GDK: 907 Gozdarstvo in varovanje narave Antagonizem ali sinergija Forestry and Nature Protection Antagonism or Synergy Andreas SPE ICH' Izvleček Speich, A.: Gozdarstvo in varovanje narave - Antagonizem ali sinergija. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slovenščini. V prispevku je poudarjena pomembna vloga, ki jo je imelo doslej gozdarstvo pri ohranitvi narave. Predstavljene so naraščajoče potrebe sodobnih družb po neproizvodnih vlogah gozdov in potreba, da se gozdarji aktivno vključijo v prizadevanja za varstvo narave. Slovensko gozdarstvo je na tem področju lahko za zgled. Sinergija med gozdar- stvom in varovanjem narave ni le etično vprašanje ampak je v okoljih, kjer je turizem pomembna gospodarska dejavnost, tudi ekonomskega po- mena. Ključne besede: gozdarstvo, varstvo narave. Gozdarstvu in gozdarjem se moramo zahvaliti, da imajo evropske države še vedno precejšnje površine dobrih gozdov. Slovenija pa je tista med evropskimi državami, katere urejenost gozdarstva bi lahko služila za zgled tudi drugim. Dejstvo je, da je slovensko gozdarstvo lahko upravičeno ponosno na svoj dosežke v preteklosti pa tudi na rezultate, ki jih je imelo pri ohranjevanju narave. Časi in potrebe pa se bliskovito razvijajo in kot pravi rek "dobro je sovražnik še boljšega". Prav zato je v svetu hitrih sprememb neizogibno potrebno od časa do časa napraviti revizijo že storjenega in si odgovoriti na vprašanje - kako naprej. Globalna civilizacija se, kakor tudi življen- ske vrednote, sooča s hitrimi in še po- spešujočimi se spremembami, ki vsekakor zahtevajo našo popolno pozornost. Zaradi • A. S., ZOrich, Švica Synopsis Speich, A.: Forestry and Nature Protection - Antagonism and synergy. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln Slovene. The article points out the important role forestry has had in nature conservation until the present time. The increasing needs of modern societies for nonproduction roles of forests are presented and a need that foresters should take into consid- eration the demands of modern societies for nu- merous roles of forests and take active participa- tion in nature conservation is pointed out. Slo- venian forestry can be cited as an example in this field. Synergy between forestry and nature con- servation is not only a question of ethics but it is also of high economic significance in those re- gions where tourism represents an important eco- nomic activity. Key words: forestry, nature conse!Vation. počasnega ritma rasti in pridobivanja prira- sta, ki določata dejavnost gozdarstva, pa se gozdarstvu ne zdi vedno potrebno opazovati tudi razvoja sveta onkraj gozdne meje. Zahteve, ki jih postavlja razvijajoča se družba, zato le počasi vplivajo na gozdarsko politiko in na razvijanje pred- nostnih funkcij gozda. Vzrokov za takšen razvoj in prednosti, ki jih določene funkcije gozda zahtevajo, pa ne smemo iskati znotraj lokalnih gozdov. Še več, globalne spremembe, ki močno vplivajo na mnenje ljudi, in pričakovanje le- teh so najverjetneje povzročili naslednji dejavniki: -obsežno vdajanje varljivemu materia- lizmu, -demografska rast, - razvrednotenje etičnih pravil. Posledice so vidne v onesnaževanju okolja, izgubi biološke raznolikosti in izgubi kakovostne pokrajine. Zaradi teh, delno pa tudi zaradi drugih vzrokov, je nastal v Iju- Gozd V 53, 1995 399 Gozdarstvo in varovanje narave - antagonizem ali sinergija deh občutek brezupa in strahu pred tem, kar bo prinesla prihodnost (ta občutek je še posebno močen med mladimi). Za človeško družbo je bil gozd in sprem- ljajoča pokrajina dolgo časa predvsem vir ekonomske blaginje. Vendar pa imajo narava, gozd in pokrajina okrog nas tudi druge naloge, ki jih morajo izpolnjevati - in to ne samo v sedanjem času. Seznam funkcij, ki naj bi jih imeli gozdovi, nam je vsem dobro znan. Toda ali se res tudi zavedamo, kako se je spremenila pomembnost nekaterih funkcij, ki jih gozdo- vi morajo opravljati - v dobro nas, ljudi? Prebivalstvu mnogih evropskih držav se zdijo vprašanja varovanja narave in ohra- njanja pokrajin vse večjega pomena. Ta pozornost vzbujajoči pojav ni posledica zgolj napak v upravljanju gozda. Zanimanje, ki ga javnost kaže za ekologijo in varovanje narave, je delno neka nadomestna reakcija na probleme, s katerimi se človeška druž- ba sooča na drugih področjih. ln kakšno mnenje naj bi imeli gozdarji o tem stanju? Seveda lahko trdijo, da to ni njihov problem. Lahko pa tudi sprejmejo izziv in prispevajo svoj delež k iskanju rešitve, kako pomagati družbi. Po mojem mnenju se tako varovalci narave kot gozdarji ne zavedajo popolnoma trenutno nujnih osnovnih razlogov za svoje delovanje. Če bi bolje - z roko v roko - opazovali potrebe družbe, bi bili tudi spo- sobni razviti izjemno sodelovanje, ki bi obrodilo sadove neprecenljive vrednosti, ne le zanje, ampak predvsem za njihove "odjemalce", ki pa v sedanjem času poleg prebivalcev določene države vključujejo tudi obiskovalce iz drugih držav. Že prej omenjeni "odjemalci" seveda še vedno zahtevajo in pričakujejo od gozdov les, vendar pa si v enaki meri ali pa celo še bolj želijo naravnosti v svojem živ- ljenskem prostoru in rekreacijskem ob- močju. Njihov življenski prostor mora biti vsekakor nepoškodovan in raznolik, zrcaliti mora lepoto in sijaj, ki ju je vanj položil Stvarnik. Prihajajoče generacije bodo goto- vo cenite materialne vrednote prav tako kot zadovoljstvo ob dejstvu, da jih obdaja zdravo in kvalitetno okolje. 400 Gozd V 53, 1995 Pot do teh dveh ciljev je v sodelovanju med gozdarstvom in ohranjanjem narave, ki pa je mogoče le, če se bosta obe strani odprto in brez predsodkov osredotočili na reševanje skupnih problemov. Strpnost, zavedanje problemov in sode- lovanje, ki so vidni v dosežkih slovenskega gozdarstva in ohranjanje narave, bi po mojem mnenju lahko služili za zgled mno- gim sosednjim državam. Poleg pomena, ki ga pripisujemo etničnim in estetskim vred- notam, pa seveda tudi ekonomskim vred- notam gozda, je potrebno posebno pozor- nost posvetiti tudi drugim vidikom javnega življenja. Ravnotežje med temi vrednotami bo v veliki meri odvisno od dejstva, ali nam bo uspelo še naprej zagotoviti javno last- ništvo in upravljanje, kajti zasebno go- spodarjenje tega cilja ne bo moglo doseči samo, četudi mu seveda ne gre odrekati iniciative, ki bo v prizadevanjih za kvaliteto življenja osnovnega pomena. Za konec moramo poudariti še, da imajo varovanje narave in narodni parki še en gospodarsko pomemben vidik, ki močno Rrispeva h gospodarjenju z gozdom. V Švici, od koder prihajam, pa tudi v Sloveniji, je lepota pokrajine najbolj pomembna osnova za turizem. Tudi turisti se namreč vse bolj zavedajo ekoloških dejavnikov in so kritični do njih. Prav tako znajo ceniti lepoto nedotaknjene narave. Za gospodarstvo določene države pa ni pomemben le dohodek, ki ga država dobi od ekološko usmerjenega turizma. Pridobi- vanje lesa in trgovanje z njim je v zadnjem času prav tako odvisno od dejavnikov varovanja narave. Ljudje, ki kupujejo izdel- ke iz lesa, že začenjajo spraševati tudi po ekološki vrednosti in biološki raznolikosti gozda, saj je izdelek narejen iz lesa tega gozda. Nekatere evropske države že razvijajo oznake za les, ki prihaja iz gozdov, uprav- ljanih v skladu z naravovarstvenimi zakoni. Čisto na koncu torej lahko sklenemo, da sodelovanje med varovanjem narave in gozdarstvom ni le etično vprašanje, ampak tudi dejavnik gospodarskega preživetja in pogoj za uspešno delovanje gozdarstva in lesne industrije.