«SBiMlBI t 8 -03- 1995 MAIVDRAC IZOLSKA MARINA ali MARINŠKA IZOLA ? NOVEM MHTEV/AMPy V izogib nejasostim naj takoj povem, da že od vsega začetka podpiram gradnjo izolske marine, saj sem bil in sem prepričan, da lahko prispeva k kvalitetnemu premiku v razvoju naše občine. Nikoli pa se nisem vpletal v samo arhitekturo in zakonodajne zaplete, saj sem prepričan, da morajo o takšnih stvareh pač odločati strokovnjaki. Kot urbanistični laik lahko povem, da mi (z Belvederja gledano) marina ne navdušuje z lepoto, vendar tu ni kaj, saj so o arhitekturi odločali predvsem ekonomski interesi. Stroka (po besedah enega najvplivnejših slovenskih arhitektov) je o projektu povedala kaj malo, saj so se iz društva slovenskih arhitektov najprej ločili obalni arhitekti, ti pa se med seboj še dodatno delijo, zato njihovega skupnega mnenja nikoli nismo dobili. Tudi o postopkih sprejemanja in izdajanja različnih potrdil v zvezi z gradnjo marine nismo pisali prav veliko, saj gre konec koncev za občino, državo, za zakone, za odloke, za ministrstva, inšpekcije, za sodišča in še koga. Kaj naj tukaj počne še Mandrač? Zato pa je naše predvsem ugotavljanje, kakšen je odnos med marino in krajem, kako se eden prilagaja drugemu in kako bosta zaživela skupno življenje. Ko so se delegati občinske skupščine odločali o marini so poslušali obljube, da bo to prijazna marina ki bo kraju in ljudem v ponos in zadovoljstvo. O tem, kako bo pripeljala obiskovalce v staro mestno središče in sploh spremenila življenje v njem. Takšna marina bo zagotovo imela podporo Izolanov in bo prijeten sodelavec, ne pa zgolj sosed. Na takšna razmišljanja napeljujejo nekateri dogodki in posegi, ki se dogajajo prav na občutljivem stiku marine in mesta. Pri županu so bili predstavniki domačih, zasebnih lastnikov jadrnic in drugih plovil, ki zahtevajo ureditev odnosa med komercialnimi privezi marine in komunalnimi privezi. Kot možnost omenjajo tudi prevzem koncesije nad komunalnimi privezi (ob sončnem nabrežju, na sidrišču in v mandraču), jezijo pa se tudi pri Komunali, saj se delavci marine menda obnašajo, kot da bi bili tudi lastniki komunalnih privezov. Če se spomnimo, da je Marina obljubila, da ne bo začela poslovati preden ne reši vprašanja komunalnih privezov, da je od dveh predvidenih pomolov za domačine enega že črtala in ga dodelila sebi, potem je strah, da se bo, kot meduza, razširila tudi na la del obale, zelo upravičen. P.S. V Izoli imamo zdaj dva upravljalca privezov: Marino in Komunalo. Doslej se njihovi predstavniki še niso srečali in dogovorili o sodelovanju. Zdaj je čas. Mef V ponedeljek, 20 februarja bo vstop v Izolo spet takšen, kot smo ga bili Izolani vajeni vsaj nekaj stoletij. Pobiralci cestnine, kot so jih poimenovali nekateri, se bodo namreč preselili na tri parkirišča, ki jih je občina s koncesijo oddala podjetju Biser d.o.o. To je lepši del te vesli. Slabši del pa govori o tem, da krajani z dovolilnicami ne bomo smeli parkirati na teh treh oddanih parkiriščih, razen če bomo to posebej plačali. Parkirišča naj bi tako ostala prosta za obiskovalce, prebivalci starega mesta pa se bomo morali znajti po mestnih ulicah in drugih brezplačnih parkiriščih. V današnjih Uradnih objavah je sklep, ki ga je s tem v zvezi sprejel župan Gasparini, dodajamo pa še kratek pogovor z Edvardom Dečmanom, direktorjem podjetaja Biser d.o.o. KMJJMQ) WMVmM Tako je moč razumeti pobudo krajevne skupnosti jagodje Dobrava, ki pričakuje, da bo oblika lokalne organiziranosti ostala v novem občinskem statutu. Zakon o lokalni samoupravi je na krajevne skupnosti pozabil (oziroma jih je namerno izpustil, da bi se vsak lahko odločal po svoje), v Izoli pa imamo (ali smo imeli) 5 krajevnih skupnosti, brez katerih si ne _ moremo zamišljati vsaj minimalnega soodločanja ljudi o usodi svojega kraja in občine. 5. Stran obresti (VO) Odločitev italijanske vlade, da prejemnikom italijanskih pokojnin prizna obresti za čas, ko so le-te zaradi počasnosti urejanja vlog kasnile z izplačilom, se počasi vendarle uresničuje. Od 1. decembra do danes so v koprski enoti INPS dobili rešenih 250 vlog za izplačilo obresti, kar je približno 10 odstotkov vseh vloženih zahtev. Doslej je najvišje izplačilo za čakanje prejel koprski občan in sicer 15 milijonov lir, sicer pa so zneski največkrat od 4 do 6 milijonov lir. Kdor vloge za priznanje obresti še ni vložil lahko to še vedno stori. CENA SO SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6631P IZOl*- ISOLA PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vrača- Vodovodni priključek V zvezi z dopisom novinarja g. Ostrouške v glasilu Mandrač in v drugili sredstvih javnega obveščanja, vas obveščamo, da smo po pregledu razpoložljive dokumentacije ugotovili sledeče: - Stanovanjska hiši Jagodje 35 in Jagodje 36 sta dobili vodovodni priključek 2.11.1977 na ime Palčič Peter (glavni vodomer) in odštevalna vodomera (15.12.1977) na ime Palčič Peter (jagodje 36) in Higi Vjekoslav (lagodje 35). - Vodovodni priključek je bil izveden na vodovodni sistem, ki se je oskrboval provizorično preko hidroforne postaje Delamarisa, lokacija jaška je bila pri spomeniku. ; Z izgradnjo vodovodnega sistema Šalet - Belvedere - Dobrava se je vodovodni priključek g, Palčiča preselil na novozgrajeni sistem. - Glede na koto rezervoarja Šalet (109,50 m.n.m) in koti praga obeh stanovanjskih hiš je od izvedbe priključka dalje na obeli objektih tlak minimalen (cca. 1 bar) - Vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje je od stanovanjske hiše Jagodje 36, kjer sta locirana oba odštevalna vodomera, oddaljen cca. 250 metrov. - Dne 12.7.1994 se je na sedežu Rižanskega vodovoda Koper zglasila stranka Matoš Ivan, Liminjanska 4, Lucija ter oddala vlogo za vodovodni priključek. Stranki je bil odmerjen prispevek za povečan odjem, izstavljen predračun (v mes. decembru) odprt delovni nalog št. 1/5-95 in dne 4.1. 1995 izveden vodovodni priključek. - Pri določitvi lokacije vodomernega jaška je bila s strani predstavnika Rižanskega vodovoda storjena napaka, ko je delavec spregledal glavni vodomer in določil priključek na interni inštalaciji g. Palčiča (sedaj žuna). - Dne 20.1. 1995 se je na sedežu javnega podjetja Rižanski vodovod zglasil g. Stojanovič Nenad, ki je verbalno izjavil, da je naslednik g. Higi Vjekoslava (Jagodje 35). Ker je stranka brezpogojno zahtevala odstranitev novoizve-denega priključka, smo dne 23.1.1995 izvršili ogled in ugotovili dejansko napako, o tem obvestili g. Matoša in dne 1.2. 1995 priključek tudi ukinili. - Od 1.2.1995 dalje poteka gradnja vodovodnega sistema Šared - jagodje (po projektu 545/90-RVK), ki bo zaključen predvidoma avgusta 1995 in bo objektom na tem območju zagotavljal nemoteno vodooskrbo in požarno varnost. Z izgradnjo tega sistema bo dana tudi možnost prevezave vodovodnih priključkov prej navedenih strank, kot tudi g. Palčiča (Jagodje 36/a). Javno podjetje Rižanski vodovod Koper kot soglasodajalec in izvajalec novih priključkov na javnem vodovodnem sistemu izvede letno 500-700 novih vodovodnih priključkov. V zadnjih nekaj letih je to edini tak primer. Do napake pa je prišlo prav zaradi velike oddaljenosti glavnega vodomera od objektov. Glede na takojšnjo reakcijo vodstva Pogona na obvestilo o storjeni napaki je narazumljiv postopek stranke (Jagodje 35). Razen lega pa stranka javno navaja lažne podatke o delavcih Rižanskega vodovoda, ki z navedenim priključkom nimajo nič skupnega. Glede dokumentov vsakega odjemnega mesta pa se na sedežu Rižanskega vodovoda hranijo vse potrošne mape od leta 1935 in med njimi je pod št. M36/94 tudi mapa g. Matoša z vsemi navedenimi dokumenti. S spoštovanjem. Vodja sektorja Pogon: Knez Vladimir dipl. ing. Direktor: Lozej Viktor, dipl.ing. PRIKLJUČEK ŠE STOJI (VO) Z javnim odgovorom Rižanskega vodovoda smo seznanili g. Nenada Stojkoviča iz Jagodja 35, ta pa nam je posredoval naslednji odgovor: Oporekam ugotovitvam podpisanih vodilnih delavcev RV, še posebej tisti, da so 1.2. 1995 odpravili napako (priklop). Stanje je še vedno tako, kot je bilo na dan 4.1.1995. Prav tako se sprašuje, zakaj zavajanje javnosti, saj so v akciji postavitve priključka sodelovali trije delavci RV, nosilec pa je bil Dario VAlentič, ki se je dokazal z ustreznim službenim nalogom. Pisanje o gradnji višinskega vodovoda in skrbi RV da dokončno uredi vodno oskrbo na podeželju ne more odtehtati napak delavcev RV, ki so jih v dopisu sicer priznali, vendar jih niso odpravili, kot bi morali. Nenad Stojanovič MANDRAČ PREPISUJE IZ PRIMORSKEGA UTRIPA (drugič) Spoštovani bralci! drugič se oglašam na tem našem izolskem "javnem forumu" - v rubriki PTT'S NOT DEAD, vendar ne kot pisec prve objave pisma z gornjim naslovom v 104. st. Mandrača, dne 9.2. 1995. Pisun, ki je minuli teden dodobra okrcal uredniško politiko tega cenjenega lista in pozval vse pismene nadebudneže k literarni vstaji , oz. zasutju urednika našega družbenopolitičnega tednika in izolske kronike s kakršnimikoli prispevki, je namreč kot psevdonim zlorabil moje uradno ime in priimek. Živimo v informacijski dobi, ko lahko celo zgodovino že preobračamo in jo gledamo iz različnih zornih kotov in celo v različnih barvah, da o vonjavah niti ne govorimo... Včasih si informacije poglobimo s pozornim branjem do obisti civilizacije, včasih (kar pogosto) pa jo z lastnim pisanjem prepariramo celo tako in mimogrede potegnemo urednika za nos (ta običajno vsebino na hitro prebere, kaj šele, da jo uspe prebaviti ali velo polepšati kot včasih...) da nam pomaga obelodaniti vse mogoče. Tako širši |avnosti lahko ponudimo: kot predinformacijo zabavijivo branje s tempirano moralo (nauk s poznim paljenjem), kot glavno informacijo najraje serviramo vakciniran tekst s preverjenimi (razkuženimi) podatki, ki koma| omogočajo branje med vrsticami, za desert pa lahko v vzporednih informacijah porodimo obilo sladkih asociacij, eksoterike večplastnih pomenov in globinskega delovanja. Kot alternativo naštetemu pa lahko za dietetični menu serviramo sveže "agit-prop" pisanje prijateljčka pisuna brez prave identitete. Pa kaj bi z njo - s to čudno rečjo identiteto ? Ta preveč spominja na sivo preteklost, na SMB sivino vojašnic in zastarele učne pripomočke, na nikoli pravilno projecirane verze "rosnocvetoče poezije" - Na Pamet!!!, na najbolj pogosto uporabljeno ločilo ' entitetku!!! (' pišemo z apostrofom spredaj zgoraj !, op.p.) - Bodimo pošteni, na vse drugo nas spominja ta beseda prej, kopa na razvejano košato drevo vrednot ustvarjalnosti in njenih močno zaraslih korenin Menim, da so vse prej naštete oblike podajanja informacij "ta prave", razen tiste brez identitete in s kosmatim jezikom ! Spoštovani, dovolite mi, da zaključim in nagovorim še mojega "rent-a-imenjaka". Torej, prijateljček pisun, naj ti nekoliko pomagamo k sebi! Človeško se je motiti. Spoznali smo te, ne samo po drobni ponavljajoči se pravopisni napaki (Mandračevi hekker-ji niso tudi Korektorji!) ampak tudi in predvsem po kljubavalni maščevalnosti katera ni v okolici mandrača doma in niti v okolici Blejskega jezera ne... Sicer pa naj te kukavičje perje dalje toplo greje ! Pa si še kaj zažvižgaj, če ti je tako aolgcas, pa ne po radiu... Vlado Bernetič P.S. Čas je za anketo o mnenju občanov, čas je za publikacijo izpovedi spominov Karmela Kleve obogateno z reprodukcijo čudovitih avotrjevih lesorezov in počasi se bliža čas za zbirko Ivana Vrtnika Blaška - zadnja enostranska zgodba je zelo dobra. Mimo klošarjev nazaj k mladosti bo šlo še lažje! ali ne ? PRIPIS UREDNIŠTVA Opravičujemo se Vladu Bernetiču za storjeno mu krivico, saj je bil, tako kot mi, žrtev nesramne igre našega skupnega znanca in nekdanjega sodelavca. 0 tem smo se prepričali potem, ko smo, s pomočjo usposobljenih ljudi, primerjali nekatere prejšnje dopise in lingvistične značilnosti. Očitno bomo morali preverjati tudi pisma tistih avtorjev, ki so naši, dokaj redni sodelavci. MORJE IN LUNA malo gor malo dol / A A x' \/ V/ 'Mf/ \/ V/.-‘V/ 1 V/\X/ 4U 20 0 •20 90 t 80 1» 10 3 30 18 40 4 00 18 00 4 80 M 30 810 1TÒÓ _IJWj \JJ»0. PON TOR SRE ČET PET SOB NED V ponedeljek se je končno sestala volilna komisija (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja), ki jo vodi Branko Mahne (ZZP) in pregledala kandidature za funkcionarje občinskega sveta ter nekatera druga kadrovska vprašanja. Za predsednika občinskega sveta kandidirata: - Marino Domio (ZLSD) in - Aleksander Frantar (SKD) Za podpredsednika občinskega sveta kandidirajo: - Davorin Adler (LDS) - Aleksander Slekovec (LDS) ■ Nikolaj Vodišek (SLS) Glede na to, kakšna je sestava občinskega sveta je izid volitev mogoče že napovedati, vendar se raje izognemo temu opravilu, saj so v Izoli možni tudi najbolj neverjetni politični obrati. Obe funkciji sta neprofesionalni, nosilca pa bodo izvolili na seji občinskega sveta, 22. februarja. Poleg teh funkcij so člani komisije obravnavali tudi kandidate za nadomestnega člana Upravnega odbora javnega podjetja Komunala Izola. Komisija posreduje občinskemu svetu alternativna predloga in sicer: - Aleksander Lozej (ZLSD) - Bojan Zadel (SDSS) Komisija je na tej seji tudi sklenila, da do sprejema sprememb Odlaka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč vlogo Sklada opravlja Občinski svet v celoti. Sicer pa naj bi bodoči sklad štel 11 članov, ni pa še dogovora o tem, kolikšno vlogo bodo pri imenovanju imele stranke. Komisija tudi predlaga občinskemu svetu, da sama opravlja funkcijo ugotavljanja nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, kar je doslej opravljala posebna komisija. ODMEV: VSE IZOLSKE KOALICIJE Uredništvu Mandrača želim sporočiti, da se bo moralo lotiti raziskovalnega novinarstva na nekoliko drugačen način, kot je to storilo v prejšnji številki. Vse kaže, da je vključilo moje ime v pogajalsko skupino ZLSD zaradi sicer zelo logičnega sklepanja, vendar žal tudi "logika ni več tisto, kar je bila nekoč". Domnevam, da sta bili pri vašem sklepanju v igri dve razmišljanji: 1. V pogajalski skupini LDS je Janez Jug (= poslanec), torej je tudi v skupini ZLSD poslanka (= Breda Pečan) Odgovor pod 1.: ne drži, ker je Janez Jug tudi predsednik občinskega vodstva LDS, kar pa Breda Pečan v ZL Izola ni. 2. Pogajanja zelo dolgo trajajo - vzrok je to, da članov pogajalske skupine ni v Izoli - sklep: v pogajalski skupini ZL Izola je Breda Pečan, ker je v Izoli v glavnem samo čez vikend. Odgovor pod 2.: Ne drži, ker : a.) so vzroki za zavlačevanje verjetno kje drugje, b.) ker Breda Pečan tisto kar začne, ponavadi poskusi čim prej tudi narediti. Dejstva: Brede Pečan v pogajalski skupini ni bilo, je ni in je zaenkrat tudi ne bo. Sicer pa se zahvaljujem za objavo svojega imena in vas lepo pozdravljam. Breda Pečan POMLADANSKO MANIE Območje pred in ob hotelu Delfin je te dni zares pravo gradbišče, saj v sklopu projekta marine urejajo nekaj infrastrukturnih objektov, ki bodo, konec koncev, koristni tudi za mesto v celoti. Pred hotelom so presekali slabo pregleden ovinek, ki je bil zelo nevaren za promet, poleg tega pa bodo na tem delu postavili vodovod, ki bo povezoval San Simon z mestom in bo omogočil večji pretok vode proti staremu mestu. Seveda bodo vgradili tudi druge infrastrukturne priključke, hkrati pa bodo uredili še nekaj parkirnih prostorov za obiskovalce hotela. Nedaleč proč (ob starih stavbenikovih delavnicah) urejajo kanal hudournika Morer. Gre predvsem za urejanje odtokov iz bližnjih hiš, ki so bili doslej speljani naravnost v hudournik, od tam pa v morje. Še malo bolj naprej, proti San Simonu, pa že postavljajo prve plošče za sprehajalno pot od San Simona proti Delfinu. Trasa je že določena in dela dokaj hitro napredujejo. V prejšnji številki smo zapisali o možnih koalicijskih povezavah v Izoli, ob tem pa namignili na nekatera nesoglasja znotraj nekaterih strank. Kot nam je znanega gre bolj za vprašanja kadrovske narave kot za razhajanja glede programskih izhodišč. Tako smo prejeli tudi nepotrjeno vest, da je prišlo do nekaterih odstopov v občinski LDS, odstopil pa naj bi kar sekretar stranke, Dragan Sinožič, ki je zagotovo imel pomembno vlogo v usklajevanju staišč LDS z drugimi strankami, hkrati pa je tudi vodja poslanskega kluba te stranke. Da bi zvedeli kaj več pa bo treba seveda počakati na uradno pojasnilo odstopov. OSMI MAREC IN TRILET NA PORODNIŠKA Pred dobrim mesecem in pol, so trije poslanci SKD predložili Državnemu zboru Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, konec januarja pa še Predlog zakona o_spremembah zakona o družinskih prejemkih. Že takoj v začetku januarja je završalo po celi Sloveniji. Na televiziji, na radiu, v dnevnem časopisju, tednikih in družinskih revijah se kresajo mnenja o vsebini teh sprememb. Gre namreč za podaljšanje takoimenovanega porodniškega dopusta (uradno se mu pravi dopust za nego in varstvo otroka) do skoraj tretjega leta starosti otroka. Drug predlog pa obravnava višino nadomestila, ki pripada upravičencu (ki) v tem času. In kaj ima to opraviti z osmim marcem? V Združeni listi Izola smo prepričani, da ima zaradi vseh svojih posledic zlasti veliko opraviti prav z mednarodnim dnevom žena. Zato bomo v okviru prireditev v počastitev praznika žena tej temi posvetili posebno okroglo mizo. Nanjo vabimo vse, ki se jim zdi ta predlog zanimiv, problematičen, dober, slab, odličen, grozen, izenačujoč, diskriminacijski in kar je še možnih pridevnikov. Radi bi slišali vaša mnenja in ideje, ki so povezani s problemi rodnosti, vzgoje in varstva otrok, zaposlovanja žensk in mladih nasploh, socialne varnosti, stanovanjske politike, občutka dolgoročne perspektivnosti življenja. Prepričani smo namreč, da so vse te teme povezane z željo in odločitvijo naših mladih ljudi, da bodo rodili in imeli otroke. Okroglo mizo bomo pripravil v petek, 3. marca 1995, v Gostinski šoli - Hotelu Riviera v Izoli. Uro bomo še pravočasno objavili na plakatih in tudi v Mandraču. Za vse tiste, ki jih ta tema zanima pa nekaj podatkov iz obeh zakonov: V Zakonu o delovnih razmerjih se spreminjajo trije členi tako, da - se porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka podaljšata s 365 dni na tri leta, - dana je možnost, da se razlika med 105. dnevi porodniškega dopusta in tremi leti izkoristi tako, da se dela s polovičnim delovnim časom do 65. meseca otrokove starosti, - izrecno je povdarjena možnost, da dopust za nego in varstvo otroka lahko uporabi oče, - enako podaljšanje velja za dopust in nego in varstvo telesno ali duševno prizadetega otroka, več hkrati živorojenih otrok ali nedonošenčka s tem, da se ohrani dodatno podaljšanje iz obstoječega zakona, - v obrazložitvi je izrecno povdarjena pravica do izrabe dopusta, kar naj bi pomenilo, da je ves dopust za nego in varstvo otroka, to je čas od 105. dni naprej, stvar proste izbire in ne obveznost Zakon o družinskih prejemkih obravnava nadomestilo, ki ga upravičenec(ka) prejema med tem dopustom. Spremembe določajo sledeče: - V prvem letu znaša nadomestilo tako kot do sedaj 100 % osnove, - v drugem letu znaša 75% osnove, - v tretjem in nadaljnih letih 50% osnove. Tako kot do sedaj se nadomestilo vskljajuje z gibanjem povprečnih plač v Sloveniji. Predvideno je tudi, da se podaljša prejemanje lani uvedenega starševskega dodatka po enakem principu (100 - 75 - 50), tako da znaša prvo leto 52% zajamčene plače, drugo leto 39% in tretje leto 26%. Zdaj pa še nekaj povdarkov iz uvoda k HHSHMnmn zakonoma (za nepoučene: marsikdaj je uvod k predlogu zakona pomembnejši kot sam zakon, saj pravzaprav razkriva namere in cilje predlagatelja zakona, pa tudi njegovo poznavanje celotne problematike): - od 1979. leta dalje se v Sloveniji znižuje število živorojenih otrok: 1979 30604 1984 26274 1990 22368 1993 19982 nadaljevanje v naslednji številki Združena lista Izola Sporočilo za javnost Socialdemokratke Slovenske Istre iz občin Koper, Izola in Piran smo se 6.2.1995 zbrale na razširjeni seji izvršilnega odbora. Razpravljale smo o podaljšanem porodniškem dopustu ter o novi šolski zakonodaji. Podpiramo predlog o podaljšanem porodniškem dopustu, vendar naj bo materam dana možnost, da se same odločajo o tem, ali bodo koristile ves čas ali ne. Materam naj se, ne glede na dolžino porodniškega dopusta izplačuje stoodstotno denarno nadomestilo. Država pa mora poskrbeti za zvišanje življenjskega standarda in za pomoč mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema. Socialdemokratke menimo, da je predlog zakona o šolstvu površen, nima jasno opredeljenih ciljev, je zgolj podaljšanje bivšega zakona o usmerjenem izobraževanju; zato bi morali zakon popolnoma na novo oblikovati. K temu delu je treba pritegniti strokovnjake različnih mnenj in prepričanj in ne sme biti zgolj zadeva liberalne demokracije. Predlagatelj zakona je popolnoma pozabil na domovinsko vzgojo, saj razen učenja slovenskega jezika, ni ničesar, kar bi v učencu zbudilo občutek pripadnosti slovenski državi. Socilademokratke Slovenske Istre menimo, da bi se morale pokojnine povečevati linearno (vsem enako) skladno z rastjo življenskih stroškov. Pokojnina po umrlem pa naj bi se zakoncu izplačevala stoodstotno, če ta nima svojih prihodkov. Če pa jih ima, potem naj prejema tudi pokojnino umrlega v višini šestdesetih odstotkov. Sprašujemo se tudi zakaj plačujemo v Slovenski Istri najvišjo ceno vode ? Socialdemokratke ostro protestiramo proti nazivu, ki si ga je od socialdemokratov prisvojila stranka prenoviteljev, saj socialdemokrati niso in tudi nikoli niso bili. Sklenile smo tudi, da bomo budno spremljale, kakšni so odnosi med delodajalci in delavkami v Slovenski Istri. Socialdemokratke Sloveske Istre iz občin Koper, Izola in Piran Obvestilo Obveščamo Vas, da je pričela z delom energetsko svetovalna pisarna, s sedežem na KS Izola - Staro mesto, Ob starem zidovju 17 - ob petkih od 17. do 19. ure. Župan dr. Mario Gasparini Vi vprašajte, župan bo odgovoril V mestu in okolici je in se dogaja verjetno veliko stvari, ki vas motijo. Na pobudo novega izolskega župana in Mandrača bomo skušali s skupnimi močmi osvetliti marsikatero nejasnost. Če bi karkoli hoteli vprašati župana, bo tale prostor kot nalašč. Vprašanja lahko postavite pisno ali pa po telefonu. Vsa vprašanja bomo javno objavili razen tistih, ki bi bila žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Torej priložnost je lepa, zato se opogumite in vprašajte. VPRAŠANJE: Nina Potočnik sprašuje v imenu številnih trgovcev in krajanov Ljubljanske in Koprske ulice: Dobili smo nov, lep tlak, vendar se nam zdi, da je izredno občutljiv, saj ga, kljub rednemu pranju pred trgovinami in stanovanju nikakor ne uspemo zares očistiti. Kako naj vzdržujemo ta tlak oziroma, kdo bi to moral očeti in kako naj spet privabimo ljudi v ta del mesta? ODGOVOR: Spoštovana gospa Potočnik - to je približno enako kot z novokupl-jenim avtomobilom: vse se vidi in vse se lepi. Strokovnjaki pravijo, da je vse odvisno od vrste kamnine in obenem seveda tudi snovi, ki jih uporabljamo in te povzročajo madeže na novem tlaku. Ko bo kamnina oziroma tlak dobil "patino", bodo ti madeži manj opazni. Sprehodil sem se po Ljubljanski in Koprski ulici in veste kaj me moti? Kot prvo, neurejen prostor bivše "Enotnosti" ter fasade nekaterih hiš in kot drugo umazane ulice. Vi, ki imate trgovine in ostali stanovalci omenjenih ulic ste "dolžni" čuvati te površine, da so snažne in urejene. Moj namen je, da usmerjam obiskovalce, turiste in tudi kupce skozi te ulice in zaradi tega bodo te ulice zahtevale posebno pozornost tudi s strani občinske inšpekcije. Čez nekaj let, ko bosta cerkev Marije Alietske in palača Manzioli dokončno restavrirani, naj bi obiskovalci Izole imeli po teh ulicah lep sprehod skozi mesto, to je od Kristanovega trga pa vse do Manziolievega trga. Zaradi tega apeliram: Čuvajte pločnike oziroma novotlakovane površine ulic in predvsem jih ne onesnažujte z različnimi kemičnimi snovmi, kajti kamen te vpija in teh madežev se ne da več odstraniti. Župan Dr. Mario Gasparini URADNE OBJAVE Številka 1 Izola, četrtek, 16.februar 1995 cena 0 Sit leto 4 Iz vsebine: - SKLEP o spremembi sklepa IS SO Izola št 343 1/89 z dne 13.4. 1994 Republika Slovenija OBČINA IZOLA Župan Številka: 343 - 1/89 Datum: 14/2-1995 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94) in Statutarnega sklepa občine Izola št. 013 - 3/94 z dne 23.12.94, izdaja župan naslednji SKLEP 1. Spremeni se sklep Izvršnega sveta Skupščine občine št. 343 - 1/98 z dne 13.4.1994 in sicer tako, da se v 1. točki glasi: "Dovolilnice, v času obratovanja parkirišč oddanih s koncesijo (parkirišče za pošto, parkirišče pri "Lonki" in parkirišče na Velikem trgu) ne dovoljujejo parkiranja in ustavljanju na območju le-teh. Dovolilnice za parkiranje na oddani površini parkirišča v obratovalnem času izdaja koncesionar." Ta sklep velja takoj. Župan Dr. Mario Gasparini Republika di Slovenia COMUNE Dl ISOLA Il Sindaco N.ro: 343 -1/98 Data: 14/2 -1995 Vista la Legge sulle autonomie locali (Gazz. Uff. RS, nn. 72/93, 6/94 - delibera della Corte costituzionale, 45/94 -delibera della Corte costituzionale, e 57/94) e la Delibera statutaria del Co-mune di Isola n. 013-3/94 del 23/12-1994, il Sindaco rilascia la seguenta DELIBERA 1. Il punto 1 della deliberazione de Consiglio esecutivo delllAsemblea del comune di Isola n.ro. 343-1/89 del 13/4-1994 ejmodificato cosi! come segue: "Durante l/orario di servitio dei parcheggi assenati in concessioni (il parcheggio dietro la Posta, il parcheggio vicino al piazza "Lonka" e il parcheggio in Piazza Grande) le tessere di parcheggio non permettono di parcheggiare o sostare nei suddetti parcheggi. Le tessere per il parcheggio sulle superfici assegnate in concessione durante ijorario di servizio dei parcheggi vengono rilasciate dal concessionario." La presente delibera entra in vigore con effetto immediato. Il sindaco Dr. Mario Gasparini Ce Uradne objave arhivirate, ODREŽITE tukaj in naredite fotokopijo na list A4 Zagotovo je sklep župana Dr. Maria Gasparinija, objavljen v tej številki MAndrača, v marsičem poseben. Prvič zato, ker je to prvi odlok, ki ga je sprejel župan brez glasgvanja na občinskem svetu, drugič zato, ker je njegovo uresničevanje zelo hitro in tretjič zato, ker prinaša spremembo v parkiranju v starem delu mesta, kar je bil eden od kamnov spotike v delovanju prejšnje vlade. Ker odlok rešuje en problem (odpravlja mitnico na vhodu v mesto) odpira pa drugega (kje bodo parkirali domačini) smo za pojasnila zaprosili direktorja podjetja Biser d.o.o., ki je dobil v koncesijo parkiranje v Izoli. ■ Pojasnite nam natančneje, kaj določa ta nov sestem parkiranja v mestu. - Torej, do te rešitve smo prišli predvsem na pobudo krajanov, ki so bili zelo nezadovoljni z dosedanjim načinom pobiranja parkirnine, predvsem pa je vse zelo motila stojnica nasproti Lipe. S tem odlokom se stojnica odpravlja, zato pa začne za parkirišča za pošto, pri Lonki in na Velikem trgu veljati nov režim parkiranja. Praktično to pomeni, da bo za pošto ostalo približno tako kot je zdaj, pri Lonki bomo zaprli vse vstope in izstope razen enega, kjer bo blagajna, na Velikem trgu bosta dva pobiralca parkirnine, ki bosta pobirala parkirnino od tistih, ki bodo tam parkirali. ■ Kakšna bo po novem vrednost dovolilnic, ki so jih ljudje prejeli za to leto? - Na vseh teh treh mestih dovolilnice v času obratovanja parkirišča ne veljajo ampak bodo morali tudi lastniki plačati PO NOVEM parkiranje nateh parkirnih mestih. Cene seveda ostajajo iste: prva ura 50, druga ura 50 in naslednje ure 100 tolarjev. Zato pa bodo dovolilnice omogočale, da bo lastnik le-te s svojim avtomobilom lahko zapeljal po ulici in parkiral pred hišo. Sedaj se je namreč dogajalo to, da so parkirišče zasedli domačini, tujci pa so polnili naše ulice. - Kaj pa tam, kjer so ulice zaprte? - Občani, ki živijo v takšnih ulicah bodo seveda morali poiskati prostore, kjer je še možno brezplačno parkiranje (med drugim tudi na velikem parkirišču), lahko pa se bodo tudi dogovorili z našim podjetjem, da zakupijo prostor na parkirišču, po ekonomski, vendar razumni ceni. Te cene še nismo izračunali, vendar bo različna od parkirišča do parkirišča. Pri Lonki zagotovo najnižja, na Velikem trgu najvišja. - To bo zagotovo sprožilo precej slabe volje. ■ To vemo tudi mi, vendar drugače ne gre. Avtomobilov je preveč, nekatere družine imejo tudi po tri, za vse pa enostavno ni prostora. Mi se lahko tudi dogovorimo, da bomo imeli dovoljenja za parkiranje v mestu le domačini in da ga zaparkiramo do konca, vendar ne vem, če je to naš resnični interes. Namesto tega bo bolje, če na začetke ulic čimprej postavimo table z napisom, da je vstop dovoljen le vozilom z nalepko in potem bomo našli parkirni prostor tudi zase. Na Kristanovem trgu, naprimer, je zagotovo veliko parkirnih mest za domačine, zato je treba čimprej postaviti table in onemogočiti drugim ljudem, da brezplačno parkirajo pred našimi domovi. t . . ,. C inteligenčni kvocient) sami in nikogar blizu preverite, koliko luksuza si lahko privoščite. Korislen napolek, kako bt se postavili po robu problemom. ki smo jih nakazali v točkah a) in b). lahko dobimo v razmišljanju, ki ga navajamo v nadaljevanju. Tudi če damo prav pomembnosti, ki jo ima dedtščma za slehernega, nanjo - ko je enkrat že v sami biti - nikakor ne moremo vpltvati. Nemara bo genetski inženiring kdaj sposoben, da bo dosegal rezullate, kakršnih danes še ne moremo pričakovati - vsekakor gre za prihodnost ki ni prav blizu; za zdaj omejevanje na presojanje nasledstvenega vxJika mieiigence (če pustimo vnemar kulturno zadoščenje, ki ga lahko to nudi) vendarle pomeni, da imamo zvezane roke. Nasprotno pa lahko odločno vplivamo na okolje, pomagamo sleherni osebi, da kar najbolje udejani lastne umske in človeške sposobnosti Na ta način naše moči ne bojo potrošene zaman, ampak bojo prispevale k izboljšanju posameznika in družbe Mnogo je otrok in odraslih, ki so dosegli vefcke in pomembne cije. potem ko so jih prestavili v primerno okolje in j»m pomagal, pn premagovanju včasih nevdikih in le navidez nepremagljivih težav. Kaj sploh je inteligenca Drugi vir razprav izhaja iz lega. ker prisojamo 10 večjo veljavo, kakor nai bi bik) dopustno Tudi sami smo si včasih razlagali la kazalec kot smonim za inteligenco; slednjo smo hoteli imeti za sposobnost razreševanja problemov in poslavljanja po robu lakšnim ali drugačnim težavam, na katere smo po naključju naleteli. Ocenjevanje inteligence pri sebi ali drugih ima potemtakem s pravkar nakazanega vidika odločno omejen pomen. Dogaja pa se prav nasprotno Predvsem neposvečen« pogosto pcjmuiejo 10 kot nekakšno splošno oceno človeških sposobnosti, kar pa lahko povzroča te popačeno gledanje na tako zapleten m občudovanja vreden pojav, kakšen |e individualna osebnost, obenem pa v zadevo povsem po nepotrebnem vpletamo še čustva. Kdor ima visok IO ,e posebno primeren za reševanje preskusov, iz katerih je la kazalec izšel, s tem pa še ni rečeno, da je sam po seb, bolj obdarjen od osebkov, ki dosegajo nižje vrednosti Mnoge osebe se odlikujejo v različnih dejavnostih, četudi ne dosegajo prav visokega intelektualnega nivoja, za kar se imajo zahvaliti svojemu ustvarja'-nemu daru. občutku za uravnoteženost in vztrajnosti Ampak k temu se bomo še vrnili Za zdai je lahko zanimivo natančnejše ocenjevanje - s pomočjo preskusov v nadaljevanju - nekaterih smernic, s kalc-. brni sc izraža naša inteligenca: tista govorna, pa matematična in vidno-prostorska Govorna inteligenca Navodila Za reševanje razSčmh nalog imamo na voljo 30 minut. Seštevek točk je odvisen od števila pravilnih odgovorov v lem časovnem okviru. Skušajmo se izogniti temu. da bi si pomagali z rešitvami. Svetujemo, da se pri kakem posameznem itemu ne zadržujemo preveč in da se vrnemo k njemu te. če nam preostane kaj časa. O Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja. STEZA (...) ZNOJ © Vpiši besede. ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge (ključ kanon) NAS (...) LAR © Poišči med lemi anagrami besedo, ki jo je ireba •ztočiti. OGONTEM SEKOLRAVOST INSET CEODŽED © Poišči zaključni del besede, pred katero b« lahko stale naslednje črke. ^ (. . .) © Poišči besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja. «•VOZNIK» LETALA (.....) OPORNIK © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge (ključ /ca«'). DE (......) NJE © Vpiši v oklepaj besedo, ki naj bi stala pred spodai navedenimi besedami (......) NOŠA UK ^MERA STAVA (■ROOEN KUHA © Vpili besedo, ki N) imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja MUC (....) SIDRO © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge TO (....) LIR © Poišči besedo, ki jo je treba izločiti ŠOPA? IDARO ELFENOT DASOVKANJ © Paš* besedo, ki jo je treba iztočiti TIRANAS ORASITO DONGOMU ONANTECLE © Vnesi v oklepaj besedo, ki naj bi stala pred spodaj navedenimi besedami HOD TLAK KOREN © Poiša besedo, pred katero bi lahko stale naslednje črke. 0 Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo m oblikovala začetek druge. TIS (...) ETA © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja CEP (....) BEDAK © Poišči besedo, ki jo je treba izločiti. NEROKEJ JADELT NANABA ASPE ERPA © Vp^i besedo, ki bo dopolnila prvo «n oblikovala začetek druge. SK (...) DIN 7---- ------------------------- © Poiš6 besedo, pred katero bi lahko stale naslednje . fr*e. k (-) © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja POVABUENEC (....) STISNJEN © Poišči besedo, ki jo je treba iztočiti. DEŽES OPOTIKAN AMK LAZACIT PILUTNA © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge SMU (..) KAN © Poišči besedo, ki jo je treba iztočili BARK ZA LANCA SKOBRE GOBLUD OMIMAZ © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja bodica (....) Šivanka © črtam. l'°n5"iCO bCSK)' ^ ” zaeenia'° s spodnfmi ap ( ...) a © Poišči besedo, ki jo ie Ireba izločili RIMOPJER LORIFAD SKANJEDOL TAŠREJAKS (...) © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besed, zunaj oklepaja. KUJANJE (....) DOMAČA ŽIVAL 0 Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge KO ( ...) NA © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor zunaj oklepaja. GOSPA (....) KARTA © Poišči besedo, ki jo je treba izločiti. AROKI BRUGAMH OKOTI NONDOL © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge. KORE (....) NOR © Poišči običajno končnico besed, ki se začenja jo s sledečimi črkami P L ■ UŠ D oS OD ' © Poišči besedo, ki jo je treba iztočiti. ELRO CEBRAV FILDEN JAŠKRENC © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja. MORSKI SESALEC (...) ZAMAZKA © Vprši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja. BELEŽNICA (....) ZAPORA © Poišči besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge besede. OL (...) NJKA © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge. PA (....) NJE ( acuì avo EJisas ‘ieji -o>tuor ‘oginp ':fRu!rj itlfOiHsid os iOmp isa) V'J 1A (/£ (Bopoq vri (9C asm «os;;? -ji«*) sajsed ejsa) os c&up as/\) VZORIH \ZZ VM (ec ( ooutlfljS oaqejA |ojo ijild os hcaij o6n«a) NIJTDO (PC VRI N (ec vwva (ec vav (ie vsa (os ( U0PU01 OOIOJ. OJIOR :eisaul etiAe|S os oliala) ObnBWVH (GO VliCHrt (SZ vrnn uz (eiSJOteig RSluaioa 'Sliouiuj ouitojitod srsuoaois os oBiugI vaiUO IJ (9Z oiod (ez av (pz \noi (cz vxte ( ucdui! 'kse|Z Rcui atuowd ajoi os o6rup osa) pens 4K 1S09 (61 VHP IB I V1V Ul ( KlOJ tsad sueicq iisiep :» os «sa a ncpesati o&up «osa a) 3!XM)X (91 33.133 (Sl m (K V9V KI 006 (Zl (pom oj*i ‘81501 aispais opkjepmuioi os oShiq) xvrHAOOVS (Il © Poišči besedo, ki jo je treba izločili ANCKRA AGEV ČIRJUČ KONEJ NAJKREC © Med spodaj navedenimi besedami poišči lislo. ki jo je treba izločiti. LIVOB MARKO SUMACI TRETIM © Poišči besedo, pred katero bi lahko stale črke spodai © Vpiši besedo, ki bo imela isti pomen kakor besedi zunaj oklepaja. GOMILA ( ...) ROBAT © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge DO (....) RET © Vpiši besedo, ki bo dopolnila prvo in oblikovala začetek druge TE (....) T © Poišči besedo, pred kal ero bi lahko stale naslednje črke. VAVX (01 X33VW (6 IHd 0WSI6 (S ( oueiu3|S3 outnpon 'eiiaas .OMd os |5nip SAI 01SOIHV (L V3IDI (9 10116 (S VOI (P (Siuoi OMSjesapi 'lauofai ijiods os o&uq) 33Q033J (C 601 (Z 106(1 3A1IS3U Poišči črke besedo, pred katero b« lahko stale spodnie Poišči besedo, ki jo je treba iztočiti “ ' " inm,n Govorna inteligenca 22 24 26 i ; Tako je pa na* je z Nòve Zel ia;Dekleva, udeleži Izola morda res ni gospodarsko, kulturno ali izobrazbeno razvita občina, zagotovo pa jo lahko štejemo med športno zelo razvite kraje, saj imamo več športnikov in športnih uspehov kot marsikateri, veliko večji kraj. V naslednjem letu pa bo verjetno še več prvoligaških bojev, saj načrtujejo uvrstitev v prvo ligo rokometaši, odbojkarji in kegljačice. Pa tudi nogometaši upajo na napredovanje. Seveda pa le tisti s hriba. NOGOMET IZOLA KUPOVALA KORTE KUPILE Se pred mesecem dni je kazalo, da bo nogometni klub Korte s svojimi igralci reševal usodo izolskega prvoligaša. Na koncu pa se je izkazalo ravno obratno, saj so si v Kortah očitno zadali jasen cilj, to je uvrstitev v tretjo slovensko ligo. V moštvu so ostali vsi igralci (z izjemo enega igralca iz Hrvaške), ostal je tudi Arnaut, ki je že treniral v Piranu, povrhu vsega pa so se še okrepili in z veliko optimizma pričakujejo nadaljevanje prvenstva v katerem so trenutno na prvem mestu pred Transportom, ki ga bodo spomladi gostili na svojem igrišču. Odigrali so že nekaj prijateljskih tekem iA visoko premagali mladince Izole in Pirana, izgubili pa so s Šmartnim. ODBOJKA ZMAGA IZOLANOV V DERBIJU Turbina:Simonov zaliv Izola 2:3 (-5,9,-9,14,-3) Odbojkarji Simonovega zaliva so zanesljivo in prepričljivo, bolj kot kaže rezultat, premagali drugouvrščeno Turbino in zastavili resno hipoteko na naslov prvaka druge odbojkarske lige. Igrali so dobro na mreži in domači niso imeli možnosti, čeprav so s pomočjo sodnikov nekajkrat ogrozili zanesljivo zmago Izolanov. KEGLJAŠTVO MEHANO BO NAPREDOVAL Kegljačice izolskega Mehana, ki nastopajo v drugi slovenski ligi so v zadnjem kolu s 6:2 v gosteh premagale MTT iz Maribora in so z 22-timi točkami na prvem mestu prvenstvene lestvice. Enako število točk ima tudi Mirotex iz Celja, vendar ker ima že eno ekipo v 1. ligi ne bo napredoval v višji rang tekmovanja. Tretje uvrščeno moštvo pa ima že 6 točk zaostanka, tako da se Izolankam zmaga ne bo izmuznila iz rok. JADRANJE Izolski jadralci se že resno pripravljajo na začetek nove sezone. Pred dnevi so prejeli končni program mednarodnih in domačih tekmovanj, že v začetku marca pa jih čaka prvo veliko tekmovanje v italijanskem Allasiu. Največje domače tekmovanje pa bo zagotovo regata za Spomladanski pokal, ki ga organizira jK Burja in na katerem pričakujejo močno mednarodno udeležbo. KAR 3 NAPREDOVANJA? CITY 01 BEACHES WCKLAND ROKOMET 1. liga ženske VISOKO IZGUBILE DOMA Marina lzola:Velenje 14:29 (6:14) Seveda je malokdo v izolski športni dvorani pomislil, da bodo domače mladinke uspele premagati tako kvalitetno moštvo kot je Velenje, ki je na lestvici sicer vsega dve mesti pred Izolankami, toda tako visokega poraza ni pričakoval nihče. Domače so zaigrale na trenutke solidno ib bile enakovredne nasprotnice, potem pa so bili trenutki popolne podrejenosti v katerih so jih gostje dobesedno zmlele. Za Izolo so igrale: Škopelja, B.Lakošeljac 3, Hodžič 2, Veselič 1, Matahlija, Radojkovič 3, v Škrbec, P.Lakošeljac 2, Šmitran 3, Stubelj, Zalovič 2. liga moški DERBI V IZOLI Izolani bodo drevi odigrali derbi tega kola proti sežanskemu Titaniku v domači športni dvorani. Na žalost se tekma začenja šele ob 20. uri, tako da nikakor ne moremo objaviti rezultata, zmagovalec pa bo ostal sam na drugem mestu za prvouvrščenimi Trebnjami, ki so doslej zmagale v vseh trinajstih srečanjih. Smučarski klub Izola SCI Club Isola In Zveza telesnokulturnih društev Občine Izola ORGANIZIRATA 2. Občinsko prvenstvo v veleslalomu Tekmovanje bo v soboto 11 marca v Piancavallu Kategorije: dečki in deklice 1986 in mlajši dečki in deklice 1980 - 1985 starejši in starejše 1965 - 1979 odrasli in odrasle 1964 in prej snowboard - enotna kategorija Priznanja: zmagovalci v posamezni kategoriji prejmejo pokale, prvi trije pa medalje. Prehodni pokal prejmeta najhitrejši pri moških in najhitrejša pri ženskah Pravico nastopa: imajo občani Izole (stalno bivanje v občini Izola) in člani Smučarskega kluba Izola. Prijave sprejemamo v klubskih prostorih v sredo 1. marca in sredo 8. marca od 1 7. do 19. ure Cena prevoza in dnevne karte je za člane smučarskega kluba Izola 3.000 za ostale pa 3.500 SIT. Ob zaključku tekme in podelitvi priznanj bo žrebanje priložnostnih dobitkov. Vabljeni Svet krajevne skupnosti lagodje - Dobrava je na svoji seji 7. 2. 95 razpravljal o bodoči organiziranosti občine m krajevnih skupnosti ter sprejel naslednji SKLEP: Zahtevamo, da krajevna skupnost lagodje - Dobrava obdrži dosedanje pristojnosti (premoženje, žiro račun...), ki morajo biti jasno določene v občinskem statutu. Istočasno predlagamo, da se teritorialno razširi na območje Simonovega zaliva, saj to območje ločuje od našega le Prešernova cesta, ki pa nima več statusa magistralne ceste, ampak je ulica. Naj povemo, da so se v času gradnje apartmajskega naselja tamkajšnji stanovalci obrnili na nas s prošnjo za pomoč pri reševanju dostopa ao hiš, saj so na njih očitno vsi pozabili, a jim žal nismo mogli pomagati, ker to območje ni v naši pristojnosti. Smisel priključitve Simonovega zaliva vidimo v možnosti usklajenejšega prostorskega planiranja in urejanja dveh turističnih centrov - Belvedera in Simonovega zaliva, s katerima so stanovalci jagodja tesno povezani. Obrazložitev, (povzetek) Krajevna skupnost se razprostira na 4,5 km2 in šteje 1800 volivcev oz. 2200 prebivalcev. Zajema strnjeni del naselja jagodje s 500 gospodinjstvi in podeželje s 145 gospodinjstvi. Za podeželje, ki obsega zaselke: Marzane, Kavarije, Koštrlag, Montekalvo in Kazanovo, je značilna razpršena gradnja. Prebivalstvo podeželskega območja gravitira k strnjenemu delu naselja Jagodja, kjer je osrednji oskrbovalni center, čeprav so nekateri zaselki dostopni le iz strunjanske strani. Za strnjeni del naselja je značilna individualna gradnja, ki ima svojo specifiko. Zaradi sorazmerne oddaljenosti centra to območje nujno potrebuje poleg trgovine tudi druge storitvene dejavnosti, kot je pošta, banka, lekarna itd. Velik del prebivalstva se ukvarja s turistično dejavnostjo oz. sobodajalstvom. Kraj ima vse naravne danosti za razvoj turizma. V preteklem obdobju je zaživelo tudi družabno in društveno življenje. Krajani imajo svoj dom, ki daje streho krajevni skupnosti, društvu upkojencev, balinarjem in radioamaterjem. Prav dom nudi možnost za razmah družabnega življenja, zato ga hočemo zadržali. Ljudi vežejo skupni problemi, med njimi je čutiti pripadnost kraju in prav s skupnimi močmi je bilo veliko narejenega. Nekaj najvažnejših pridobitev preteklega obdobja: dom KS, trgovina, avtobusna povezava, na podeželje je bila pripeljana elektrika, telefonija in delno voda, s prostovoljnim delom in prispevki je bilo posodobljenih skoraj 10 km cest. Narejenega bi bilo veliko več, če bi nam občina namenjala več sredstev za komunalno opremljanje podeželja. Kot je razvidno iz priloženega seznama prostovoljnih akcij, |e vložek krajanov najmanj 50%. Naši krajani si lahko štejejo zasluge za ureditev semaforiziranega križišča v Simonovem zalivu. Podobno smo se morali sami boriti proti mestu kot takemu in si zagotoviti vsaj minimalne izboljšave, ko so nas postavili pred dejstvo, da |e potrebno izolsko obvoznico speljati skozi naše naselje, za kar ceno še danes plačujejo naši krajani. Na obljube o začasnosti te ceste so pozabili vsi, razen naših krajanov, ki se dnevno vozijo čez izredno nevarno in nepregledno križišče. Veliko ie bilo narejenega, čaka pa nas še veliko skupnih nalog, tako na podeželju, kjer je 60 družin še vedno brez vodovoda, kot v strnjenem naselju Jagodja, kjer se pripravljamo na ureditev kabelskega TV sistema in plinifikacije, (priloga) V prepričanju, da boste pri oblikovanju občinskega statuta ravnali v korist in dobrobit vseh občanov, vas lepo pozdravljamo. Prostovoljne akcije od 1990 - 7 994 Posodobitev cestnega omrežja 1990: Jag. - S. Šared (200 m) krajani so prispevali trideset tisočakov, zav. Triglav deset, občina devetdeset. - Jag. (Blažina), Jag.(Urbas) (250 m), krajani 120.000,00, občina 10.000,00. 1991: Jag. (Pavčič), Jag. (Pahovič) (500 m), krajani 156.160,00, občina 101.864,00. Pločnik ob cesti v Jagodju (150 m) je odškodnina KS od Rižanskega vodovoda. 1992: Jag. - Strunjan (905 m) krajani 506.900,00, 524.593,00 plač. zem., Adriatic 150.000,00, občina 200.000,00. 1993: Cesta pod Šaletom, krajani 55.000,00, SZ Jag. 250.000,00, sklad st. z. 427.262,00. Jag. - S. Šared (1 km), krajani 900.000,00, Adriatic 300.000,00, občina 2.650.000,00. Jag. - Koštrlag (250 m), krajani 777.000,00, ostali 213.000,00 1994: Belveder - Ronko (1,8 km), krajani 1.701.007,00, HTP Belveder 710.000,00, sred. KS 196. 617,00, občina 2.000.000,00. Telefonija 1992: 50 telefonskih priključkov v najbolj oddaljene zaselke. Ostala dela Sanacija divjega odlagališča pred vhodom v opuščen železniški tunel (100 m3 odpadnega materiala), čiščenje trase in tamponiranje v dolžini 200 m. RAZSTAVA PLANERSKA DELAVNICA PROSTORSKA UREDITEV OBALNEGA OBMOČJA Vabimo Vas na otvoritev razstave del, ki jih je v okviru planerske delavnice “Prostorska ureditev obalnega območja”, izdelalo 12 skupin strokovnjakov za urejanje prostora z obale in iz Slovenije, na pobudo in v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor/Zavoda za prostorsko planiranje, ter Skupnosti obalnih občin. Otvoritev razstave bo v četrtek, 16.2.1995 ob 18. uri v avli Pokrajinskega muzeja v Kopru. Dela bodo na ogled do 3. 3.1995 vsak delavnik v dopoldanskem času, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan. Vabljeni! PLANIRANE DE/AVNOSTI ZA OBDOB/E 1995-2000 7. Cestno omrežje - posodobitev cest na podeželju Dokončanje ceste v Kavarijah (1,2 km), Koštrlag - Lučan (1,1 km), Koštrlag - Jag. (2,3 km), Dobrava - Marzane (1,2 km), Jag. (obal. c.) -Jag. Zadnik (0,6 km), jag. (Mikac) - Malija, (0,9 km), Jag. (Pečar) -Šared (Rakar) (1,0 km), Jag. (Troha) - Šared (Avčin) (2,0 km), Montekalvo - Miklavčič (0,3 km), Montekalvo - Gregorič 91 (0,3 km), Jag. (cerkev) - Palčič (0,6 km), Jag. (cerkev) - Šorgo (0,3 km), Jag. (dom KS) - Razgled (0,8 km). Vodovodna oskrba Višinski vodovod Jagodje - Šared, Jagodje - Montekalvo, višinski vodovod Malija - Lučan - Koštrlag, vodovod v Kavarije, vodovod Jag. (obalna cesta) - Montekalvo (Mikac), vodovod Jag. (cerkev) - Dobrava (Šavron) Osnovna preskrba Pošta, banka, trgovina v zg. Jagodju. Komunalno opremljanje strnjenega naselja Jagodje Dokončna izgradnja komunalne infrastrukture v skladu z ZN Jagodje 1 in Jagodje 2 - obveznost Sklada stavbnih zemljišč, prenos iz sred. plana 1981 - 1985, ureditev okolice marketa - pokritje hudournika, plinifikacija, ureditev kabelskega TV sistema. Prostorsko planiranje Izdelava Prostorsko ureditvenih pogojev - PUP za Jagodje, projekt prometne ureditve pri marketu, projekt ureditve otroškega igrišča pri domu KS in trgovine za potrebe stanovalcev zg. Jagodja in Dobrave. Ker smo v prejšnjem Mandraču zgolj opisali dogajanje ob proslavi slovenskega kulturnega pravunika naj tokrat dodamo še pohvalo vsem, ki so pri pripravi praznovanja sodelovali. V popoldanski proslavi so pred nabito polno veliko dvorano kulturnega doma nastopili učenci in učenke OŠ Livade in OS Vojke Šmuc, Kulturno društvo Korte, gojenci obeh stopenj gledališke šole, gojenci klasičnega baleta, kitaristiki obiskujejo tečaj Staneta Bakana in skupina Night Spirits. V večernem delu pa, kot že rečeno, duo Batista s citrami in čelom, Koni Steinbaher z animiranim filmom, kitaristi in nov up izolskega kantavtorstva, ki pa želi ostati neimenovan. Vse skupaj so lepo obogatile fotografije Orlanda Hrandka, ki so še vedno na ogled v mali dvorani kulturnega doma. PREŠERNO BREZ PREŠERNA Dragi Mef je upravičeno pokomentiral odsotnost predstavnikov politike in oblasti na kulturniški osmici v našem kulturnem domu in se nam zahvalil, da mladim in manj mladim nismo skvarili prireditve. Vendar: 1. če človek za prireditev SPLOH NE VE, pač ne more priti nanjo, 2. če ima ob istem času že prej dogovorjene obveznosti (konkretno Studio 2 -Poslanska pisarna na TV Koper - Capodistria), pač po najosnovnejših zakonih fizike ne more biti na dveh mestih naenkrat, 3. za prireditev na Titovem trgu v Kopru sem vedela in sem zato tam skupaj z drugimi zapela Zdravljico -ko bom pravočasno obveščena jo bom zelo rada zapela tudi v Izoli Lep pozdrav! Breda Peian Spoštovana Breda! Veseli me dejstvo, da sploh še reagiraš na te stvari, saj se marsikdo (tudi na nižji ravni) ne zmeni več za pripombe, ki morda letijo tudi na njegov račun. Glede na to, da je bilo na proslavi cca. 200 ljudi, ki so jih privabili plakati in Mandrač bi pričakoval, da boš zasledila vabilo tudi ti. Sicer pa, z Zdravljico v Izoli ne bi bilo nič, saj jo naši pevski zbori pojejo samo še za ustrezen honorar. NASTAJA SLIKARKA Dajana Vončina - Hrast, vzgojiteljica v izolskem vrtcu je šele lani začela resneje uporabljati barve in čopiče in se predstavila kot slikarka. V tem času je že dokončala 25 slik, njen cilj pa je seveda znan: da bi v Izoli imela samostojno razstavo. _______________________________INSULA_________________________ GALERIJA • GALLERIA IZOLA, Smrekarjeva 20 Vabimo vas na otvoritev razstave risb akademskega slikarja Dušana Fišerja, ki bo v petek, 17. februarja ob 19.00 uri v galeriji INSULA v Izoli. Siete gentilmente invitati all'inaugurazione della mostra dei disegni di Dušan Fišer, che si terra venerdì, 17 febbraio alle ore 19.00 nella galleria ÌNSULA di Isola. ANTROPOZOFSKA MEDICINA Kaj je Antropozofska medicina? Antropozofska medicina se začne razvijati z začetkom 20 stoletja kot razširitev šolske medicine, oplojene z duhovno znanostjo. Iskanje skupne etične medicine. Slika človeka v Antropozofski medicini, v primerjavi s sliko v šolski medicini in starogrški medicini. Kaj se je zgodilo s Hipokratovo prisego? Ali ima bolezen smisel? Katera naravna zdravila se uporabljajo? Kakšne so razlike in podobnosti med Homeopatiji, Fitoterapijo in Antropozofsko medicini? Predavanje bo v Kulturnem domu v Izoli v soboto, 18.02.95 ob 17.00 spremljano z diapozitivi, sledi pogovor. Predavala bo dr. Senja Grčič iz Zagreba, vstopnina je 350 SIT Org. Iniciativni odbor društva prijateljev Waldorfske pedagogike na obali. Matična knjižnica Izola vabi v četrtek, 23 februarja 1995 ob 19.00 v Kulturni dom Izola na literarni večer, kjer bo pesnik in prevajalec Ivo Svetina govoril o Tibetanski knjigi mrtvih. Gosta bo predstavila Jasna Čebron. ZKO Koper četrtek, 16 februar ob 18.00 - gledališka šola Koper se predstavlja ROJSTVO NOVEGA SVETA Vstopnina 200 SIT Predstava je za srednje šole in izven. petek, 17 februar ob 20.00 - Gledališka predstava Vinka Moderndorferja TRANSVESTITSKA SVATBA, v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst. Vstopnina 1.000 do 1.500 SIT Predstava je za Abonma in izven. sobota, 18 februar ob 10.00 * PAPILU KLUB Ogled lutkovne predstave ter lutkovna delavnica Vstopnina 300 SIT Vse predstave so v Gledališču Koper Informacije: Tel.: 21 027, 21 287. KINO ODEON IZOLA petek - KONČNA HITROST , sobota, nedelja - KRALJICA MARGO, ponedeljek-TOMBSTONE, torek, sreda, -KONČNA HITROST, četrtek - MASKA PREVIDNO S SATELITI !!! Satelitski programi s pomočjo kabelske televizije prodirajo tudi v Izolo. Doslej so bili tovrstne ponudbe deležni stanovalci Livad, zdaj pa se je začel tudi juriš na še neosvojeno področje starega mesta in okolice. Nekatere zasebne firme pošiljajo po gospodinjstvih vprašalnike o tem, ali se zanimajo za priključitev na kabelsko TV omrežje, nekatere (ELTA d.o.o. Koper) pa menda že kar postavljajo kable po ulici Oktobrske revolucije, od bloka do bloka. Glede na to, da doslej še nihče v Izoli ni dobil koncesijo za takšno početje je morda bolje, če tisti, ki že imate kabel v hiši, počakate s priključitvijo, saj je takšno ravnanje zaenkrat nezakonito. Izvajalci namreč zagotovo računajo na to, da bodo v naslednji fazi dobili koncesijo na osnovi zatečenega stanja. Bomo videli. RADIO m t 4 RADIO W RADIO mm w RADIO CAPRIS Na radiu Capris Nikakor Ne PRESLIŠITE -četrtek, ob 18.00 -Lestvica neutrudljivih 10 ob 20.00 - Country večer petek, ob 12.00 - Gost Glasbenik v studiu ob 20.00 -Yesterday-izpovejte se sobota, ob 9.30 -Otroška oddaja ob 16.00 -Stari dobri Rock ob 20.00 -Rock večer nedelja, ob 10.00 -Nedelja z Alenom (dol 5.30) ob 18.00 -Lestvica (ponovitev) ob 20.00 -Ma ki tri (ponovitev) ponedeljek, ob 10.30 -Gojt-Športnik v studiu ob 20.00 -New Wave Music torek, ob 16.00 -Pozitivno popoldne ob 20.00 -Ma ki tri sreda, ob 18.00 -Paradajz ob 20.00 -Boljši svet ob 21.00 -Vedeževanje iz kart Dopoldne pa informacije, pogovori z gosti v studiu ali po telefonu... MA^DRAC Nudimo razne storitve iz področja namiznega založništva. Sodobna računalniška oprema nam omogoča izdelovanje različnih vizitk, reklamnih letakov, brošur, plakatov, oblikujemo oglase... poleg tega pa lahko vodimo in izpeljemo različne kombinirane marketinške akcije. Zavrtite tel./fax: 61-139 ter se pozanimajte o naši široki ponudbi. ŠIFRA MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA MANDRAC je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola _ filfrn Dfifl/V Prodaja novih In rabljenih vozil /jl/TH DflfNY-V 1 V Tel.: 066 61 500 Sončna pot 6, Izola-Jagodje " pl 1 V l\V>l\f AVTO: model/tip BARVA DODATNA OPREMA CcnavDEM CROMA SIE TURBO kov.temno modra klima,ABS. el.stekla, efogledala, stiešno okno, usnje. dalj. zaklepanje 26.000 CROMA S IE TURBO kov.temno modra klima deljiva klop, ABS, megl. el. ogledala, stekla, usnje, dalj. zaklepanje 26.000 CROMA S IE TURBO kov.svetlo siva klima, ABS, lita platišča, usnje, el.stekla in ogledala, stiešno okno 25.500 CROMA S IE TURBO kov. siva klima, ABS, el.stekla, el, ogledala 26.000 CROMA S IE TURBO kov.lemno siva klima. ABS, el.stekla, el.ogledala. stiešno okno, usnje meglenke 25.500 CROMA S E 2.0 kov. siva avt. gretje, el.stekla in ogledala centralno zaklepanje 21.000 CROMA 2.5 TD kov.rjavosiva el.stekla, deljiva klop, avt. regulacija 23.000 THEMA 2.0 16V kov. čina avt .gretje, lita platišča servo volan 27.000 THEMA 2.0 16V kov.čma avt .gretje, lita platišča servo volan 27.000 SUZUKI SWIFT GTI bele barve el.ogledala in stekla, seivo volan, cent. zaklepanje, alaim 18.800 TEMPRA 1.9 D kov,siva el.oglidala in stekla, cent.zaklepanje, servo volan, desno ogledalo 21.300 DEDRA INTEGRALE met.temno siva klima,ABS, lita platišča, alcantara, el.sedeži, ogledala in stekla 27.000 FIAT TEMPRA 1.6 S kov.temno modra temna stekla, servo volan, desno ogledalo 18.400 FIAT TIPO 1.6 SC rdeča servo volan, klima el.stekla, cent. zakl. 20.000 ALFA 155 18 TS ideča el.stekla in ogledala cent.zak. 24.000 FIAT CINQUECENTO rdeča temna stekla, desni retiovizoi 12.200 FIAT TEMPRA 1.4 SXCLASSIC od toče potolčena, klima, seivo, cent.zak., el.stekla, el.ietiovizor 17.500 FIAT UNO 1.0 IEFIRE cent.zak. el.stekla 13.500 FIAT TEMPRA CARAVAN ABS, klima, el.stekla itd 28.000 ALFA 164 SUPER 2STD, V6 TURBO ABS klima, usnje itd 52.000 PORSHE 911 TURBO, V6 30 24V ABS klima, usnje, itd 160.000 AUDI 100 2,8 QUATRO ABS, klima, usnje, AIR BAG, itd 44.000 Možen nakup - Leasing ali Kredit za vsa vozila VARČUITE Z ENERGIJO Kot ste lahko prebrali v prejšnjem in tem Mandraču, je odprla vrata ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA. Pisarna, ki jo vodi ing. Nose je v prostorih Krajevne skupnosti Izola -Staro mesto, odprta pa je vsak petek od 1 7. do 19. ure. Čemu boste sploh potrebovali energetsko pisarno? Zelo preprosto. Brezplačno vam bodo svetovali, kakšno gretje bi bilo najbolj primerno za vašo hišo ali stanovanje. To bo še posebej koristno zdaj, ko se nekateri odločajo za ogrevanje z mestnim plinom. Zakaj bi zapravljali čas in denar, če mnoge odgovore lahko dobite v Energetsko svetovalni pisarni. Izkoristite jo. Kulturno društvo Korte rreifl VJ v petek, 17. 2. ob 17. uri v pjostorih osnovne šole mmrnmmm v/ V/ “1M8M s pisateljem MARJANOM TbHSC»» Pisatelja bo predstavila prof. Elen Slavec. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela ljudska godca IRENA in VEKOSLAV BATISTA. Pridite! KRIMINALNE Kar miren teden je za nami. Tako lahko sodimo po zapiskih iz policijske beležnice. V kolikor bodo vsi tedni taki, bomo lahko tole rubriko mirno ukinili. Vendar ne smemo biti preveliki. Ponavadi se za takimi tihimi dnevi zgodijo največje lumparije. Zmešan mešalec Na gradbišču pri bonici se je zmešalo mešalcu za beton. Najbolj je nastradal delavec v bližini, ki mu je nori mešalec odtrgal prste na roki. Pomoč so mu hitro nudili v bolnišnici. Ogenj v Nožedu V Nožedu je prišlo do travniškega požara. Ker je zagorelo zaradi človeške malomarnosti, so povzročitelja (hitro so ga našli) predložili sodniku za prekrške. Še ena malomarnost Neznani voznik je poškodoval ograjo pri Kovinotehni. Prelomil je betonski stebriček ter poškodoval žičnato ograjo, nato pa je brez sledu izginil v temo. splošna banka koper ŠTUDENT, DIJAK! Tvoja priložnost je tu! Splošna banka Koper Ti nudi možnost uporabe najsodobnejših oblik poslovanja: tekoči račun bankomati ACTIVA in najetje posojila za čas študija Priložnost zamujena, ne vrne se nobena ! Vse informacije dobiš v enotah Splošne banke Koper. Pretep v Royalu V Royal baru je prišlo do prepira in nato do pretepa med dvema gostoma. Oba bo zaslišal sodnik za prekrške. Že dolgo nič Končno so v SGTŠ spet nekaj ukradli. Tokrat so zmanjkale kavbojke, hlačni pas in čevlji. Kradljivca se še išče. -g—| MALI OGLASI Prodam Obnovljen Fiat 126 starejši letnik, registriran do konca julija 1995 za 48.000 SIT. Idealen za začetnika in za lokalno vožnjo! Informacije Tel.: 63-495 zvečer Prodam računalnik Notebook 386 SX, 5MB rama, 80 MB HD. Ugodno !! Tel.: 65-775 zvečer Na fotografiji je prizor, ki bi ga mirno lahko posvetili Sv. Valentinu, ki je tako znanada prišel v naše kraje in naše glave in nas navdal z neizmerno ljubeznijo. Kaj bi torej bilo lepšega od fotografije krave (menda ji je bilo ime Sivka), ki je vzela v rejo kozlička, ki je ostal brez atere. Zgodilo se je pri Škrličevih v Kortah, kjer so bili na kravo zelo navezani vse dokler je tudi povrgla kakega naslednika. Potem pa naenkrat ni več zmogla tega, tudi mlekarica ni bila najboljša in ni jim ostalo drugega, kot da jo spremenijo v zrezke, bržole, jetra, vampe in podobno. Če je že bil uboj, potem bi lahko rekli, da je bil iz usmiljenja. Sicer pa so zaradi tega pri poštarju Nevjotu še najbolj žalostni.