C. C. Postale. - Esce ogni mcrcoledi e sabato. ¦ 4 novembre 1925.
Posamezna stevilkß 25  stotmk.
Izhaja:
vsako   sredo   popoldne
in soboto  zlutra}.
Stane zu celo leto 15 L,
« pol leta     8 L.
« četrt leta   4 L.
la inozemstvo celo
leto 35 L.
Na naročila   brez   do-
poslane   naročnine    se
ne more mo oziraii.
Odgovorni urcdnik:
Polde Kemperle.

St. 88.
V uorici, v sredo 4. novembra 1925.      utovm.
Ncfrankirana pisma se
ne sprejcmajo. Oglasi
se računaio po dogo
voru in se plačajo v n«J-
pre\. List izdala kon-
sorcll
>GORI$KK    STRA2E*
Tisk ladruine tiskarm
v Gorici, Riva Piazzut
ta št. 18.
Uprava in   uredništvo:
iilica Mameli štev. 5,
—    (prej  Scuole).    -•
J/ftladina
Kdor pokuka od časa do časa po
deželi in pride v stike z našim Ijud-
si vom, sliši vsepovsod iožbe čez
naše šolske razmere. »Olroci po:
stajajo od dnc do dne bolj neubog:
Ijivi in drzni. Otrokom je sola bra
me, ki jih tlači, ker se mnogokje ne
razumejo s svojimi vzgojitelji.
Oiroci si kljub dolgim šolskim Ie:
torn ne nridobe onega znanja, ki ga
rabijo za življenje. Oiroci postajajo
vedno bolj nedostopni zu vsako res-
no delo, ker jim sola ne nudi onega,
kur bi jim morala.« To so pritozbe,
ki jih čuješ malodane v vsaki naši
vasi.
Pisali in govorili smo že mnogo o
naših sedanjih šolskih razmerah, ne:
stetokrat smo ze povdarjali, da je
Ocntilejeva šolska preosnova za nas
kvarljiva, zaio dunes o tern ne bo?
mo razpruvljali. Smo pa do dna duše
uverjeni, da bodo uvidevni voditelji
države polagoma prišli do prepriča:
nja, da mora biti ludi šolstvo v skhu
du s koristmi celokupnosti. Obra:
čamo se pa s ioplo besedo do naših
siaršev in jih iskreno prosimo, da
naj obrnejo vso pažnjo nn vzgojo
svojh najdružjih — svojih otrok.
Otroci so ponos staršev. Z nepo:
pisljivo ljubeznijo se oklepa maierU
no srce svojih malčkov, varuje in
neguje jih kakor svoj najdragoce;
nejši zaklad. Ko se razgibajo in zra:
sejo je vsa materina duša z njimi.
Vse hrepenenje in vse zelje so vie:
lešene v eni sveti misli: da bi otroci
postali post eni in sreeni člani člo:
veške druz.be. V ta namen se peha
not in dan, žrtvuje vse, kar zmore
in prekipeva v veselju, ko vidi, kako
slopajo otroci v zivljenje kot zreli
in značajni ljudje. In oče? Njegova
ljubezcn do otrok navadno ni tako
- nas up.
očitna kot materina, ne izrazuje se
v tolikih podrobnosUh kot prl ma:
teri, toda rndi icga ni nič manj glo:
boka. Tudi oče motri s skrbnim
očesom vsak korak svojih otročičev
in smatra za svojo najsvetejšo dob
znost skrbeti za njihov telesw in
duševni razvoj. In kako mu zaiskri
oko v ponosu, ko vidi svojega od:
raslega sina ali hčerko kot zivega in
delnvnega borca v vrvežu iezkega
vsakdanjega življenja.
Malere in očetje! Skrbite, da vaše
materinsko veselje ne bo zadušeno
da \'aš očetovski ponos ne bo ponU
zanl Posvetite vse svoje sile in moči
svojemu nežnemu narasčaju in z«-
stavite vse, da bosie vzgojili iz nje:
gii značajne fante in dekleta. Zlasti
scdaj ko prihajajo v deželo dolgi
zimski večeri, se vam nudi lepa prU
lika. Vemo, da so roke trudne od
vsukodnevnega dela in oči zaspane
od slabe luči. Vemo tudi, da se mla:
dim razposajencem mudi v posteljo
kjer je tako mehko in ioplo. Toda
kljub vsemu temu stovite svojo
dolžnost in skrbite, da bodo vasi
otroci dosegli ono stopnjo izobraz:
be, ki je tudi za najpriprostejsega
človeka nujno poirelma v zivljenski
borbi. Zlasti dvoje vam polagamo
na srce: s poukom in magari ludi z
okorno roko pomagajte, da bo vaš
otrok vešč v govoru in pisavi svo:
jega rodnega jezika; z dobro besedo
in lepim vzgledom stremite, da se
bo vzgojil v poštenega, značajnega
člana naroda! To težko, toda sveio
nalogo sinrsev pa naj z vso mladost:
no vnemo podpirajo ze odrasli ste
novi in hčerke. Če homo tako de:
lali in se mogoče tudi nekoliko žrt;
vovali, je naša bodočnost svetla in
zagotovljena.
Kaj se godi po svetü?
Komaj dober teden dni ic prešlo
odkar je francoski zunanji minister
Briand kot predsednik sveta Dm*
štva narodov ukazal Grkom in Bol*
ijarom, naj se sporazumeio. Ves
svct je tedaj z zadovoljstvom pritr*
dil Briandu, da je zadušil še pod
pepelom tlečo iskrico novega poža?
ra na Baikanu.
Zdaj pa prihajajo iz prednje
Azije nove vesti, da prav isti Fran*
cozi, ki se v Evropi trudiio za mir,
s krvjo in ognjcm krotiio beduin*
ska plcmena, ki nočejo pod fran=
coski jarem.
Francosko ljudstvo pa trpi doma
radi slabeLa denarnega ßospodar*
stva, ki je privedlo Francijo do
roba propada.
Gospodarske težave rodijo do*
mače politične spore, iz tch pa se
skotijo zapletljaji in prepiri z me*
iaši. Francoski narod, čeprav zma=
govit v svetovni vojni, plačuje da*
nes vsled osvojevalne^a na.uona
svojih voditeljev najtežje davke v
krvi in denarju.
Po šestih mesecih.
Francozi so se za svoje puške in
topovc v svetovni voini strahovito
zadolžili pri arneriških stricih in
»prijateljskih« An,uležih. Pisali smo
že nekoe, da zapade lctos do 8. de*
cembra strašna svota 19.136 miljo*
nov frankov. Razen te svote je
francoska vlada dolžna šc doma*
čim upnikom 300 miljonov. Vse se
je spraševalo, odkod bo prišel de*
nar, da ne bo zaropotal dražbeni
boben. Ko so bili na vladi socialist!
s Herriotom na eelu, so zahtevali,
naj premožni sloji, zlasti tisti, ki
so v vojni obogatcli, odplačujejo te
dolgovc. Kaznesla se je ^ovorica o
prisilni oddaji premoženia. To je
pa razburilo vse bo^atine, ki so se
kar cedili hinavskega domoljubar*
stva.
Ko jc šlo za denar, za žrtvc, da
se država reši, so vsi kot en mož
glasovali po svojih zastopnikih v
senatu proti socialistični vladi. Ly*
onski župan je moral iti iz vladnc
palace.
Na njegovo mesto so pa poklicali
možc, od katerih so pričakovali, da
bodo sicer rešili francoske finance,
a pustili vsem bogatinom niih za*
klade prav pri miru. 16. aprila je
nastopila vlada gospoda Painlcveja,
ki je imel Caillauxa za svoiega si*
nančnega ministra. Ta ie bil še apri*
la meseca v očeh vseh francoskih
petičnikov odrešenik francoskega
franka. On jc bil proti oddaji pre*
moženja. Ime Caillaux ie pomenilo
bistrega finančnega misleca, ki bo
omogočil, da bodo bogati sloji nc*
motcno gromadili svoje kupe in bo
še preostajalo v državnih blagajnah
toliko, da sc bodo mogli Francozi
vojskovati v severni Afriki, v Siriji
in še kje drugod. V obeh pokraji*
nah so francoski generali začeli hu*
do pritiskati na kolonialnc narodc.
Pa je prišlo razočaranie. Novi
finančni minister tudi ni mogel de*
lati čudežev. Z bojišč so prihajale
neugodne vesti. Doma so se pa bu*
nile po tvorniških okrajih delavske
množice, ki so zahtevale, nai se ne*
smiselna borba onstran Sredozem*
skega morja konča ali pa naj kapi*
talisti razvežcjo za vojnc svoje mo*
snjičke ter pošljcjo svoie sinove v
??trelskc jarkc proti Rifancem in
Druzom.
Vse te težave so se kupičile druga
yrhu druge in prisilile, da ie podal
Painleve po šestih mesecih svoje
vlade dne 27. oktobra ostavko vseh
ministrov.
»Nezlomljivi hrast«.
Ze ob začetku Caillauxovega mi*
nistrovanja so imenovali Anglcži
v svojem easopisju novega ministra
za »lokomotivo brez zavor«. Kar si
vtepe v glavo, to bo izpcljal, pa naj
zadenc še na tako hud odpor.
(•aillaux, ki jc bil proti oddaji pre?
možcnja, se je lotil polagoma svo*
jcf^a posla. Tiste, ki so preveč sta*
vili na njci4ove finančne zmožnosti,
je sam pokrotil rekoč, da ie treba
dosti, dosti časa predno bo Francija
izven denarnih nevarnosti.
Vendar je bilo zaupanje vanj
vedno vecje. Ko jc uredil francoske
denarnc obveznosti v Londonu, ie
prihajal v Pariz kot zmagovalec. Na
kolodvor je prišla vsa francoska
prestolica, da vidi in vzklika možu,
ki rešuje Francijo. Ministrski pred*
sednik je Caillauxa obiel in polju*
bil vnričo vse množice. Ponosno se
jc naslanjala soi^roga na roko svo*
jega s slavo venčanega moža. Ču*
stveni Parižani so ji poklonili kras*
ne šopke, čeprav ni poteklo še dosti
'ct odkar so jo zasramovali in za*
ničevali, ker je vstrelila urcdnika
velikega pariškcga dnevnika, ki je
blatil njenega moža. Za vso to sla*
vo pa je prišel temen oblak.
Caillaux je moral v Washington,
da uredi še ameriške dolgovc. To
je bila njegova smrt. Iz Amerike je
nrišel praznih rok, domačc posoji*
lo se mu ni obneslo. Zdai so začeli
mrmrati  tudi injegovi   prijatelji.
Bolnik, francoske finance, ni ho*
tel mahoma ozdraveti in tega je
kriv finančni minister. Glavna vlad*
na stranka, socialisti, so postali z
njim nezadovoljni in so na stran*
kinem zborovanju v Nici iavno go*
vorili proti njemu, ker da ščiti ko*
risti bogatašev. Njcgovi ministrski
tovariši so ga tudi graiali. Toda on
se ni hotel udati. Ni podal ostavke;
skušal je v resnici kot »lokomotiva
brez zavor« preko vseh zaprek. Na
nckem banketu pa je v svoiem go*
voru izjavil, da se smatra za ne*
zlomljiv hrast, ki ga ne more nič
podreti tudi, če vanj trešči. In je
treščilo v ta »nezlomljivi hrast« s
tako silo, da ga je razklalo. Morda
si bo spet zacclil rane, toda to bo
šele po daljšcm času mogoče.
Po starih sledovih ...
V novi vladi, ki jo je zopet se*
stavil bivši ministrski predsednik
Painleve, jc ta sam prevzel finan*
čno ministrstvo. Ustanovil jc pa
polcg tega še ministrstvo za držav*
ni proračun. Nova vlada ie že pri*
icla za orodje, ki je padlo iz rok
bivšemu finančncmu ministru. Se*
danje ministrstvo, ki ie bilo potr*
ieno zadnji dan oktobra, ie šc bolj
levičarsko usmerjeno kot prejšnji
Painlevejev kabinet. Prvo in zadnjo
besedo imajo v njem socialisti raz*
nih barv. Iz tega sodijo, da bo osta*
lo prašanje o oddaji premoženja
tudi zdaj na dnevnem redu. Začel
bo zopet stari boj, kdo nai rešuje
domovino: ali tisti, ki nič nimajo,
ker jim je vojna vse vzcla ali bo*
gatini, ki za bogato obložcnimi mi*
zami  napivajo  »mili  domovini«. V
teh političnih    borbah bo bržkone
še marsikatcra vlada izkrvavcla.
Zla usoda pa ne preti Franciji
samo doma. Iz njenih dalinih po*
scstcv v Siriji tudi prihajaio slaba
poročila.
Pusti kar ni tvojega!
Ko so državniki, ne narodi skle*
pali po končanem občem pokolju
mir med narodi, so vscm šibkim na*
rodom postavili varuhe.
Pa nikakor ne iz prevelikega us*
miljenja, marveč bolj iz sebičnih
razlogov.
Francija jc dobila tudi tako vlo*
go jeroba nad Siriio, deželo ob
skrajni vzhodni obali Sredozem*
skega morja. Po pravilih Društva
narodov se to varuštvo Ie v toliko
kaže, da pomgaajo takozvani visoki
komisarji Ie pri upravi dotičnih de*
žel in ljudstev. Seveda so si znali
v to poučeni komisarii dobiti besc*
do tudi pri strogo političnih zac\e*
vah domačinov.
Arabci in Druzi, ki so iedro do*
mačega prebivalstva, so upali, da
bodo dobili v mirovnih dogovorih
svojo samostojnost. A upanje je
bilo varljivo. Zato so se že pod
upravo prvega visokega francoske*
ga komisarja v Siriji upirali in se
združcvali v narodna uiedinjenja
za svobodo in neodvisnost domovi*
nc. Vstaško gibanie je zaielo vso
Sirijo od libanonskih gor do Ev*
frata.
Francozom pa ni šlo v glavo, da
si ne smejo lastiti tega, kar ni nji*
hovo.
Drugi Liotej.
Evropske velesile   pošiliaio   obi*
čajno za upravitelje v dežele, kjer
imajo varuštvo, vojaške gcnerale in
ne v upravnih strokah izobraženih
mož.    Seveda jih k temu nagiblje
| skrivni namen, da bi general, ki ima
j krog sebe močne vojaške oddelke,
trdo držal domačinc,    da se ne bi
skušali  izviti  iz železnega objcma.
Visoki komisarji varuieio v prvi
vrsti koristi drzave, ki iih ie posla*
la.
Nekoč smo že opisali generala
Lioteja, ki je bil v Maroku za civil*
neaa guvernerja. On je pravzaprav
tisti, ki je zanetil voino v severni
Afriki. Ravno tak Liotei ie bil tudi
v Siriji. Sem je poslala francoska
vlada generala Sarraila (Sarej), ki
jc že znan, ko je v svetovni vojni
poveljeval na solunski fronti. Ta
general je upravijal Siriio z vso
strogostjo in krutostjo, ki ie vedno
bolj ščuvala domačine k odporu.
Sarraila poznajo ze iz svetovne voj*
ne kot silno domišljavega in krute*
ga človeka. In ta mož, ki ga je fran*
coska vlada poslala na tako zaupno
in kočljivo mesto, je vzbudil odpor
vseh prcbivalcev, ki so doslej še
držali s Francozi v dcželi. Boji z
vstaši so se z vso strastio nada*
ljevali.
Damask v razvalinah.
Komaj so potihnili glasovi o po*
žigih in obstreljevanju južno bol*
garskih mest in vasi, so časopisi
prinesli poročila o francoskih gro*
zodejstvih v Siriji. Vstaško gibanje
je bilo tako razširjeno, da so do*
mačini že vdrli v krasno mesto Da*
mask, kjer stoluje francoski na*
mestnik. Sarrail je iz mesta pobeg*
nil, a se jc kruto maščeval.
Svojemu topništvu ie dal pove*
lje, naj začne brez usmiljenja stre*
ljati na Damask. V nedeljo 18. pret.
m. je začelo obstreljevanie mesta,
ki jc trpelo ta in še naslcdnji dan.
Najkrasnejši mestni deli so v raz*
Stran 2.
>CiORIŠKA STRA2A«
valinah. Na tisoče ljudi je pokopa*
nih pod ruševinami; prej še ponos*
no in cvetoče mcsto je razrušeno,
razbito, vničeno. Časopisje vsega
kulturnega sveta, nc izvzemši niti
francoskega, je povzdignilo svoj
glas in v ostrih besedah obsodilo
Sarrailovo počcnjanjc v Siriji. Tuji
poslaniki v Damasku so vložili pri
francoski vladi pritožbc in zahte*
ve, da se vrne v polncm obscgu vsa
škoda, ki so jo Francozi s svojim
blaznim obstreljevanjcm Damaskä
povzročili tujim državljanom.
Prepozen kes.
Francoski vladajoči krogi so
vslcd ogorčenja od vseh strani uvi*
deli, da so jo s svojo imperialistic
čno politiko v Siriji popolnoma za*
vozili. Vlada je odpoklicala nc*
sprctncga gencrala Sarraila in bo
poslala za namcstnika   v   Damask
kakega sposobnega politika in nc
več vojaka, ki mu je prvi in zadnji
dokaz za vsc pojavc v življcnju le
meč in puška. Čujejo se pa žc tudi
drugačni glasovi, ki pravijo, da so
se francoski impcrialisti izkazali za
nesposobne, da bi upravliali kako
dežclo v imcnu Društva narodov in
naj zato puste Sirijo v miru. Naj*
bržc, da bodo v vladnih palačah
sprevideli, da jc to resnica. To bo
tcm lažjc zdaj, ko so na krmiki so;
cialistične stranke, ki so se že itak
izjavile proti novim kreditom za
vojne v Maroku in Siriji.
Vse to pa ne bo še spralo z dr*
žavnikov z osvojcvalnimi težnjami
vse krvi prelitc po afriških in sir?
skih pustinjah, krvi tisočero nedol*
žnih, žrtvovanih na altar bagu Ma*
monu. Trcba je za to novcga duha
in novih src!
DNEVNE VESTI.
Drugič na slovenskem odrul
V nedeljo so »Mladikarji« poka*
zali prekrasno Huuptmimnovo zalo*
igro »llanice pot v nebesa«. Vsi nav*
zoči, — dvoranu je bila natlučenu, —
so občudovali lepo režijo in igralce,
ki so se dobro vživeli v Woge. Da*
nes ne bomo pisnli ocene.
Opozarjamo pa, da se žaloigra, ki
je bila v nedeljo prvič na sloven*
skem odru, ponnvi prihodnjo ne*
deljo 8. i. m. ob 4. uri popoldne. PrU
reditev je namenjena predvsem na*
šim podeželskim društvom; zato jih
vabimo, naj v čim večjem šievilu
pridejo pogledat. Z večernimi vlaki
je že lahko vsak zopet doma.
Vstopnice po 7, 5, 3 in 2 Uri se že
dobe v predprodaji v Katoliški knjh
garni.
»Podporno društvo«.
Po zadnjem vladnem odloku o
spremembi bolniške blagajne mora
vsakdo, ki misli pristopiti iz okraj*
ne bol. blagajne k slovenski (»Pod*
pornemu društvu«) že pred koncem
tega meseca tam odpovedati. Po*
drobncjša pojasnila v tern oziru do*
bi vsakdo pri uradniku »Slov. podp.
društva« vsak dan (razun četrtka)
od 10. do 12. v ulici Sv. Ivana št. 7.
Avtomobilna zveza Idrija s Gorica.
Avtomobilska družba Ribi in tov.
sporoča, da bo radi zahtev občin*
stva in tudi z ozirom na lctno dobo
odhaiala korijcra iz Gorice v Idrijo
ob 15.20, tako da prispe v Ajdovšči*
no ob 16.50 in bo imela zvezo s ko*
rijero iz Postojne. Iz Ajdovščine se
vožnja takoj nadaljuje v Idrijo, ka*
mor prispe korijera ob 19.45. Iz
Idrije  pa  bo  odhajala korijcra ob
5.30, tako da bo zagotovljena zvcza
s korijero iz Postojne. Vozovnice
za tje in nazaj na progi Gorica *
Idrija in Idrija * Postojna so veljav*
ne tri dni.
Sodba o nastopu poslanca
Besednjaka.
Mnogo čitan zagrebški list »Dor
Morgen« piše o nastopu poslan*
ca drja Besednjaka na kongresu
narodnih manjšin. Pravi, da so sc
najširši evropski krogi zanimali za
ta kongres. Zenevski govor sloven*
skega in hrvaškega poslanca v Ita*
liji drja Engelberta Besednjaka pa
jc zapustil v vseh udcležcncih naj*
globlji vtis. Poslanec Besednjak ni
stal na govorniški tribuni kot ire«
dcntistični kricae; ni pozivljal na ni?
kakc upore, marveč je le tehtno do*
kazoval, da je današnje pojmovanje
o ustroju in moči države popolno*
ma napačno. To sodobno pojmova*
nje je treba popraviti in prenoviti;
to bodi prva naloga manjšinskega
zborovanja.
Člankar se s temi nazori docela
strinja in pravi, da se čujeio te no*
ve, neizpodbitne misli kakor urn-
stvena revolucija danasnjega poj*
movanja o nalogah in pravicah dr*
žave.
Skrajšana  vojaška  služba.
Uradni list kraljevine Italije ob*
javlja z dne 30. oktobra t. 1. novo
naredbo o vojaškem službovanju,
ki je skrajšano na 6 mesecev. Pra*
vico do skrajšane vojaške službc
imajo:
1.  edini sinovi živih očetov;
2.  prvorojcni sinovi od živih oče*
tov, ki nimajo drugih otrok moške*
ga spola, starejših  od  16 let;
3.  prvorojen vnuk od deda, ki ni*
moških otrok starejših od 16 let;
4.  prvorojeni od sirot po očetu in
materi.
Čl. 2. določa, da se lahko dovoli
šcstmesečna služba tudi vojaku, po*
trjcncmu pri naborih:
1. ako jc sirota po očetu in materi
ter edini brat sester po polu — ki
niso poročene ali pa so vdove in ni*
majo moških otrok starejših od   16
let — ter so sirotc samo po očetu;
2.  je sirota po očctu in materi  in
ima brate po polu, ki so sirote samo
po očetu;
3.  prvorojen vnuk od deda ki ni*
ma moških otrok ali drugih vnukov
stareiših od 16 let;
4.  prvorojen vnuk od stare mate*
re, katcra jc vdova ter nima moških
otrok ali drugih vnukov starejših od
16 let;
5.  brat po polu vojaka, ki je umrl
pod orožjem ,če smrti ni povzročila
vojaška služba sama;
6. po polu*brat vojaka, ki se naha*
ja pod orožjem, ker je sprejel po*
sebnc vojaske obveze (je prostovo*
ljec, službujc po preteku prcdpisanc
dobe itd.) ali kcr se je posvetil vo*
jaškemu stanu kot častnik ali pod*
častnik;
7.  brat po polu vojaka, ki spada k
enemu izmed štirih zadnjih    letni*
kov, klicanih pod orožje in ki je slu*
žil ali služi redno vojaško dobo.
Č1. 3. Šestmesečna doba se more
končno dovoliti tudi onim vojakom,
ki se nahajajo v sličnih razmerah,
kakor so označene v čl. 3. in 4. kr.
odloka od 7. januaria 1923, St. 3. in
v 1. in 2. čl. pričujočcga odloka, ter
so edini, ki morcjo hraniti dru/ino,
ker je ta poslednja brez drugih ; red*
stev.
Č1. 4. pravi, da ima izdati vojno
ministrstvo primerne predpise za
izvrševanje tega odloka ter da od*
lok sam stopi v veljavo z dnem ob*
jave v uradnem listu kraljevine, t.
j. s 30. oktobrom t. 1.
Mali mož na prste stopi...
Novi urednik »Novic« v Gorici
hoče biti za vsako ceno bolj duhovit
kot prejšnji. Objavlja »drobne« ve*
sti iz Gorice. V eni omenja, da je
»lansko zimo odbor kršč. soc. »Mia;
dike« iskal primerno dvorano, V]er
bi lahko nekateri njeni mlajši člani
imeli mirno plesne vaje.« Obvesčeni
smo, da si je gospod celo ret popob
noma lepo izmislil ali po domače po*
vedano — zlagal. Priprosti fantje v
»Mladiki« se, kakor vidimo. ukvar*
jajo z vse bolj resnimi rečmi, kakor
lepo polikani gosnodič. Bo /e moral
se bolj na prste stopiti, da postane
zabaven in duhovii.
Propadanje kmetijstva.
Pred par številkami smo splošno
govorili, kako dandanes hira kme*
čki stan. Z njim gine tudi narodo*
va moč. V zadnji štcvilki »Socialne
misli« pa je publicist Fran Erjavec
te trditve s številkami podprl. On
navaja številke za Slovcniio. Pravi:
Slovenija ima 144.688 kmetii; več
kot polovica teh kmetii ne obsega
niti 5 hektarjev zemlje. Z drugimi
besedami se to pravi, da polovica
slovenskih kmetov ne more živeti
iz svoje zemlje. Zato sc ie že pred
vojno izselilo v tujino 300.000 Slo*
veneev; in to jc ccla šestina sloven*
skega naroda. Čc pomislimo, da je
med sto Slovenci 62 kmetov, si lah*
ko povemo, da gremo navzdol.
Tc misli so tako tehtnc in neiz*
podbitne, da jih bodo morali slo*
venski voditclji dodobra premisliti
in kaj ukreniti, da se ubranimo na*
rodne smrti.
Pri nas v Julijski Kraiini bi bilo
tudi od vclike koristi, če bi si nare*
dili statistiko o gospodarski moci
našega ljudstva. Najprej je treba
dognati vrsto bolezni, potem si bo*
mo lahko zapisali zdravilo. In to jc
brž, brž potrcbno.
Slovenska pesem.
Prosvetno ministrstvo v Belgra*
du je sklenilo, da bo izdalo zbirko
narodnih pesmi. V komisiii za zbi*
ranje slovenskih narodnih pesmi je
vseučiliščni profesor v Liubljani
dr. Prijatelj. Kdaj bomo pa mi Pri*
morci prišli do ljudskc pesmarice,
ki jo po vseh vaseh zclo pogreša jo?
V to poklicani, zganite se!
Novo delo slovenskega pisatelja.
Naš znani pisatelj dr. Ivan Pre*
gelj je pred par dnevi spisal »Srb*
sko začctnico«. Iz te knjige se lahko
vsakdo kmalu nauči srbohrvaščine.
Stane le 12. dinarjev.
Stranke v belgrajski zbornici.
V Narodni skupščini v Belgradu
so stranke tako razvrščene: radika*
li imajo 142 poslanccv, radicevci
57, davidovičevci 36, samostojni de*
mokratje Žerjava in Pribičcviča 22,
Slovenska ljudska stranka 20, mu*
slimani 15, hrvatski fcderalisti 8,
Nemci 5, zemljoradniki 4, Črnogor*
ci izven strank 3, radičevski odpad*
niki pa 3. Skupno je torei 315 po*
slancev. Vladna večina iih ima 199
na protivladno skupino pa odpade
115 poslancev.
Italijanski mojster v Beogradu.
Sloviti italijanski skladatelj Peter
Mascagni bo prišel v mesecu de*
cembru v Beograd. Dne 4. in 5. bo
dirigiral nekaj svojih oper v ta*
mošnjem gledališču.
Dr. J. Bačar:
Solncna luc-zdrauüna moc.
Ultravijoletne žarke se ie posre*
čilo proizvajati tudi umetnim po*
torn in sicer s pomočio iako močne
električne žarnice iz kremena. Ta
umetna luč, imenovana tudi »gor*
sko solnce«, vsebuje več ultravijo*
letnih žarkov kakor solnce samo in
njena jakost se da natančno meriti,
kar je pri solncu nemogoče. Umet*
ni ultravijoletni žarki so nam na
razpolago vsak trcnotek, vporaba
naravnega solnca pa je odvisna od
višine, od vremena in od letnega
časa.
Veliko število bolezni se vleče
precej na dolgo in ravno pri teh
bolcznih je zdravilni vpliv umetne*
ga gorskega solnca posebno ugo*
den. Vzrok temu je, kcr so v člo*
veškem telesu naravne odporne sile
preveč ošibele. Te odporne sile se
proizvajajo po najnoveiših izku-
šnjah v naši koži in zdravie clove*
ka jc v veliki meri odvisno od nje*
gove kože. Ljudje z bledo in bolno
kožo so jako izpostavlieni bole*
znim, kajti njih naravne odporne
moči proti bolezenskim kalem so
nczadostne. Če te kali vdcrejo v
človeško telo, dobijo lahko v njem
premoč, otežkočijo    bolezen ali pa
jo podaljšajo mnogo čez nieno nor*
malno dobo. Bolezni zavzamejo na
ta način kronični značaj. V teh slu-
čajih je treba vzbuditi v človeškem
telesu pojemajoče odporne sile, da
uničijo in zajczijo bolezenske kali,
zaustavijo razkrojevalno delo bo-
lezni in da vrnejo polagoma oslabe*
lemu telesu prejšnje živlienske mo*
či. To nam je mogoče doseči s po*
močjo ultravijolctnih žarkov, ki so
glavno zdravilno svoistvo umetne*
ga gorskega solnca. Ultravijoletna
luč pomnoži naravne odporne mo*
či organizma in izdatno zviša var*
nost zoper bolezni. Kot naravno
posledico obsevanja z ultravijolet*
nimi žarki opazimo, da se nam vra*
ča apetit, visa telesna teža. izbolj*
šuje spanje in da se občutimo na
splošno povsem oživljene, sveže in
spočite. To nam je v dokaz, da so
oživele v nas zaspane življenske
sile, se pomnožila odporna moč
proti boleznim in na novo nastala
posebna zdravilna energiia zoper
gotove bolezni.
Posebno blagodcjni vpliv ima ob--
sevanje z umetnim  gorskim    soln*
cem pri kostni sušici in skrofulozi.
Odprtc ranc in otekline    žlez,    ki
kljubujejo že več let vsakoiakemu
i zdravljenju, zazdravijo ultravijolet*
j ni žarki po navadi že v nekai mese*
I cih. Trdovratni ekcemi in kožni li*
šaji, ozebline, težko ozdravljive
ujede in uscde na koži so poscben
delokrog umetnih ultraviioletnih
žarkov. Zoper izpadanje las, pleša*
vost in prhljaj v laseh ie gorsko
solnce edino vspešno sredstvo. Ko*
žne bolezni in kožne rane, ki so na*
stale vsled obsevanja z rentgenovi*
mi žarki in ki so znane kot zelo
dolgotrajne in trdovratne, se ozdra*
vijo najpreje in najhitreie z ultra*
vijoletno lučjo, ki jc poleg- svoje
zdravilne lastnosti popolnoma ne*
škodljiva. Pod vplivom ultravijo*
letnih zarkov prenehajo vsled vne*
tja nastale bolečine.
Kombinirano obsevanie s topli*
mi solnčnimi in ultravijolctnimi
žarki zajedno se vspešno vporablja
pri mnogih konštituciionelnih in
notranjih boleznih, kakor pri ane*
miji, skrofulozi, rahitidi ali angle*
ški bolezni, revmatizmu, ietiki itd.
Rahitis in skrofuloza so bolezni
otročjih let in zgodnie mladosti.
Njima zapadejo mnogi naši otroci
v svojem telesnem ustroiu kakor
tudi v svojem duševnem razvoju.
Vsi otroci od 1. do 6. Icta, bodisi iz
revnih ali bogatih sloicv, so ogro*
ženi od teh dveh bolezni. Pri an*
gleški bolezni se omehčaio kosti
vsled pomanjkanja kaliievih soli.
' Otroci postajajo čmerni, bledi, na*
I  buhli in  podvrženi  raznim  krčem.
Tudi v inteligenci taki otroci zasta*
jajo, ker se njih možgani počasneje
razvijajo. Hrbtenica se jim izboči,
noge se jim skrivijo, zobje se jim
drobijo in radi gnijejo. Deklicam se
deformirajo ledja, medenica jim po*
stane ploščnata, kar poznejc jako
slabo vpliva na njih materinstvo.
Med mnogoštevilnimi dosedanjimi
zdravili smo opazili nekoliko vspe*
ha le pri fosforju in zelenilu iz sve*
žega želišča. Oba zdravila sta slo*
rescirujoča (svetlikajoča se) telesa
in stojita v ozki zvezi s svetlobo.
Zakaj ne bi torej pri zdravljenju
uporabljali naravnost luč samo, me*
sto strupenih in težko prebavljivih
preparatov, katerih učinek ni niti
prav gotov. Rahitis jc bolezen, ki
nastanc vsled pomanjkanja luči in
jo moremo vspešno zdraviti edinole
z lučjo. Obsevanjc pri angleški bo*
lezni bi moralo postati spiošno ka*
kor cepljenje zoper koze. Vsak
otrok v prvem lctu življenja bi mo*
ral biti deležen tega zdravljenja vsaj
skozi 1 mesec. Na ta naein bi izgi*
nila ta ljudska bolzen in ž njo tudi
pohabljcnci.
Postavimo otrokc na solnce, kjer
oživijo in porudcčijo kakor ove*
nele rože, če jih prcnescmo iz tern*
ne kleti na solnčnat vrt, kajti soln*
čna luč nam ne služi le kot zdravilo,
ampak tudi kot vspešna zabrana
proti mnogim boleznim.
»GORISKA STRA2A«
Stran 3.
Koliko je slovenskih učiteljev
na tržaških šolah?
Po poročilu »Učiteljskega lista« je
v tržaški okolici na vseh šolah, ki
spadajo pod okrilje tržaškega me*
sta n. pr. Sv. Križ, Opčine, Prosek,
Bazovica itd. 35 slovenskih učitelj?
skih moei. Leta 1918 jc bilo na ravno
teh šolah 113 naših ljudi. Pa pravi?
jo, da nam ne delajo nikake krivice.
V zaprti kuverti...
V  četrtek sta si krali in kraljica
ogledala   v   Zagrebu kulturno?zgo*
dovinsko razstavo.    Na  kolodvoru
je čakal na kralja tudi Stefan Radie,
ki je kralju brž izročil veliko ku*
verto; notri je bila cna štcvilka Ra*
dičcvega glasila »Dom«, kier doka*
zuje bivši republikanec,    da   mora
država    z    mirovnimi    stremljenji
imeti veliko armado ...
Še ni dolgo, ko je Radie armado
tako blatil, da se je čutil vojni mi*
nister primoranega, da odstopi.
Mir na Balkanu?
V  sredo ponoči so se zaeeli Grki
umikati z bolgarskega ozemlja. Vi?
šji eastniki, ki so jih velcsile odpo»
slale na bojišee, so ugotovili, da niso
Bolgari nikjer napadali grških zad*
njih straž.    Zdaj, pravijo,    bo    na
Balkanu mir. Mi pa pravimo, da pes
še bolj renči, če kost izgubi.
Po petdesetih letih.
Vseučilišče v Zagrebu ie slavilo
lani petdeseto leto, odkar je bilo
ustanovljeno. Letos pa je izsla spo*
minska knjiga. Univerza ic zažive?
la leta 1874. Največ zaslug pri tern
ima veliki slovanski škof Štrosma?
jer. V teh petdesetih letih je bilo
vpisanih na univerzi 10.000 student
tov; od teh je na univerzi položilo
2036 doktorske izpitc.
Koi nagrada.
V  soboto sta bila imenovana za
državna podtajnika Italo Balbo    v
gospodarskem ministrstvu,   kjer je
bil  dosedaj  Tržačan  Banelli,    Mi*
chele Bianchi pa za podtainika    v
ministrstvu za javna dela. Oba sta
bila v odboru, ki je pripravljal fa*
šistovski pohod na Rim. Fašistov?
ski listi pripominjajo,   da sta zato
tudi zasluzila svoji mesti.
Prvi rimski guverner.
Kakor je že znano, ie Mussolini
Rimu odvzel župansko cast in mu
dal guvernerja. Nova šarža je v
isti stopnji z ministri. Za prvega
guvernerja rimskega mesta je po?
stavljen dosedanji komisar Pippo
Cremonesi. Je velik prijateli minis
strskega predsednika.
Zdaj je pa on kriv.
V  Siriji so Druzi Francoze   spet
enkrat pošteno nabili. V Parizu se
sprašujejo,    kdo je poraz zakrivil.
Uganili so, da nihec drugi ne kot
general Sarrail, ki se ie v svetovni
vojni zelo izkazal.    Generala so že
odpoklicali. Pravi krivci francoske*
ga poraza so pa Ie Druzi, ki so pri*
šli do spoznanja,  da si svoje raz?
mere lahko urede brez    francoskih
generalov.
Dragoceno kamenje.
V  južnoamcriških   nižinah   baje
ni na stotinc kilometrov daleč no?
benega kamenja. Divja Ijudstva v
teh deželah sploh ne poznajo    ka?
menja.    Če pa kje najdeio kak ka?
men, ga smatrajo za sila dragoceno
reč.
Širite ,Goriško Stražo'
„Dober dan".
Kaj starih lepih navad se je že
porazgubilo med našim ljudstvom.
Mladi rod meni, da je vse že zasta?
relo, kar je dopadlo še našim oče?
torn. Vojna nas je pa seznanila z
marsieem, kar je naše ljudstvo po?
polnoma odtujilo pristno slovenski
duši.
Bo komaj par let nazaj. Tedaj si
šcl po deželi; pa si srečal na ozarah
njive orača. »Dober dan, Bog daj«,
sta se odzvala drug drugemu. Vc?
dro si jo rezal naprcj po cesti, orač
pa je veselo počil z bičem nad vo?
liči. Pa si šel naprej. Naproti pride
zorno dekle; spet lep domač poz?
drav. Sred vasi ti prikima naproti
dobrodušen stareek z vivekom v
brezzobih čeljustih. »Bo vreme, bo,
dober dan,« in ti si mu vrnil prijaz?
no besedo. Oba sta čutila neko skri?
to zadovoljnost, eeprav radi neznat?
ne besedice. Na kratko: minili so
časi, ko je bila še med Slovenci do?
ma lepa navada, da smo se sreeujoe
pozdravljali in privoščili znancu ali
neznancu dobro besedo in prijazno
lice.
Ta navada je zgnila po naših se?
lih in vaseh kot sneg pred pomlad?
njimi žarki. Najbolj dime človeka,
ko vidi mladež, ki gre mimo človeka
pretekaje in brez kršeanskega po?
zdrava. Mladina se še obregne ob
eastitljivo starost.
Odkod to? V mesta smo šli in me?
sta niso Ie požrla cvet naših fantov
in deklet. V mestu, kjer je vsak z
vsemi tujec, je postal tudi slovenski
fant, slovensko dekle tujka. Mesto
je ubilo staro domaenost, ki jc kra?
Ijevala kot zlat žarek nad našimi do?
movi. Z domaenostjo in čutom za
skupnost je ušla tudi lepa navada
pozdravljanja.
Pa bo kdo zagodrnjal, češ, kaj
nam ta stari penzionist kvasi o sta?
rih šegah naših mamic, ki so pre?
smešne za te dni. O, Ie poeasi; prvič
ne piše tega star penzionist in dru*
gič niso to šege starih mamic! Tudi
ne gre za kake predpravice. Ravno
narobe; če bo sreeal naš priprosti
kmetič lepo polikanega škrica, bo
stisnil klobuk pod pazduho in ogo?
voril mimoidočega s kakim nedoma*
čim, tujim pozdravom.
Pozdravljanje; pa ne tisto space?
no in zmaličeno, marvee »Zbogom,
dober dan, dober večer« in taki, ki
so naši slovenski, ki so priklili iz na?
ših vrtov in niso tuje k nam zane?
seno zelje. S pozdravom ne poka?
žeš Ie olike, kot jo opisujejo »buk?
vice lepega vedenja«. Žal nam mora
biti bolj zato, ker gine z navado po?
zdravljanja med ljudstvom tudi za?
vest skupnosti, zavest skupnega tr?
pljenja in enega veselja Kako pri?
jetno domaee je, če greš v dotlej
neznano vasico ali slovenski trg in
te, čeprav neznanca pozdravijo in
ogovorijo po domačc. V hipu si Slo*
venec med Slovenci, brat med svo?
jimi. Baš zavoljo tega in edino tcga
pišem te besede. Pusto in turobno
je, če koračiš dan in še kaj povrhu
po sami slovenski zemlji, pa ne sre?
eaš rojaka, ki bi te pozdravil ali od?
zdravil ter ti s tern vlil zavest, da
koder hodiš biva rod Slovencev.
Naj se Ie vseli spet med nas stara
navada, da se boš s priprostim po?
zdravljanjem v vasi in trgu, ob njivi
in na cesti začutil med svojimi.
Čc se komu zde te?le vrste kaj
smešne, naj se mu Ie. Kdor pa meni,
da je v njih dobro zrnce, naj je
sprejme. Vsem skupaj pa ob koncu
za začeten lep »Dober dan«.
Kaj je novega na cleželi?
Števerjan.
Kot kažipot na prevalu je stal
pred vojno števerjanski zvonik.
Toda v vojni vihri tudi niemu niso
prizanesli. Neumorni kurat č. g.
Sedej se je pa zdaj zavzel za zida*
vo cerkve in zvonika. Oboie bo že
kmalu končano pod veščo roko in*
ženirja Adamija. Vhod v cerkev je
nekaj    izrednega;      priprosto      do
skrajnosti, a ljubko in umctniško,
da ne zlepa kaj takega. Naravnost
krasen pa je altar; v pravi kras bo
vsej cerkvi in sari, števerianci upa?
jo, da se bodo že ta mcscc zbrali v
novem svetišču k službi božji.
Pa še nekaj. K novi cerkvi spada
tudi svež pevski zbor. In tudi ta je
v Števerjanu. G. nadučitcli Stepan*
eič si zelo prizadeva za lepo cerkve?
no petje, za kar mu bodo gotovo
vsi farani globoko hvaležni.
Tudi župnisče se že pocasi zida
pri ccrkvi. Toda kaj, ko pa ne ve?
mo ali bo gospod kurat ostal pri
nas, ko mu fara ne da ne iela ne
strehe. Podsabotinci so vsai streho
preskrbeli svojemu gospodu, mi pa
še barake kmalu ne zmoremo. Bog
daj lepših časov, da bi jih tudi naš
70?lctni Stefan, naj stare iši društve?
ni član učakal.
Podsabotin.
Naše skromno prosvetno društvo
je obhajalo praznik vcrnih duš na
prav poseben naein. Med se smo
povabili dva predavatelja: g. učitelja
Bratuža in g. Bednarika, ki sta nam
v poldrugournem razgovoru pove?
dala toliko lepih misli, da ie prav
gotovo marsikak clan vzkliknil, da
bo ta dan za našc drnštvo in delo in
dan živih. Upamo tudi, da se bo
naše število pomnožilo, ko bodo
starši uvideli kakšno važno vzgoj?
no delo vrši društvo za otroke.
Kanal.
V pondeljek pred sv. Martinom
(ne kakor pravijo »Pratike« po sv.
Martinu) je vsakoletni kanalski je?
senski sejem. Kakor druga leta bo
tudi letos bogato obiskan. Pridite!
Gaberje na Vipavskem.
Na vernih duš dan smo pokopali
komaj 25?letnega Vckoslava Pcga?
na. Bil je lep jesenski dan in soln?
ce je bogato Iilo svoje žarke na hi?
so tarn pod gričkom Sv. Petra, ko
smo spremljali dragega pokojnika
k večnemu počitku. Ker ie bil ranj*
ki zelo priljubljen pri vseh, ki so ga
poznali, sc je zbrala k pogrebu vsa
vas in tudi iz bližnje okolicc je pri?
hitelo obilo občinstva. Nie ne pre?
tiravamo, če trdimo, da Gaberje
takega pogrcba naibržc še niso vi?
dele. Vodil ga je domači g. župnik
ob spremstvu braniškega in štanjel?
skega gospoda. Pevski zbor mu je
zapel dve ganljivi žalostinki. Ranj?
kemu naj bo lahka domača zemlja,
preostalim naše sožalie!
Dornberg.
Prosvetno društvo »Čitalnica«
vprizori dne 8. novembra lepo in
pomembno igro v 5. dejanjih (dese?
tih slikah) »Mlinar in njegova hči«.
— V tej igri je vpletena dogodba
o nepremagljivi ljubezni mlinarje*
ve hčere do hlapca Konrada. Po?
sebno pa pride do izraza skopost
starega mlinarja, ki hoče raic zako?
pati svoj nagrabljeni denar. kot ga
komu zapustiti — niti svoii hčeri
ne, da bi ga ne vživala z »beračem«
Konradom. Do solz ganliiva vsebi?
na te igre je preobširna. da bi jo
opisali, vemo pa, da si io bo vsak
rad ogledal, četudi drugič ali tretjič.
Zato vabimo vsakogar v nedeljo ob
treh popoldan v našo gledališko
dvorano.
Ponikve.
(Tatovi).
»Goriška Straža« je pred kratkim
poročala o tatvini, ki se ie izvršila
na Ponikvah v noči od 1. do 2. sep?
tembra t. 1. — V noči od 28. do 29.
oktobra krog 4. ure zjutrai so do?
sedaj neznani uzmoviči zopet ob?
iskali našo vas. Poscbno srečo ima?
jo pri trgovcu Lapanju, kateremu
so tudi topot odnesli za približno
3000 L vrednosti. Največ so mu od?
nesli seveda v tobaku; pa tudi v
jestvinah niso bili izbirčni. — Vlom
so poskusili tudi v trgovino tuk.
podružnice »Kmet. in del. zadruge«,
a jih je v zgornji sobi speči gospo?
dar pravočasno zasačil in s stre?
ljanjem prepodil. Takoj je prihitelo
na lice mesta vec sosedov, a o ta?
tovih že ni bilo več ne duha ne
sluha. Tatvina je bila takoi prijav?
ljcna orožnikom na Slapu, ki pa
tatov še niso izsledili.
Cerovo.
Pred tisoč leti so dali naši očetje
naši vasi ime Cerovo, ker so bila
nekdaj naša Brda obraščena s hra?
stovjem in neka vrsta hrastov se
imenuje »cer«. Najbrže je raslo tu
mnoöo takih hrastov in odtod ime
Cerovo. To ime že stoletja s pono?
som izgovarjajo njeni prebivalci in
v vseh starih listinah je tako zapi?
sano. Ko smo pa pripadli rimski dr-
žavi, so nam obljubili, da nam pu?
stijo stare navade in običaje ncdo?
taknjene. Toda čujte! K.o sino za*
čeli plačevati davke, katere pobiru.
za državo neka banka v Gorici, sa
njeni uradniki prekrstili naše po*
nosno Cerovo v spako Cero. Te
bankirje so zaeeli posnemati razun
cerkvenega vsi uradi. Se celo šolski
uradi so vpeljali to »modo« v šolska
spričevala in našim malčkom zabi*
čavajo, da morejo pod šolskc naloge
zapisovati edino Ie: C>ero. Pa otroci
majeio z glavami in se sramujejo..
Ne županski in ne šolski urad se
menda nista zganila in dala vedeti v
pravičnem Rimu, da je vaško ime
sveta dedščina prebivalstva!
Občnn.
Kai pri Stržišču.
(Velika nesreča.)
V nedeljo ob 1. uri popoldne se
je vnel pri nas velik ogeni, ki je
vničil šest his, hieve in vso pičo,
kleti in poljskc pridelke. Bila je vsa
vas v nevarnosti, toda prišla je hi?
tro na pomoč razen drugih ljudi
vrla finančna straža in se z napeti?
mi močmi trudila, da ni ogenj kon*
čal vsega. Tudi orožniki so veliko
pomagali pri gašenju. Zahvaljujemo
sc vsem, posebno finančnemu po-
veljstvu iz Podbrda, katero je bilo
takoj na mestu nesrece. Dobre lju?
di in naše poslance pa prosimo, naj
pomagajo pogorelcem, ki so toliko
bolj prizadeti, ker ie zima pred
durmi in šest velikih družin brez
strehe. Kako je ogeni nastal, se
prav za gotovo ne ve. Pravijo, da
ni dimnikar vse potrebno zaprl po
ometanju. Ljudjc pa tcga niso ko]
zapazili.
Lokavec.
Z ozirom na dva dopisa, ki sta
bila priobcena pred časom v našem
listu glede tukajšnje trgovke g.čne
Marije Špacapan smo na njeno že?
ljo in da doženemo resnico napra?
vili potrebne poizvedbe. Ugotovili
smo, da imenovana ni nikoli vodila
protidržavne propagande.
Selo pri Podmelcu.
(Iz poinc iorbe.)
Dasi v naših listih nikdar ne vidi^
mo dopisov iz te vasi, vendar kraj
»Selo« ni tako neznan, saj se še celo
naši turisti kaj radi ustavijo v pri*
jazni vasici, ko delajo ture na lepi
Jalovnik. V zadnjem času sem imel
priliko s prijateljem obiskati to pod?
jalovniško vasico in pa dobro ljud?
stvo, pred vsem mladino, ki biva v
njej. Vasica je majhna, šteje komaj
18 his, vendar je tu lenše razvita
zadružna miscl ,kakor kjer si bodL
Ima jo že več let »Mlekarsko zadru?
go«. Lani so postavili lepo zadružno
poslonje, ki je stalo v razmerju s
številom kmetov ogromno denarja
in veliko truda. Ponosni so lahko na
to svoje delo. — Kaj pa mladina,
me bo morda kdo vprasal? — Od?
krito novem, da sem bil očaran. Ni
prav veliko fantov in deklet, a ti so
marliivi, da bi si jih vsako naše dru*
štvo zaželelo. Tu ni medsebojnih
fantovskih sporov in prepirov; vsi
so tako edini in tudi v vcrskem ozi*
ru dobri,- da sem se kar čudil, — ker
niscm drugod tega vajen. — Pogreša
se pa društvo; tega nimajo, da H se
v njem zbirali, pogovarjali in čitali
Vprasanjc je ali je to mogoče, čc. je
tako majhna vas. Seveda je mogoče,
še Ie kako lepo društvece bi bilo.
Tudi za petje so izvrstni glasovi. Ali
bi ne bil podmelški peyovodia toliko
požrtvovalen, da bi prišel včasih na
Selo? Priporočal bi »Baškemu okro*
žju« in pa naši prosvetni matici ne?
kaj več zanimanja za naše vrle Se*
lane. Se marsikaj zanimivega sem
opazil na mojem obisku, pa se orne*
jim danes na tc vrsticc in želim, da
ko pridem zopet med vrlo selsko
mladino, se zberemo lahko v »ČU
talnici«, katero tonlo priporočam. —
Vsem fantom in dckletom krepak:
Bog živi!
Stran 4.
»GORIŠKA STRATA«
Zanimivo§fi.
Harakiri.
(Sliku iz dežele vzhajajočega
sol neu.)
Poročila prvih misijonarjev na
Japonskem nam prcdstavljajo Ja*
ponce kot može ,ki so bili priprav?
ljeni dati vse, celo svoje življenje,
za svojo cast. Ni naroda na svetu,
ki hi bolj brepenel po slavi in časti
in ki bi fj[a ponižanje bolj zadclo.
Plcmičcm »samurai« je bila najve=
čja zapoved ohranitev stanovske ča?
sti. Ako jo jc kdo omadcžcval, je
moral umreti; če pa to ni bilo mogo*
če, se je ponižani plemič sam umo«
ril in tako opral svojo cast. Neki ja*
ponski rokopis pravi: »Svojc^a so=
vražnika umoriti, nad katerim se po
pravici srdiš, in potem še samega
sebe umoriti, to je naloj»a vsakega
plemenite^a samurai.« Tak samo*
mor se je izvršil na poseben način
in se je imenoval »harakiri«. Raz=
žaljeni samurai si je oblekel najlep*
še oblaeilo, povabil k sebi svoje
znancc in prijatelje in si nato z no;
/cm prcrezal trebuh. Kdor je bil
bolj pogumen, si je prerezal trebuh
dvakrat, in sicer v podobi križa in
vrj4el nož v zrak. Ko se mu je drob
izsul, je nagnil vrat in eden njego*
vih stanovskih tovarišev, največ?
krat prijatelj, mu je nato z mečem
odsckal glavo. Nato pa so se še nje*
govi naj bolj Si prijatelji med seboj
pomorili, ali si pa sami trebuh pre*
rezali. Harakiri si je smel samurai
izvoliti tudi namesto smrtne ob*
sodbe, ki je bila doloeena za naj*
manj.se prc^reske, in prav redko*
kdaj se kdo te pravice ni poslužil.
Ta način smrti je bil jako časten,
in kdor se je tako umoril, ni zapu*
stil svojim potomcem nikake sra?
mote, ampak cast. Jako znamenit
dotfodek tc vrste nam je ohranjen
iz zaeetka  18. stoletja.
Knez Azano iz knežcvine Ako je
bil doloeen, da sprcjme v glavnem
mestu Jedo v imenu šoguna (vlad*
nega upravitelja) mikadovetfa (ce*
sarjeve^a) poslanca. Toda Azano se
je bolj razumel na vojaškc zadeve
kakor pa na dvorske se^c. Radi tega
prosi svojega stanovskega tovariša
Kira, naj ga pouei. Kira pa se je
jako prostaško obnašal in sc je je*
zil nad Azanom, ker mu ni takoj po*
nudil za trud kakega darila. Zasra*
moval ga je, eeš, da je kmečko te*
slo, nevreden, da se imenuje knez.
Sei je celo tako dalee, da je od njega
zahteval, naj se skloni in naj mu
ririveže nogavico. To pa je bijlo
Azanu že preveč. Zgrabil je za bo*
dalo in ranil na glavi Kira tcr urno
zbežal.
Napad se je zgodil na šogunskem
dvoru. To jc pa bilo silno kaznjivo
dejanje, in Azano si je moral še isti
večer trebuh prerezati. Njegov
grad je bil zaplenjen, njegov rod
proglašen za izumrlega, njegovi vo*
jaki so postali ronin, t. j. vojaki brez
gospodarja in doma.
Toda Oiši Kuranozuke, vodja vo*
jakov je nagovarjal svoje druge,
naj se maščujejo nad Kirom. Vsi so
bili pripravljeni darovati svoje živ*
Ijenje. Natančrio so si napravili na*
črt. Vsak zarotnik si je izbral kako
rokodelstvo, da bi kot mizarji, ko*
vaei in trgovcci mogli priti v Kirovo
hišo in izvedeti vse skrivnosti. Oiši
je šel v Kioto, kjer se je vdal pi*
jančevanju in nesramnemu življe?
nju, da bi odstranil vsak sum. Pijan
je ležal ob potu in nekdo ga je op*
ljuval. Ko mu je žena to oeitala, jo
je zapodil od sebe z dvema mlajši*
ma sinovoma. Le njegov starejši sin
je ostal pri njem, da bi sodeloval
pri mašeevanju.
Kira jc slišal o Oišovem obnaša*
nju in ni slutil nobene nevarnosti.
Tako so mogli zarotniki ponoči 30.
januarja 1703 izvršiti v Jedo svoj
naklep. Ko je bilo vse pripravljeno,
so se zbrali k zadnji poslovilni ve*
čerji, ker so vedeli, da bodo morali
kmalu umreti. Nato jih nagovori
Oiši in jim reče: »To noe bomo na*
1 padli našega sovražnika v njegovi
hiši. Njegovi možje se nam bodo
brez dvoma postavili po robu in mi
bomo prisiljcni, da jih spravimo s
poti. Toda stare može, žcne in otro*
ke moriti, to je žalostno delo. Zato
vas prosim, da nikogar, ki je brez
moei in na samem, ne ubijete.« Vsi
so pritrdili in tiho so nato pričako*
vali polnoči.
Ko pride doloeena ura, se ronini
odpravijo na pot. Divje besni vihar,
in sneg se jim zaletava v obraz. To*
da oni se ne brigajo za vihar in
sneg, ampak drve, gnani od strasti
in mašeevanja, po poti naprej. Se*
dem in štiridcset mož vlomi vrata
stanovanja, pomori hrabre Kirove
branitelje in izvleče blagorodnega
bojazljivca iz nekega skednja, ka*
mor se je skril za kupom suhega
lesa. Ponižno, kakor se spodobi na*
vadnemu vojaku pred potomcem
knežjega rodu, pade Oiši pred njim
na kolena in mu govori:
»Visoki gospod, mi smo Azanovi
služabniki. V preteklem letu se je
Vaša Visokost prepirala z našim
gospodom in vodnikom v cesar*
skem gradu. Zaradi tega je bil naš
gospod obsojen na harakiri in je z
dru/ino vred izgubil svoje dostojan*
stvo. Mi smo zato prišli to noe
semkaj, da ga maščujemo, kakor je
dolžnost zvestil'i služabnikov. Zato
prosim Vašo Visokost, da priznate
pravienost našcga postopanja. Zda.j
pa Vas prosim, da izvolite izvršiti
harakiri. Imam east, da vam bom
stal pri tern ob strani. Aloj namen
je namree, da glavo Vase Visokosti
postavim na grob našega gospoda
Azana v spravo.«       (Koncc prih.)
Dobro ga je zavrnil.
Pruski kralj Friderik III. ie neke*
mu svojemu izbornemu generalu,
ki je bil pa zelo zadolžen. veekrat
pomagal v zadregi. Nekoč mu je
poslal veejo svoto bankovcev, lepo
zvezanih kakor knjižica. Zahvale
ni bilo nobene. Pri nekem obedu je
vprašal kralj generala, ali mu je u*
gajalo delo, katero mu ie pred krat*
kim poslal. General je odgovoril:
Veličanstvo, to lepo delo ie tako
zanimivo, da sem zelo radoveden
na nadaljcvanje. Kralj mu ie poslal
na to enak zvezek, toda na naslov*
nem listu je bilo zapisano: »Drugi
in zadnji zvezek«.
Darovi.
Za »Slovensko sirotišee«: O pri*
liki pogreba pokojnega 83*letnega
Franceta Poekar, Podbreže. daro*
vali sorodniki mesto venca 24 L,
kar je izroeil F. B. Preostalim naše
sožalje. Pokojniku nai sveti veena
luč!
Zahvala.
Podpisani eutim dolžnost, da se
tern potom zahvalim zavarovalni
družbi »La Fondiaria« in generalne*
mu zastopstvu iste v Gorici, za pra*
vilno in točno izplačilo moje požar*
ne škode.
Levpa pri Kanahi, 28. X. 1925.
Levpušček Ivan
gostilničar in posesinik.
Naznanilo.
Otvoril sem krojaško delavnieo
v Gorici, Via S. Giovanni 2. — Za
obilen obisk sc priporoča
Hlede Hilarij.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.  L. MERMOLJA
špeeijalist za ustne in zobne
bolczni,  ordinira
v GORICI na Travniku 5 II.
od 9. do 12.  in od 3, dO 5.
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32  - -  (hisa Centr. Posoj.)
Veliho zalogs dešhega platna iz znsne tavarne Regenchorf S Hsymnnn, psaHo-
vFstna blago zs paračence hahcr tudi vciiha izbira moSHega in ženshcga suHna.
Blago solidno!                    Cene zmerne!
„Mundlos^ šivalni stroji
„Göricke^ duoholesfl, motopini „flam"
belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kersevaniju-Gorica
Piazza Cavour St. 9
Meiianicna delovnicfl, Piazza Cbvciif sfeu. S.
MESTNÜ NR9NILNIG9 LDUBLJflKSKfl
(Gradska štedionica)
v LJUBLJANI
Stanje vloženega denarja preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron
Sprejema vloge  na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu
obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge po  dogovori v   tekočem   računu   najvišje   mogoče
obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli
drugod,   ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto
Ljubljana.
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi
sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici,
ker je
popolnoma varna.
Manulaklurna trgovina
FELBERBflUM & ROUGH
GORICA-   CORSO VERDI 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške
in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse
potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter  vsake  vrste plat-
nenega blaga.
PODRUZNICA
LjuhljGnshe hreditne banhe y Borici
Corso Verdi „Trgovski Dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni   naslov:  Ljubljanska banka
Delniška glavnica
in rezerve:
Din. 50,000.000
CENTRALA
LJUBLJANA
Rezerva   SHS
Din.
10,000.000
Podružnice:  Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor,
Metkovič,  Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema  hranilne  vloge  in jih  obrestuje: na vložne knjižice po
čistih 4°/o   (davek   plača  banka sama). Na tekoči račun ter proti
odpovedi najbolje po dogovoru.
Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — —
Izvršuje  denarna  nakazila  na  tu   in  inozemstvo. — Nakupuje in
prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke.
Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice
vojne odškodnine (bone).
Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Slrlt^ ^Goriško Stražol^