Političen list za slovenski narod. r« p«itl prejem«! velja: Za eelo leto predplaian 15 fld., za pol leta 8 tld., za četrt leta 4 fld., za in meaec 1 ;ld. 40 kr. 7 adminlitrael]! prejeman Teljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poeiijan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. HareSnino prejema opravniiHvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljJk tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob »/i6. uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 20. januarija 1890. Letnik XVIII. Skrajna predrznost. Porotno sjdižee v Vadovieah odkriva marsikaj, kar javno dokazuje, kam zavede človeka pohlep po denarji, grdo oderuitvo. Da so prvi oderuhi pri nas v Avstriji židje, tega nam pač ni treba posebej zatrjevati, kajti obravnava dotičnega sodišča to sama žalostno dokazuje. O tej zadevi čitamo v nekem češkem listu: »Velikanske porotne obravnave v Vadovieah v Galiciji, naperjene proti številnim koristolovnim agentom, katerih namen je bil, siliti ljudi k izselitvi v Ameriko, razkrivajo pred celim svetom ono brezbožno postopanje trgovcev z ljudmi, kateri so delali gališke in severno-ogerske kraje nevarne. To je poseben sodnijski slučaj, tako da obrača cela Evropa svoje oči na to sodišče, pričakovaje obsodbe malo-priduežev v najširjem pomenu te besede. Zatoženci domujejo večinoma v Osvetimu (poljski Oswiecim), skoro sami židje, kateri so osnovali med seboj neko društvo, čegar sili so morali ustrezati celo neka železniška družba in njeni uradniki. Nekateri teh prič so izpovedali, da so bili od ravnateljev tega društva zastraženi, iu so jih tožili celo pri njih predstojnikih, ako se niso hoteli ravnati po njih volji. Drugi pa, kateri so te ostudne ljudotržce poznali ter imeli sočutje z ubogimi žrtvami, trudili so se ua vse načine, da bi izselnikom priporočali druge železniške proge, samo da bi jih zavarovali pred kremplji teh krvopijavk. Dotični ravnatelji pa so to hitro izvohali ter takošne kondukterje zatožili pri železniškej družbi, da so bili ti obsojeni na denarno kazen, ali pa se jim je pogrozilo, da pridejo ob službo, ako si bodo še v bodoče kaj takega drznili. Da, jeden od založenih kondukterjev, oče številne družine, moral je celo glavnega ravnatelja Herza, ki je imel agenturo v Osvetimu, prositi odpuščanja. kajti drugače bi ga bil podkupljeni komisar Ivanicki spodil iz službe. Tako je moralo železniško osobje biti ravnateljem celo na roke ter njihovo početje ' podpirati, vsled česar je sedaj tudi ono pozvano pred sodišče. Na podoben način so zlorabili zviti agentje tudi žandarmerijo za svoje namene ter podkupili njihovega vodjo, da je ukazal žandarjem, naj se ne vmešavajo v delokrog ravnateljev, tako da je izselniška črta bila odprta jedino čez mestij^ Osve-tim. Iu ti žandarji, kakor sedaj pred sodiščem sami izpovedujejo, silili so izselnike, kateri so hoteli drugod potovati, iti čez Osvetim, da so jih potem ti agentje dobili v svoje kremplje. Tam so Ijudo-tržci ravnali z ubogimi izselniki, kakor z zverino, vlačili jih iz vagonov za ovratnike, pa tudi za lase, bili jih ter kakor čredo živine gnali na osvetimski vlak. Koiidukter, ki je nekoč grajal takošno ravnanje, bil je takoj obsojen na denarno kazen. Cesto so bili zapirani tudi popotniki, ki niti niso bili izselniki. V stanovanjih osvetimskih ravnateljev so ravnali z izselniki kakor z obsojenci na smrt. Zapirali so jih v temne kolarnice, iz katerih se niso smeli ganiti, dokler vlak ni bil pripravljen, potem pa so jih odirali pri plačevanju vožnje, tirjajoč od njih podvojno, celo potrojno ceno (svoto); da, odirali so jih do zadnjega groša, skratka: ravnali ž njimi, kakor z izgnanci. Vse to ravnanje prišlo je sedaj pred porotniki v javnost ter tudi nareja vsled tega ta sodnijska obravnava veliko kriča po svetu, iu vsakdo si želi, da bi zatoženci bili strogo kaznovani. Vrhu tega je tudi videti, da je pri nižjem železniškem in drugem uradništvu v Galiciji treba temeljite poprave." Ker je torej dotično perilo umazano tako, da res bolj biti ne more; ker so se židje pri tem drznili na nekaj, na kar se ne drznejo še drugi zločinci , namreč zlorabiti železniško in redarsko osobje, je pač soditi in pričakovati, da bodo ti oderuhi tudi krivici primerno strogo kaznovani. Potem se pač nikakor ni čuditi, da si takošni sinovi izraelovih otrok navaljujejo na-se jezo naroda, med kateri jih je nanesla usoda. Gališki in češki židje so se začoli poslednji čas kaj radi glasiti k poljski in češki narodnosti, toda lepo narodnjaštvo to, ako je Žid pri tem narodnjak samo zaradi tega, da potem dotični narod še lažje odira! In baš Galicija, Bukovina, Ogerska, pa tudi Češka, so s temi Židi obilno prenapolnjene. Naše dežele so sicer pred Židi več ali manj varne, za kar smemo pač Bogu in previdnosti naših pradedov iz srca biti hvaležni. Dolžnost naša pa je, skrbeti, da se ne razširi tudi med nami židovski živelj, kajti oderuštva še itak med nami ne manjka. Naj bi torej nezaslišana predrznost napominanih oderuhov pripomogla nekoliko k temu, da se vpeljejo najstrožje naredbe proti vsem brezbožnim oderuhom ! Vladimir Solovjev o Itiisiji. (Dalje.) Na to večina izobraženih Rusov odgovarja, da bistvo in vsebina ruskega nilroduega obstanka je cerkev in vera pravoslavna, v nasprotji z veroizpo-vedanji krščanskega zapada. »Circulus vitiosus" povsem ni logičen. Cilj in namen pravoslavja je bil, vzgojiti ruski narod; a cilj in namen ruskega naroda je, pripadati k pravoslavni cerkvi. Zanikajoča, negativna osnova te cerkve, ki je navstala v Bizanciji ter od tod prišla v Rusijo, ta osnova, ki obstoji le iz jedne same reči: iz opozicije proti papeštvu, ne more biti duša in življenjedajna prvotina cerkve, torej tudi ni ideja ruskega naroda. Ali se mar prava cerkev in prAvo obstanka narodnega more osnovati na zametavanju „lilioque" in primata papeževega? LiSTEK. Recept. V teh dneh občne hripe, ko v našem mestu ni prizanesla skoro nijedni rodbini neiztrebljiva bolezen naroda našega „i n f a u le n zi a", kakor duhoviti in humoristični (?) prof. g. Floiijan Hintner v poslednjem broji tukajšnjega nemškega pedago-gičnega (sic!) lista opisuje naš ljud, pravil mi je neki učenec Aeskulapov o neizmotljivem sredstvu, kako je moči priti v bolnišnico, in dasi poreko v pisarni stokrat, da ni prostora in je vse prenapolnjeno s hripavimi bolniki. Vrhu tega je zdaj po zimi v obče z bolniki in s starimi ljudmi težava. Marsikaka hčerka hoče svojo nadležno mater spraviti z doma — v bolnišnico. Po leti s starimi ljudmi že še gre; lehko gredo na izprehod iu si ogrevajo svoje otrple ude na toplem solnci. Kam pa po zimi ž n)imi? — V bolnišnico? Upravni uradniki imajo tli tudi odprte oči. Lenuh, postopač, vlačugar, ako nima po zimi kaj jesti, navlašč učini kako škodo, kradež ali pa zabavlja uradom, in — preskrbljen je! Bolehni revček pa, ako ni zdnj prostora v bolnišnici, zgrudi se na ulici, ljudje privro in redar, ter ga spravijo tija, kamor si je priti želel in prosil. »Jaz po zimi na Zabjiik, ti v bolnišnico!" s temi besedami poslavljajo se te vrste ljudje, ko soince tone po zimi za polhovgraškimi hribi. Toda zdravniki v bolnišnici so običajno jako slabi kuharji. Marsikomu napišejo na tablico nad posteljo četrt porcije, a on bi snedel, če treba, celega vola. Veste li, kaka je ta četrt porcije? Prav za skomine! Siba podi deco iz pekla, glad pa špekulante iz bolnišnice. V tem oziru še najbolje to znajo zdravniki po vojaških bolnišnicah. Lekarna vojaškega zdravnika pozna povsem blizu 15 lekov, med kojimi krop, suhe črešpije in cmoki igrajo ulogo univerzalnih zdravil. Zoper groznico propisujejo — misliš, dragi moj, da chinin? Kaj še! Poslušaj pogovor med zdravnikom in mrzličnim vojakom. »Kako vam je?" — »Gospod doktor, mrazi me." — »Pokrijte se". »Gospod doktor, razganja me vročina." »Pa se odgrnite!" To je neizmotljivo sredstvo, katerega ni treba priporočati še posebej. Zopet drugi obrazec iz vojaške bolnišnice, katerega mi je pred leti narisal poročnik prostovoljec. Bilo je v dobi bosansko-ercegovske okupacije in po bolnišnicah je ležalo vse polno bolnih vojakov. Tedaj so pošiljali dobrotniki iz celega cesarstva ubogim bolnim vojakom na kupe daril, med kojimi je bila marsikaka dobra kapljica krepilnega vin ca ljubeče slovenske matere za njenega sina na daljnem jugu. Gospod »oberstabsarzt" pokusi vino. »To je izborno vino!" »Buperfein!" dostavi predstojnik bolnišnice. »Ni li malo premočno?" »Da, zelo močno vino je to." »To-le vendar ne morejo piti naši bolniki?" »Se ve, da ne." »Ugonobilo bi jih." »Da usmrtilo." »Tem zapišimo liter po 17 krajcarjev." »Prav, sicer jih pomeče s postelje." »To kapljo pa popijemo mi na njih zdravje." In tako se često dogaja, da ti vojaci m vedo ne, komu imajo zahvaliti svoje zdravje. Oj, ti pre-čudni recepti! Zato jim pa bajž privoščijo po bolnišnicah obilo sodove vode. Ne vem, kaj je včasih neprijetnejše: izgubiti ali pozabiti. Tako sem čital nedavno veselo dogod-bico pod naslovom: »Čuden recept." Ko jo sedanji prevzvišeni kardinal Hajnald iz Kaloče bival nekje na Solnograškem, pripeti se mu nekoč na njegovem potovanji, da se njegovemu tajniku tako posuši denarna listnica, da še troškov v gostilni poravnati nista mogla. Kaj početi? Bilo je po noči. Škofu bi živa duša ne bila verjela, da nima novcev. In vladika se vendar ne more poslu- Ako je to forma obstanka cerkve, pa je njena organizacija slaba, kajti v takošnem siuiaja ja vaša protestujočs strastvena opozicija dolžna pokazati io ustvariti drago, boljšo, toda tega niste mogli nikdar storiti. Ima li biti zl4 teokratična monartiija pa-peštva? More li biti boljša konstitucijska vlada zborov? Torej zaradi tega niste proti velikim cerkvenim zborom katoliškim sklicali iu ue zbrali nobenega svojega zbora. Zakaj nobeden vaš vshodni zbor ni odgororil na tridentinski ali vatikanski zbor? Zakaj mu ni posvetil, popravil ga, niti osramotil? Zakaj vaša resnica molči tako pokorno, kadar to, kar nazivate blodnjo, govori tako javno in svečano? Torej straže vašega pravoslavja so kakor bojazljivi psi, ki le za plotom znajo lajati? Namesto da bi izpoklicali iz sebe organizacijo cerkva, sklicujete se na spomenike arheologične, katerim življenjskega značaja ne morete dati. Namesto tega splošnega zbora, katerega, kakor sami priznavate, niste zmožni sklicati, sklicujete se na stare v resnici splošna zbore iz časov pred razkolom. Čutite potrebo cerkvenega življenja, toda veste sami, da nimata k temu niti pruva, niti zmožnosti. Smijali bi se sami sebi in smejal bi sa svet, ako bi kateri izmed vas povedal, da sinoda petrograška, ali patrijarh carji-graški ja glava in predstavitelj splošne cerkve. Iz tega izvirate dve logično mogoči alternativi in kon-sekvenciji, ali, — kakor verujejo nekatera verska ločinke v Rusiji, — da je cerkev izgubila božji duh in ljubezen in ga vže povsem ni na zemlji — ali pa priznati, da ja splošna cerkev, oropana vladnih in predstavljajočih jo organov na vshodu, ohranila iste na zapadu." „Ti, kateri hote omejiti pravo vero na jedini narod ruski, narediti iz te vere vsebino njegove narodnosti, a iz te narodnosti temelj vere, pozabljajo ali nalašč molče o ogromni množici ruskega naroda, kateri uradno cerkev smatra za vlado antikrista. Staroverci v svoji temni in često divji veri imajo vendar jedno pravo čutilo in jedno zaslugo, ko pro-testujejo proti uradni cerkvi ter priznavajo resnico, da ona nima duhovne glave in duhovne vlade. Ako bi teh na bilo, ako bi ves ruski narod slepo podlegel in slepo ubogal svojo hierarhijo, bilo bi res potrebno zdvojiti nad verskim čutilom in vestjo tega naroda in nad zmožnostjo njegovega verskega pre-rojenja. Toda razkol s svojim čutilom o potrebi boljše cerkve označuje samo sposobnost in zmožnost verskega prerojenja, katera sama od sebe ničesar ne premore in nič ne izdd, ako mu prvotina tega prerojenja ne bo dana po kateri drugi višji moč'. Cerkev, o kateri sanjarijo, bila bi kakor nekaka ljudska demokratična občina, kakor je uradna cerkev jedna podrejenih uradov administracije. Kako zopet ta pojmi svoja stališče in izpoveda svojo vero, naj priča nadškof moskovski Filaret, najučenejši in naj-veljavniši, jedini veljak med bogoslovci te cerkve. On pravi, da »splošna cerkev obsega v sebi vse tiste, kateri verujejo, da ja Sin božji človek postal. K tej temeljni iu božji vari družijo se pri njih vendar razni človeški in napačni pojmovi. Nauk vshodna cerkve je izmed vseh najčistejši, je skoro jedino čist; ali ker baš to mislijo o sebi vsa druga krščanska varoizpovadanja, torej naj sam Bog sodi, katero ii njih ima prav". Ta pravoslavni škof primerjal je splošno cerkev z balvanom (malikotn), katerega je videl Daniel. »Zlata glava, to ima biti prvotna cerkev; srebrna prsi in rok4, tu je čast upostavljenja in razširjanja cerkve; bakreni želodec, to ja cerkev izobiljna, doba velikih očetov in doktorjev, a konečno glinasta roke, to je cerkav razdeljena in razklana." Ako bi se to primerjanje smatralo za pravo, pa bi bilo potrebno janjati verovati v nezmotljivost in večnost cerkva, kakor ji je to Bog obljubil. Toda za rusko cerkev pripada ta prispodoba kaj izborno! Glina in železo, sila in brezmoe, spojena v jedno umetno maso ter čakajoča sam6 prvega udarca, da bi se razsula v prah, to je zvesta in dovršena slika naše uradna cerkve." (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 20. januarija. ^otran}e dežele. Tržaška trgovinska zbornica je dne 17. t. m. sklenila, odposlali trgovinskemu ministerstvu poročilo o nevarnostih, ki prete trgovini tržaškega mesta z ozirom na tekmovanja severnih pristanišč, št.-gothardska železnica in obmorskih mest Benetk, Genove in Reke. Pred vsem, pravi poročilo, bo treba nemudoma zgraditi železnico med Divačo in Loko. Spravne obravnave. Splošno priznavajo, da ja konferencija tudi glede jezikovnega vprašanja dosegla sporazumljenje; TaalTejev trud ni bil zastonj. To posebno poluuradni listi tudi sklepajo iz okoliščine, da so češki Nemci odložili topliški strankini shod. Češki deielni zbor sa bo baje v sredo ali v četrtek zopet za nekaj dni sešel. Pravijo, da so Nemci konečnoveljavno sklenili, zopet vstopiti v deželno zbornico, toda še le v jesenskem zaseianji. Tnanje driare. Crnogora. Vsled znane carjeve napitnice o »edinem prijatelju", pričeli so naši črnogorski sosedje jako visoko letati. Vladno glasilo »Glas Črnogorca" pravi v svoji zadnji številki naravnost, da se bo ves srbski narod iz svoje dosedanje raztrese-nosti preporodi! k politični složnosti in neodvisnosti. Ta panslavistiška izjava je tako jasna, kakor bolj biti ne more. Srbski pooblaščenec Stefanovič je zopet odpotoval v Sofijo, da z nova pričnš obravnave zaradi srbsko-bolgarske trgovinske pogodbe. Bolgarija. O ruski oKupacijski odškodnini so še-le sedaj prišle jako čudne reči na dan. Kakor poroča »Bolgarija", zahtevala je Rusija odškodnino tudi za vzhodno Rumelijo; Bolgarija se je zaradi tega obrnila v Carjigrad, od koder je došel odgovor, da bo Rusija dobila troške povrnena, ako položi račune o bolgarskih dohodkih, katere so po- ževati narodnih sredstev, ako ni moči poplačati v gostilni. Lahko bi se mishlo, da v tem tiči kaka sleparija. Toda škof Hajnald ni bil v zadregi in strahopeten. Spomni se, da v mesteci biva znan lekarnar. Vsede se torej in napiše recept: rlip. Notam austriacam Numero 1000 D. S. PovSiti samo jeden dan. Dr. Ilajjnald." Lekarniški pomočnik, vzdramljen iz nočnega spanja, mane si oči in čita. Stika po vseh stekleni-čicah, ogleduje jedno za drugo, — prebira seznam, — toda nikjer ni najti takega zdravila. Gre torej in zbudi svojega principala, koji, prečitavši ta recept, de pomočniku: »To je popolnoma neobičajno zdravilo in ja moram pripraviti sam; vlažite sa nazaj v postelj." Lekarnar vzame iz predala tisočak, zgne ga lepo in vloži v lično škatuljico; navrhu in ob straneh prilepi nekoliko malih suhih pečatkov ter pošlje lek, rekoč, ko bi medicina takoj ne pomogla, pripravljen je vsak čas ponavljati ta zamotek. Pomagal je. Slovenci vedno nekaj izgubljamo. Minolo leto izgubili smo bili svojo slogo za nekaj časa, vsled tega pa tudi spoštovanje pri naših pobratimih; gle-dimo, da na izgubimo z ozirom na sedanje češko-nemško poravnanje svojih glav. Zato pa tudi Nemci najdejo na svojih potovanjih po svetu vedno kaj novega. Minolo leto, kakor je bilo čitati v novinah, našli so v nemškem svojem morji i nemške sla-nike, koji so baje mnogo boljši, nego švedski. O kaka pridobitev! Izboren recept zoper mačkovino. S kakim ponosnim čutstvom bodo odslej ličili »Csr-niolae"-burši svoje mačkovine z nemškim slanikom. Mi Slovenci nismo tako srečni, radi tega tudi na smemo dičiti svojih predragih glavic z divnimi »mački", da nam ne prouzročijo v njih revolucije. Za svojo neizmotljivost imajo Nemci recept v svojem Falbu, ki prerokuje vse živeljne prevrate na las vestno in natanko. Zadnji »kritiški" dan, in sicer prve vrste v tem mesecu nastati ima 20. dan januarija, to je danes. Toda varal sa je mož iz zelene Štirske. Dočim so bili poslednji meseci mino-lega leta za nas Slovence »kritiški dnevi", je Falb prerokoval, da dne 22. decembra nastanejo še »kri-tičnejši". Mislim, da ne treba za to mnogo preroškega duha, da bi ne vedel vsak človek pri nas, da je koncem decembra vselej najbolj kritiško, in to temveč, ker so naši uradniki morali kupovati nova uniforma. Mislim, da bode leto 1890 7dnje zelo kritiško. Trebalo bi vendar zopet enkrat popraviti koledar tako, da bi izginil iz njega zadnji dan vsakega meseca. To bi bilo jako praktično. Mnogo bi teh kritiških dnij zginilo v življenji. Slovencem pa ne minevajo »kritiški dnevi"; žal, med narodom našim trajajo že mnogo, mnogo let! A. S. birali ruski uradniki. Napominani list dostavlja, da si je Doudukov-Korzakov dal nakazati jeden milijon rabljev in da ja on sam mej Ruse razdelil več milijonov. Bolgarska vlada ima baje z» vse te trditve pismene dokaze. Ruaija. Pred kratkim še so se rnski listi pritoževali, da poljski katoličanje s svojim političnim (to ja prakatoliškim) postopanjem ustvarjajo razmere, katere je hotela pogodba mej kurijo in Rusijo odstraniti. Seveda po stari navadi — volk je ovci vodo skalil, ker jo je hotel na vsak način požreti. Ko se javno mnenje tako bavi s preganjanimi katoličani, vlada ne počiva, marveč odločno napreduje po stari in priljubljeni poti. Izdala je v najnovejšem času ukaz, da morajo iz versko-političnih razlogov prenehati vsa katoliška župnije ob zapadni meji. Kijev-ski generalni gubernator je dotični ukaz žitomir-skemu škofu že naznanil. Najlepše pri vsem tem je hinavščina, s katero Rusija pošilja pooblaščence v Rim, naj sklenejo z Vatikanom spravno pogodbo gled^ škofov in sploh katoliške cerkve. Protisuienjski shod sa ja danes v Bruslji zopet sešel. Kakor znano, pretrgal je obravnave o uvažanji orožja v dotične afriška pokrajina. Angleška pooblaščenca sta hipoma odpotovala, ker so jima manjkala navodila. Druga točka, ki ovira sporazumljenje, je pravica gled^ pregledovanja ladij, kateri sa ustavljata poleg Francije tudi Rusija in Turčija. Dotičnim državam manjka pravi krščanski duh, kajti le tako je mogoče, da delajo zapreke naj-plemenitejšemu človekoljubnemu podjetju. Francija. Konservativci bodo vložili predlog, po katerem bodo imeli kandidatje pravico, sodelovati v volilni komisiji ter podpisavati dotično listino. Slednja bo deset dni javno na ogled. Kakor znano, zlorabili so republikanci dotične določbe jako očitno, tako da podpira ta predlog tudi veliko poštenih republikancev. — Vlada namerava za poplačanje tekočih dolgov vsprejeti novo posojilo 1200 do 1500 milijonov. To posojilo bo poplačala iz večjih dohodkov pri davku od sladorja, kateri bo odslej pobirala od surovih snovij (repe, pese itd.) ter tako dosegla za dve petini večje dohodke; pravijo, dana lato za sto milijonov frankov več. Italija. Crispiju ja pričel lačni delavec v Rimu že preglavico delati. Ministerski predsednik je naročil prefektom, naj ne pust^, da bi v Rim dohajali novi delavci. Redarstvo je meseca decembra nad 3000 delavcev poslalo iz večnega mesta domov, ker niso imeli zaslužka. Ker je kvestor izjavil, da z dosedanjim številom redarjev ne mora jamčiti za mir in red. sklenili so, da bodo pomnožih redarje. Za nove redarje imajo denar, za lačnega delavca pa ne — to so liberalci. Portugal. Razburjenost zoper Anglijo narašča od dne do dne. Pripetilo se je že več protiangleških izjav po cestah in v glediščih. Večina lisabonskih tvrdk je pretrgala zvezo s svojimi dosedanjimi trgovinskimi prijatelji. Agitacija ne miruje niti po noči niti po dnevu, in sicer na samo v Lisabonu, marveč v vseh večjih mestih, posebno v Oportu in Co-imbri. Listi pripovedujejo, da je zadnji teden k republikanskim društvom pristopilo nad 20.000 novih članov. Iz\dmi dopisi. Iz Ribnice na Pohorju, 17. januarija. (Gmotni dobiček pa moralna škoda.) »Kjer postavijo Bogu cerkev, tam ima navadno tudi črt kapelico." Resnica tega pregovora pokazala se je zadnje dni tudi pri nas skoro v preobilnej meri. Poročal sem vam že o sv. misijonu in vspehih tega misijona, toda danes imam Vam poročati o posledicah, ka-koršne so sedaj pri nekaterih pri nas nastale. Ribnica leži na severnem Pohorju ter sega malone od Drava prav do Velike kope, znane po svojem razgledu. Razdeljena nekdaj v četiri, spojila se je poslednji čas v dve občini »Janževivrh-Arlico", pa »Hudikot-Ribnico", kateri si niste v zvezi po geologiških tleh, kajti znani pohorski marmelj, katerega je v Hudemkotu povsod obilno, bi pač v Janževemvrhu zastonj iskali. Priznati moramo, da dobiva ta marmslj pri tujcih čedalje več veljave, kajti doslej imamo tii že tri kamnolome, katerim se bo v kratkem pridružil še četrti. Lastniki kamnolomov so večinoma podjetniki v Gradcu, med katerimi je zaslovela po svoji neprijaznosti do nas Slovencev zlasti tvrdka »Gebriider Grein". Kmetje, ki imajo takošno kamenje, dobe za-nj navadno lepe svote denarja. Tako je jeden dobil 1100 gld, drugi celih 5000 gld., trenji pa dobiva vsakoletno po 50, ali ša več goldinarjev. Kamenje odvažajo k železnici na postajo Brezno; ker pa je takošnega skalovja dosti tudi ob Vuherskem potoku, nadejajo se kmetje, da bodo kupci tudi za njihovim kamenjem jeli povpraševati, katero sa bo potem odvažalo na Vuherje. Izdeluje pa se vse, kar sa sploh iz marmeljna d4 narediti, kot: stebri, podboji, nagrobni križi ali njim podstave; naš marmelj ima tudi čast, da služi kot podnožje spomeniku cesarja Jožefa v Ptuji. Vendar največ se izdeluje kamenja za tlak, posebno pa za mesia Gradee, Zagreb itd. Ker je deoar za skalovje skoraj res kakor najden, imajo dotični kmetje, ki ga prodado, od tega lep gmoten dobiček, toda ima pa ves kraj od tega še dosti večjo moralno škodo! Kako je to mogoče? Lastniki teh kamnolomov prignali so le-sem dokaj tajib delavcev, zlasti Nemcev in Italijanov. So pa to večinoma delavci, kateri fio že davno pozabili, kaj zahteva od človeka sveta vera in cerkev. Koliko pohujSanja, prepirov in pretepov so že napravili I O škodi, provzročeni narod-dnosti, niti ne govorim. Ker so se tem delavcem pridružili zadnji čas še domači delavci ter se tudi za silo izučili kamnoseštva, bilo bi to sicer hvalevredno, ako bi škoda, ki jo s tem trpe, ravnaje se po vzgledu tujcev, ne bila še znatno večja, nego je tam prisluženi zaslužek. Ni čuda torej, da je življenje v teh kamnolomih pravo pohujševališče, prava brezverska šola, kjer se ljudje nauče: ne bati se ni Boga niti črta. Lahko si je torej misliti, da je ta-košno družbo tukaj v Ribnici osnovani sv. misijon kaj neugodno dirnol. Vkljub temu, da se je priredila za t6 .Nemce" nemška pridiga; vkljub temu, da so župniki nalašč poslali tem tujcem izpovednih listkov na njih dom, vendar so mnogi pri tem sv. opravilu popolnoma izostali, hoteč še na dalje živeti „po svoje". Ko so torej na novega leta dan „po svoje" po vasi razgrajali, sta se naša dušna pastirja prihodnjo nedeljo o tem bridko pritožila. Toda ta pritožba je bila ogenj T streho. Kmalu na to so dobili namreč č. g. župnik pismo, v katerem jim nekdo ne podpisan naznanja, kako so se ti delavci v kamnosekih zagrozili g. župniku in g. kapelanu. Da bi svojo namero tudi izvršili, tega sicer ni misliti; toda dosti žalostno je, da moramo kousta-vati njih predrznost. Ker leže kamnolomi blizo steklarne, v kateri so delavci svojim nemškim tovarišem glede verskih zadev pač pravi bratje, je sicer lahko mogoče, da računajo ti drzneži na obilno pristašev, ki jim bodo pomagali hudobne naklepe izvršiti. Zato pa je nas ostal h župljanov vroča želja, da posegne po takošnih mpuhnežih in javnemu redu nevarnih ljudeh tudi gosposka ter tako č. g. župniku zmanjša provzročeno žalost, katere si pač od takošnih malopridnežev nikakor niso zaslužili. Od Vojnika, 16. jan. (Etmeminissejuvat.) Povodom smrti celjskega opata je pisalec teh vrstic danes pogledal v imenik duhovnikov za leto 1849,*) ko je sedanji pokojnik kapelanoval v Celji. Izmed 29 duhovnikov, ki so tistokrat bivali v dekanovini, živi jih še šestero. To so p. n. gospodje: Oiožen, vikanj fare mestne, sedaj infulovani stolni dekan v Mariboru; Mikuš, kapelan pri fari v mestu, danes nadžupnik in dekan v Konjicah; Rožanec, kapelan v Žalcu, častni kanonik in dekan v Mariboru; Ulaga, deficijent v Žalcu, župnikuje pri sv. Vidu blizo Ponikve; Jeretin, kapelan na Teharji, sedaj župnik ravnotam; Gajšek, kapelan v Galiciji (Kaličje), danes dekan na Dobrni. Po ostalih dekanovinah. Izmed 19 gospodov, ki so v rečeuem letu bivali v področji dekanovine Staritrg, danes živita Altmann in Globočnik, dalje: Kozje (izmed 24) samo Jarič, Braslovče (18) Košar in Koren, Konjice (24) Bosina in Zabukovšek, Šmarje (24) 1, sedaj tamošnji dekan Ivanec, Novacerkev (18) Naprodnik in Vozu, Gornjigrad (28) O, Rogatec (16) Ferme, Skale (13) Sevnik, Vozenica (8) O, Laško (13) Kopriva, Videm (33) Ferenčak, Kleine in Matoh, Slovenjabistrica (20) Frohlich in Premož. Izmed ODodobnih župnikov še živita dva, namreč p. n. gospoda: župnik-biseromašnik Globočnik pri 8V. Juriji v Savinskej dolini, onje v službi še danes, tistokrat je pa župnikoval v Slovenjigradcu; a Druž-kovič, bivši župnik v Slovenjibistrici in rečenega leta že administrator dekanovine, živi sedaj izven dušno-pastirske službe. Drugi gospodje bili so: dva defi-cijenta (prelat Košar, župnik Ulaga), ostali pa ka-pelani. V štirih tečajih bogoslovja bilo je (v Celovcu la-vantinskih) bogoslovcev 13+13 + 9 + 15= 50. Izmed onih v četrtem tečaju (Sv. Andrej) sta sedaj župnika gg. Žehelj in Mastnak (in izven službe župnik Botnik), ostali so se preselili v večnost, med njimi profesor Francelj v Varašdinu in župnik Križan, a Ornovšek je nedavno stopil v pokoj kakor dosluženi uradnik. Iz tretjega letnika danes v dušeskrbji delujejo gg.: Jarič, Jeriša, Par, Cene, med umrlimi je pesnik Urban. V drugem tečaju bili so gg.: Ar-zenšek, prof. dr. Žagar, dekan Šribar, župnika Vrečko *) „Mit Anfang des Militiirjahres 1849", torej velja za 1850. Pisatelj. (Ponikva) in Selič, med 4 pokojniki je dekan Tra> fenik. Izmed 15 tovarišev v prvem letu danes v vinogradu Gospodovem delujejo gg.: kanonik Jeraj, Klančnik, Pintar; med onimi, ki so Sli po plačilo, nahajata se kanonik Kovačid in dr. Ulaga. Ce pogledaš v najnovejši imenik duhovnikov, našel bodeš v istem ime 1 biseromašnika, 14 zlato-mašnikov, v obče po .kanoničnej starosti* skopaj 69 gospodov, ki so 1849 bih že v službi. Ali ? omenjenej številki se nahaja okoli 30 imen, ki spadajo v .Novolavant", t. j. sedanje episkopovine v tisti del, ki so ga 1859 odkrušili od Gradca; v istej so zapopadena tudi imena redovnikov. (Saj je znano, da so ravnokar omenjenega leta Škofjo sto-lico od sv. Andreja v lavantskej dolini na Koroškem preselili v Maribor. Ob enem so od lavantske ško-fovine v .Celovec" odstopili 6 dekanovin koroških, za to pa .Mariboru" pridružili slovenske kraje ob Muri in Dravi, ki so do tistega časa spadali pod .Gradec".) Imenik za leto 1849. izkazuje 6 (koroških) + 12 (štajarskih) = 18 dekanovin, 59+110 == 169 lara, 11 + 32 = 48 lokalij, 39 + 107 = 146 kapelanij nameščenih in 6 + 7 = 13 praznih, 146 + 291 = 477 duhovnikov po raznih službah, 87.834 + 234.515 = 322.349 katolikov. Tedni razposlani shematizem pa razkazuje: 189 fara, 31 lokalij, 124 kapelanij nameščenih, 66 nenameščenih, duhovnikov-dušeskrbnikov 344, vseh skupaj z onimi po drugih službah 450, 483.076 vernikov. Konečno še to-le. Neki podravski kmet se je v pričo poročevalca pošalil, rekši, da je v Marenbregu najbolj zdrav kraj; .spričal" je s tem, ker je pristavil, da še tam nobeden župnik ni umrl. Ne manje dobro zadel je tudi dopisnikov daljni sosed, ki je zbrskal resnico, da v episkopovini lavantskej živi pet duhovnikov, ki so bili župniki v Slovenjigradcu. To so p. n. gg.: Šlander (župnik sedanji), pred njim dr. Šuc, pred istim po vrsti Bosina, Pucher (danes na Koroškem), bisernjak Globočnik. Kje še toliko? Dnevne novice. (Presvetli cesar) je o priliki svojega zadnjega bivanja v Miramaru podaril 200 gl. za tržaške reveže. (Gosp. deželni predsednik baron Winkler) je zbolel za hripo, da mora po zdravnikovem nasvetu nekaj dni ostati v postelji. (Umrl) je, kakor se nam brzojavlja iz Celja, danes po noči občeznani narodnjak, veleposestnik in bivši starosta .Savinjskega Sokola", g. Josip Li-pold, star 50 let. Pogreb bode jutri v torek ob 4. uri popoludne v Mozirji. Naj v miru počiva! (Tretjo obletnico) prerane smrti nepozabnega profesorja Frančiška Erj a vca so praznovali njegovi častilci v Gorici dne 13. t. m. Pokojnikov svak, g. Fr. Ferfila, je položil na grob krasen venec dišečih vijolic. V samostanski cerkvi v Škofji Loki, kjer se odgojujete ranjkega siroti, brala se je sv. maša za mir in pokoj njegovi duši. (Na goriškem ženskem izobraževališču) nado-mestuje g. Fr. Gestrin g. prof. V. Spinčiča, ki se je kot deželni odbornik isterski preselil v Poreč. (Gosp. dr. Fou.) „Obzor" poroča: Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, obrnilo se je gosp. dr. Fon u na bolje ter je upanje, da ozdravi. (V Gorici) imajo jako prijetno vreme. V okolici cveto skoraj povsod marjetice in trobentice, hčerke zgodnje pomladi. (Goriški mestni mnnicipij) je razpisal mesto podtajnika z letno plačo 1500 gld. Oglasilo se je šest prosilcev, od katerih je bil izbrau g. Pancrazi. Mestni očetje pa so se skesali, češ, da je plača previsoka. Mestni župan je torej naznanil g. Pancraziju, da bode dobival le 1000 gld. letne plače. Gosp. Pancrazi je vložil tožbo zoper mestni zastop. (.Temeljni nank o knjigovodstvu.") Pod tem naslovom je te dni izšla v založbi g. J. Krajca v Novem mestu 104 strani obsežna knjižica, katero je poleg letnega poročila deške meščanske Šole v Krškem spisal g. dr. Romih, učitelj meščanske šole v Krškem. Pisatelj piše v uvodu- Trgovcu, obrtniku, gospodarju in gospodinji je neobhodno potrebno, da si zapisujejo vse, kar je v zvezi z njihovim poslovanjem. Bolj obširno ko jo poslovanje, tem več knjig potrebujemo pri tem zapisovanji. Umno vrejeno zapisovanje imenujemo knjigovodstvo. Ker se je razvilo vse knjigovodstvo iz trgovskega, hočemo najprej govoriti o tem ter priličiti to knjigo- vodstvo knjigovodstvu obrtnijskemu, gospodarskemu in gospodinjskemu. — Spis obsega: 1. Postavne podlage trgovskega knjigovodstva. 2. Nekatere izraze, ki se rabijo pri knjigovodstvu. 3. Bistvene knjige jednostavnega knjigovodstva. 4. Pomočne knjige jednostavnega knjigovodstva. 5. Praktičen primer iz trgovskega poslovanja. Ne samo šolska mladina, ampak vsak obrtnik in gospodar najde v tej knjižici veliko lepih naukov in navodil. Cena? (V Reki) bodo pričeli graditi veliki državni kolodvor. (.Slovenski Pravnik") ima v 1. letošnji številki nastopno vsebino: 1. Dr. Ferjančič: O načrtu novega kazenskega zakonika. 2. A. Kupljen: O gospodarstvu in njegovih vrstah. 3. Dr. Fr. Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse. 4. O preložitvi naroka po § 13. pravdne novele. 5. Iz pravosodne prakse. 6. Književna poročila, 7. Drobne vesti. (Domač nmetnik.) V dunajskem umetniškem domu je razstavil tudi g. Josip Sturm, profesor v Novem mestu tri svoje slike, in sicer .Ciprese iz okolice goriške", .Cesta v južnih TiroHh ob mesečini" in .Jesenska noč". Slike vzbujajo občno priznanje. Sliko .Ciprese na cesti pri Gorici" je kupil nadvojvoda Ludovik Viktor. (Vožnja V Ameriko.) Naš rojak, č. g. Alojzij Plut se je pripeljal v Trst po .Anchorlinie", ki ima zvezo od Novega Jorka preko Azorskih otokov z Gibraltarjem, Napoljem in Benetkami, in je bil z vožnjo jato zadovoljen. Razmere so ugodne, hrana in postrežba izvrstni. Morje je na tej črti, skoraj vedno v smeri 46® severne širokosti, mirno in ni tako nevarno, kakor po nemških črtah bolj na severu. Vožnja" po tej črti iz Trsta v Novi Jork je primeroma nizka. (Zagrebška nadškofija) šteje 581 duhovnikov. Najstarejši duhovnik je umirovljeni župnik sv. Marka v Zagrebu, opat in doktor g. Stjepan Pogledic, rojen 18. srpana 1802. Nadškofija šteje 1,079.978 katoličanov, 8080 unijatov, 83.996 pravoslavnih, 4301 protestanta ter 9186 Židov. (Prvi slovanski časopis v srednji Aziji.) Od 1. januarija izhaja v Samarkandu politični literarni ruski dnevnik .Ukrajina". To je prvi srednje-azijski časopis v slovanskem jeziku, ki je postal povsem vsled gradnje velike zakavkaške železnice, na koji je poslednja postaja Samarkand. Vrednik in izdajatelj „Ukra)ine" je znani ruski novinar Fedor Iva-novič Poltoranov. (Corrigendnm.) V sobotni številki se je v prvi „dnevni novici" vrinila neljuba pomota. Namesto .Laibacher Zeitung" čita naj se namreč .Laibacher Schu 1 zeitung". Raznoterosti. — Berjt. Znani kipar Friderik Beer v Parizu, rojen Avstrijanec, je izumil sredstvo, da napravi marmelj tekoč in ga more vlivati, kakor bron. Ta snov se po njem imenuje beryt. V Parizu se je osnovala družba, ki je pred vsem za to iznajdbo pridobila patent vseh evropskih držav. Troški za kipe od beryta presegajo le malo one za mavčaste predmete. Beryt postaja na zraku vedno trši, mavec pa sčasoma razpade; zaradi tega ima nova iznajdba veliko prihodnjost posebno glede okraskov pri palačah in sploh monumentalnih gradbah. — Lord Robert Cornelis Papier of Magdala. Te dni je umrl ta veteran angleške mornarice. Rodil se je leta 1810 na otoku Cejlonu ter večji del svojega življenja preživel v Indiji. Z osemnajstim letom je stopil v vojaško službo; odlikoval se je pri obsedanji Multana in v bitki pri Gudšeratu ter bil imenovan načelnikom inženerjev v Pendžabu. V kitajski vojski je bil adlatus generala Granta. Leta 1865 je bil imenovan vrhovnim poveljnikom v Bombay-u, dve leti pozneje je bil poveljnik ekspediciji v Abisinijo. Premagal je kralja Teodorja, rešil angleške vjetnike, ter razrušil stolno mesto Magdalo. Kralj Teodor se je žalosti ubil, Papier pa je dobil častno meščanstvo Londona, letno plačo 2000 funtov šterlingov in naslov magdalskega barona. Leta 1870 je bil imenovan poveljnikom vse vojske v Indiji, šest let pozneje guvernerjem v Gi-braltaru, leta 1882 pa general-feldmaršalom. — Najbolj strupena kovina je uran. Prof. Robert in prof. Chitteuden sta dognala, da je uran mnogo hujši od arzena in da ima isto strupeno moč v krvi, kakor v želodci. — Krste namorji. Iz Zadra poročajo: Vsled hudega deževja je potok, ki teče tik mimo zaderskega pokopališča, izstopil, odtrgal obzidje ter preplavil .kraj miru". Dv.i dni pozneje, ko je voda vsahnila, dobili so zunaj pokopališča mrtveca, katerega so zopet pokopali. Voda je mnogo krst v morje odnesla in ribiči pripovedujejo, da so na morji srečali že več teh nenavadnih prikaznij. — Draga slika. Znaoi ameriški milijonar Kornelij Vanderbilt je od Karla of Dudleya kupil Turnerjevo sliko „Canale grande" v Benetkah za 20.000 gvinej, t. j. 210.000 gld. našega denarja. — Dijamautna polja so zopet zasledili v južni Afriki. Kamni, katere tam najdejo, imajo posebno čist ogenj in Todo. — Rimsko beraštvo. Cesarica Friderika je pred svojim odhodom iz Rima dobila do devetsto beraških pisem. Tamošnji prosjaki navadno pošiljajo taka pisma ob jednem v Vatikan in Kvirinal ter v vseh zagotavljajo svojo politično udanost. Primerilo se je že, da so se naslovi zamenjali, in tako ]e bral sv. oče, da je najmanj antikrist, kralj pa je moral čuti, da je ropar. Med takimi berači so celo kraljevi uradniki. — Nov državni kolodvor v Zagrebu. Ogerski trgovinski minister je dne 15. t. m. ogerskemu državnemu zboru predložil načrt o zgradbi novega državnega kolodvora v Zagrebu in glavne delavnice ogerskih državnih železnic. Troški za kolodvor so ororačunjeni na 1,000.000, za delavnico pa na 1,400.000 gld. — Grozna nesreča se je dne 13. t. m. v Tebah pri Požunu pripetila. Soproga nadblagajni-čarja Chotta se je s štirimi otroci zadušila, ker je njena lOletna hči brez njene vednosti zvečer v peč vložila žrjavico. — Konkurzi. Na Dunaji je konkurz napovedala manufakturna tvrdka Leopold Sehwarz s 115.000 gld. dolgov. V Bruslji ie s 60 milijoni ustanovljeni »Comptoir Industriel Belge" ustavil plačila. — Fotografija — dokazilo. Lastniki nekaterih hiš ob novem Themse-predoru v Londonu so vložili tožbo zoper graditelja predora zaradi odškodnine, ker so Ijaje njihove hiše vsled te nove stavbe dobile razpoke. Toženec je pri dotični obravnavi pokazal fotografije dotičnih hiš, ki so dokazale, da so imele tudi poprej eiiake razpoke. Tožnik je seveda propadel. — C. in kr. armada broji po šematizmu za 1. 1S90. enega feldmaršala (nadvojvodo Albrehta), 33 nastavljenih feldcajgmajstrov in generalov konjiče, 88 nastavljenih feldmaršallajtenantov, 139 nastavljenih generalmajorjev, 348 nastavljenih polkovnikov, 13 nenastavljeuih feldcajgmajstrov in generalov konjiče, 15 nenastavljeuih naslovnih feldcajgmajstrov in generalov konjiče, 108 nenastav-Ijenih feldmaršallajtenantov, 83 nenastavljenih naslovnih teldmaršallajtenantov, 124 nenastavljenih generalmajorjev. 152 nenastavljenih naslovih generalmajorjev, 419 nenastavljeuih polkovnikov in 143 nenastavljenih naslovnih polkovnikov. Teieo:riiinii. Dunaj, 10. januarija. V današnji spravni obravnavi, ki je trajala od polu 11. do polu jedne uro, sostavil se je zapisnik, katerega so podpisali udeleženci. (4rof Taaffe se je vsem zahvalil, osobito knezu Sclionburgu, ter zaključil obravnave. Pogodba se bode kluboma objavila dnti 20. januarija v Pragi, v listih pa 27. t. m. Zagreb, 10. jan. Dr. Frank je umaknil svojo kandidaturo za župana; izvolitev dr. Amru.ša je zagotovljena. 1 Turin, 10. januarija. Pogreb vojvode I Aosta bodo v sredo. ! Madrid, 20. januarija. Kralju se obrača ' na bolje. Alonzo ]\tartinez se jo trudil ves ! dan, da bi sestavil kabinet, ker pa ni jedi-' nosti med disidenti večine in Sagastovimi ' i)rijatelji, bodo nemogoče spravno ministerstvo. i Madrid, 20. januarija. Alonzo Martinez je odklonil nalogo, da sostavi kabinet. Kra-I Ijlca je zopet to nalogo izročila Sagasti. Tržne ceiic v Ljubljani dne 18. januarija. : ■ " Pženlea, bktl. ... 6 GC Špeh povojen, kgr. . - (u! Rež, „ ... 5 — Surovo luailo, „ . — 00> Ječmen, „ ... 4; 5.5 Jajce, jedno „ . — 2- Oves, „ ... 3 10 Mleko, liter.... — 3' Ajda. „ ...--Goveje meso, kgr. . — -561 Proso, „ ... 5 - Telečje „ „ . — 56 Koruza..........4 55 Svinjsko „ „ . _ 52 Krompir, „ ... 8 30 Koštrunovo „ . — .-la, Leča, „ ... 12 — Pisanec.....— 50. Grah.....10 - Golob .....- 18 Fižol, „ ... 8 - Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo. kgr. . 1 05 Slama, „ „ . . 2 50' Mast, „ . — H4 Drva trda, 4 □ mtr. 7 15 Speh svež, „ • _ 54 „ mehka, „ „ 4 30; III. letnik, ima v svoji 1. številki nastopno vsebino: „V cerkniškem jezeru." (Balada. Po narodni pravljici. Zložil J. Gostin.) — »Enaki in različni poti." 1. Božji volek. (Študija. Spisal f J. Ogrinec) — »Sestra Vincencija." (Povest. Spisal. Pavel Juternik.) »Selška slika." (Spisal Podgoričan.) — »Kurent." (Po narodni pripovedki zložil A. H.) — »Šentjan-ževec". (Zložil A. H.) — »Pisma iz slovanskih krajev." — »Domovini." (Zložil J. —ek.) — »Alegorija." (Zložil J.—ek.) — »Črtice o rokovnjačih." (Spisal Josip Benkovič.) — »Schopenhauer." (Slika iz novejše modroslovne in kulturne zgodovine. Spisal dr. Fr. Lampe.) — »Nekaj porabnih mislij o slovenščini v govoru in pismu." (Piše France S. Lekše.) — »Čutno predstavljanje, pa mišljenje in zakoni mišljenja " (Modroslovna razprava Piše dr. Ivan Svetina.) — »Slovstvo." — »Cvetje in sad." Vremensko sporočilo. i Oeoilija Bergant naznanja v svojem in v imenu sorodnikov prežalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo gospo HELENO FAJENC™i.CIGlEB, posestnico in vdovo zemljiškega knjigovodje, sinoCi ob 9'/j uri po dolgem in hudem trpljenji, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče v 81. letu njene dobe poklicati v večno življenje. Truplo predrage pokojne bode v torek dne 21. ja-nuvarja ob 10. uri dopoludne iz lastne hi.^e na Glavnem trgu v Kamniku na grobje v Žaleh pre-nešeno in ondi položeno k večnemu počitku. ZaduSne sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Ranjo priporočamo v bl.ig spomin. V KAMNIKU, dn6 19. januvarija 1890. 11 Cas Stanje S s ----------Veter Vreme | zrakomera toplomer* ® ^' opazovanja ^ po Ceiziju « g 7. u zjut.j 742 Ž —4"^ brezv. megla 18 2. u. pop. 740 2 -2-6 „ . 0 0 _u. zvee. 738 9 -5 5 ______;;___ 17. u. zjut. 737 9 —8'8 si. svzh. megla 19,2. u. pop. 73G 2 —O S si. zap jasno 0-00 9. u. zveč. 736 3 2-6 si. svzh. oblačno PdUPI lipitplii pri^garji ohranijo si rCfbl, UbllCl]!, močan glas, ako ra- ))ijo liatranove pastile leliarja Piccoli-ja v Ljubljani, škatljiea ki*. Vnanja nai-oeila izvršnjojo se z ol)i-atiiu pošto. (7) Srednja temperatura obeh dni —4-3°, in —2-3» za 2 3° in 0-3'' pod normalom. l>iiii»jNka {»orzn. (TelegraJično poročilo.) 20 januarija. Papirna renta o «6 po 100 gl. (s 16 davka) 87 gld. 90 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 „ 88 „ - „ avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 „ hO „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 50 » Akcije avstr.-ogerske banke...... 934 , — „ Kreditne akcije ..........319 „ 90 „ London.............118 » 20 „ Srebro .............— „ — » Francoski napoleond.........9 „ 39»;, „ Cesarski cekini...........5 „ 57 „ Npinškff msirbp . . .^7 „ 80 „ M proti protiDD 90 ir. Maliči, 1 steklenica 50 kr., je odločno najboljše zdravilo zoper proiiii ter rcanatizcm, trgavje jm udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar doiiazuje obilno zahval. Dobiva se v (6) __ lekarni Trnkoezj ždpi^inftrff. zraven rotovža v Ljnbjanl. Razpoiilja se vsak dan s prvo pošto. St. 701. Razglas. (3-1) Št. 23 025. Razglas. (1) Vsled sklepa občinskega sveta dežehieniu stolnemu mestu Ljubljani z dne 30. decembra 1880, se javno naznanja, da se sme ob sejmskih dnevih po Dolgih ulicah voziti in živino goniti le na jedno stran in sicer od Dunajske ceste proti Kolodvorskim ulicam. Vozniki in gonjači živine se ofiozarjajo, da se tega reda drže, sicer bi jih zadela globa v znesku od 5 gld. do 20 gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 4. januarija 1800. Podpisani Hsoja si čestito občinstvo opozarjati na lin«; pustne krofe ^ kateri se boi*<'iiMtiii c^iih vkiiIc jM4> vmiiU Iestiii iiia$>-i;mti-a.t ljiil>ljaii«l$:i, dne l:j. janiiarija 1800. Naznanjam uljudno, da sem svojo adfitiiišl® plsaris V Novem mestu v hlsi o.. AUC. LUSER.ja odprl. Novomesto sredi januarija 1800. (7-1) Dr. .1. S( IIK(aiL \.