POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. —LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 30 DIN, PODPORNA VEČ KOT 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078.
LETO IV.	LJUBLJANA,	PETEK,	8.	MARCA	1940.	ŠTEV.	26.
NAŠ VZORNIK
Profesor na Sorboni
Sv. Tomaž (1227—1274) je bil iz reda dominikancev ali pridigarjev, ki so si postavili za glavno nalogo poučevati ljudstvo s pridigami, med višjimi sloji pa pospeševati versko izobrazbo z dobrimi krščanskimi šolami. Sv. Tomaž si je izbral drugo nalogo »magistra«: bil je univerzitetni profesor mo-droslovja na pariški univerzi. Od časa do časa je predaval tudi drugod, oglasil se je malone na vseh tedanjih pomembnejših visokih šolah, ker so ga povsod z največjim veseljem poslušali in zelo vabili.
Summa theologica, veličastna zgradba srednjeveške filozofije
Njegovi spisi so številni in izredno obširni. Najvažnejše in najbolj dovršeno delo je Summa theologica, ki obravnava vso krščansko filozofijo in teologijo. Še sedaj velia to delo za največje in najgloblje teološko delo, ki ga ni še nihče dosegel, kaj šele prekosil.
Zanimivo je, da jo je bil sv. Tomaž sestavil kot šolski učbenik za svoje slušatelje. Toda čeprav je bila pisana »za začetnike«, kot pravi sv. Tomaž sam v uvodu, si vendar največji učenjaki že šest stoletij in pol ubijajo glave ob njej, črpajo iz nje najlepše misli in še je ne morejo vedno do konca doumeti.
Angelsko čist
Z globoko učenostjo pa se je pri sv. Tomažu vedno družila velika svetost. Sv. Tomaž si je zaslužil sloves, da je največji učenjak med svetniki in največji svetnik med učenjaki.
Posebno vidni sta pri sv. Tomažu dve čednosti: čistost in ponižnost.
Od prve mladosti vse do zadnjih let je živel popolnoma neomadeževan. Splošno mislijo, da je užival glede tega posebno varstvo božje. Zanimivo je, kaj pripominja k temu moderni francoski tomist (t. j. filozof iz šole sv. Tomaža) Sertillanges: Tomaž bi najbrž nikoli ne bil dosegel tolikšne duhovne moči, bistrosti in jasnosti, ko bi se v telesu in v duhu ne bil ohranil tako nepokvarjenega in čistega. Do tega prepričanja je prišel Sertillanges, ko je vprav iz današnjih razmer videl, koliko mladih življenj in nadobudnih duhov ubije moralna pokvarjenost.
IN ZAVETNIK
Velik v ponižnosti
Redovni bratje in oni, ki so sv. Tomaža pobliže poznali, so občudovali na njem zlasti njegovo veliko ponižnost. Tako pravijo, da mu je nekoč, ko je med skupnim obedom na glas čital sv. pismo, predstojnik popravil zaradi poudarka neko besedo, ki jo je bil Tomaž izgovoril. Sv. Tomaž jo je brez ugovora ponovil s poudarkom, kot ga je hotel predstojnik. Po obedu mu neki sobrat s posmehom omeni: »Najbrž sam ne veš, da si bil tisto mesto prav naglasil!« Z vso resnostjo mu odvrne sv. Tomaž: »En naglas tako ali tako, to je končno prav majhnega pomena. Velikega pomena pa je, da se mlad človek nauči ubogati.«
Ob drugi priliki, sporočajo življenjepisci, je prišel sv. Tomaž v drug samostan, kjer ga niso vsi poznali. Brat vratar, ki ga je ravno srečal, si še mislil ni, koga ima pred seboj, in ga je hitro poprosil, naj mu pomaga riniti voziček s sočivjem skozi mesto. Brez besedice mu je bil sv. Tomaž na uslugo.
Seveda se kažejo v takih anekdotah tudi posebnosti srednjeveškega življenja, ki jih ne smemo kar tako prenašati v naš čas. Vendar poglejmo preko malenkostne vnanjosti do prave vsebine, do zatajevanja in duhovne moči, ki se v tem razodeva.
Tudi študij je lahko sredstvo posvečenja
Še eno potezo v duhovnem liku sv. Tomaža naj poudarimo. Njegov življenjski poklic je bil študij in znanstveno delo; in prav s študijem je Tomaž samega sebe posvetil in postal sveti Tomaž.
Sam je povedal, da nikoli ni začel študija, ne da bi se bil prej za kratko zbral in nekoliko pomolil. Svojemu velikemu prijatelju in nekdanjemu sošolcu sv. Bonaventuri je zaupal, da se je več kakor iz knjig naučil iz premišljevanja kleče pred sv. razpelom.
Mladini visok vzor
Ali ni ta veličastni svetniški lik sv. Tomaža pravi ideal za današnjo dijaško mladino? Moderna doba je znanost povzdignila in zahteva široke izobrazbe in pridnega študija. Žal pa je pri tem pozabila na krščanski ideal, da je treba duhovno izobrazbo vedno združevati s srčno kulturo, s plemenitostjo in značajnostjo.
imela do zdaj. To naj bo vprav sv. Tomaž, njen zavetnik. Ob njem naj katoliški dijak spet uzre pravi smisel svojega učenja. Ob vzoru sv. Tomaža naj se zave, da načitanost in učenje še dolgo ni vse, da je poleg študija in poleg šolskih uspehov krepost in značaj nekaj, kar je še mnogo več kot talent in izobrazba.
Tako bo dobilo dijakovo delo bogatejšo vsebino in višji pomen. Življenje dijaka pa bo dobilo tisti krščanski značaj, ki ga mora imeti.
Vsako leto študent precej napreduje v izobrazbi in znanju, prav malo pa jih je, ki bi se istočasno tudi v značaju pomaknili eno stopnjo više. Tako se dogaja, da je premnog dijak ob koncu šolskih let prava neharmonična duhovna spaka: znanje močno in razvito, značaj slabičevski in zaostal; umsko dozorel, nravno pa žal razjeden od gnilobe.
Današnje razmere kričeče zahtevajo, da si šolska mladina izbere nove, boljše vzore, kot jih je
Globoka verska %avesi Fincev
Neka časopisna agencija v Ženevi je prejela sledeče pismo od enega svojih finskih dopisnikov:
Vsak dan nam postaja bolj jasno, da smatra naš narod to vojsko za sveto vojsko. Bog je hotel to preizkušnjo, da nam postane vir blagoslova. Pripravljeni smo na največje žrtve. Verujemo pa, da se bodo zaradi naših žrtev spreobrnili milijoni zasužnjenih Rus.ov in se vrnili k evangeliju. Bog je dal našemu narodu čudovito edinost. Ko bo vojna končana, bo naša prva dolžnost, da to edinost ohranimo.
General Mannerheim je obrnil našo pozornost na to stran vojne, ko je izjavil, da je to voina za obrambo družine, vere in domovine. To se tudi zaveda vsak Finec. Civilno prebivalstvo neprestano prosi Boga za pomoč in vojaki poročajo s fronte, da so se izročili mogočnemu božjemu varstvu in da je njihovo življenje en sam neprestan čudež.
Poročajo nam, da naši vojaki kleče molijo v šotorih, preden odidejo v boj.
Sv. pismo je njihovo najboljše orožje. Na bojnem polju so našli poročnika, ki je ležal z glavo na odprtem sv. pismu. Nekaj trenutkov pred svojo smrtjo je še bral svojim vojakom iz sv. pisma. Do Rusov ne čutimo nobenega sovraštva, ampak le sočutje. Neki častnik mi je pripovedoval, da je videl z lastnimi očmi, kako je neki finski vojak dal ruskemu ujetni-
ku rokavice, ko je bilo 40° mraza, sam pa je ostal brez njih.
V nekaj tednih so sovjetski aeroplani zmetali na naša mesta in naše vasi približno 7000 bomb in so pritem pobili le 18 ljudi. Čeprav piloti merijo zlasti na cerkve, jih je Bog obvaroval pred razrušenjem. V treh mestih so našli okrog cerkva bombe, ki niso eksplodirale.
V Tampere je bila med nekim bombardiranjem v veliki nevarnosti bolnica, dasi so se znaki Rdečega križa prav dobro videli. Ena bomba je padla na kapelo poslopja, druge bombe pa so padle na pokopališče blizu bolnice. Bomba, ki je padla na kapelo, je uničila vse, toda kip, ki je predstavljal Kristusa na vrtu Getsemani in je bil pritrjen na stranski steni, in Kristusov kip, ki je bil v velikem oltarju, sta ostala nedotaknjena. Velik križ iz železa in Kristusov kip iz granita, ki sta bila ob vstopu na pokopališče, sta ostala prav tako nepoškodovana.
Naš sovražnik more vse uničiti, razen milosrčne Kristusove ljubezni. Upamo, da nam bodo krščanske dežele prihitele na pomoč, zakaj trajen mir na svetu bo nemogoč, dokler razdiralni boljševizem ne bo premagan.«
Opomba: Finci so po večini protestantske vere. Njihova vlada je socialistična. iZato je razumljivo, da uživa Finska velike simpatije po svetu, zlasti med delavstvom, ki je po večini socialistično.
Velika ovira za pokristjanjenje Azije odpravljena
L. 1936. je papeška kongregacija za misijone dovolila japonskim škofom, da katoliški Japonci smejo častiti svoje prednike, v kolikor je to češčenje izraz spoštovanja do umrlih in ne versko dejanje. Kakor hitro pa bi kje to češCenje dobilo verski značaj, ga je treba odpraviti.
Ta odločba je za pokristjanjenje Vzhoda silnega pomena, ker je s tem misijonarjem delo zelo olajšano. »Osservatore Romano« je k temu napisal: »Jasno je, da se bo ta odločba, ki velja za Japonce, raztegnila tudi na Kitajce in na vse tiste narode, ki žive v podobnih okoliščinah in imajo slične navade. Papež Pij XII. je v svoji prvi okrožnici poudaril, da hoče Cerkev spoštovati in gojiti vse navade in običaje, ki niso neločljivo zvezani z verskimi zmotami. S tem je naznanil, da se bo ta odločba uveljavila tudi za Kitajce. Tako se je srečno končal prepir, ki se je vlekel skozi tri stoletja in ves ta čas zaviral delo misijonarjev. In res je Pij XII. čez nekaj tednov to odločbo izdal.
Olajšale so tako rešitev tudi kitajske oblasti, ki so večkrat uradno izjavile, da sicer Kitajci Konfucija visoko cenijo in gledajo v njem vzor pravega Kitaica, vendar pa to če-SCenje ni izraz vere, marveč slnov-skega spoštovanja. Zato katoliški cerkveni krogi po pravici sklepajo, da tako češčenje Konfucija, kakršno je danes v navadi, katoliški veri ni nevarno. Zato ta običaj poganskih Kitajcev ne more ovirati pri vstopu v katoliško Cerkev.
Odlikovani jezuitski znanstvenik
Akademija znanosti v Parizu Je nagradila jezuita p. Teilharda de Chardina za njegove znanstvene zasluge na področju paleontologije v Aziji.
P. Chardin deluje v geološkem institutu v Peipingu že od njegovega početka. Izpeljal je več znanstvenih ekspedicij v razne kraje Azije. Pri njegovi zadnji ekspediciji mu je pomagala harwardska univerza v Združenih ameriških državah.
Kdo se prepira, kdo pada v nesrečo? Kdo ima rane brez vzroka, kdo motne oči? — Ali ne oni, ki pri vinu sedi in kozarce izpraznjuje?
Preg 23, 29 - 30
Smrt francoskega komunista
Odličen francoski duhovnik, ki sedaj služi v vojski kot oficir, je v »La France catholique« objavil naslednjo zgodbo:
31. avgusta smo prišli v neko lo-rensko vas. Rezervisti so si še urejali svoja prenočišča, ko je nekdo pritekel k meni in mi zaklical: »Gospod kapetan, neki vojak se je zabodel!«
V nekaj skokih sem bil na skednju, kjer se je zgodila nesreča. Na slami je ležal močan človek z ugaslimi očmi, bledim obrazom in mrzlimi rokami. Prsa je imel prebodena z bajonetom. Bil je to 43 letni rezervist in strasten komunistični borec.
Pokleknil sem poleg njega in mu dejal, naj mi stisne roko, če me sliši. In res me je še slišal. Ker se mi je zdelo, da bo vsak čas umrl, sem mu hitro dal odvezo in sv. poslednje olje.
Toda božje usmiljenje se je hotelo razodeti na vse lepši način.
Umirajočega so položili na nosilnico in ga odnesli iz skednja, da bi ga odpeljali v bolnišnico. Tedaj pa se je hipoma zavedel, odprl oči in ko me je zagledal, mi je dejal: »Gospod kapetan, jaz nisem strahopetec. Vedno sem vestno vršil svojo nalogo in prositi sem vas celo hotel, da bi me poslali v prvo bojno vrsto.«
Potem pa se je obrnil k vsem navzočim vojakom: »Poslušajte fantje, nekaj bi vam rad povedal.« In v grobni tišini je jasno izjavil:
»Jaz sem bil komunist, veroval sem v komunizem, v njem sem videl svoj ideal, toda varal sem se. Bil sem prevaran. In glejte, zato sem izgubil pogum. Življenje se mi je zagnusilo. Večkrat mi je prišlo na misel, da bi šel v kako cerkev in molil, pa me je zadrževal ozir na tovariše. Toda sedaj se več ne bojim priznati, da se vračam k veri svoje mladosti.«
Ob teh zadnjih besedah se je lepo in pobožno pokrižal, potem pa je nadaljeval:
»Na žalost sem v nekem svojem pismu zahteval civilen pogreb, sedaj pa to preklicujem. Cerkveno hočem biti pokopan.«
Ko sem ga tolažil in mu vlival poguma in mu govoril o materi, ženi in otroku, mi je dejal: »Prav dobro vem, gospod kapetan, da sem pravkar storil velik zločin.«
»Res je, nesrečnež, velik zločin. In za ta zločin in za vse druge vaše grehe sem vam pravkar dal odvezo. Toda ker ste sedaj pri popolni zavesti, ali hočete, da odvezo ponovim?«
»Da.«
»Potem pa iz vsega svojega srca ponavljajte za mano besede: »Moj Bog, verujem v Te . . . Moj Bog, upam v Te in ljubim Te iz vsega svojega srca. Iskreno obžalujem vse svoje grehe in Te zanje prosim odpuščanja.«
Mogoče nimajo nikjer na svetu toliko skušenj o alkoholizmu in njegovih posledicah kakor v Ameriki in na Angleškem. Zato je naravno, da se je tam začelo prvo abstinentično gibanje. Najbrže imajo tam tudi največ zdravnikov, ki so se temu vprašanju posvetili.
Glede popolne zdržnosti in uživanja alkoholnih pijač so v anglosaškem svetu nastale sledeče smernice:
1. Popolnoma se mora zdržati vseh upijanljivih pijač mladina do nekako 20. leta. To pravilo so bili postavili že stari misleci (Platon) in ga je v vsem potrdila novodobna zdravniška veda.
2. Popoln abstinent mora biti vsakdo, ki nosi veliko odgovornost za življenje drugih ljudi. Tako službo opravljajo vlakovodje, šoferji, aviatiki itd. Pravijo, da vsaka količina zaužitega alkohola zmanjšuje prisotnost duha, ki jim
Bolnik je glasno ponovil vse te kratke molitve. Ko je končal, sem mu dal odvezo, on pa se je še enkrat prav lepo pokrižal.
Rani je podlegel šele čez 12 dni. Bil je ves srečen, da je še enkrat lahko videl svojo mater, ženo in hčerko in jim mogel sam povedati, da je zopet našel Boga.
Pokopan je bil cerkveno na domačem pokopališču.
je ob nenadnih, usodnih primerih neobhodno potrebna.
3. Alkohola se morajo popolnoma zdržati tisti, ki hočejo doseči posebne uspehe kot atleti, kot duševni delavci itd.
4. Popolna zdržnost je neogibno potrebna vsem, ki so zapadli alkoholizmu. Ozdraveti in zdravi ostati morejo le, če se popolnoma zdrže vsake upijanljive pijače. Vsak kozarec takoj vzbudi spečo strast.
5. Popolnoma se morajo zdržati alkohola tudi tisti, ki imajo v družini poleg sebe alkoholike. Ljubezen zahteva, da s pitjem ne vzbuja poželenja tistim, ki se pitju morajo odpovedati.
6. Zelo se priporoča popolna zdržnost tudi vsem, ki imajo v najbližjem sorodstvu pijance ali umobolne. Treba je vedeti, da pogubnemu vplivu alkohola predvsem podležejo taki, ki imajo zelo občutljivo živčevje. To so zlasti umetniško nadarjeni ljudje: pesniki, pisatelji, slikarji itd.
7. Seveda mora biti popoln abstinent vsakdo, kdor dela za treznost. Zgledi vlečejo.
Varujte se pa, da vaša srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo.
Luk 21, 34
V tisku je in v nekaj tednih izide
Naša Pot XXI.
Dr. Aleš Ušeničnik
„Quadragesimo anno"
z obširnim komentarjem
Obseg okoli 300 strani. — Cene bodo 30.-, 45.-, 60.- din.
„Quadragesimo anno" je okrožnica svetovno zgodovinskega pomena.
Podprite dobro in važno sivarl
Zato priglašajte sebe in druge kot prednaročnikel
Kdo naj bo popoln abstinent?
Moderen verouk v lužni Ameriki
IZNAJDLJIVOST KATOLIČANOV
Južnoameriške države so katoliške države. Težave, ki se stavljajo katoličanom na pot pri razširjanju besede božje, so seveda ogromne. Velikanske razdalje, slabe ceste, poleg tega pa še pomanjkanje duhovništva močno ovirajo delo za poglobitev verske zavesti. Toda južnoameriški katoličani so akcijski ljudje in zato tudi iznajdljivi. Iskali so novih in novih možnosti, da bi bili otroci poučeni v verskih resnicah. Ustanovili so razne družbe, katerih naloga je, da najdejo nove metode za poučevanje veronauka, obenem pa tudi skrbijo za učila.
POUK S TISKOM IN SLIKAMI
Ena izmed največjih takih družb je »katehetski svet« v Buenos Airesu. Njegov delokrog obsega vso Argentinijo, njena naloga pa je, da omogoči kar najpopolnejši verski pouk. Izdaja knjige in komentarje za vse stopnje šol in dijaštva. Zbral je bogato zbirko slik: od velikih podob do majhnih podobic, ki jih dobivajo otroci za pridnost. Na njih so upodobljene vse zgodbe, veliki katekizem, liturgija, zakramentalno življenje kristjanov.
POUK S FILMOM
Zelo učinkovito pomaga pri verskem pouku film. So filmi, ki predvajajo cele prizore iz sv. pisma, ponazarjajo posamezne verske resnice, razlagajo zakramente, božje in cerkvene zapovedi, sveto mašo itd. Družba ima filme o angelih varuhih, o rožnem vencu, o Križevem potu, o življenju svetnikov in o prizorih iz zgodovine Cerkve in misijonstva.
OTROK — KATEHET V DRUŽINI
Udomačila se je misel družinske kateheze: otrok naj postane katehet v svoji družini. V začetku se je to sicer zdelo malo čudno, toda po nekaj letih se je to' zelo izkazalo. Družba ima poceni filmske aparate za to katehezo. Otroci prinašajo iz šole slike, ki jih doma predvajajo. Tako vidi cela družina slike, po katerih se pouče o veri. Aparat dobi vsaka družina zastonj, če se za tri leta naroči na družinski časopis.
Vino, ki ga neizmerno pijejo, napravi zdražbe in jezo in veliko razprtij.	gjr	33
tia sišitskitH ztoiGtH*
Amerikanski inženir John D. Lit-tlepage, ki je bil deset let podrav-natelj ruskega trusta za izkoriščanje zlatih rudnikov v Sibiriji, je napisal to knjigo. Amerikanec, ki se odpove vsem udobnostim modernega življenja; inženir, ki se deset let zakoplje v rudnike v najmrzlejših sibirskih pokrajinah in v službi Sovjetov deset let stika za zlatom, tak mož ne more biti nasprotnik komunizma. če pa po desetletnih izkušnjah nasprotnik postane, je njegova sodba tem hujša in tem bolj uničujoča.
Takole piše: Sovjeti hočejo, da bi v industriji gospodarili komunistični
KRŠČANSKI PISATELJI SEVEFA
Cela vrsta skandinavskih pesnikov in pisateljev v svojih delih širi katoliško vero in nravnost.
Švedinja Selma Lagerlof se more prištevati med pisatelje, ki v svojih delih branijo krščansko nravno življenje. Piše idealistično.
Sved Blomberg se je od socialne demokracije povrnil h krščanstvu. Najboljši njegov roman »Požar v snegu« je zasnovan v močnih podobah.
Izrazito verski roman v poslednjem času so »Otroci gospoda Biiggeja«, ki jih je napisala Karin Gloersen. Mojstrsko je obdelano življenje mladega človeka,
čigar mati je bila brezverka, oče pa slab katoličan. Zaradi tega ni mogel svojemu sinu poskrbeti za globljo versko izobrazbo. Junak se sam s seboj bori, dokler si preko bojev ne pribori žive vere. Vse delo preveva silen duh odpovedi in junaške požrtvovalnosti.
Tudi nekateri finski pisatelji izpričujejo v svojih delih živo vero. Linnanoski v romanu »Kmetica iz Heikkile« slika delovanje božje Previdnosti na vse življenje. Podoben je roman »Naše srce« pisatelja Olafa Enckella z vzhodnega dela Karelije. V delu se kaže vzhodni način mišljenja in ruski duhovni vpliv.
Vino rodi nečistost in pijanost in hrup; kdor koli ima v njem veselje, ne bo nikdar moder.
Preg 20, 1
politikanti. Kdor ni v stranki, mora izginiti, pa bodi sicer največji strokovnjak. Dokler bo sovjetski režim tak, bo venomer koval zarote proti drugim, sposobne in podjetne ljudi moril In dušil navdušenje in veselje do dela, ki brez njega ni napredka.«
Tako je po pričevanju tega ameriškega, od kraja nevtralnega opazovalca, desetletna izkušnja dokazala, da tudi komunistična gospodarska načela vodijo v propad. Kdo naj še kaj verjame ljudem, ki bi nas-radi s takim rajem osrečili?
V smrt za iovaviia
Te dni so opravili v baziliki sv-Maksima v Parizu zadušnico za dominikanskim patrom p. Geofreyem, ki je padel koncem novembra 1939. na zapadni fronti pri izvrševanju svoje službe.
Njegov oče je bil general. Tudi sam je vstopil v vojaško službo k letalcem. Vendar ga je Bog klicaj drugam. Odločil se je za redovniško-življenje ln vstopil v dominikanski red. L. 1934. je tako dobro končal filozofske ln teološke študije, da ga je general reda takoj imenoval za profesorja na slavni dominikanski univerzi * Angelic um« v Rimu. Tu ga je lansko jesen zalotila mobilizacija. Takoj je odpotoval na odka-zano mu mesto.
25. novembra je bil njegov kapetan, oče treh otrok, določen, da gre na izredno nevaren polet nad nemškim ozemljem. P. Geofroy se je v zavesti, da bodo ti trije otroci skoro gotovo čez nekaj ur brez očeta, javil kot prostovoljec na mesto kapetana. Major je tej želji ustregel.
A p. Geoffroy se ni več vrnil. Postal je žrtev ljubezni do bližnjega.
Odg urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj)-