivšega bavarskega prestolonaslednika princa Ru-preehta. Oto lipa. da bo združil Ogrsko. Avstrijo in Nemčijo in bo zapečatil to zvezo 7. Italijo s tem. tla bo poročil najmlajšo hčer itali janskega kralja Viktorja Email uela (princeso Marijo. Temu načrtu se upirajo tudi pristaši brvšo nemške cesarske lio-henzollcrnske rodovine. Oto želi obnoviti to cesarstvo pod pokroviteljstvom papeža Pi-ja XI. in ministrskega predsednika Benito Mussolinija. HITLER ŽE GOSPODARI Novi nemški kancler je odločno nastopil proti socijsllističnemu časopisju. — "Vorwaerts" ustavljen za tri dni. Berlin, Nemčija, 3. februarja. Hitlerjeva vlada je danes za tri dni prepovedala izhajanje časopisa "Vonmerts'*. List je objavil poziv na volilce. vlada pa s pozivom ni bila zadovoljna. V članku je rečeno: — Pozivamo vas na boj proti takim načrtom! Pripravite se! Branite svojo individualnost kot državljani! Dvignite se proti zatiralcem proti airrarcem in proti kapitalistom! Zdrobite njihovo politično in gospodarsko moč. Članek e zaključuje z besedami : — I.orite se z nami za konfis-kaeijo •velcposestev. Veleposestva je t raba razdeliti med poljedelske delavec. Borite se za konfiskacijo težke industrije in za izvedbo so-eijalnega »programa. Dne 5. marca odgovorite svojim sovražnikom tako kot jim gre. Odgovor naj bo tak. da bodo za vse večne čase izgubili veselje kratiti »vaše prav: ce! DELAVSKI NEMIRI V PETR0LEJSKEM OKRAJU BUKAREŠTA, Romunsko, 3. februarja. — Z dovoljenjem parlamenta je bilo nocoj na Romunskem proglašeno vojno stanje. Ministrski predsednik Vajda-Vojvoda je prepričal poslance, da je tako odredba absolutno potrebna, kajti v tem slučaju gre za zatrtje nemira, ki zavzema od dne do dne večji obseg. Pri tem se je ministrski predsednik skliceval na nemire v pe-trolejskem okrožju pri Ploesti. Tam so namreč uporni delavci v sredo razdejali urad romunsko-ameriške petrolejske družbe. Poklicano vojast'vo je zaprlo precejšnje število delavcev, katere so pa njihovi tovariši takoj nato o-prostili. Vlada pripisuje vse te dogod-ke komunistični agitaciji. Vojno stanje je v prvi »vrsti naperjeno proti pasivnemu odporu, ki ga izvaja delavstvo v železniških delavnicah ter proti fašističnim -študentom, ki hočejo pregnati z univerze vzlic temu. da zatrjuje, da ga čaka smrt. deportiran v Rusijo. Pravdni zastopniki duhoborcev so v Winnipegu najeli aeroplan ter se odpeljali v Halifax, kamor nameravajo dospeti prej. kakor pa bo Verigin stopil na ladjo. Verigin je prišel v Kanado leta 1H27, da zavzame vodstvo kanadskih duhoborcev po svojem oč*-tu, ki je bil ubit pri neki železniški nesreči. Predno je odpotoval Verigin v Kanado, je bil dve leti v sovjetski ječi in je. bil dvakrat obsojen na smrt. Izpustili so ga samo pod obljubo, da bo odšel v Kanado, in se ne bo nikdar ve3 vrnil, zato se boji, da bo ustreljen, ako se vrne. Pravi, da bi šel rajši v Mehiko, ako že mora biti deportiran. Zaradi krive prisege je bil Verigin že od maja v ječi o vda rili smo razliko med kabinetom v tipični evropski parlamentarni državi in ameriškim kabinetom, ki je odgovoren le predsedniku Združenih držav. Z ozirom na važnost imenovanj na kabinetna mesta ob predstojeei spremembi aii-ministraenje. zaceli smo opisati delokrog1 pojedinih federalnih depart mentov. na čelu katerih stoji član kabineta, ki ga tu na živa m o ''Secretary'*. Prvi po vrsti je Secretary of State in opisali .smo delokrog njegovega department a. Secretary od Treasury. Za državnim tajnikom najvažnejši član kabineta je zakladnič-iii ali finančni tajnik. Pod. vodstvom predsednika on vodi finančne posle federalne vlade, nadzira pobiranje 'vladni 11 dohod-. . . , ... -.»i i kov in izdajanje denarju v zrni- Od 10. januarja so zborovali pod okriljem Mednarod- slu finjmJfcnih MkOMm:. ,prejetih liega urada za delo v Ženevi zastopniki posameznih držav, j od kongresa. On j«- tudi «d?ovo- dt lodajaleev inldehiveev, da odločijo. !>i li kazalo svetovni ! kovanje denarja, za carin- ... . ,, .... sko urade, pomorsko službo in si- ^ospodarski konkurenci predložiti pr/nllo^ o ziozaiijit <«<»-! M(MI1 SVetilnitv Tiidi urad za po- sediUije^u 48umej»a angleškega dckivne^a tedna, lia 40 ljcdeiska posojila Federal Farm urni d* lovnik. . jLoim .Uuoaru> .in urad za javno ^ ' zdravje (Ihlblie llealth Service) iA>buda je prišla (U italijanske si rani že lansko leto ,spa,iata v njegov delokrog, v poletju (42f>. julija), ko je minister de Mirhelis v imenu1 .Je siuno ob .srbi umevno, da italijanske fašistične vlade v posebnem pismu predlagal, ,na *wVl T bi mt*ftmm upravljati tak obsežen delokrog. naj se z mednarodnim dogovorom zniža delovni čas, kar bi Njegovi glavni pomočniki .so fi- bLstveno pripomoglo k omiljen ju gospodarske krize in za-, nančni podtajnik in trije pumož- i i__■ i_______ i_ _ i i : . .ii tajniki. Da*vki (internal reve- posii t vi brezposelnega delavstva. . J , , . .. r nue)r carine (customs) in pojie- Ženevska konferenca ima prod sabo že ver zgledov, ko delska posojila so neposredno n-so posamezni podjetniki brez škode za svoja podjetja znižali clejovm ras, tako da vprašanje '> tehnični možnosti predlagane redukcije delovnega rasa., ki se je spočetka zdela glavna ovira — l-esno ne ohstoia. JPortl je ae. 192U v svojih tovarna«! uvtflel 40umi delovni teden, in sicer v obliki potih osi*murnili delavnikov. Isto je napravila 25,000 delaveev za]»o>!»jjrča Tnited States Rubber Company. Sicer pa je podobnih zgledov šr pic<*ej. t) možnosti izvedbe pri dobri volji torej ni mogoče re.-no dvomiti, čeprav se šablonslvo tolikšna reforma seveda ne bistvenih diferenc je prišlo na konferenci, ko so zastopniki delavstva kategorično zahtevali, da se delavstvu tudi pri znižr^em delatnetn času zagotovo enaki prejemki kakor pri dosedanjem 48 urniku. Tej zahtevi so s*- delodajalci enako i nergično uprli in že je kazalo, Ida se bo na tem vprašanju konferenea brez uspeha. razšla. Vy>etek 20. januarja je pa nenadna veq odpravila, zlasti ne v Nemčiji, Angliji in Ameriki, more pa jo marsikje občutno omiliti. In to je že neka i. ITALIJA IN AlBANUA Ko enkrait minejo najhujša krizna lota, se bo pa itak znova videlo, kakšni gospodarski ukrepi bodo v spremenjenih razmerah jwjtrelmi. Gospodarsko živjenje je pod-\rženo tolikšnim in cesto tako nepričakovanim spremembam, da .se v kake trajne norme sploh ne da ntesniti. DENABHA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8TOFNI SEZNAM Dfcn 900 ¥ JUGOSLAVIJO V ITALIJO $ 5.70 $11.20 $10.40 $91.70 $2£J7i Lir 1000 ------------------ $52.50 tc*t tgoraj navito«, b00l«| v dla«fjut «11 lirah dovoljujemo bolj« pogoj«. UPLACILA V AMUlfiDH DOLARna Za $ 5jOO morate poslati_ " " $10.00 »• - _ $1030 " " $10.00 " " _ $15.00 »» >* $20 ao " •• _$2lao 99 $Apao >• »» _$^iao OBIJO Profamnlk dobi oaoao staram krajo iTrtafiift t (Mffnf'r |M flAlLI LITTIR BI (MB4NJL SAK0KB/ MU WWST tok STREET, NEW, X0M. *. J- 1 lini i. pravljani od .svojepa "commis-.sin pa majhen in tkrotak. Kdo ve. odktxl je vzel korajžo. da jo je tožil in se hotel I o«*- i t i od nje. Sodnik je nekaj r*;isa brskal po jpapirjih. po.-dušal njegovega iu njenega ailvokata. slerav nieesar nimam pripom-rospod sodnik, kot to. da rade duhoviti* v enem tednu. — *" (»inn d I Li ven. Mi«-li.. itmrl .losef Zeti k o star "»l* let in doma iz Žužemberka. Starejšim čikaškiin rojakom je dobro znan. ker je dolgo let živel v Chicago. Zapušea sina in hčer. —■ Rojak Vincent Goli, bivši zlatarski in urarski trgovec v Milwaukee, je j*ade| na ulici in si prebil lobanjo. Nesrečo je povzročil njegov pes, ki ga je r. prehod do radijske oddajne postaje na Xeworski "Times poroea, tla se jugoslovanski" kralj Aleksander boji, tla bo Italija že to pomlad napadla Jugoslavijo. Xe verjamem, da bi že to po-mlad počilo, kajti Anglija in Francija .se tse nista odloeili. Kadar bo rekla Anglija Italiji : — 1'dari! — in ko bo prišla slie-na zapoved iz Pariza v Beograd, se ho »vnela vojna, ki ho v posameznostih tako strašna, kakršne Se ni videl svet. ei. Prepeljali so gai v bolnico. — ladji zgrajen rz same kovine, dviga Zdravniki upajo, da bo prebolel, ako ne nastopijo komplikacije. Kušar je bil v Splitu popularna osebnost. Baval se je v zadnjem časti s hiromantijo in je bil živčno bolan. V Trstu ima Kušar še ženo in hčerko. partmentov preostaneta še depart za poljedelstvo in Department of Labor. O teh dveh de-partmentih, na čelu katerih stoji 'tajnik" kot član kabineta, govo- Služiti dvema g ospoidoiiia t? težko — dvema ženskama pa nemogoče. * — Spoznal me boš! — to je naj- la so skrbno izolirana, da ne bi slu-i hujša grožnja ženske, žila morebiti nastalemu ognju za J * . ■ , M L * v M dimnik, ixihistvo jc prav tako iz ko vine iu nič \eč leseno kakor na dn-ztlaj grajenih parnikih. a vkljub temu udobno za potnike, prav tako so stropovi železni, skratka vse. kar bi moglo dajati ognju hraaie, je ko-vinasto, tudi kabli so obdani s kn-vinawtim jdaščem ali pa z nezgor-lji\v» snovjo. Dalje .ie tudi ureditev za sj>uščanje rešilnih čolnov Tisto drugačna, modernejša in smo-trenejša kakor je bila prej. Mini-rili bomo v prihodnjem članku, ster zaključuje v svojem govorr. zlasti zato, ker njihov delokrog I da upa, da bodo te nove uvedbe v jp posebne važnosti za tujerodce. bodoče skoraj popolnoma onemo. PLIS. I počile ogenj v večji razsežnosti. Pozor rojaki t KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas, in. postreže-ni boste tocno in pošteno, kakor ste bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila £n pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU FRANK mWtmL IMU-Mmt • . 8AK8.ER New York, % Y. I^>g je ustvaril žensko nazadnje. Drugače ni bilo 'mogt»«":f, siet*r bi mu v vsem nasprotovala. ¥ Bi\*ši nemški kajzer pravi, tla se ho po volitvah vrnil v Nemčijo. Pa naj se vrne. bo imela Nemčija že vsaj dve gobezdali na najvišjem mestu — Hitlerja in njega. * Ženi se zdi zakon nesrečen, če se v njem spametuje mož. * V zakonu, draga moja hčerka, boš lahko srečna samo pod šestimi pogoji. — je rekla mati. — Kateri pa so ti pogoji? — Prvi je dober mož. ostalih .pet pa mnogo denarja.. * Rojak pride k spovedi in prizna. da se je izneveril svoji ženi. — Kolikokrat.' — ga vp.aša župnik. — Gospod župnik, prišel sem se izpovedat, ne pa bahat. — se je glasil odgovor. * Rojak je prišel ves krvav na policijsko stražuico ter povedal, da ga je žena pretepla. — Hm. to je pa nerodno — je rekel pomilovalno policijski načelnik in dalje poizvedoval: — Ali je imelft kak vzrok, da vas je tepla T — Ne. vzroka ni imela — je stokal rojak. —»pač pa precej de-belo poleno — ' "GLAS NARODA' • "jra ■ H1 in ii ii in HEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 4, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A, KRATKA DNEVNA ZGODBA -•^irtTrf",' NERESEC BO PADEL (ZnHskn litrska if/mNtit.) BORBA ZA KRUH V RUSIJI 50.000 STRAŽNIKOV LOVI ENG6A MOŽA Itele hi uit iiit-lijo Niveau no. je -jeer rib« v snirekovju, ni pa S g"«* puško in jo jKOtioli iiza dre ve- ha in mehka odejo na m rdi zemlji ostala v lovišču. Našla sta |»a. na 4 debeli ol minute do minute. Vso drugem, mestu sledi tn*h s redu j ■* |h krajino je objel čuden zaspanec. nujnih prašičev, blizu koče pa. če-V«i- j i v h . eel-» mladina rajši -e- trto sini izwliift mut'iit^a inerja.- sa. Medtem pa se je mrjawe aae obrnil nazaj proti gonjačem. Po--luša in razmišlja. kako bi se izvil. kiiko Iti .■si' povrnil v jai-ek. 15r/j-a-s < I i pri pee i in .-.kozi z**opl j«*-' ea. Vm- sledi voilijo v gosto le- i ima že ixkuiiijo. Lovec. oprt na no okno. kakor da hi jo močit siie«;. ščevje. v jai*-k pod W-o. Ker ji h { bukovo deblo. meri na divjad ilt ea-Vv .*e i • poskrilo. Vrahei so odle-J družba ni pwsledila. ki je šla v ko-teli na skedenj, nekaj jih čepi v li-'čo. prašiči leže v jarku ali na o-ni, ostal ji družba pa brska po pti-hronkih bukovja! met no gnojila malo in š« delujejo. • Zaradi nasilnega in sam-'»pašnega kolektiviziranja kmetijstva, zaradi; t;ezaslišne«a na.-il.ja nad vt-em. kar .»tih plevah. V prav ta .»pk.šni mir je vpodhu-iiil družb » in vzbudil lov.sko ost rast. ve-čini pokriti s povrliovkami. gabijo eel o odejo proti gozdu. Kje drži pot jim h proti kažejo sivi ploton. v listnatem g »zdu pa ob zasriržeiicm kf lovi mi stoječa drevesa. Težje je nati pravo |iot v iglatem go/.l>ji>ti> »eje in stisnile 4: upaj. kakor da hi se hotele ogreti in za-pati. Slabo je hoditi prvi. S palico tr>|če po vejah in >tresa vtietr. T mi a rado -e zginli. da se mu v-u s^jr 7. arom jih v-"»j /'.a vrat. ki je MK "no razgret ml napornega |H>-ta. Vse je tiho v gozdu in tudi <1 ru/.ha molči. Rahel gla> stopinj nil'mi v snežni odeji. Sneg pa še vidno mrli in hladi znojnn «Vla in lu-a. Vodnik družbe oU-toji in p leti a. fried. Pristopijo drugi in tudi ogle-dnje;o. Ker je sled močno zasne-/• mi. je težko ugotoviti, kaj je hodilo. Eni sodijo, da so bile srne. drugi. da je gazil preste ali pa kak N'a<~-rt ji* narejen. Vsakemu je določeno me^to. k.j-*r ho čakal, (ionja-r i so odšli po poti. i K) kateri je prišla družba. |hx1 jarek, hvei pa od-hajajo polni upo jarek. Ponehalo je nekoliko snežiti, v gr-zko-debli bukovini. Postavili so ga na •kraj, ker je šel v jarek veliki mer-ja--ec. Nekaj <"a-a posluša, napenja ka. kdaj se obrne. da se mu 1m» uu-dila prilika /a dober strel. Mrjasee prisluškuje: truplo je mirno. le slabo porasli, nekoliko zavihani rep se tu pa tam zamaje. Noskoučni trenutki: kaj bo sedaj. če pridejo gonjači. (»ot>vo gredo po sledi. Že na eakališča nad i razloči besede gonjačev. ki ugiba-*io. kam neki je izginil mrjasee. in s<' čudijo, da ni počilo. Kar pa >e ži\sd obrne, dvigu-.' glavo. odpre rilec in lovi vonj. Muha puške je na črnem pleču in v trenutku, ko m* mrjasee ni akne. odjekne v gozdll', tišino uMi'r •• trel. V divjih -kokih drvi ogromna divjati proti loveu. ki je stisnjen /;i bukvijo. Na r ."• i. | m »jr led a na ri.sanieo. končno p<» ni reko v-»u nad veliko p<»sek.;. Treba jih l>» obslediti. Zfito <| >|iH-ijo izkušenega gonjača, ki naj ga spremlja lovee. O-t«l i t hI idejo v kočo in si skuhajo •a j. ki ,-e v gozdu, po naporni hoji izredn« prileze. Odkar vio pokalo. T »/ko čakajo vrnitev in po-rin'-ila. Preteče eua lira. bliža se ko-iuh- drug«', onih dwh pa š+* ni. Malo pre I |Kdnevom >e vrn *ta i/sle-dilea i/ novieam : I>ružl»ji »stih div jih prešičev. ki >ta jo sledila prvot- daleč nazaj, obuja s| hud i ne na davne lepe ča-e. ko je prvič kot deček nabiral gobe. v prav v tem delu Q" *da. Kako !»a j-" kasneje premagala lovska >tra>* in je lovil / d i v • i m i leve"', katerih po»"etje mu je napoisleil ogabilo in je vstopil kr4 reden č Pči no. V?1 je prašiča še ni: O. da bi prišel oni 'tsn-i. ki ga je nekoč videl pri mesečini v korivmi njivi. Tista mo-črna žival, k.iko -o se ji jezile š"etin"*. eeln bele zakrivljene ' C * kane je videl, ko -o se svetili V j snesVdni. Žal. da ga je mrjasee pre-j -godaj opazil. Pomendral in razril -pava ioči | rnu je pol njiviee koruze. Toda če l.i vt del. da ga Ho dobil, bi mn privoščil .še drugo polovieo. To jf pač kaj drugima kakor t i-ta uboga srna. ki pre beži pred psi in ki nazaduje še ti:ko pršeče |>ogledfi ! Popolna zanemarjenost piuviltti i*r;i* a.i in tern», kT vslt-d iiiljenja iH m«>«"-| s<> l»* |m>-\ Uu kur bi muruli tnfi. Nuža-Tone ki f*->- StaisM- .se \ržča.s ji je nekaj neprijetnega zadišalo. Kar naenkrat pa jo ubere. Možakar vili le še zamah košat "ga repa in li--iea je Že izginila. Nič mu ni žal. d-t je odue.sla zdravo kožo. Saj on čaka tokrat drugega. Rezi-k stts-l prekine gozdno tišino. takoj nato drugi in tretji. Med sušen«o kotanjo: kar opazijo, -e maj* vejevje mlade bukoviiie in k;iko je oškropljen rdeče zamaziini -neg. Že opazijo črnega mrja-sca. ko se valja v snežni belini. Po drugem strelu mrjasee še parkrat sune z močnimi bedri in obleži. Medtem se približajo še ostali lovci, katerih streli so Lzgrešili bo/.'čo lansko krmo in mladega mrja-ea. Vsi eivtitajo starešini lova. ki si je za spomin na izredni h v zataknil za polhovk i listnato hrastovo vejico. V v;is pošljejo po sani. Mr jase a vleče io do kolovoi/a ter ga nalože in odpeljejo proti domu. Med žvenket kraguljčkov se vmeša vesela pesem loveev in onemeva vai zai-nežcjieiu polju. Mož - sivo glavo pa je prerojen in vriska kakor mladenič v jasno zvezdnato zimsko noč. Tako ; - sedaj pozimi tam doli na Kočevskem. VI. K. Sovjetski diktator Stalin je minile dni v svojem govoru odkrito naštel težkoče. ki so se | h »kazale v iKiljše.iškim kmetijskem gospodarstvu. Njegova slika s«-ilanjega -t-i-uja je Lz lahko umiiivili razlogo\_ š* vndiio pre*?t*j samozav«v4iia in bodril mi. vendar je očitno, da za Stalinovim skromnim in medlim priznanjem neuspeha kolektivizaeij" ketijskega gosjMnlarstva tiče mnogo htijša in usodnejša Jijstvti. Zakaj toliko psihologa je tinli v StaJinu. da hi v težkih dneh. ki jih preživlja Kttsija, našel za ljudstvo to-lažilnejše ln-.-ede. i"-e ne bi bito razočaranje s preobra.^1«« kiitcl i.'-kepra «jfo»[vodar^t . a 1:iko sphkšno. da -e niti Stalin ne more |M»tmhioma i/ nebi t i mučne depresije. Dejstvi govore in njihov- govor je porazen. O sovjet.sk i 14 ti,—i i i obstoji dauis že ogromna literatura. Velik del je že dolgo zastaran, saj se splošno ?stitiiije v tej deželi neprestano spreminja, kar j** lahko razumeti: Kik-ija je še- vedno v revohu-ij.-kem raima h h jn preživlja g«»-jMKlar>-ke eksperimente, ki _i 111 \ tem olfcsegu m' |Mk/na človeška zgodovina. !)<»-ba Loni novega "nepa" je v času Still i no e petletke skoraj že legendarno daleč in vendar .se Š4* v«*dnn čitajo pričevanji! razrih popotnikov iz t*irii časa. To prenaglo. da.-i umljivo spreminjanje .splošnega po ložaja v sov jet-ki državi n-tvarja vven Rusiie po,>olno zmedo v P^||>ri industrializaciji leze sojanju njenega resT.čne«« ^anja.j^ ^^ sn ,joti te sialyl Dne '•*. januarja je ustrelil londonski stavbenik Samuel -lame.-Kurnafee sv«»j«*ga najboljšega prijatelja Wiulterjii Spa t eh et t.;. D;« ! t»i zabrLsiil s[« Zii nmormii. >e lun-e ali lie more ukloniti Stali- zažgal hišo. kjer se je odigra! /1«<-novi volji, da s- h/J:oreuiui polje-} čin in pobegnil. Londonska jh»-delee-piKMlimf in kmetijstvo dore- liei.ja ji* oilredila raeijo. doslej la industrializira, stoji sedaj Rusi-j največjo v Angliji, ki ji je pri-ja preti poraznimi » ni-1a pri ('itn bolj Stalin pritiska. l»o|j -e nesla uspeha. t !.-<<,'■ >.t ra/.nikov stvar zapbta in kakor je bil tedni in detektivov pa je enajst dni Kosam priznal, zaostaja v mrežah to-; pro trgom a noč in dan iskalu be-pe. počasne birokr.ieije. ki razjeda gunea. Slo ji- za ea-t najboljših vs<* icospiHlarxtvo. V-i iiii-itni nkre- angU-ških detektivov. Ali bodo pi. ki s(» —- kakor j« videti iz sa-, uspeli Ali se jim h., /ločim-«- iz-limui me "Pravde" — neL'.prosiio kruti, muznil V -.t Anglija je u^ib:J;< ue morejo zlomiti odpora, ki izhaja >,-1111«» o tem glolutko i/ >ame človeške narave iz danih rai/mer. 111 Zaradi oči t nega pi.-riiza na "krušni fronti" peš;, tudi iinltv-tr'ja. Delavstvo nia hrane in morali pri vseh tovarnah n.—tanoviti posta ie za >'.a.|čjerejo. velik" z«*lenjiuliie vrtove in njive za žito. Dela morajo opravljati delavci sami ob prostem časti. Triko >0 -e v mnogih krajih reševali pred pomanjkanjem; toda z: hi j je '"una. in ruska zima je trda in do|«;a. Stalinu torej tudi voda. v anirati Nove vesti .-o po veliki večini eno-j IlwllI,t,-IJo^ čo ji to ne ho uspelo, stran-ke. Znano je. da je -ovjetska jih , ^ dn,.vi ,.(M. hf> vlada potrošila in še troš« '^nnuol vf;i(Jaln hr^posehii^t. Sa i je denarja za namene tretje interna-,. za(,niih |ofiu nar;)s!., cijonale. ki je izvrstno organizira- vJ|o do|avt.ov ft<| li r> J|51 o].;! mina. Njena propagandna služba je ||jonov. skfrk ki jt, pov/ročila v tem času monla najbolj-a na s.e-; nasihl!l ko](,ktivlzaeiia kmetov m tu. 1 "poštevat t je trobi, ttuli to. da ^^ ^^ syo> narav110jsti niso bile niiise že dolgo tako a» gande. kakor so v ča.-u hude gospoda r-ke krize, ki razjeda Kvropo. Slednjič -o mu p ris'1 n;i sled. \ Soiltlfeilitll ob i/livu Telil/«' \ m«»rje stoji peiizija. kj«-r je imej ojuizovahio sliižb>> lii-iii detektiv. Ici Si - Je liti preohlfkel v berača z vijolino. Dan n.i dan je preža? na zložiuea in Lrulil! struno ter ni ve- 1- s odmaknit oči od ok< u peth/ije. kjer se p;i iti hotel na .noben način pojaviti iskani obraz. Polieija je namreč od vsega počet ka .sumila, da se >kriv.i Furnace v Southenclu. K«» je pred dnevi' prispelo pismo v London / žigotu iz Southenda in so v pismu spoznali j>i-;iv«> iskanega zločinca. ni bilo nobenega dvora več. dii so begutieu mi sledu. Vendar p i. je bil Furililei nil. tlii gii nihče ne opa/uje. ;e pomolil glavo skozi okno. Z,-t he raea z vijolino je bilo to dovolj. 1'gotovil je. du -e skrivit Kurruice v petiziji in je po-shil takoj .sporočilo svojemu oddelku. Kmalu nato -o stopili \ hišo detektivi s polieij-kiui polkovnikom na čelu. Furjtaee je silim odprl u.sta. N.i mizi je imel razgrnjen časijpis. ki je obširno poroča*' o lovn mi z.ločinea. l*ol.kovnik je .stopi! naprej in izjiivil- "Vi .-te Samuel Furnace! V imenu postave v«i> aretiram!" Zloi-ineu -o te besede zaprle sn- j»o in se j«- br»-/. odp^>j*a vtl.il \ n-•-odo. La-tniea j»enz.ije in njeni stiiuoViilei niso nit, .-slutili, kdo je bil mod njimi in -o strmeli, koso doziiiil. koira j.....Ivedfa policij:i. Na Kurnaei jevi mizi je ležal 10-K.lvrarjii Widlaeea. « ►•"-ividno je i-kii I izhodii iz ziidr«*ge. potem ko mu je /manjkalo lastne fantazije. v knjigi p t sea detektivskih romanoA. IZUMIRAJOČA PTICA M 1 izumirajo'-! .ni pTieami jo .'.la.-ti reilka vr-tii plie alb 1-t okov I o -'i 1 ;u 1; . ro-_ ki /i\ »- n.i enem izuvd .Vt laiitskegii morjji L«->an vrsto ptie je »vnjčas odkril na neki ekspodieiji lord liot-child. pa je napisiil i> tejn ii "lulo k n j c_rt». Ta p;t ni prišla le v toke z iMogov in pri rodo-loveev. marveč tudi nekemu Seh leni trierju v San Francif-eii. ki si je p.'i .-likali teh ptičev zamislil krajno ojire-i sijiijno irgovino - perjem. I'ogiu'd utegne zii rail 1 svoje imeti zelo slabe posledice. UGRIZ MAMBE S3 John ltyan, asistent neke trgovine z živalmi v tilasgowu. je odprl aluminijasto posodo, v kakršnih so podjetju že večkrat prej strejui nje se pomeša krik gonjačev. j poslal i kakšno tropsko kačo. Me- pn-dplk zdravnika IjaJixt min> lioljfa- zdruvif. nnH'i in v t«" živU<'iijii IiiuV-erim ini in tiirtd>K*-t let utarim. VhS lekarnar vam prutlk »tcklcnli-o >lo-\i.lj 1:1 t*« mrene idr»vU.i NTOA-TONK t.iMfU sit »-n >Mtii:i—vi st»- opravi-, d#»|{ji rile<». Prikrit za deblom dAn-ni IJA*K;» Pa je zopet vsi' tiho. Celo gonjačev ni več .slišati. Lovec v bukovju vidi. da se je /*.a debelimi štorom nekaj zganilo. Motri in motri: ne ve. ali jo črna lisa izrastek iz štora ali je nekaj živega? Iz. jarka se ,-'.opet zasliši krik. takrat pa lisa ob štoru oživi. Lovcu zastane sapa. T/,'-a štora stopi o-gromna žival. Dobro razloči mož KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS N.VRODA" m čita mow vwk ■rr CENE ZA OGLASE SO ZURHE Vrhu tega obstoji v vs.-i.kem nartxltt nekaj ljudi, ki sprejemajo boljše , i-/.eni docela roliogiorno in fanatično .'.auiku ;ejr> vsako kritiko, ki bi utegnila le malo omajati njihovo vero. V .srednji Kvropi pa so tlji zai boljševisko propagando tem bolj zrahljana, ker ie eelo nemški meščanski tisk v duhu nemSko-sovjei-skegii s]moriliv.uma v Hapallu izmlno prizanesljiv nasproti vsemu, kar prihaja iz. l?usije in se le redkokda j jKAV.pne -niolknil pred resnieo. ki prihaja iz Rusije. Ruski uarol zopoi strada. .Milijoni kmečke«1;! in delavskega ljudstva so mu v mučnih skrbeh za najprimitivucjše življenj-ke potrebščine. Stalinova kolektivzacija kmečkegi« got^xxhirst va ni samo osiromašila kmečkega ljudstva in znižala celotne žetve lanskega leta — pol«*g slabe naravne letine —. marveč začnja ogražati celo nekatere nedvomne uspel,*4. ki jih ie Rtusija dosegla v industrializaciji. Xajbol.išo sliko sedanjega stanja nudi sltižbena 4'Pravda", ki prinaša iz vseh krajev Rusije poročila o položaju na tako z van i krušni fronti". "Pravda" že nekaj mesecev priobčil je podatke o kritičnem stanju kolektivnih gospodarstev. Predsednik zapadno sibirskega ek-sekiutrvnega odbora Zaficev je •">. ( decembra poročal v "Pravdi", da v kolektivnem gospod a t vt v n "Rdeči Budjenijevi jezdeci" niso pridelali lani niti 6 metrskih stotov žita na hektaru, medtem ko v Nemčiji na zemljišču enake kakovosti pri-' delajo i»etkrat toliko. Kriva je pasivna resist enca kolektiv izi ranih | kmetov. In vendar je omenjeno ko-j lektiviio gospodarstvo eno najvzor-nojšiii v vsej Rusiji. Odporu kme-' tov, ki so bili iz gospodarjev spremenjeni v nekake dninarje, katerim j>a dajejo plačo Šele i»o končani žetvi sorazmerno dejanskemu pridelku. s*' pridržuje še pomanjkanje gnojil. Zaradi kolektivizacije kmetijstva je število konj v Rusiji silna padlo, kax gospodarsko čirti tudi v nedostajanju i\aravnega gnoja, medtem ko je tovarn za u- Walter Que-sel. ki v berlinskih "Scftalistisehe Monat-heft ugot'»/il na o-n-ovi riL-kih holjševi-ških li-to\ zgornja «'.oj>tva. sklepa, dii ie boljševizem s .svojo kolektivi-stično priubrazbo kmetijstva to važno na n »dno go-podarsko pano- zen. Seje po dolgih dneh k«» je me- : se je./ nekim japonskim kapitalistom in o. I jadra la -"a na otok l.e--■ ■■ ^ . t— >an. In tu >e je zjičelo di jiinj' mid i redk'mi ptieami. \eštevilne jat • g> uničil. pr.il, b-tili je piičjsta. pobila iu jim populila pere-a. delavstvo imvduši!:» ru kolektivazijoj Seveda -e je Amerika takoi odpri,-kmetijstva iu Stalinove reforme -olvihi z oboroženim podmornikom n.i -i pridobile v inozem.-t . u novih «ib-či uh» vid cev. Sedai [>i,. ko \ Ru.-iji narašča pomanjkanje, je i udi navdušenje minilo. X'emara je holjše-viška držiiva prišla n«-, nov o razpotje .svoj-' zgodovine. t;i nepoklieaiii! v^aiulahi. Totlo jnt--toloveji sta Ziislutilii novaruosl ki, /etiski' ekspedieije pii /bežala s plenom na Viinio. Po.-l »j bo i mehi Amerika po-elnio piižnjo iia.i temi izumiriijočii pticaiiii. mnenja nil je. da bo tudi tokrat ena izmed neškodljivih javanskih kač. Namestil te je siknila iz posode temna, njemu neznana kača in ko je stegnil roko. ga je ugriznila. Komaj jo je sprakimd ... R>EL. — :{."><) KKT < i IIVAH >RU AXSK E-<;A KOLEOAK-JA. (Nastanek in v«-> r.izvoj Koledarja . — "ttEAI -TlFri. OHIO", t V kakšni luči vidi FI!A\K TliOHA državo, v k.i-teri prebivai^ — PKVL KI dE SKOČ IL S PADALOM. (Nekaka padala SU pozilaii že v 17. stoletju.; — AIIlSTIDE liRIAND. Pogreb slavnega i*rkcg:i držiivnika.1 — Strupi \ gospodinjstvu, t Par 111-vodil gospodinjam. — SPOMINI NA VEKMONT. (M. lU lWlK opisuje svoje doživljaje na 4 * Zeleni gori".) — LSODA 1HVŠIII. (Usoda carskega častnika pod holjševiki. > — DOliODHA V ŽIIJERŠAII. ,K;i-ko se je • 'zamaknila" Korenova Rezika.) — ZAUONETNA INDIJA. (Dežela, kiitere zapadui svet ne more pojmiti. 1 — SRAMEŽLJIV SNUBEC. 'Ljubka povet o snubcu, ki .je dosegel svoj ideal, i — Dogodivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. Planinšek je izmed vseh Slovencev prodrl najdalje na Sever. 1 -—- ČUDNE NESREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalninske družbe.) — Spomini go-zdarjevežene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TfiOHA.) — ZGODBA PEiČLARJA. — (JI/. RVPNJK je i zborno orisal pečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) -- KAJ PRIČAJO ZVEZDE 0 ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahko izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis, dobi vpogled v strahote bodoče vojne. 1 — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPANG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-ljenjepih bodočega predsednika Združenih držav.) — IS ŠE CELA VRSTA ČLANKOV. PESMI IS SLIK. A H ni to etivo vredno TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE .VREDNOSTI Slovenic Publishing Co. 216 West 18th Street New York City še danes _k_i_£1 —^__ GLAS NAROD A'* ————m .—■ THE LARGEST SLOVENE DAILY rn U. S. A. Tri lepe sestre« č ROMAN IZ ŽIVLJENJA: 41 1 (Nadaljevanje.} KAJ JE NAVADNA OBSEDENOST Toda ti jsi mu najvišje n« svetu. PopoLnoma mirno je govoril o svoji oboževani ljubezni do tebe — - Kuj mi to pomaga f Ali hočeš, da grem skrivaj kot tut po-ihm"i i/ lii.vf svojega moža' zaklit-e l)ora jezno. Ve. kaj takega mi llernluiusenovi ne delamo! — Toda za svojo ljubezen bi se borili. Ali .>i ti? — Poiii obžaluje besedo, ko vidi trizelin .smrtno bledi obraz. Svoje rok** položi okoli njenega vratu. — Oprosti res eksteittra.^ jiii. (Jiz«*!a. lidz/iilib *»em t<*. — Zakaj naj bi se borila za svojo 'jubežen ? !»>aj «ra popolnoma nič ne ljubim. — pravi odločno in povedi oči 1 \tniee se ji tresejo. — Ne ljubim ga! — se enkrat ponovi. — Dora. .>aj sama s«-bi ne laži'. Enkrat si to že napravila in si k! sama naložila težak križ — — Katerega moram tudi .^ma nositi! — Ali nas prosim gospoda koniereijidjiega svetnika, da mi da svobodo, meni. ki me imenu-1 je bi-'r. kadar me ho.-e jeziti.' In ko bi bila na kolenih pred njim. ne bi tega dovolil. Prepouoscn ,te na lepoto svoje žene! Zelo zamišljena /utaje <«izela /. glavo. Ali ne «"*iitiš. Dora, da t<» ne more Ivi ta-ko dalje! W! \«* vt-i- d«»l««»! — < u mirno ji pridejo te b^eclt- skozi lustjiit-«* Nai;ikn<* -i rokavic«*, ko vidi. da je n zapušča, da je njegovo duševno stanje abnormalno. toda obsedenost ohsto.ia baš v tem. da zvrača krivdo za svoje morebitno stanje na druge: vražniki so «ra izmučili enkrat je pa obstal in ostrine], svoji-! Zdelo se niti je. da ne bo prišel mi zahrtbniini naklepi, spravili so i čez nnist. Ciin bolj se je bližal ga pod svoj vpliv, ga hipnotizira- j mostu. t.em močnejša je bila ta ne-li. magnetizirali itd. Obsedeni I ju-! gotovost, srce mu je vedno moč-dje.se ne le zavedajo svojega .sta-J nejse utripalo, kolena s.- mu sibila. pot ga je oblival in tik Pulti/ nosloca je razvidno tlo kdaj imate plačano naročnino. Prva .številka pomeni mesec, deu-,(/a dan in tretjo po h to. Zadnjr o po m i ne in račn ur smo razposlali za Xoro Ifto iu kt r bi želeli. du nam prihranite toliko nt-potrebnega dela iu stroškov, zo to Vos prosimo, da skušate naročil- no pra coca s no poračun t i. Pošljite jo naravnost nam ali »o pa p/a/a jI* našemu zastopniku c Vaši m kroju :ili pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen i so tiskana z debelimi črkami, ker no opravirt ni obiskat i t ari• tiitiffe nast thine, k j* r je kaj naših en Mikov nasi //« mi/i. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ( Fit. LA K S A KSER) 216 WEST 18th STREET NEW TORE, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE * ' s • - X /O 30. marca: Br.-m.n v l:r»-m»*i 31. marca: 1. aprila: IC.-x v «*h:imj>fciin \«>!«tiil:ii" Mavre liiiutogiie SHIPPING NEWS t'A Id FORMA : San FraiU'iscit Jacob l^iusliin nja. temveč jra lahko tudi presojajo. analizirajo iu skoro vedno napenjajo vse sile. da bi ga premagali. ISolestn-i je baš neuspešnost t etra <"-.-st o nadčlovetŠkeira na- ]>ora. Kandidate .emu to m« ničtiar več ne pontaga in meni Iu« Jišati. t pred maslom .s»' je zgrudil. Morali so poklicati izvoščka. In od takrat lil mogel vee peš čez iuo>t. <'iiflno ]>a. tla ajjorafobni j človek »vojo ol>seovc- Nobeua ni slika je nekdo tiho odprl vrata. ! di na a,i oni ,la se 1>ri — Kaj ne. »ospiea. da re,tanete za vedno pri na«? — l!za polo obhajilu ni postil, ker je pri ži sklenjeni roki v <;izellno naročje ter ji proseče gleda v obraz, čiščenju zob Pozr' »^kaj L ne s ceste je razsvetljevala llzin obraz in veliko zaupanje, ki I zobne paste rn temu podobno, ležalo na njenem obrazu, gane Gizelo, tako da se skloni in otroka J poljubi. — Kako vendar prideš na to vprašanje? - O. samo mislila sem tako. ker je tako lepo. Potem pa pogosto mislim da ne more več tako dolgu ostati. Nekega dne bo-^te. kot vila v pravljici, izginili. Saj ste vendar grofica-- — Kdo to pr»vi? — vpraša (iizela presenečena. <«<>spo<_l komercijalni svetnik, mož vaš«' w-stre, je ]>ovedal i pap.intt in Kuni. ki .je gospodoma prinesla vino, je slišala, kako je rekel, da je Lila njegova želja, da bi stanovali pri svoji sestri. Od tedaj imam tak strah, da nas boste zapustili. Ne. IJza. ta strah kar preženi. Pri tebi ostanem, dokler me tvoj oče ne odslovi. — O. pa [si. — vzklikne in se vsa srečna zasmeje. — je vesel, du ste pri nas! Nikdar vas ne bo odsJovil. Tako veselili božičnih I ntznikov kot letos nismo še nikdar imeli. &e dobro se spominjam, kako je včasih moja mama papana jezila — Tako ne smeš govoriti. Izi. Pozabila si. da je bila tvoja ljuba mama bolna. Zdaj pa. sr«vk. pomisli, vstani. skrbeli moramo /a večerjo. Ivo je (rl/.ela spravila llzo .v posteljo in je šla v sprejemno solni. da bi še nekaj šivaJa. zapa/i dr. Heimroda. Bere časopis, pred njim stoji \rč piva in kadi. Izgledalo je. kot bi hole] ta večer ostati v tej .sobi. Ponudi ji eusopis. da bi brala in nekaj časa vlada med njima popolni molk. Heimrod je opazuje. Nje lepi obraz z živimi1 očmi. nad kateri mi so se razpenjali rjavi ta*»je. ga je prevzel in srce mu je hujše ut tipalo. — (tospiea i/elit nekoliko zartli. Ileimrorl je opazil kako se je rdečica razlila pio njenih ušesjh. Zdaj pa hočem jw.noviti vprašanje niojejra otroka: — Ali hočete ' Ako izvršujem svojo dolžnost — Storite več. mnogo v«-č' Popolnoma drugačni duh je v naši hiši, odkar ste \i pri nas. Moj otrok je v najboljših rokah. Tod« vaš gospod svak — Prosim, gospod doktor, pustimo to! Noben človek nima tarnalo uplivM do metie kot on. kateremu nikdar ne dovolim, da bi kaj odločeval o meni. V njegovo hiše ne grem. Ako ste z meno i zadovoljni. go*|»od doktor, potem ne /Wim nikake izpremembe do »edanjib raziuer. Tutli jaz ne. «r«>i"ica 4iizela. *aino — ne. nikar ne delajte 1a-ko temnega obraza. Najrajše vam pravim, kot moja Ilza. gospiea Gizela. Moj svak je delal proti moji volji, ko je — To .sem si mislil. Samo povedati »vam hočem, da iz svojegr a tališča želim imeti iz|*rememho. — lteimrod govori počasi, skoro šepeta je. — Mojemu otroku ste kot mati. Ilza vas ljubi kot mater iu aato vaa prosim: ali hočete tudi v resnici za vedno biti njena mati. katero »potrebuje! Prwnt,rašena skloni lo. l'eter 1'uli^, A. Saftie \Vals»*iil»urjr. M. J. Itajuk 8. februarja: L.t-\ i.ithati v Cherbourg llariiburc v CliwlHiure 10 februarja: l*ari.H v Havre 15. februarja: lt*-i-.neartu v Cherbourj 16. februarja: IS-ulselikiijiI v Cheiimurg I NI »I AN A : liuliniiapoli- l.«.»ii- Ii:i u £«-I t ILLINOIS : Aurora. Mar.v ltut«-linr Chieago. J. lJevčič. J. laikanieli CktTii, A. Fabian t fhiea^o. Oi<*er«. i u lllinr>i>.» Juliet. .Mary Kamhieh. Juseph liro-vat l^i Satle. J. SiH-lii-li .Mascoutah. Frank August iti North rhiea^o. Jože Zelem- KANSAS: r;Irani, Agnes Močnik Kansas City, Frank /agar M ART LANI >: Kitzmiller. Fr. Vodopivce Ste.ver. J. C"erne pravi obsedenosti. Tu prav zaprav ne gre več za pra-komur tudi ne pride n:t misel sina- j Vo obsedenost, temveč bolj za mo-trati za ekseentričnega človeka, rebitno izkušnjavo. za enega iz-ki ne more premagati i'.kusnjave.1 molt \ llavre Albert l.alliti v ll.imbuiu 4. marca: l'aris v Havre . Salul iiia v Trst V«-.-iidain v Uiniloene i a I 8. marca: l^-viatlian v Ch<-rlHnii|; liiiinliLii°K v Hamliui'-i 9. marca: I »rt'jjUt-ii v i:r«-m«-n 10. marca: < >1 ymj.il- v ClierUomsr II. marca: i Clamplain v Havrt* • lif-x. v Genua 14. marca: j IJremeii v Bremen ■ 15. marca: j I».»t.sch la ml v llamlmi« i 17. marca: | A*iuttuui:i v t.'lifrlMiurj; 118- marca: UifayrUe v 11a.vre Cunte ril S.ivoia v •:> no;i 22. marca: Kiti' pa v lirenien Manhaltnn v liiivre NVi\ V'>tk v lliimburjr 24. marca: 1'aris v llavre Maji-.'lic v Clw-rbfiurg 26. marca: AiigustUH v Onia 29. marca: Altn-rt Ka 111 n v Ilaml.urp 5. aprila: Ai|uilaiiui v «"ln-rlxiuri; HainSiit- v 1 Ltmhiiit; 7. aprila: Kiif. jia v Breiion 8. aprila: I'e i|m Kram-e v llano Oor.t.-
  • l>rg j 14.aprila: • Statrnilam v lt«»iil)»fjti.. I S.i turnia \ Trst • 15. aprila: j l'aris v Havre | ltr.-men v Cremen 18. apriia: Alaj.'stit v Clierhourc I 19. aprila: >1 ml.au.-.n N.-vv V..i k I lavrf liamtf ORKOON: Oregon City. Ore J. Kolilar VOLNENA RUTA REŠILA LASTNIKU ŽIVLJENJE V okoliei Virovitice je v prepiru soljak llija Kadetie iz Ki-.strincev z revolverjem ustrelil proti sosedu Ivanu Tršicu. Krogla pa je na srečo obtičala v debeli volneni ruti. oviti okoli vratu. NAJSTAREJŠI ZDRAVNIK 1 NA SVETU Me&to Pirot ima likrati najsta-rejšega moža na v.sem evrojiskem jugii in najstarejšega zdravnika na sA^etu. Imenuje se Tane Zop-Krstič in Šteje 120 let. Morebiti je še starejši. Kot_ mlad mož je prišel k tedaj slavnemu turškemu pol-kovnemu zdravniku v Pirotu, naj pa uči. Ker se je dobro ponašal, jra je poslal paša v zdravniško šolo v Carigrad. Po vee letih študija .<-<' ^e vrnil kot diplomirani zdravnik I * K X X X Y L V A N1A : Amhridge, Frank Jakše Resspuier, Alary Hribar Broushton. Anton {pfivee rouemaugh. »f. Brerover Kxj>ort. .7. l'revie. Louis Supančlr Farrel. Jerr.v Okoni Forest City. Math Kamin lireenstiursr. Frank Nevak Johnstown, .lolin Pohintz K ray n. A nt. Tauželj Luzerne. Frank Ralhv-li Manor. Fr. Hemsliar Mea.tow La m Is. J. Koprivšek Midway. 3olm Žnst M«Hm Run. Frank P.xliuil^-ek Pittshunfli in vso okolico, Vincent Arh Pittsbu«rli. -I- 1'ngatar Presto. F. It. Hemsliar Readn^, J. IVzUire Steel I on. A. Hren Fully Sta. in okolh.r. J. Skerlj. Fr Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, Jttseph Tratnik in J««' Koren Sliehoyjraii. Leo Majran West Allis, Frank Skok WYOMING: Rock Spring*. Louis Taucliar I>iamon«Iville, Joe Itolieh Vsak zastopnik izda potrdilo za svo to, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. IPRA V A "GLAS NARODA* 21. apr la: «»lyini»ie v Ch«-ii>ouai s Maiir.-tania v Cherltoiu-ff 22. .iprila: ('lia ml»'a In v Havre U<>ma v «;eii"a 25. aprila: l.'Vialhatl v rhf>iidiii(f Kiimii-i v IST.-meri 26. apri'a: ■\ lliert Rillin v I lamlii.i Vi-enilatii v l.v.lll"]; ne 29. aprila: lli- flf Krani e v H i vre AukusIiis v OiHia V JUGOSLAVIJO Pr«ko Havrt Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS /'). FKISRI AIUA ■f. Marca — Marca CHAMPLAIN Februarja — //. Mara. LAFAYETTE IS. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J LG OSLA VI JE Za pojtanlla in potne nata vpra-4m|ta naš« pooblaščen« agenta SFpeaeh, JQ/ie 19 STATE ^TREL'T. NEW YORK V JUGOSLAVIJO Prijetno je potovati na Hamburg - American Line p:trnikih v kateremkoH rusu, kajti opremljeni so / STABILIZATORJI t Anti-Roll Tanks) ki zmanjšajo guganje parnika na minimum. Redna tedenska odplutn iz New Yorka v Hamburg s hitrimi železniškimi zvezami do Jugos'avije. OD NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ $171 HAMBURG-AMERICAN LINE S9 BROADWAY NEW YORK. N. Y. P0Z0B Naša zaloga Blaznikovih Pratik je pošla. — V zalogi v svoje rojstno mesto, kjer pa .i-1 j imamo še Slovensko-Anieri-knialu zaslovel kot očesni zdrav- , atane aa nik. Pred nekaj leti je opiLrava ujiiI-lojia xn tamkajšnjo okolico. I/, gozdov prihajajo v sela tor napadajo v stajoli drobnico. Kmetje prirejajo na .sestradane volkove poprom-. Te dni je t-reda volkov pridrvela celo do postaje Volinje pri Knstajnici. S streli so preplašili volkove, ki ,so nato izginili v okoliških gozdovih. KRAVE BODO DEMONSTRIRALE CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Serilc (ENGLISH SLOVENE REAOlwt) Bud« ram« $2.— Naročite kk prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 218 Weal 18th 9tre«i New York nt> Avstrijsko podeželje tarejo iste skrbi in nadloge kakor vse kmerkoj prebivalstvo po svetu. V goratili1 krajih je po loža i še slabši kakor vi dolinah. Tam nimajo kmetje niti toliko denarja, da bi mogli plačati napadle davke. V bližini Gradca j je zaradi tega prišlo nedavno do upora, ki bi se bil kmalu končal * prelivanjem krvi. ! obrambo kmetov pred početjem Ker ne morejo kmet;e plačati davčne oblasti. Naslednjo dni bo-davkov, jim sega oblast po živini, do kmetje iz .najrazličnejših kraiev Za bližnje dni je napovedano vse Avstrije prignali 5(KK) krav na Dtt-polno eksekucij. katerih žrtve naj naj. k;er bo demonstrativen obhod, postanejo v prvi vrsti krave. Zato Krave popeljejo pred parlament, s-> se med kmeti na Nižjeavstrida bi s tem ojwzorili vlado in dru-s-kem in Štajerskem pojavili agi- pe činitelje m» obupen gmotni po- ^Prava Gtlas Naroda. tatorji, ki organizirajo drastično ložaj malega kmeta.