St. 292.
V Ljubljani, petek dne 20. decembra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
ts	▼	Ljubljani, Frančiškanska ali« »lev. &, L ead.to.
Učitelja.* tiakarna.
'4 sreč niča: po potiti « dostavljanjem a* dom »s telo leto 'K +2’—, ta pol isu S 21'—, s* četrt Uta K 10'5t), is mesec. K J'50. Za Nemčijo celo leto K 411, »s ostalo tujino m Ameriko K 54.
0
K MU
La.vrati: finostopna petit vratiča 30 v: pogojen prostor K l*—j razglasi in posl.iMi »vsiica po 60 v; večkratne objave po dogovore primeren popuaL
Reklamacije ta list »o poštnine proats.
Posamezna Slsvilka 20 vinarjev.
Jugoslovanskemu narodu! Slovanom!
Kakor svetel meteor je zablestel na zvezdnatem nebu naše kulture.
Do zadnje postaje našega križevega pota nam je svetil skozi najhujšo temo naše sužnosti. Prav do zadnje postaje, do našega poveličanja...
Ko je dospel na zenit, ko je zažarela na vzhodu zora našega vstajenja, je ugasnil.
Toda zepustil je za seboj čudežen sled, ki ne mine nikdar. . .
Še nikdo ni pred njim govoril svojemu narodu tako Čudežno in krasno! Demonska je bila sila njegove besede.
Bil je glasnik Resnice, apostol Ljubezni —
naš
Ivan Cankar,
mož najblažji in najplemenitejši, kar jih je rodila slovenska mati, naš največji mrtvi genij, mož nesmrten .. .
V bedi rojen, je stopal po trnjevi poti navzgor, — poslovil se je od nas kot — duševni kralj.
Ne bili bi vredni, da se nam je rodil, ako ne bi tudi na zunaj skrbeli za nesmrten njegov spomin.
Za Prešernom mu gre kot umetniku prvemu javen spomenik.
Velik je dolg, ki mu ga dolguje predvsem njegov ožji narod slovenski, — vsaj je tudi njega proslavil pred svetom . . . Dolg, ki mu ga dolggje sleherni Slovan, njemu — svetovnemu geniju. Ni ga izgovora, ki bi opravičeval odklonitev prispevka za ta spomenik! Časten dolg — neodložljiv naroden davek!
Za to ne prosimo, nego poživljamo narod, da prispeva za Cankarjev spomenik, posebno pa vsak kulturni človek slovenski! Poživljamo posebej tudi vse denarne zavode, ki žive od naroda.
Prispevki naj se pošiljajo na upravništva listov, — na , Jadransko banko“ v Ljubljani na konto „ Cankarjev spomenikali pa na naslov odvetnika dr. Jos. C. Oblaka v Ljubljani, ki bo izkazoval vse prispevke (nakazila na banko) 0 tedenskih izkazih.
Pripravljalni odbor za postavitev Cankarjevega spomenika:
F- Finžgar.	Dr.	Pavel Grošelj.
Dr. Jos. c. Oblak.	Albin	Prepeluh.
   Oton Župančič.
Proč s korupcijo!
Z ozirom na popravek g. poverjenika z. j. d. i. o. po-
v dar jamo za sedaj sledeča dejstva:
lakoj prvi ali drugi dan po nastopu Poverjeništva je • dig, Remec odredil, da prevzame Narodna vlada poslo-valnico za nabiranje kož v Ljubljani, da se dosedanji v,,dja te poslovalnice g. I. P. odstavi, njegove posle pa Orevzame za Narodno vlado g. I. 15.
Ta nabiralnica kož je poslovala kot podružnica cen-tfale za kože ni usnje na Dunaju.
Ko jc prišel g. I. P. osebno k poverjeniku za i d. in o. ltr dokazoval, da se mu godi krivica, ako se mu vse (ne santo kože!) zapleni in vzame, je g. ing. Remec vstrajal ,>ri svoji odredbi ter ustmeno ukazal, da so vse v tej po-sJ°valhici nabrane kože izročo tvrdki Pollak v Ljubljani. *ako se je tudi zgodilo in novi vodja te poslovalnice g.
• ie nadzoroval, da so se vse kože res oddale tvrdki °llak. Isti poslovodja jc pričel zatem obratovati kar v
prostorih g. I. F*., ki so bili njegova privatna last in nikdar last centrale za kože in usnje na Dunaju. Pa to je bolj postranska stvar.
Glavna stvar je,, da je g. ing. Reinec zaplenil kože v tej nabirafnici za Narodno vlado ter jih kratkim potom (kar ustmeno!) nakazal tvrdki Pollak v Ljubljani.
Pravico zaplembe teh kož. je imelo po obstoječih razmerah le poverjeništvo za trgovino, ker centrala za kože in usnje je bila podrejena c. kr. trgovinskemu ministrstvu; ta dunajska centrala in nje podružnice niso bile nikak vojaški obrat. Poleg te centrale za kože in usnje, ki ie nabirala le civilne kože, so poslovale vojaško nabiralnice kož, k ipa niso bile v nikakem stiku z omenjeno centralo na Dunaju. V delokrog in območje poverjeništva za j. d. n o. so prišli po sklepu Narodne vlade pač vsi vojaški obrati na naših tleh, ko je razpadla avstrijska vojska; po nabiralnici civilnih kož pa poverjeništvo za j. d. in o. ne bi smelo poseči, ker spada ta po analogiji v delokrog poverjeništva za trgovino. Zakaj se je g. Ing. Remec v prvi vrsti zanimal za nabiral-nico civilnih kož, izhaja iz načina, kako je uredil to zadevo in koinu je nakazal celo zalogo kož.
Da sc je edino le v Pollakovem interesu zanimal za to stvar, potrjuje dejstvo, da se za druge nabiralnice kož, ki so obstojale na slovenskih tleh (n. pr. v Ptuju, Šoštanju) iti poslovale ravno tako za dunajsko centralo kakor ljubljanska, ni prav nič zmenil in vslcd tega tudi ni zaplenil za Narodno vlado ondi nahajajočih se kož. Ako mu je bilo na tem, da vse to preide v last Narodne vlade, potem bi moral za vse nabiralnice kož. na slovenskem ozemlju enako ukreniti in no satno v Ljubljani.
V last Narodne vlade je prešla tudi vojaška nabiral-nica kož v Ljubljani, pa ne po inicijativi poverjenika za j. d. in o., glede katere ni iz svojega nič odredil, — četudi bi moral prej kakor za civilno —. ampak ie bil šele opozorjen na to. Seveda tvrdka Pollak ni tukaj bila povsem dobro poučena in še ni vedela v katero kompetenco spada ta nabiralnica kož. Ko se je pa zvedelo, da je tvrdka Pollak dobila vse kože (vrednost po uradnih maksimalnih cenah nad 50.000 K), so pritisnili drugi usnjarji in zahtevali kože iz te vojaške nabiralnice. In g. ing. Remec so je pač moral udati in pisal je strojarjem nakaznice in zaloga je bila kmalu razdana... V pojasnilo podamo uradne maksimalne cene za kože in usnje: 1 kg sveže kože 2 K 70 vin. in lkg usnja 14—15 K povprečno; če pa kupuješ usnje —- moraš plačati za 1 kg 100 K do 140 K, če ga sploh dobiš in za 1 par čevljev 200 do 300 K! V par čevljev pa gre približno l kg raznega usnja. Tu je ena rešitev uganke, kako se postane milijonar ...
Sedaj pa vprašamo: Kako se da tako postopanje sploh opravičiti, četudi izpustimo Pollakov slučaj za enkrat. Naša izvajanja temelje na splošnem pomanjkanju usiija in obutve sploh. Vsled državnega' preobrata je prišlo v last Narodne vlade kož. .najmanj v vrednosti
300.000	K, računamo po uradnih maksimalnih cenah, (zaloge civilne in vojaške nabiralnice); faktična vrednost je pa mnogo večja! To kože so bile takorekoč narodno blago, ki bi ga bilo treba čuvati in porabiti za odpomoč pri splošnem pomanjkanju obutve. To odpomoč jc imelo poverjeništvo za j. d. in o. v rokah, pa je vse razmetalo. Poglejmo le delavske iti druge služeče sloje; v kakšni obutvi se borijo z zimo in mokroto. Ako bi poverjenik za j. d. in o. imel le malo srca in spoznanja, bi odredil, da vse te veliko zaloge ostanejo v lasti Narodne vlade, katera bi s tem uamah odpomogta pomanjkanju in na drugi strani pa uspešno zavrgla oderuštvo s čevlji; danes še visok uradnik m vstanu kupiti čevljev ne zase in ne za družino, kako šele delavec in drugi sloji. Dolžnost poverjeništva za javna dela in obrt bi bila, da iz teh kož ustroji usnje pod nadzorstvom vlade, za kar je na razpolago dovolj strojarjev in tovarn; nadzorstva tudi ne bi manjkalo. Iz tako pridobljenega usnja bi potem tovarne za čevlje pod nadzorstvom vlade izdelovale čcvljo po uradno dognanih režijskih cenah; tako bi se dalo napraviti najmanj 100.000 dobrih čevljev, ki bi stali kvečjemu 35 do 40 kron. To bi bilo prehodno gospodarstvo. g. ing. Rentcc in to storiti, je bila dolžnost poverjeništva za j. d. in obrt in prav nič dru/.ega! Kdor tega ne zna in ne zapopadc, naj se ne meša v javne in odgovorno službe. Da je g. ing. Remec vse\te kože razdal in s tem zgubil vsak upliv na produkcijo in cene, da je med prvimi podprl s tem narodnim blagom milijonarja
Pollaka, — svojega tasta! —, to je greh, vslcd katerega mora zginiti s političnega poprišča. Nc samo nezmožnost za tako službo, ki je jasno dokumentirana s takim postopanjem in razmetavanjem narodnega blaga, še bolj ostudno podpiranje zasebnih koristi svoje žlahte, govori in kliče odločno svoj: »Proč s takimi ljudmi!«
Zahtevamo, da se sestavi preiskovalna komisija iz nepristranskih ljudi, ki naj preiščejo to in druge stvari ter izjavi, če se tako postopanje z demobilizacijskim ma-terijalom da opravičiti.
Da naša izvajanja niso hujsknje proti posamezni osebi, izhaja iz dejstev, ki jih bomo navedli v pokrepitev našega naziranja o uporabi demobilizacijskcga blaga. V območje Narodne vlade SHS so prišle ob državnem prevratu tudi druge centrale, ki so poslovale pod avstrijsko vlado v naših krajih. Omenimo: deželna poslovalnica za oblačila; kovinska centrala; blagovna centrala; gospodarske centrale, kakor 2itni zavod; itd. Delovanje teh central je Narodna vlada po pristojnih poverjeništvih deloma ustavila, deloma se nadaljuje; vse blago teh central pa je ostalo pod nadzorstvom Narodne vlade SHS! (Narodba št. 159 z dne 20. novembra 1918). Zakaj pa g. ing. Remec kot poverjenik z. j. d. in o. ni n. pr. zapleni! tudi materijal kovinske centrale, ki je imela poleg tega še izključno Nemce za nabiralce teh koviu — in kar bi mu bilo po bistvu dosti bližje nego — kože...? Zakaj so pa blago teh central ni po pristojnih poverjenikih razdalo tastom ali stricem njihovim? Kaj bi n. pr. rekla javnost, če bi poverjenik za prehrano, g. dr. Tavčar, nakaza! iz Žitnega zavoda en vagon moke ali pšenice kakemu mokarju ali peku? Ali če bi poverjenik za socialno skrbstvo, sodrug Kristan, v čigar območje je prišla deželna poslovalnica za oblačila, odredil, da se en voz tam nabranega blaga izroči kakemu revnemu sodrugu? Sodr. Kristan pa je izdal jasno in kratko naredbo, ki urejuje to zadevo vsestransko in pravično — in kar je glavno — tako, da .vsi prizadeti lahko kontrolirajo to poslovanje. (Naredba št. 103 z dne 20. novembra 1918).
Pri poverjeništvu za j. d. in o. pa o taki ureditvi nihče nič ne ve, še manj o kontroli, najmanj pa o raznih »komisijah« tega poverjeništva, ki delujejo po »strokovnjakih« menda povsod, samo oficieino nikjer, ker se sploh nc ve, kdo je v teh »komisijah«. Poverjenik za j. d. in o. razglaša sicer dart na dan razno naredbe in razglase o demobilizacijskem materijalu, katerih se pa on sam najmanj drži. Naravnost smešno je, čo n. pr. g. ing. Remec dne 3. decembra t. 1. razglasi: »V raznih skladiščih v Ljubljani in na deželi leži raznovrsten demobilizacijski materija!, ki se po končni ureditvi razdeli in razproda med reflektante vsega slovenskega ozemlja«. Ko je bilo to razglašeno, je bila že večina tega materijalu razdeljenega — in kako razdeljenega to ve v Ljubljani že vsak otrok!
V nadaljno dokazovanje o drugih slučajih takega razmetavanja in razdeljevanja se v tem članku za enkrat ne spuščamo, ker bi nam zmanjkalo prostora v našem časopisu: zahtevamo pa komisijo, ki naj preišče vse slučaje iti sploh nadzoruje ter vodi postopanje poverjenika za j. d. in o. Naša sodba je, da na to mesto spada mož, ki je sposoben v teh težkih časih pregledati in obvladati svoj delokrog, no pa tak. Ki zna samo deliti in razmetavati brez prevdarka. poleg tega pa še »pospeše-vati« v prvi vrstj žlahto in svoje politične somišljenike!
Politični pregled.
— Ratifikacija pogodbe med Jugoslavijo in Nemško
Avstrijo. Gradec, 19. dec. (Lj. k. u.) Dunajski k. u. poroča: Gospodarska pogajanja tned nemško-avstrijsko državo in jugoslovansko narodno vlado, pričeta pred nekoliko dnevi v Ljubljani, so se tekom tega tedna nadaljevali. ker so se pojavila nesoglasja. V imenu štajerske deželne vlade se je pogajal gospodarski komisar dr. Wutte. Pri pogajanjih se je dosegel popoln sporazum. Pogodbo bodo ratificirali prihodnje dni.
Jugoslovanska vlada, Beograd. Imenom Jugoslovanov iz Goriške, T rsta, Istre ter zasedenega ozemlja Kranjske in slivenske Koroške odločno zahtevamo, da se z vsemi sihmt nastopi proti italijanskim aspiracijam na naše ozemlje, v katerem glasom uradne statistike prebiva 550 tisoč Jugoslovanov ter 280 tisoč Italijanov, ter zahtevamo, da se zastopstvo ministrstva za zunanje stvari poveri možu, ki nima proti Italiji vezanih rok. Izjavljamo v imenu vsega našega naroda, da se ne uklo-
nimo nobenemu kompromisu glede našega zasedenega ozemlja. Narodni svet v Ljubljani. — »Hrvatska država« in »La Serbie« sta napisala članka, v katerem protestirata proti zasedbi Istra, Dalmacije in Reke s strani italijanskih oblast, dočim ne omenjata niti z eno besedico naših slovenskih ktajev, Goriške in dela Kranjske, kakor bi slovenske dežele ne bile del jugoslovanske države. Z ozirom na to in z ozirom na vesti, ki krožijo o dozdevnih izjavah dr. Trumbiča, je odposlal Narodni svet v Ljubljani beograjski vladi gorenjo brzojavko.
=— Srbija da živila Ogrski. Po zasebnih poročilih izvedo ogrski listi, da bo nakazala Srbija Ogrski 1000 vagonov moke in mnogo prašičev za prehrano. Vprašanje pa je, ali Ogrska res potrebuje živila, ali jih hoče pa porabiti le kot izvozno blago, da dobi iz inozemstva zanje druge, industrijske pridelke.
■=*■ Češkoslovaške čete prodirajo. Praga, 18. dec. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Stotnija iz Železnega Broda prodira v smeri .prot iFriedlandski soteski. Pod poveljništvom poslanca Lisy'a je zasedla Al-brcchtsdorf, Georgental in Marienberg. V Albrechtsdorfu so se branili izročiti orožje. K temu so jih prisilili z aretacijo župana in drugih uglednih mož. Nemško prebivalstvo tannvvaldskega okrožja je bilo dobro oboroženo. Odvzeli so mu doslej že preko 200 vojaških pušk in nekaj tisoč patronov. Razoroženje se nadaljuje. Cehi iščejo po skritih strojnicah. Z zasedbo Albrechtsdoria je zagotovljena črta Morchenstern - Jaremer. Predsednik Capek, ki je prevzel nadzorstvo železniške proge do Tannwalda, je zaprisegel uradništvo in nastavljence zasedene proge. Češko in tudi revno nemško prebivalstvo, ki se ga za vojne izžemali oderuhi, povsodi veselo pozdravlja stotnije iz Železnega Broda.
— Češki Neinci se pogajajo s praško vlado. Praga, 19. dec. (Lj. k. u.) »Bohemia« poroča: Da sc umaknejo posadke in izpuste aretiranci, je okrožni zastop Nemške Češke Šurnave odposlal deputacijo h praški vladi in predlagal ustvaritev položaja, ki bi jamčil za vzdrževanje miru in reda in sedanje uprave, ne da bi se s tem prejudiciralo končni ureditvi vprašanja, kam bo politično spadalo okrožje Češka Šumava, ker bo to vprašanje reševala edinole mirovna konferenca. Ministrski predsednik dr. Kramar je sprejel odposlanstvo in imel ž njo petčetrt ure trajajoči razgovor, v katerem se je podrobno razpravljalo o vseh vprašanjih. Kakor javlja »Bohemia«r je sporočil sedaj narodni svet, kako stališče zavzema ministrski predsednik v tem vprašanju. Po njegovem mnenju Če-hoslovaška republika ne pripozna v mejah bivšega Češkega kraljestva nikakega spornega ozemlja, posebno ker ic v pogodbi med čehoslovaško republiko in entento le-ta pripoznala čehoslovaški državi vso deželo in potrebuje nova država za svoj obstoj ha vsak način tudi nemške pokrajine. Nikoli sc ne bo strinjal z odstopitvijo kakega dela te države. Samoodločbo narodov smatra ministrski predsednik za filozofem, za neko vrsto idealne priliod-njosti, ki se pa ne more nanašati na Češko; kajti mirovna konferenca bo razpravljala kvečjemu o varstvu manjšin. Zagotavlja pa Nemce, da se nikakor ne bode dotaknil njihove pravice do kulturnega in narodnega razvoja. Nemci bodo obdržali tudi svoje uradnike, seveda ako ne bodo delovali proti čehoslovaški državi. Na novo vsto-pivši uradniki bodo pač morali govoriti češki jezik. Kar se tiče čehoslovaških posadk, je tudi predsednikova največja želja, da se jih kolikor mogoče kmalu umakne. Ukrenil bo njihovo umaknitev, kakor hitro bodeta zagotovljena mir in varnost. Vsa ta vprašanja in tudi osvobojenje aretirancev in internirancev bo ministrski predsednik predložil ministrskemu svetu in priporočal rešitev.
— Narodna skupščina Nemške Avstrije. Dunaj, 19. decembra. (Lj. k. u.) (Provizorna narodna skupščina.) Poročevalec Reifmiiller poroča v imenu justičnega odseka o zakonu o vojaškem kazenskem postopanju (novela k vojaškemu kazenskemu procesu) iz leta 1918. V dru-gom in tretjem čitanju se sprejme zakon s predlogom Reifmiillerja. — Poslanec Neunteufel poroča v imenu vojnega odseka o predlogu vseh strank, naj se ustvari zakon o določitvi odgovornosti in morebitnem kazenskem postopanju proti višjim častnikom in njihovim organom. Poslanec Malik poroča o razmerah, ki so vladale v ujet-niških taborih na Ruskem. Pri gradnji murmanske železnice je umrlo na stotisoče avstro-ogrskih vjetnikov. Zbornica je nato sprejela zakon v obliki, kakor ga je predlagal odsek. — Poslanec Forstner poroča v imenu gospodarskega odseka o zakonu, ki se nanaša na delo otrok. Po uradni statistiki mora sedaj delati 34:8% otrok, in sicer ‘U že v petem ali šestem letu ali pa še celo prej. To število govori dovolj jasno. Predlaga, naj se v zaščito otrok ukrene, kar je nujno potrebno. — Državni tajnik za socialno oskrbo Hanusch izjavi, da sedanji zakon še ni končnoveljaven, ker ga je treba še izpopolniti. V kratkem namerava predložiti zbornici zakonsko predlogo, ki naj definitivno reši vprašanje dela otrok, zlasti z ozirom na veliko razliko med mestom in deželo. Ker je predle-žeči načrt kompromis in da se rešitev ne zavleče, prosi, naj se predlog sprejme v obliki, kakor ga predlaga odsek. Zbornica ga sprejme v tej obliki v drugem in tretjem branju. — K poročilu poslanca Richterja o zakonskem predlogu o osemurnem delu v tovrniških obratih pripominja poslanec Skaret, naj se osemurno delo razširi na vse obrate, na katere se nanaša obrtni red, in stavi tozadevni predlog. — Državni tajnik Hanusch poroča o brezposelnosti, ki je nastala vsled katastrofalne-
ga pomanjkanja premoga. Na Dunaju je sedaj preko
48.000	delavcev brez posla in se to število poveča vsak dan za 1000. Na Nemškem Češkem ie 25% vseh delavcev brez posla. V poimenskem glasovanju odkloni zbornica Skaretov predlog z 41 proti 29 glasovi in odobri nato zakon v drugem iti tretjem čitanju. — Poročevalec Richter ptedlaga. naj sc funkcijska doba trgovskih in obrtnih zbornic podaljša do 31. decembra 1919, poslanec Loser pa, naj sc podaljša le do 30. junija 1919 in naj se uvede za trgovske in obrtne zbornice sedanjim razmeram odgovarjajoč volilni red. Zbornica sprejme zakon s spreminjcvalnim predlogom poslanca Loserja v drugem in tretjem čitanju. — Narodna skupščina je nato po referatu državnega kancelarja dr. Rennerja sprejela v drugem in tretjem branju zakon o začasni nedopustnosti eksekucij in o začasnih odredbah glede zahtev od erar-ja in nekaterih zavodov in fondov. Po poročilu barona Hocka so sprejeli v drugem in tretjem branju zakon o izpremembi pri organizaciji finančne uprave. Nato je poročal poslanec Hruška o predlogu poslancev Pentza, Teufla in tovarišev o izdaji zakona glede lastninskega razmerja do zemljiišč, o tem sta govorila Pantz in Schopfcr. Na predlog poslanca Niklasa so naročili, naj odsek nanovo poroča o predlogu. — Državni kancelar je predložil zakonski načrt o upokojitvi sodnikov upravnega sodišča »potrebni vsled prcosnove tega sodišča. Socialni demokrat Hillebrand predlaga imenovanje petčlanske komisije, ki naj preišče v današnji »Arbeitcr-Zeitung« priobčene podatke o podkupu poslanca Hum-merja in naj poroča zbornici o uspehu. Predlog omenja v današnji »Arbeiter-Zeitung« objavljeno pogodbo, sklenjeno med bivšim ministrskim predsednikom dr. Seid-lerjem in poslancem Hummerjem in pravi:	Poslanec
Huinmer je osumljen, da ga je prejšnja vlada podkupila z letno plačo 36.000 kron. To se mora pojasniti. Nedo-stonjo bi bilo za zbornico, da bi bil še nadalje njen član mož, proti kateremu je naperjena tako težka obsodba. Predlog je bil sprejet. Nato je bila izvoljena preiskovalna komisija. Po sklepnem govoru predsednika Seitza so zaključili sejo. Prihodnja seja bo naznanjena pismeno.
— Ogrl se ne umaknejo iz Kološa. Budimpešta, 19. decembra. (Lj. k. u.) »Pester Lloyd« poroča: Ministrski svet je v pozni uri ponoči sklenil, da odkloni domnevanje rumunskega poveljnika na Sedmograškem, naj so izprazni mesto Kološ in okolica ter 28 komitatov, kjer sc razprostre rumunski imperij, ker ne odgovarja belgraj-ski pogodbi za premirje,
—- Ogrska komisija za premirje odstopi? Budimpešta, 19. decembra. (Lj. k. u.) »Az Est« poroča, da namerava demisionirati ogrska komisija za premirje, ker ji francoska komisija v nobenem oziru ne gre na roko, kot sc je izjavil napram poročevalcu omenjenega lista član ogrske komisije. Na dopise ogrske komisije od francosko strani niti ne odgovarjajo itd. Francozi so postali hladni in nedostopni zlasti od tedaj, ko ie bilo izdano povelje, naj sc podvrže Mackensenova armada.
— Švica proti Italijanskemu imperializmu. Bern, 18. dec. (Lj. k. u.) »Gazette de Lausanne« objavlja pod naslovom »Delitev plena« članek, kjer odločno ugovarja italijanskemu imperializmu. Kakor druge ententne države, je tudi Italija vedno in ob vsaki priliki povdarjala, da se bojuje za pravičnost in samoodločbo narodov. Sedaj se pa ne zadovoljuje samo s tem, da reklamira zase italijanske pokrajiue, marveč izteza svoje roke tudi po deželah bivše Avstro-Ogrske monarhije in Turčije. List ugovarja zlasti italijanskim težnjam po dalmatinski obali in po turških m grških pokrajinah. Izraža željo, da bi na mirovni konte-renci zmagala NVilsonova načela nad tem italijanskim
imperializmom.
— Poljske čete v Gdanskem. Varšava, 18. dec. (Lj. k. u.) Kakor poroča poljska brzojavna agentura, so včeraj pričeli v Gdanskem izkrcavati poljske čete.
— Proporcionalna volitev v švicarski narodni svet sprejeta. Bern, 18. decembra. (Lj .k. u.) Švicarski narodni svet je s 97 glasovi proti 9 sprejel zakon o proporcionalnih volitvah za narodni svet.
— Švicarski narodni svet za prehrauo Dunaja. Bern, 18. dec. (Lj. k. u.) V današnji popoldanski seji narodnega sveta je utemeljeval svetnik Jdger predlog, ki ga je pred-lož.l on in 40 drugih članov narodnega sveta iz vseh delov republike in vseh frakcij. Ta predlog poziva zvezni svet, naj čim hitreje ukrene vse potrebno, da se z direktnim pošiljanjem živil iz Švice in s pomočjo entente in Amerike po možnosti odpomore lakoti na Dunaju. Zvezni svetnik Calonder je nagtašal, da je žalibog resničen položaj Dunaja, kakor ga slika ententa. Zvezni svet se je že delj časa bavil s položajem na Dunaju. Jasno je, da Švica sama ne more prevzeti oskrbo mesta. Edinole ententa in Zedinjene države morejo rešiti ta problem. Švica nikakor ne more pritiskati na druge dežele b.vše Avstro-Ogrske, da preskrbe Dunaj z živili, pač pa na entento. Ni dvoma, da bo to tudi v resnici storila. Vse se Je že ukrenilo, kar zahteva predlog. Pripravlja se velika pomožna akcija. Zvezni svet je pripravljen, v sporazumu z entento storiti vse, kar je mogoče. Švicarski poslanik na Dunaju je sodeloval pri rešitvi važnega vprašanja o dobavi premoga. Kakor sc zdi, le dobava premoga vsaj za sedal zagotovljena. Tudi kondenzirano mleko, je dejal zvezm predsednik, bi morali dobavljati mi, četudi bi sl je morah odtrgava« od ust. Dobavljati bi pa morali tudi še drugo blago.
— Boj za volitev Narodne skupščine v Nemčiji na. perjen proti delavskim svetom. Berlin, 19. decembra.
(Lj. k. u.) V današnji seji državne konference vojaških in delavskih svetov je izjavil Cohen (Reuss): Vojaško smo brez obrambe. Vzlic temu ima ententa velik interes na tem, da ne oslabi preveč našega gospodarstva. Des-organizacija mora izginiti. Vojaški in delavski sveti ne predstvaljajo voljo vsega 'naroda. Revolucija ne sme biti edinole mezdno gibanje. (Klici: Brez sorojakov v Nem ški Avstriji se ne moremo predstavljati Nemčije!) Eksperimentov si moremo več dovoliti. Ako si hočemo zagotoviti socialistično večino, morajo biti voltve prej ko mogoče; kajti ententa ne misli sklepati miru z državo, kjer ni reda. Paziti moramo na to, da ne diskreditiramo svoje države z boljševizmom. Delavski in vojaški svet. se morajo umakniti narodni skupščini. V imenu naše dežele, ki jo vsi tako zelo ljubimo. Vas prosim, da sprejmete moj predlog, naj se vrše volitve za nemško narodno skupščino dne 19. januarja 1919. (Živahno pritrjevanje). - Predsednik je naznanil, da so ie uvedla preiskava radi zaplenjenih 800.000 frankov, ki so bila last generalnega štaba. Dauminn (protireferent) je izvajal, da je narodna skupščina smrtna obsodba delavskih in vojaških svetov. Kjer ima Krzbergcr svoje roke vmes, tam je treba postopati zelo previdno in nezaupno. Narodna skupščina nima ne voljo ne moči, udejstviti socializma. Zistem delavskih in vojaških svetov je treba izpopolniti. Vzlic vsem oviram se bo obdržal ta zistem.
■ • Danski zbornici pozdravljata \VI|sona kot osvoboditelja. Kopenhagen, 19. decembra. (Lj. k. u.) Obe danski zbornici sta sklenili, odposlati predsedniku NVdsonu nastopno brzojavko: »Danska državna zbornica N as pozdravlja v Evropi kot velikega branitelja narodne samoodločbe in zveze narodov. Upamo, da se Vam posreči doseči plemenite cilje: Enako pravo za tnale in velike narode; tako boste ustvarili trden temelj pravičnemu in trajnemu miru.
— VVilsoit ne gre na Špansko. Madrid, 18. decembra. (Lj. k .u.) »Agence Havas« poroča: Uradno se razglaša, da je predsednik NVilson odklonil povabilo španske vlade, naj obišče Špansko. Izrazil pa je željo, da se sestane zaradi pogovora z Romanonesom, ki je snoči odpotoval v Pariz, da se domeni z zastopniki angleške in italijanske vlade, ki so sedaj v Parizu, in s francosko vlado.
V spomin Maksu Koširju!
Z veseljem sva se vračala z občnega zbora podružnice del. izobr. društva »Svobode« v ljubljanski okolici. Tvoje mlado življenje, polno upov in nad, se je veselilo prvega uspeha. Delavstvo je poslušalo tvoj glas, pritrjevalo tvojim besedam. V žepu si imel precejšno število novih naročnikov za naš dnevnik »Naprej« — a jaz veliko novih članov »Svobode«. Vesela sva bila! Kajti tudi v meni si prepodil, s tvojim mladim in svežim idealizmom, ono umerjenost in zmernost, ki se loteva zre-I lejšega človeka. Prepričana, da najde naša ideja pot v srca vsega zatiranega delavstva, ter ga reši iz suženjstva, sva korakala v megleni, temni noči po cesti proti domu. Pot, ki je sicer piecej dolga, nama je bila kratka. Pred vrati ob slovesu si mi še govoril: »Dobro! Pripravim se za predavanje. Mislim, da bo najboljše »O tisku«. Delavstvo naj bo poučeno o zgodovini in o važnosti tiska. Tisk je najboljše sredstvo za širjenje kulture. Vi pa razložite delavstvu, kako važno je — da delavstvo čita delavske liste. Tako bova romala s kraia v kraj in hodila domov vesela kot danes«.
Podala sva si roke in srčen pozdrav, to je bila najina ločitev. Kdo bi se bil mislil: zadnja! — Nekaj dni je preteklo od tega večera in že so tvoji načrti oporoka, ki jo nam zapuščaš.	'j!
Dragi Maks, izvršili jo bomo!	—unc—
Dnevne vesti.
— Za Cankarjev spomenik! V Ljubljani se je ustanovil odbor, ki ima namen zbirati prostovoljne prispevke, da se postavi umrlemu umetniku spomenik. Ivan Cankar si je s svojim nesmrtnim delom ustvaril v srcih našega naroda spomenik, trdnejši od brona in lepši od tistega-ki ga bo izklesala roka umetnikova. Od silnega bogastva svoje duše nam je dajal z radodarno roko in iz polne pesti. Kot tujca smo ga sprejeli in nezaupno smo ogledovali njegove darove in z gluhimi srci poslušali njegove besede. Razumeli ga nismo! Naša nezaupnost go ni užalila: z enako ljubeznijo nam je dalje dajal in mi smo sprejemali in —■ spoznavali vrednost njegovih darov. Preden smo sc spomnili na vračilo, je odšel od nas. N i-soko je narasel naš dolg in zlasti slovensko delavstvo mu je velik dolžnik, zakaj z naivečjo ljubeznijo in z največjo radodarnostjo je n a m dajal n p r v i smo od njega sprejemali. Naš je bil. ko ga se nismo poznali, in ostal jo 7. nami do konca. Ko postavljamo Cankarju spomenik-ne gre za to, da poveličamo njegovo ime in da ovekovečimo njegov spomin, zakaj njegovo ime ie večno in nesmrten ie njegov spomin. Gre za to, da sc zahvalimo največjemu našemu tolmaču lepote. Opozarjamo delavstvo na oklic odbora. Naj bi ne bilo slovenskega delavca, ki se ne bi s še manjšim zneskom priznal za hvaležnega dolžnika velikega umetnika!
— Maks Košir. Danes so izročili truplo sodruga Maksa Koširja materi zemlji. Maks Košir le bil mladenič, ki je z vso dušo in z vsem srcem stal v naših socialno demokratičnih vrstah. Rojen je bil 24. novembra leta 1895 v Spodnji Šiški. Njegovi starši — železničar-
Stev. 292.
»APRF.J.
Stran 3.
ska rodbina — niso bili premožni, poskrbeli pa so, da je mladi Maks dovršil realko v Ljubljani. Kot študent je bil Maks Košir vedno odličnjak; tudi maturo je napravil z odliko — pri vsem tem pa je bil že delaven v delavskih in študentskih organizacijah. V delavskih organizacijah je predaval mladim sodrugom — v dijaških pa ie navduševal tovariše za jugoslovansko idejo, kai je povzročilo, da ga je c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani z obtožnico z dne 26. septembra 1914 obtožilo, da ie bil »s tovariši Antonom Štefančičem in drugovi v letih 1912, 1913, 1914 član v Ljubljani obstoječe družbe, takozvane organizacije jugoslovanskih srednješolcev, ki je pred gosposko svoj obstoj skrivala« in je bil »hkrati ustanovnik, nabiralec in predstojnik imenovane organizacije«. Bil je sicer oproščen, ali obenem tudi, dasi zelo slaboten in bolehen, poklican v vojake, kjer so ga vlačili od taborišča do taborišča. 2e itak slaboten je še bolj zbolel. Šele letos na jesen so ga bolnega odpustili. Po enomesečnem odmoru v domovini se je javil stranki na razpolago, ki ga je takoj namestila v uredništvo »Napreja«. Z velikim veseljem je šel na delo. Prevajal ic iz francoske literature. Njegova ljubljenca med svetovnimi književniki sta bila Baudelaire in Multatuli. Zadnje čase je delal na prevodu znamenitega dela »Sa-lambo«. Sredi nčrtov in lepih sanj za bodoče dni pa je prišla nad šibko telo mladega Maksa zla hčerka nesrečno vojne »španska« in ga nam ugrabila. — Časten mu bodi spomin med nami!
— Člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo jutri ob petih popoldne v pisarni »Slovenske Matice«.
— Naredba celokupno Narodne vlade SHS v Ljubljani glede državnih nameščencev. Z ozirom na sklepe kabinetnega sveta Nemške Avstrije z dne 23. novembra 1918, ki se nanašajo na začasno ureditev nekaterih vprašanj državnih uslužbencev,, do mednarodne ureditve tega vprašanja sledeče: 1. Nameščenci bivše avstrijske države, ki so nemške narodnosti in so službovali na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se odslove. Odslovitev se izvrši s posebnim dekretom. Prejemki se jim ustavijo. 2. Pod pogojem, da ne delujejo proti državi SHS ali za tujo državo in da stanujejo v ozemlju Narodne vlade SHS, bodo odstavljenci proti svoječasnetnu obračunu do časa mednarodne ureditve, najdalje pa do konca februarja 1919, podporo v znesku dosedanjih sisteinnih prejemkov z draginjsko doklado vred. 3. Ako pod 1. imenovani nameščenci prosijo za vpokojitev, se rešitev prošnje prepusti mednarodnim pogajanjem; dotičniki se odstavijo in se jim pod pogoji pod 2. izplača za čas do konca februarja 1919 podpora v .znesku pokojnine. Ta rok sc sme podaljšati le v posebnih, upoštevanja vrednih slučajih. 4 Pod 1. imenovani nameščenci se smejo od slučaja do slučaja iz važnih razlogov bodisi pogodbeno, bodisi pragmatično sprejeti v službo države SHS. V vsakem takem slučaju ima sklepati celokupna Narodna vlada SHS v Ljub-liani. Kot tak važen razlog je vpoštevati tudi dejstvo, da izvira dotičnik iz domače rodbine. Državnim nameščencem, ki so premeščeni na drugo službeno mesto v domovini, ali ki so sprejeti v službo v domovini, ki pa se ne morejo vsled obstoječih razmer preseliti takoj s celo družino (z vsemi v njihovem gospodinjstvu živečimi rodbinskimi člani), se izplača do možne preselitve, toda najdalje za dobo treh mesecev, počenši od dneva, ko je nastopil nameščenec službo v domovini, mesečni prispevek v sledečem znesku; a) pri uradniku: za ženo 150 K, za prvega otroka 100 K, za vsakega nadaljnjega otroka 50 K. vendar pa v celoti ne več kot 450 K; b) pri poduradniku in slugi: za ženo 100 K, za prvega otroka 80 K, za vsakega nadaljnjega otroka 40 K, vendar pa v celoti ne več kot 340 K. Omenjena doba treh mesecev sc v oziravred-nih slučajih lahko podaljša.
— Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« prirodi v petek, dne 20. decembra ob 8. zvečer predavanje v realčni risalni dvorani, I. nadstropje levo. Predava g. major O juro Čirič, srbski pisatlj o glavnih težnjah Političnega razvoja Srbije v 19. stoletju.
'— Ljubljanska drva. V snočnjem »Slovencu« riše kompoljski župan g. Mustar, da leži v Kompoljah nad sto ' agonov zaplenjenih vojaških drv, ki jih je narodna vlada določila za aprovizacijo Ljubljane; prevoz drv sc je po-' ril kompoljski občini. 2upan g. Mustar očita g. Šviglju, magistratnemu referentu, ki ima nalog prevzemati omen-lena drva, da je prevzetje blaga odklonil, češ da je Ljubljana z drvmi preskrbljena. Zahtevamo, da se zadeva s koinpoljskimt drvmi pojasni in da ne bodo stranke, kedar potisne mraz dobile na magistratu lakonski odgovor: Drv ni, so zmanjkala!
— Odstavljeno učno osobje. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje je odstavila Julija ('Krissegga kot nadučitelja nemško ljudske štirirazred-oice v Brežicah ter ga dala na razpolago štajerskemu deželnemu šolskemu svetu. — Vlada jo tudi odstavila "■►krajnega šolskega nadzornika za velkovški okraj Josipa s°chcrja in nastavilo Pavla Koschierja začasno za °krajnega nadzornika za velikovški okraj. — Vlada je dalio odstavila kot okrajna šolska nadzornika nadučitelji T°maža NVernitznigga, okrajnega šolskega nadzornika za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, ^v- Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor (okolica), Rogatec, Šoštanj, Slovenska Bistrica in s'ovenjigradec ter vladnega svetnika Klementa Profta, okrajnega šolskega nadzornika za velikovški okraj Josipa
nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Baško. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovenske šole dotičuih okrajev.
— Korespondenčni urad Narodne vlade SHS v Ljubljani se je preselil v Dvorec na Kongresnem trgu, prvo nadstropje na levi ob zborovalnici. Njegova sedanja telefonska številka je 227.
— Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani. Izšli sta številki 24. in 25.
— Častniška obedniea črnovojnega okrajnega poveljstva in vojnega sodišča v Ljubljani je ob razpustu vse svojo imetje v znesku 3U04 K 26 vin. podarila oslepelim slovenskim vojakom.
— Za srbsko siročad sc ie nabralo do danes 10.889.48 kron. Večje vsote so darovali naslednji dobrotniki: Vojaško sodjšče SHS v Ljubljani 246 K, uslužbenci drž. železnic 350 K, Narodni odbor v Kranju 1100 K, v Kranjski gori 719 K, srbski vojaki (4 č. 2. baon) na Vrhniki 337 K, g. prof. Dolar v počaščenje svoje umrle matere v Kranju 50 K, blaga 832 kosov, Lned temi tvrdka Korenčan 77 kosov, Perše 24 kosov), Krisper 24 parov čevljev, Štor 6 parov čevljev, Kump 15 kosov oblek, Kraš-kovic 10 kosov oblek.
— Ljudski prijatelji. Prav tiste navade, ki so bile v stari Avstriji, so v navadi tudi v novi »demokratični« Jugoslaviji. Tudi pri ljubljanski aprovizaciji je še vedno v veljavi tiranski ukaz, da za izgubljene živilske izkaznice ne dobiš nove. Zanašajoč se na potrpežljivost ljudstva, trdijo, da se potem z izgubljenimi izkaznicami slepari. In to je veljalo in držalo tudi v stari državi. Vprašanje pa je, kaj je večja sleparija, če gre izstradani posameznik z najdeno izkaznico neopravičeno parkrat po tisto malenkost živil, ali pa če se pusti človeka, ki je izgubil svojo izkaznico za krompir, za zabelo ali petrolej stradati in v temi? Da bi nihče ne izgubil izkaznico, se ne da preprečiti, če še toliko opominjate, in to tem ntanj, ker izdajate izkaznice kar za četrt ali pol leta. Ako bi se izdajale izkaznice le za kratek čas, bi se s tem mnogo od-pomoglo. Druga pomoč bi bila, če bi izkaznice imele številke, kar bi omogočalo kontrolo pri oddaji blaga. In to ni v redu. Enako krivično se mi zdi, da se kruh v pekarnah ne dobi za nazaj; po vsak grižljaj moraš posebej iti k peku.-To je muka za ljudstvo. Zakaj je uveden ta red, pa sploh ne povedo. Vedeti bi tudi morali, da je kruh boljši, če je nekoliko stareji. Take odredbe so v škodo aprovizaciji in v muko ljudstvu. Prav tako neprimerne so razmere v vojni kuhinji, kjer je uslužbeno deloma osebje pravega poljanskega vedenja, ki nikakor ne prija družabno nekoliko vzgojenemu človeku. V vojni kuhinji ni nobenega reda in ni ga človeka v vsej Ljubljani, ki bi se nekoliko pobrigal za te razmere. Kdor je kriv takim razmeram, spada pravtako v črno knjigo, kakor tisti, ki so
j ljudi po nedolžnem zapirali in obešali. No, Šimel, biro-: kratizent, neobzirnost, terorizem . . . tako je bilo tudi ; nekdaj.
— Vse tovariše profesorje zgodovine in zetnljcpisja na vseh slovenskih srednjih šolah vabim s tem na sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 23. grudna t. 1., ob 9. dopo-ludne na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. — Razgovor m sklepanje o prireditvi novih učnih knjig! — Dr. 2mavc.
— Slovensko dljaštvo na dunajskih visokih šolah. »Narodni svet« poroča: Na zadnji poslanski konferenci dne 17. t. m. je dr. Defranceski protestiral proti postopanju rektoratov napram nenemškim slušateljem ter zahteval med splošnim odobravanjem nenemških poslanikov od dr. Bauer-ja obvezno izjavo, glasom katere bi bilo omogočeno obiskavanjc visokih šol vsem dosedanjih! slušateljem do tedaj, dokler ni končana likvidacija Avstrije. Ker ni dr. Bauer zadovoljivo odgovoril, je dr. Defranceski povabil vse nenemške poslanike k skupnem posvetovanju, kjer naj se sklenejo nadaljnji ukrepi.
— Krajevne odbore N. S. ponovno opozarjamo na to,
da je z imenovanjem Narodne vlade prešla vsa izvrše-valna oblast' (eksekutiva) na Narodno vlado, to se pravi, vsi posli, ki so spadali v delokrog prejšnje državne ali avtonomne deželne in občinske uprave spadajo sedaj edinole in izključno v področje Narodne vlade, vsled česar ne gre, da bi krajevni odbori N. S. kakorkoli si bodi posegali v upravne posle imenovanih upravnih oblasti. Naloga krajevnih odborov N. S. je, nadzirati upravo, poučevati ljudstvo o novem položaju in sporočati želje in potrebe ljudstva bodisi naravnost na pristojna upravna mesta, ali pa Narodnemu svetu v Ljubljani. — Narodni Svet.
— Protestni shod v Ljubljani. Italijani so zasedli našo Goriško in velik del Kranjske, zato grozi tem jugoslovanskim krajem nevarnost, da za vedno ostanejo v oblasti Italije. Isto velja za velik del slovenske Koroške. Treba je, da se pove svetu, da mora pripadati vsaka jugoslovanska vas naši državi. V ta namen sklicuje Narodni svet v Ljubljani protestni shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«.
Ceskš obec v Ljubljani. V pondeljek, dne 9. t. m., se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Češka obec v Ljubljani«. Društvo hoče gojiti družabne in kulturne stike med slovensko in češko javnostjo v Sloveniji in reprezen-tirati tukajšnjo češko vlado. Za predsednika društva je bil izvoljen g. Jan Ružička, za podpredsednika g. Julij Hllbert. V odboru so gg.
Tykač, dr. Kasal, Čermak, Čvančara, Sedle -cky, Sekvart, Martinec in Krivanec. Prijave članov in pisma društvu se prosijo nasloviti na društvenega tajnika: dr. ing. Mir. Kasala, Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 7.
— Za srbsko siročad. Prejeli smo: Prav je, da se nabira za srbske sirote, toda sistem nabiranja se mi ne zdi posebno posrečen; če sprejemajo denar nevešče male deklice kar v odprto škatljo, pri takem vremenu lahko računi ne gredo prav in se denarja lahko kaj poizgubi — namesto da bi prišel v korist plemenitemu namenu. — Očividec v kavarni.
— Zahvala. Vsem sodrugom, znancem in prijateljem, posebno pa delavskemu pevskemu društvu v Trbovljah iskreno zahvalo za izkazano mi sožalje in sotrud ob priliki pogreba moje preljubljene žene. —• Trbovlje, dne 17 .decembra 1918. — Ljudevit Marin,
— Izgubilo se je na poti iz Trbovelj do 2abje vasi v papirju zavitih 304 K. Ker je denar izgubil ubog rudar, se prosi, da najditelj denar vrne proti dobri odškodnini Majtiar Juriju v Trbovljah, Loke št. 108.
— Razprodaja drož se je sedaj tako uredila, da bode popolnoma krita potreba slovenskega ozemlja. — Tvrdka Fischlovi sinovi v Celovcu bo dobavljala po 250 kg dnevno tvrdkama M. Vovk-Košmerl in Maks Zaloker v Ljubljani. ki bodeta zalagala Ljubljano in okolico — razpošiljala pa bodo tudi naravnost svojim dosedanjim odjemalcem na deželi sorazmerne množine, lnteresentje na Kranjskem in Koroškem naj se tedaj obračajo po drože naravnost na omenjeno tvrdko. Slovensko Štajersko pa bo v prvi vrsti preskrbovala tovarna v Račjem. Vloge na prehranjevalni urad Narodne vlade SHS v Ljubljani naj se opustijo.
— Prehrana v Bosni in Hercegovini zajamčena. Narodna vlada v Sarajevu poroča (Lj. k. u.), da je prehrana prebivalstva v Bosni in Hercegovini zajamčena do srede januarja. Za naslednje mesece pa preti resna kriza zaradi prehrane, ker nezadostna prometna sredstva zelo otežujejo redni dovoz živil in drugi potrebščin in ker je dežela po povračajočih se avstro-ogrskih četah popolnoma izropana.
— »Hrvatska Rlječ« in »Glas SHS« sta sc združila v en časopis, kakor se nam poroča iz Zagreba. Prvi je bil doslej glasilo hrvatsko-srbske koalicije, drugi pa je bil glasilo pristašev za ujedinjenje SHS. >
— Narodna galerija. Odbor »Nar. galerije« podvzel je korake, da se člmpreje odpre slovenska umet. galerija ter združijo že obstoječe umetnostne zbirke v celoto. Prtjšnji dež. odbor je javil »Nar. galeriji« z dopisom z dne 15. novembra 1918, da ji odstopi iz muzejske zbirke primerne slike s pridržkom lastnine, kakor hitro dobi »Nar. galerija« prikladne razstavne prostore, na kar naj se »Nar. galerija« vuovič obrne na komisijo za začasno vodstvo in likvidacijo dež. uprave. Odbor »Nar. galerije« se je obrnil dalje na mestno občino ljubljansko, da mu prepusti svojo umet. zbirko v varstvo, prepusti tudi prostore v palači mešč. itnovine za galerijo ter da nakloni vse event. kredite za nakup umetnin »Nar. galeriji«, da izvrši nakupe »Nar. galerija« za svojo zbirko. Upati je, da se zadeva ugodno reši ter da se v kratkem v palači mešč. Imovlne v Ljubljani, odpre javnosti slovenska umetnostna galerija, obstoječa iz najboljših umetnin mestne občine, dela muzejske zbirke ter umetnin, ki jih je »Nar. galerija« sama že pridobila oziroma, ki so ji obljubljene od različnih faktorjev. Če se izpolnijo vse obljube, »Nar. galerija« ne bo nič manj obsežna kot je bila temeljna zbirka Strossmayerjeve galerije v Zagrebu, ki jo je vladika Strossmayer v ustanovnem pismu namenil zagrebški galeriji.
— Kurz italijanskega denarja. Vrhovno jioveljništvo italijanske kraljeve annade je odredilo zakoniti kurz italijanskih blagajniških •obveznic (buoni di cassa) in italijanskih državnih bankovcev, tod$ le nekaterih nižje navedenih serij, in sicer v zmislu odredbe z dne 26. novembra 1918, ki je do sedaj določala le fakultativni kurz za vojaške ih javne blagajne, j)o ključu: 40 italijanskih centesimov za eno krono. Po tem zakonitem kurzu se bo moralo v ozemlju, zasedenem po italijanski armadi preko mej kraljestva, zamenjati: blagajniške obveznice jto 1 liro serije 91 za K 2:50, blagajniške obveznice po 2 liri serije 61 za K 5:00, državne bankovce po 5 lir serije 3183 do vštevši serije 3212 za K 12:50, državne ban-' kovce po 10 lir serije 2561 do vštevši serije 2590 za K 25:00. Začenši z dnem in do roka, ki bota še določena, bo vsakdo imel pravico zahtevati zamenjavo omenjenih blagajniških obveznic in državnih bankovcev v krone po določenem ključu. Kdor bi se branil sprejeti ta denar v plačilo po navedenem menjalnem ključu, bo izročen vojaškemu sodišču in kaznovan z zaporom do treh let. Odredba je datirana z dne 9. decembra 1918 in je bila razglašena v današnjem uradnem listu. — Vojaške in begunske podpore ter pokojnine se bodo izplačevale v tem denarju in po zgoraj navedenem menjalnem ključu.
Dopisi.
Pismo h Celja. Vrnil sem se iz vojne službe dne 23. novembra 1918 in prišel v Celje, kjer sem videl razvaline, katere nam je ta strašna vojska zakrivila. Videl sem da so ravno delavske organizacije najhujše trpele, posebno organizacije male industrije in rokodelstva. Edino železničarska organizacija je še ostala popolnoma pri življenju, ker sodrugi železničarji so bili večinoma vojaške službo oproščeni. V Celju je bil 24. novembra javen shod soc. dem. stranke, ki je bil jako dobro obiskan, tako da ljudje niso imeli vsi prostora za vstop. Videlo se je, kako hrepeneče so delavci in celo obrtniki čakali na odkrite besedo in cela vrsta diskusijskih razgovorov je sledila govoru. Iz tega se vidi, da bi bilo treba v Celju več shodov, na katerih bi se seznanjali sodrugi delavci s socializmom in delavskimi vprašanji.
Aprovizacija v Radečah. — V nedeljo 8. t. ni. sc je vršil shod, na katerem so se pretresale vsakovrstne nerednosti pri radeški apro-vizaciji. Posamezni pritožniki, s katerimi se je napravil zapisnik, so navajali naravnost v nebo vpijoče slučaje, kako se se je gospodarilo z ljudstvu namenjenimi živili in drugimi potrebščinami. Tako na. pr. je žujian Jakob Rižnar lani dobil dva aprovizacijska prešiča — mesa teli prešičev revnejši občani, katerim je bilo namenjeno niso okusili. Petrolej, ki bi se naj bil oddajal na vago, se je prodajal na litre s čimer ie bilo ljudstvo znatno oškodovano. Karte za milo so se razdeljevale po simpatijah in je vsled tega mnogo ljudi ostalo brez njih. Mesar Kukec je cesto odpravil ljudi, češ, da je meso pošlo. Ko so so ljudje razšli, ga je prodajal svojim prijateljem in sicer ne glede na.številnost družine, aprovizacijski seji je bilo enkrat določeno, da da se nekaj moke brezplačno razdeli med uboz-ne občane; dobivali so jo pa tudi posestniki m ljudje, ki imajo v hranilnicah denar. Ko je narodna obrana rekvirirala vojaško blago, je zgi-nila vreča sladkorja in dasi je znano, kdo si io je prilastil, se ni nihče zganil, da bi se slad-kor vrnil in uporabil za oskrbo občanov. 1 rav tako s cigaretami in tobakom! — Shod je sklenil, da se vsi ti slučaji naznanijo pristojni oblasti in soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Na aprovizacijski seji je bilo enkrat določeno, čah se obračajo na poverjeništvo za prehrano v Ljubljani, da odredi takoj strogo preiskavo o razmerah pri občinski aprovizaciji v Radečah, da dožene nerednosti pri tej aprovizaciji in pokliče krivec na odgovor. Poverjeništvu za prehrano se predlože na shodu omenjene
pritožbe.	...........
»Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov«,
nabranih iz obširnega nemško-češkega monta-nističnega slovnika, ki ga je sestavil c. kr. rudarski svetnik in ravnatelj Edvard liorovskv v Pragi — To je naslov malega slovarčka, obsegajočega 30 strani, ki je izšel v zalogi »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Lena 2 K. z-brani izrazi so taki, da jih porabimo prav la-hko v slovenščini, dodanih je pa tuci pieccj iz-virno domačih, sčasoma se jih bo nabralo se kaj. Nabrane izraze pa objavimo v kakem domačem strokovnem ali delavskem listu. 1 ako bomo iztrebili polagoma tiste popačene nemške besede, ki so jih zanesli tuji delavci v nase
kraje   Kadar pa nimamo domačega izraza,
ne kujmo novega, ampak vzemimo ga iz sorodnih jezikov. Cehi imajo dosedaj med Slovani najpopolnejšo rudarsko teminologijo. Mnogo je k temu pripomogla češka rudarska akademija v Prihranili. Slovenci nimamo nobene rudarske šole. Na jugu imamo nižjo rudarsko šolo v Celovcu in ta je nemška. Tudi akademija v Ljubnem na Štajerskem je nemška. Mar In se ne mogel ustanoviti rudarski oddelek na nasi obrtni šoli v Ljubljani? S tem bi se tudi nase rudarstvo otreslo tujega jarma glede urado-
Vcllljtl
Griže pri Celju. V nedeljo popoldne se je vršil v gostilni g. Pikla dobro obiskan shod, ki
se ga je udeležilo poleg delavstva iz Griž tudi lepo število kmetov in uradnikov. Ker je bil določeni referent iz Ljubljane nujno zadržan je poročal s. Urbašek o položaju. V enournih izvajanjih je razložil postanek in razvitek kapitalistične civilizacije, očrtal situacijo, v katero je vrgla svetovna vojna in revolucija balkanske narode in opisal naloge socialne demokracije, ki jo čakajo v tem trenotku. Svoja izvajanja, ki so jim zborovalci vseskoz pritrjevali, je zaključil z apelom na navzočne. da se pridružijo snujoči se politični organizaciji socialno demokratične stranke. Shodu je predsedo-val s. Tratar.____________________________________
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. prvič v sezoni Planquettova opereta v treh dejanjih »Corne-villskj zvonovi« za »A« abonement. — V soboto ob pol 8. Ivan Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« za »C« abonement. — V vlogi Jožefa Kantorja gostuje Ignacij Borštnik. — V nedeljo popoldne ob 2. Špicarjeva otroška igra »Pogumni Tonček« za »A« abonement. — Zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta« izven abonementa.
Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Priznan slovenski sociolog nam odkriva v tej brošuri važna pereča vprašanja slovenskega naroda. Ker smo dosegli lastno suvereno državo, je tern bolj potrebno, da se orijentiramo o naših nalogah, o naših problemih. Brošura je potrebna vsem, kmetom, delavcem, uslužbencem in meščanom, kajti za vsacega je zanimiva. Kratka vsebina je:	1. O slovenskem
narodnem programu:	1.	Poljedelci, meščani,
delavci; 2. O pomenu kulturnega delavca; 3. Bistvo narodne politike; 4. Naši idejni temelji. II. Pod pritiskom ekonomskih sil: L Domača obrt med Slovenci hira; 2. Veliki narodi bo-gatč, mi pa ubožamo; 3. »O, kakor da delam ves božji dan greh!« 4. Slovenec se seli na tuje; 5. O kolovratu in drugem; 6. Zemlje imamo premalo; 7. O narodnih renegatih in narodnih mučenikih. III. Nakovalo finančnega velekapitala:	L Nastop delniških družeb; 2.
V boju za cene: — karteli; 3. Zvesta roka: — trust; 4. O pomenu bank. IV. Slovenska demokracija: 1. Na prozoru: 2. C) politični samostojnosti; 3. Občine in javna uprava; 4. O našem skupnem narodnem premoženju; 5. Narodna industrija; fi. Bližnje naloge in skrbi; 7. Ljudski pedago": 8. Zakopana kultura, pozabljena umetnost. — Naš Mozes. — Brošura stane 2 K in se dobiva po knjigarnah in pri Zvezni tiskarni v Ljubljani._____________________
Zadnje vesti.
Trst svobodna luka?
Berlin, 19. decembra. (Lj. k. n.) Dunajski kor. u. poroča: »Vossische Zeitung« poroča: po švicarskih listih, da namerava Amerika, Anglija in Francija zaradi tekmovanja med Jttgo-slvijo in Italijo proglasiti Trst za svobodno luko z angleškim guvernerjem na čelu.
Volove v nemško skupščino dne 19. januarja 1919.
Berlin, 19. decembra. (Lj. k. u.) Wolf-tov urad poroča: V današnji seji državne konference delavskih in vojaških svetov na Nemškem se je z veliko večino ob pritrjevanju večine in ugovarjanju manjšine sprejel predlog člana Cohena (Reuss), da naj se volitve v narodno skupščino vrše 19. januarja 1919.
Temeljni argumenti ameriške delegacije.
London, 19. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: »Daily News« pišejo: Temeljni argumenti ameriške delegacije v Parizu bodo ti-le: L Zveza narodov naj je del mirovne pogodbe. 2. Svoboda morja mora biti e-den glavnih principov, določenih po zvezi na-
rodov. 3. Določiti se morajo upravičene zahteve, ki naj se stavijo Nemčiji. Ugotoviti se mora koliko in kako more Nemčija plačati. 4. Preliminarna pogajanja so lahko zaupna, končni sklepi mirovne konference pa se morajo obravnavati javno. 5. Vsi mirovni odposlanci naj se sestanejo kot zastopniki novega sveta, nikakor pa ne kot gospodarji novega sveta. Vsako drugačno nastopanje bi pomenjalo tnir, ki bi zapuščal sovraštvo, iz katerega bi potem lahko nastale nove vojne. — Kakor se čuje, so ameriški odposlanci za to, da naj se Nemčija sprejme v zvezo narodov. Ne bodo ugovarjali, ako se določi, da mora Nemčija prestati poizkusno dobo.
Nova vlada v Bukareštu.
L o n d o n , (Lj. k. u.) Reuterjev urad je izvede! iz Bukarešte, da je Bratianu dobil naročilo. naj sestavi novo vlado. Bratianu postane zunanji minister. V kabinet vstopi tudi Take Jonescu.
Aprovizacija.
Meso na rdeče z lomilce B štev. 801 do konca bo
oddajala mestna aprovizacija v soboto, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po naslednjem redu: od 1. do pol 2. štev. 801 do 1000, od pol 2. do 2. štev. 1001 do 1200, od 2. do pol 3. štev. 1201 do 1400, od pol 3. do 3. štev! 1401 do 1600, od 3. do pol 4. štev. 1601 do 1800, od pol 4. do 4. štev. 1801 do 2000, od 4. do pol 5. štev. 2001 do 2200, od pol 5. do 5. štev. 2201 do 2400, od 5. do pol 6. štev. 2401 do konca.
Meso na rdeče ikzaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami 15 prejmejo soveje meso v por.deljek, dne 23. t. m. in v torek, dne 24. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v pondeljek, dne 23. t. m. popoldne od I. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. — V torek, dne 24. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, Od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca.
Krompir za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 21. t. m. in pondeljek, dne 23. t. m. pri Mllhlcisiui na Dunajski cesti. Določen ie tale red: v soboto, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do U. štev. 301 do 450. popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3. do 4. štev. 1)01 clo 750, od 4. do 5. štev. 751 do 900. — V pon-deljek, dne 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 901 do 1050, od 9. do 10. štev. 1051 do 1200, od 10. do U. štev. 1201 do 1350, popoldne od 2, do 3. štev. 1351 do 1500, od 3. do 4. štev. 1501 do 1650, od 4. do 5. štev. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram, stanc 80 vinarjev.
Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata telefonsko zvezo Stev. 312.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Draibeni oklic.
V pondeljek dne 13. I. m, se bo prodajalo v Šmartnem ob Savi (občina Moste) na javni dražbi
14 lesenih barak.
Kupnino bo položiti takoj v gotovini. Začetek dražbe ob 9. uri zjutraj. Komisija se snide oh 3/49. uri v Šmartnem pri barakah.
V Ljubljani, dne 17. decembra 1918.
Po nalogu poverjenika za javna dela in obrt Jelenc, stotnik.
I M. S
— Delniška glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knji-gjce jn tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
I
v Ljubljani.
Poslovnica razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
Rezervni fondi okrogfco K 2,000.000.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, tinancira erarične dobave in dovoljuje
— aprovlzacljske kredite ——