cena 40 dinarjev Številka 24 (778) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 27. junija 1985 Dobro in ustvarjalno delo je v naši družbi osnovna vrednota, ki delavca osvo-| baja in ga oblikuje v aktiv-j nega samoupravljalca, ki odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, tako v temeljni organizaciji zdgiže-nega dela, v krajevni skupnosti, kakor tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Pomemben prispevek k popolni osebnosti delavca, samoupravljalca, v vseh vrednotah delovne ustvarjalnosti, dajejo tudi naša proizvodno-delovna tekmovanja kovinarjev Slovenije. Ponovno bomo dokazali slovenski kovinaiji pomembnost naših proizvod- no-delovnih srečanj, ki odpirajo, široke možnosti, da se seznanimo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. Tovrstna tekmovanja pa tudi utrjujejo pričeta sodelovanja med OZD posameznih občin, sodelovanja strokovnjakov iz znanstvenih institucij, fakultet in gospodarstva, kar ima za rezultat bogato izmenjavo izkušenj in doseganje novih strokovnih znanj. Še zlasti je to pomembno v tem obdobju povečanih naporov naše družbe in gospodarstva v modernizaciji proizvodnih potencialov in močnejšega prodora naše republike v mednarodni menjavi. Desni breg Rudarski praznik tudi njihov praznik Krajevna skupnost Desni breg bo praznovala. V spomin na vse tiste, danes že upokojene rudarje, ki so dali velik prispevek razvoju rudnika, vse tiste, ki jim ni bilo težko po napornem jamskem delu, delati še udarniško. Reguliranje Pake, ki je rada prestopala bregove, ureditev Komite za družbene dejavnosti Na današnji seji bodo člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti spregovorili o osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih v primerjavi z gospodarstvom v letu 1984, valorizaciji sredstev sis družbenih dejavnosti ter o predlogu sprememb šolskega koledarja za šolsko leto 1985/86. parka, kinodvorana ... Kdo bi vedel, kje vse so vzidani žulji teh ljudi. Bili so arhitekti dobe, ko je rasel rudnik, ko je raslo mesto, ko je bilo treba garati, ko sta bila delo in tovarištvo najvišji vrednoti. Vsi se radi spominjajo teh časov kot nečesa, kar je bilo trdo, a je imelo smisel. Velik smisel. Mladi, ki teh časov ne poznamo, ki vsega tega nismo doživeli, lahko le s spoštovanjem prisluhnemo. In v spomin na vse te, danes v večini že upokojene rudarje, ki jih največ živi prav v krajevni skupnosti Desni breg, bo 3. julij — rudarski praznik, tudi praznik največje krajevne skupnosti v občini Velenje. (Srečanja z upokojenimi rudarji objavljamo na 6. strani. M. Krstič — Planine, fo» tografije: B. Mugerle) Spoštovani tekmovalci in ostali udeleženci 9. proiz-vodno-delovnega srečanja kovinarjev Slovenije — Me-moriala Franca Leskoška Luke! Ko prihajate na 9. proiz-vodno-delovno srečanje kovinarjev Slovenije — Me-morial Franca Leskoška-Luke kot izbrani najboljši kovinarji iz TOZD, OZD, občinskih in regijskih tekmovanj, je to vsekakor veliko priznanje vam, vašim delovnim organizacijam, kakor tudi strokovnjakom, ki so vam dali možnosti in strokovnega znanja, da ste postali kovinar. Zato nam dovolite, da vam v imenu organizacijskega odbora zaželimo dobro počutje in veliko uspehov ter malce športne sreče v teoretičnem in praktičnem delu tekmovanja, vsem gostom pa prijetno počutje v Titovem Velenju — gostitelju naših najboljših slovenskih kovinaijev. Predsednik organizacijskega odbora: Ivan Kramer kovinotehna Prodajni center Prevalje Vse za vas in vaš dom Titovo Velenje Srečanje rudarskih pihalnih orkestrov V soboto bo v Titovem Velenju drugo r ečanje rudarskih pihalnih orkestrov Slovenije, ki sodi v sklop prireditev ob letošnjem rudarskem prazniku, pokrovitelj pa bo REK Franc Leskošek-Luka Velenje. Sodelovali bodo orkestri iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Senovega, Idrije, Mežice in domači orkester Rudarska godba Titovo Velenje. Srečanje se bo začelo ob 18. uri s koncerti po krajevnih .skupnostih in sicer v KS Salek Gorica in Edvarda Kardelja, poleg tega pa bodo koncerti pri letnem bazenu v Titovem Velenju, pri restavraciji Jezero, na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju in pred domom kulture v Titovem Velenju. Ob 19. uri se bodo vsi orkestri — približno 400 godbenikov zbrali pred Domom kulture v Titovem Velenju — in bodo skupaj zaigrali nekaj koračnic. Organizator vabi, da si to srečanje ogledamo v čimveč-jem število. Objekt na katerega so težko čakali vsi, ne samo učenci in učitelji glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju. Novi, lepi prostori, bodo olajšali pouk vsem, tudi učencem osnovne šole, saj so spodnji prostori namenjeni tudi njim. Kako težko je bilo delo v stari glasbeni šoli pove poda-_ tek, da jo obiskuje 600 učencev, da so učitelji z njimi opravili v letu dni 50 tisoč pedagoških ur, toliko, kot jih na srednje veliki osnovni šoli. Poleg individualnega instrumentalnega pouka, deluje v okviru glasbene šole tudi 30 komornih skupin, dve skupini harmonikaških orkestrov, dve skupini godalnih orkestrov, dva pihalna orkestra. Vse to kaže na to, da je v glasbeni šoli vedno živahno. V okviru tega pa deluje tudi precej skupin za izrazni ples. Kljub težkim pogojem, ki so ga do sedaj imeli učenci in učitelji, so ti dosegali izredne uspehe. Z novimi prostori pa bodo ti še večji. O otvoritvi glasbene šole pišemo na 5. strani. Po temeljitem premisleku srednja pot Prišel je trenutek — trenutek odločitve. Vsi, ki končujemo osemletko, stojimo pred veliko odločitvijo. Izbiramo poklic^ iščemo srečo v nadaljnjem življenju. Nekateri jo bodo našli, drugi ne. Sam sem dolgo stal pred izbiro: tehnika ali naravoslovje. Dolgo časa je prevladovala tehnika; bil sem namreč odločen, da pojdem na elektroenergetiko, pa se je vsa stvar obrnila. Ker je to vprašanje povezano z mojo odločitvijo, je bilo najpomembneje temeljito premisliti. NAJRAJE NOSIM HLAČE Zato sem s seboj sklenil srednjo pot. Ker bi rad nadaljeval študij na višji ali visoki šoli, mi je oče predlagal naslednjo rešitev: vpis v nara-voslovpo-matematično tehnologijo. Ta šola je odlična odskočna deska za>vse višje šole, tako pridobim tudi na-daljna štiri leta časa za dokončno odločitev. Rešitev mi je postala všeč, predvsem po informativnih dnevnih, ki sta mi pokazala skrito plat dveh popolnoma različnih poklicev — po njih so se moji dvomi še povečali. Dragi šolaiji! Želimo vam prijetne in vesele počitnice, veliko lepih radostnih dni. Prepričani smo, da jih bo vsak izkoristil kar najbolje in si nabraldovolj moči za prihodnje šolsko leto. s Po osemletki se bom šolal v Titovem Velenju. Naravoslovno matematična šola sodi k šolam s peto težavnostno stopnjo in ima tri usmeritve: matematično-računalniško, fizikalno in biokemično. Mitja Pirnat, 8. a OŠ Mihe Pintaija Toleda Titovo Velenje GH/UllS Titovo Velenje Odprli novo glasbeno šolo MFMORIAI FRAMf.A I FSKOŽKA - LUKE— 9. DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE OD Z7. DO 29, JUNIJA 1985 V TITOVEM VELENJU — aoncNJE PHOGE3NA oPnEM* aoncNjr acRvm 2. stran* nas c&s_ OD ČETRTKA DO ČETRTKA TitovoVelen]e* 27-iun|ia1985 Občinska zdravstvena skupnost Večja nadomestila za bolniške Se nam v prihodnje obeta nižji zdravstveni standard ali pa je možno za zdravstveno dejavnost zagotoviti dodatne denarne vire, to je bilo eno od vprašanj, ki so ga delegati postavljali na zadnji seji občinske zdravstvene skupnosti. Postavljali predvsem sebi, saj je skupni mošnjiček, iz katerega zajemajo samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, zelo. tanek, sredstva tem skupnostim pa tako skopo odmerjena, da je bil predlog enega od delegatov naj bi še kakšen dinar vzeli kulturi »le čemu nam bo kultura?« že kar naravnost grotesken, še posebno, če vemo, da je kultura že tako skromen porabnik med temi našimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, posebno pa v primerjali z zdravstvom, ki obrača največ sredstev. Naslednja, manj priljubljena, a mnogo razumnejša varianta bi bila, da nekoliko povečamo prispevno stopnjo, vendar pa je to ob draginji s katero se otepamo, gospodarskih problemih, ki se valijo kot jara kača, skokoviti, že skoraj trištevil-čni inflaciji in praznih denarnicah, seveda tudi zelo vprašljiv ukrep. V sedanjih razmerah bi bilo zato vsekakor najbolj razumljivo, da se poiščejo resnično vse notranje rezerve — naj ne bo to le parola, ki ne prestraši niti najbolj lenih — vendar ne le pri izvajalcih, ampak še bolj pri uporabnikih. Zmanjšanje števila obiskov pri zdravniku in števila bolniških je tisti cilj, ki bi mu tako v zdravstvenih organizacijah, predvsem pa v združenem delu morali nameniti večjo skrb, saj bi dosegli obojestransko korist. Gorenje je npr. določene, čeprav s stališča humanosti naše družbe, vprašljive ukrepe, že sprejelo. Podobna, verjetno drugačna pota, pa bi morali ubrati tudi v drugih organizacijah združenega dela, posebno pa tam, kjer se otepajo z nenaravno visokim številom bolniških izostankov. Večjo skrb moramo nameniti tudi varstvu pri delu in poostriti odgovornost do malomarnega in neresnega delovanja na tem področju ter nespoštova-nje sprejetih predpisov in odločitev. Podobni pozivi so doslej v glavnem naleteli na gluha ušesa, bolniški izostanki pa so se, tudi zaradi številnih slabosti v organizacijah združenega dela, iz leta v leto povečevali. Nekaterim je bilo pač laže oditi v bolniško, kot pa se spopadati z neurejenimi medsebojnimi odnosi ali drugimi pomanjklji- vostmi, ki so v položaju v katerem smo se znašli, postale še bolj očitne. Ker ^e načrtovanje zaradi inflacijskih gibanj zelo oteženo in ker bo očitno v drugem polletju v zdravstveni skupnosti potrebno opraviti tako valorizacijo odhodkov, kakor tudi prihodkov, so delegati sprejeli začasni finančni načrt skupnosti ter začasno določitev možnih sredstev iz svobodne menjave dela. Pri tem pa je posebej spodbudno, da so izvajalci ob teh omejenih sredstvih namenjenih za njihovo dejavnost, dokaj naglo našli skupni dogovor za njihovo delitev, kar ni ^>ilo značilno za prejšnja leta. Delegati so potrdili tudi dopolnjeni predlog samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, v katerem je nekaj bistvenih novosti. Tako je bolj natančno opredeljeno, kaj je nesreča pri delu, postavljene so nekatere spodnje in zgornje meje za nadomestila, ki jih upravičenci prejmejo za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu in izven dela in v nekaterih drugih-primerih, zaostrena pa je tudi odgovornost upravičenca, da v predpisanem roku obvesti pristojnega zdravnika in mu predloži ustrezno dokumentacijo, če je bil sprejet v stalež izven delovne organizacije, kjer bi moral uveljavljati stalež. Največja novost pa je vsekakor uskladitev nadomestil za bolniško, ki naj bi jih sedaj valorizirali vsak mesec sproti glede na rast osebnih dohodkov v posameznih organizacijah združenega dela. Ce bo ta predlog samoupravnega sporazuma sprejet v vsej republiki, potem naj bi ga v naši občini, v obliki kot ga bodo sprejeli v organizacijah združenega dela, začeli uporabljati od 1. septembra dalje. Ob koncu seje so delegati spregovorili še o združevanju Zdravstvenega centra Velenje z Zdravstvenim centrom Celje ter menili, da razreševanje tega problema ne bi smelo iti mimo njih in da je potrebno za prihodnjo sejo pripraviti tudi poročilo o tej aktivnosti ter pokazati kakšne prednosti prinaša takšna odločitev. Delegati občinske zdravstvene skupnosti so sprejeli tudi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in organiziranosti skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Velenje. B. Zakošek PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Tudi takšno je lahko slovo Zadnje dal v juniju je bilo u iolah & občutiti počitniški utrip, še posebej pri osroošolcih. Vznemirjenost se je ■dala z nagajivostjo, z občutkom pomembnosti na prvi stopnički k odraslosti. In kot obvezni del tega so svojim o*ein let »predpostavljenim« skušali ■a hamorističen, morda tudi otroško nespreten način povedati o svojem odnosa do šolskega predmeta ali do tistega, ki jim ga je podajal. Na večini šol so vzgojitelji to sprejeli s smislom za kamor oziroma strpnostjo ia osebnostno zrelim reagiranjem. Zal na osao-val šoli Karla Destovnlka Kajuha v Šoštanju osmoiolci niso imeli te sreče. Morali so odditi brez tradidonalae predaje ključa oamoiolcem, brez za-ključenga kulturnega programa, ki so ga pripravili za starie In tudi brez zadnjega skupnega plesa. Postavljeni pred šolska vrata so si Iskali prostor v javnih lokalih, k sreči pa so jim pomagali starii, da so se po osmih skupnih letih le povesclili in poslovili. Starti smo aad takšnim ravnanjem -presenečeni, saj nas doslej aihče od učiteljev ai opozarjal, da so naši otroci posebno težavni. Ni nam znano, da bi bili v zadnjih letih potrebni ki kini posebni vzgojni postopki zaaje. Se zlasti, ker je vodstvo te iole gradilo odnose z učenci v izredno humanem, prijntelj-skkem, predvsem pa strpnem odnosu. Starši osmošolcev Klub zbiralcev značk,znamk in starega denarja 7. srečanje Člani velenjskega kluba zbiralcev značk, znamk in starega denarja ter drugih drobnih etnografskih predmetov se bodo to nedeljo, 30. junija, zbrali na sedmem že tradicionalnem srečanju. Tega srečanja se bodo poleg domačih zbiralcev starega denarja, značkerjev in filatelistov udeležili zbiralci iz cele Jugoslavije. Srečanje bo v posebni sobi hotela Paka v Titovem Velenju od 9. do 13. ure. člani kluba zbiralcev značk, znamk in starega denarja vabijo vse ljubitelje teh konjičkov, da se ga udeleže in tako obogatijo ter izpopolnijo svoje zbirke. Samoupravna stanovanjska skupnost 45 odstotkov več za poslovne prostore Na ponedeljkovi skupščini Samoupravne interesne stanovanjske skupnosti so delegati potrdili vse točke dnevnega reda: Predlog prednostne liste upravičencev do stanovanj, ki jih ima pravico dodeljevati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, predlog pravilnika oos-novah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov, potrdili so finančni načrt Občinske skupnosti socialnega varstva za letošnje leto, samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za letošnje leto v zvezi z uveljavljanjem pravice do delne nadomestitve stanarine, obravnavali in potrdili so elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 86—90, potrdili spremembo 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. (O tem smo obširno pisali v prejšnji številki Našega ča- sa, gre pa za spremembo lestvice lastne udeležbe pri dodelitvi družbenega stanovanja in za enoten izračun vrednosti stanovanja, ki je osnova za plačilo). Organizacije združenega dela pa naj te spremembe čim prej vnesejo tudi v svoje pravilnike. Delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti so potrdili in predlagali občinski skupščini v sprejem odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje. V veljavi je odlok o hišnem redu, ki je bil sprejet pred osmimi leti. V tem času pa smo na po- dročju stanovanjskega gospodarstva in stanovanjskih razmerij sprejeli nove predpise, ki «alaga-jo, da je treba spremeniti tudi odlok. Delegati so potrdili tudi nove cene, za najemnino poslovnih prostorov, te bodo s 1. julijem večje za 45 odstotkov. Ker so stanarine in cene komunalnih storitev v pristojnosti' republiških in občinskih izvršnih svetov, o teh delegati niso razpravljali. Kot pa verjetno veste, je predlagana 35 odstotna podražitev sstanarin, velenjski izvršni svet pa bo o tem razpravljal ta teden. Dopoldan ali popoldan Vse več samoupravnih interesnih skupnosti sklicuje skupščine dopoldan. Vzrok je povsem preprost. V zadnjem času so imele te izredno velike težave, ker zaradi neudeležbe delegatov na popoldanskih sejah, te niso bile sklepčne in tako niso mogle sprejeti nekaterih pomembnih sklepov. Na ponedeljkovi skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti pa je delegat iz Gorenja predlagal, da naj bi te bile spet popol- dan. Vzrok je povsem preprost — stimulacija za prisotnost na delu, ki so jo uvedli v Gorenju. Na ta problem so na zadnji seji opozorili tudi delegati zdravstvene skupnosti. Morda pa bi kazalo, da bi tudi samoupravne interesne skupnosti razmislile o takšnem nagrajevanju. Potem morda tudi s popoldansko sklepčnostjo ne bi imela problemov. mkp Teden kolesarjev Danes vsi na kolo Kolesarjenje je zdravo In koristno. Železni konjički so za marsikateri žep predragi, prav tako gorivo. Vse več ljudi se na delo, v šolo, po opravkih vozi s kolesi. Poleg-pešcev so prav kolesarji med najbolj orgroženimi udeleženci v prometu. Od leta 1980 do 1984 se je na naših cestah smrtno ponesrečilo 467 kolesarjev, 8266 pa je bilo ranjenih. Število smrtnih žrtev in poškodovanih vsako leto narašča. Lani je bil. že vsak peti poškodovan in smrtno ponesrečen udeleženec v prometu prav kolesar. Vzrokov za takšno stanje je več. Med njimi prednjačijo pomanjkanje voznih površin za kolesarje, nepravilno ravnanje drugih udeležencev v prometu, neprevidni so tudi kolesarji Kolesarski izpiti Te dni lahko vidimo na naših cestah mlade kolesarje, na hrbtih imajo številke in oznake SPV, ki pred člani Avto-moto društva opravljajo kolesarske izpite. Predtem so se na prometnih krožkih po osnovnih šolah seznanili s prometnimi predpisi, načinom vožnje s kolesom ter o potrebni opremi za varno vožnjo. Pred praktično vožnjo so Vsa kolesa pregledali in ob tem ugotovili, da je še vse preveč neustreznih koles, vsem brezhibnim pa dali nalepko »Varno kolo«. Le redki so, ki praktičnega izpita ne opravijo, to pa pomeni, da so se na izpite dobro pripravili, levji delež k temu pa so seveda prispevali mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah. Na fotografiji so učenci osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda pred prostori Avto-moto društva preden so praktično preiskusili svoje znanje v vožnji s koelsom. g ^ REK SISTEMI PAKIRANJA Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela In naloge: »samostojna tehnoložka dela« v pripravi dela Pogoji: — končana višja ali srednja šola strojne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj vloge pošljejo v kadrovsko splošno službo REK SIPAK, Koroška 61, Titovo Velenje v roku 15 dni od dneva objave. sami. Če verjamemo statističnim podatkom, potem lahko zagotovo napišemo, da so ti najbolj nedisciplinirani udeleženci in pogosti povzročitelji prometnih nesreč. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z raznimi akcijami poskušajo odpraviti kolesarsko nepismenost. Ena takšnih je tudi leden kolesarjev, ki se je začel v ponedeljek in bo trajal do 30. junija. Danes, 27. junija, pa je dan kolesarjev. Ta akcija ima dvojni pomen; izboljšati prometno znanje in ravnanje kolesarjev ter opozoriti na to druge udeležence v prometu, da z boljšim odnosom do kolesarjev prispevajo svoj delež k izboljšanju njihove prometne varnosti. To pa je tudi priložnost za »preverjanje« prometnih znakov namenjenih kolesarjem ter povečanju parkirnih mest in čuvajnic za kolesa. Široko zastavljena akcija, v katero naj bi se vključili sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v vsej Sloveniji, organizacije združenega dela, šole, komisije za prometno varnost v krajevnih skupnostih, organi za notranje zadeve, bo gotovo poleg boljše varnosti pripomogla še k zmanjšanju onesnaženosti okolja. 27. junija, na dan kolesarjev, naj bi vsi namesto železnih konjičkov sedli na kolesa in se z njimi odpeljali v službo, po opravkih,... V vsa ta prizadevanja se po svojih močeh vključujejo tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. Tako so že po vseh osnovnih šolah naše občine pregledali kolesa šolarjev, kolesarske izpite je uspešno opravilo okrog 1000 učencev, razdelili so še precej letakov. Mladi velenjske občine so svoje znanje in spretnosti pokazali na občinskem, in regijskem tekmovanju Kaj veš o prometu, Titovo Velenje pa je bilo letos gostitelj republiškega tovrstnega tekmovanja. Graška gora 10. srečanje narodno-zabavnih ansamblov Kulturno društvo Ivan Cankar iz Plešivca bo letos že desetič pripravilo srečanje narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin na Graški gori. V želji, da bi zagotovili kar najbolj množično in kvalitetno udeležbo skupin, so se odločili, da letos srečanja ne bodo pripravili 3. nedeljo v mesecu juliju, tako kot je bilo doslej, temveč tretjo nedeljo v avgustu. Tako bo torej letošnje 10. tradicionalno srečanje na Graški gori, v nedeljo, 18. avgusta ob 14. uri. Organizatorji že vabijo narodno zabavne ansamble in male vokalne skupine, da se prijavijo. Kot smo omenili, si organizatorji prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju kvalificirane skupine, razpisali pa so tudi nagradni natečaj, in sicer bodo nagradili najboljšo pesem o Graški gori. Društvo ekonomistov Načrtovanje investicijskih projektov SOZD Gorenje organizira v dneh od 25. do 29. junija seminar o planiranju investicijskih projektov. To bo skrajšan program FOIP študija. Gre za strokovne osnove o načrtovanju investicijskih projektov, ki jih posredujeta Ekonomski inštitut Zagreb in Univerza Zagreb — Fakulteta za zunanjo trgovino. Ob tem bo pripravilo društvo ekonomistov Titovo Velenje tudi okroglo mizo na temo »Družbeno ekonomski razvoj v funkciji izvoza«. »Avtarkija ali odprtost? Aktualni problemi izvoznega prestrukturiranja v cilju doseganja čimvečjih izvoznih rezultatov.« Ta razgovor bodo pripravili danes, 27. junija ob 18. uri v prostorih banke. Sodelovala bosta predavatelja ekonomskega inštituta iz Zagreba dr. Branko Ben-dekovič in mag. Mustafa Muši-novič. K sodelovanju vabijo vse direktotje oziroma vodje organizacij združenega dela ter odgovorne delavce v zunanji trgovini ter člane društva. M. Ž. TD Topolšica Orientacijski pohod Vam je všeč v Topolšici? Spoznajte jo bolje v nedeljo, 30. junija, na krajšem orientacijskem, pohodu. Tričlanske ekipe bodo startale izpred vratarnice bolnišnice. Pridite v naravo! Vabi vas turistično društvo Topolšica. Saba optika foto INOVO # Pregled oči in Izdelava očal v 24. urah AV očesni ordinaciji ZABA OPTIKA — FOTO, Titovo Velenje na Prešernovi 7 V (tel. 853-639) vam okulist pregleda oči. V servisu pa vam ^izdelajo očala (če so stekla na zalogi) v 24. urah. Recepti 0so registrirani pri skupnosti za socialno zavarovanje. O Ordinacija bo obratovala vsak drugi potek a prl-#četkom ob 15.30 od 5.julija daljo. A Priporoča se ABA OPTIKA — FOTO, Titovo Velenje! »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januar-j*a 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot. tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — idgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjan*-Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). . Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarie,v." Letna na ročni na.za,. individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer Maribor, . , . . * Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa 'proi^vojdov." v ' ' , * V s 27. junija 1985 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI •k stran 3 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije Razstava inovacij V petek Je ▼ Cestni srednjih M t Titovem Velenja Zona Tratnik, predsednik odbora u inovacijsko dejavnost pri republiški konferenci Zveze sindikatov Slovenije, odprl razstavo inovacij. Razstava Je zelo zanimiva in pestra, saj Je na ■Jej razstavljenih precej predmetov in izdelkov, ki so plod pridnega in vztrajnega dela delavcev — avtorjev inovacij ia izboljšav iz različnih slovenskih delovnih organizacij. B. M. Likovna razstava Ob letošnjem memorialu Franca Leskoška-Luke in 9. srečanju kovinaijev Slovenije v Titovem f Velenju se bo med 21. in 29. junijem zvrstilo več kulturnih prireditev, posvetov, tovariških sre-■ čanj in razstav. Otvoritev razstave likovnih del kovinaijev Slovenije je bila v petek v avli Doma kulture v Titovem Velenju, na kateri razstavlja svoja dela 21 avtorjev iz vse Slovenije. »Malokatera ljubiteljska zvrst umetnosti je v delovnih organizacijah kovinarske industrije Slovenije v zadnjem času napravila tako viden vzpon kot likovna. Zato je posebna komisija v okviru Memoriala Franca Leskoška-Luke, 9. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije, pripravila razstavo likovnih del kovinarjev 2e otvoritev razstave likovnih del kovinarjev je v Dom kulture privabila veliko obiskovalcev pod geslom »To smo ustvarili mi, slovenski kovinaiji — Likovni ustvarjalci«. Na njej delavci raznih poklicev iz raznih delovnih organizacij kovinarske stroke iz cele Slovenije predstavljajo svoje dosežke na likovnem področju. Ti delavci so najboljši propagatorji likovne kulture v vseh tistih okoljih, kjer živijo in delajo. Njihovo ustvarjalno delo ni in ne more biti osnova za zadovoljevanje materialnih teženj, temveč je izraz neustavljive notranje potrebe in ljubezni do lepega. Kolikor bolj jih tehnologija spreminja v številke in znake, toliko večja je njihova sila, da se izpovedo kot ljudje^ Dokaz temu je v zadnjem času galerijska dejavnost, ki se je razvila V delovnih organizacijah — z njeno pomočjo se odvija med delavci načrtna likovna vzgoja«, so misli predsednika komisije za pripravo razstave, Poldeta Roberja. B. M. Krajevna skupnost Vinska gora Pripravljajo krajevni praznik Letos 21. julija bodo v krajevni skupnosti Vinska gora kar najbolj svečano proslavili svoj praznik. Združili ga bodo z vrsto pomembnih obletnic, ob tej priložnosti pa bodo v tej krajevni skupnosti izdali tudi krajevni zbornik, izdelali in sprejeli pa bodo tudi krajevni grb. Ideja za zbornik se je porodila že pred časom. Nekatere sosednje krajevne skupnosti ga že imajo, v Vinski gori pa ga bodo torej dobili letos. Poleg obsežnega teksta so pripravili tudi veliko fotografij, ki so si jih sposodili iz šolske kronike, nekaj pa so jih poslikali tudi pri starejših krajanih. Vinska gora skozi čas Sprejemajo razvojne dokumente V krajevni skupnosti Vinska gora so izdelavi planskih dokumentov posvetili veliko pozornosti. Komisija za programiranje pri svetu krajevne ikupnosti je izdelala osnutek načrta za leto 1985 ter osnutek srednjeročne-I« načrta za obdobje 1986—1990. Navedene osnutke so dali v javno obravnavo delovnim ljudem in krajanom. Po obravnavi je komisija izdelala predlog obeh načrtov. Pri tem je upoštevala vse pripombe, ki so jih dali razpravljavci v vaških skupnostih. Istočasno je komisija za programiranje pripravila tudi smernice za pripravo srednjeročnega načrta krajevne ikupnosti za obdobje 1986—1990 ter elemente za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana za to srednjeročno obdobje. Ti so predvsem modernizacija cest, novogradnje, povezava in razširitev cest, sanacija plazov ter ostale zadeve, ki jih je potrebno rešiti v krajevni skupnosti. Pri tem velja poudariti, da načrtujejo v naslednjem obdobju izgradnjo prizidka k osnovni šoli, izgradnjo trgovine v Zgornji Črnovi, izgradnjo hišic, oziroma avtobusnih postajališč ter ureditev zbiralnice mleka. Več o tem je povedala tajnica krajevne skupnosti Dragica Arlič: »Največ pozornosti bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetili izgradnji prizidka k osnovni šoli, za kar smo lini decembra uspešno izglasovali krajevni samoprispevek. Tako l^tapa ?red?tva bomo, razdeljli takole. 85 odstotkov za gradnjo prizidka i« 1} za širitev telefonskega omrežja v naši krajevni skupnosti. Ob obravnavi p lanskih dokumentov so krajani po vaških skupnostih obravnavali tudi osnutek dolgoročnega načrta občine Žalec. Na podlagi razprav je naša krajevna skupnost izoblikovala tudi pripombe. Ena izmed njih se nanaša na stanovanjsko izgradnjo. V krajevni skupnosti Vinska gora namreč ne želimo organizirane stanovanjske izgradnje, ampak se zavzemamo predvsem za pozidavo z zgostitvijo naselja in za nadomestne gradnje. Lastnikom zem- ljišč na našem območju naj bi bile omogočene novogradnje na celotnem področju krajevne skupnosti v skladu s kategorizacijo zemljišča, oziroma območja. Smernice za pripravo srednjeročnega načrta naše krajevne skupnosti za obdobje 1986—1990 smo posredovali pristojnim organom skupščine občine Žalec in občinskim samoupravnim interesnim skupnostim z namenom, da naše želje in predloge vnesejo tudi v planske dokumente občine Žalec.« B. Mugerle V Vinski gori se zavzemajo za strnjeno stanovanjsko izgradnjo.. »Z omenjenim zbornikom želimo kar najbolj" nazorno prikazati naš kraj skozi čas, nakazali pa bomo tudi smernice bodočega razvoja naše krajevne skupnosti. Prepričani smo, da bo ta zbornik pomemben pripomoček mladim pri spoznavanju preteklosti, ki gre počasi v pozabo,« je med drugim povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Vodušek. Ob letošnjem prazniku bodo najprizadevnej-šim krajanom podelili tudi plakete in priznanja z grbom Vinske gore. B. M. Simon Veternik Program memoriala Franca Leskoška-Luke 9. DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE S SPREMLJAJOČIMI PRIREDITVAMI TITOVO VELENJE, 21.-29. JUNIJA 1985 ORGANIZATOR: Organizacijski odbor skupaj z OS ZSS Velenje POKROVITELJ: Gorenje Procesna oprema, Gorenje Servis ČETRTEK, 27. jnalja 1985 od 8. do 10. ure • Sprejem udeležencev srečanja v Centru srednjih šol • Sestanek z vodji ekip in člani strokovnih komisij v Centru srednjih šol • Ogled OZD in delovnih — tekmovalnih mest v Titovem Velenju • Teoretični del tekmovanja v CSŠ • Seja organizacijskega odbora v sejni sobi Gorenje sozd • Slovesna otvoritev Memoriala Franca Leskoška Luke 9. delovnega srečanja kovinaijev Slovenije v Domu kulture • Sprejem pri predsedniku skupščine občine Velenje od 10. do 11. ure ob 11. uri ob 16. uri ob 16.30 uri ob 18. uri ob 19. uri Petek, 28. junij 1985 od 7. ure dalje od 9. do 18. ure ob. 9. uri ob 11. uri ob 12. uri od 17. do 24. ure Praktični del tekmovanja • Strokovne spremljajoče dejavnosti srečanja • Predstavitev postopka spajanja kovin v DO ESO • Predstavitev simuliranja programov numeričnega krmiljenja v Gorenju DO Procesna oprema • Razgovor, kjer bodo najodgovornejši delavci Gorenja SOZD govorili na temo »Gorenje danes — jutri« v Gorenju sozd (sejna soba št. 99) • Spremljajoče kulturnozabavne prireditve v Titovem Velenju Sobota, 29. junij 1985 od 8. do 9. ure 9 od 10. do 12. ure ob 13. uri Razstava tekmovalnih izdelkov v Centru Srednjih šol • Organiziran ogled zanimivosti Titovega Velenja • Slavnostni zaključek memoriala, s podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcem v Domu kulture Program kulturno-zabavnih prireditev V PETEK, 28. JUNIJA Za občane Velenja bo verjetno posebej zanimiv sklepni del tekmovanja, saj ga bo spremljalo lepo število kulturnih Is zabavnih prireditev. V primeru slabega vremena bodo prireditve v naštetih prostorih in lokalih, toda organizator se nadeja sonca in toplega zraka. Če bo res tako, potem bo center Titovega Velenja ob 16. do 24. ure res polno utripal: kulturniki in gostinci bodo skušali dokazati, da so ulice, prihodi, trgi, atriji... primerni prostor za srečevanje in druženje. t Ob 12. uri: zaključek bralne akcije in razgovor s pisatelji — Gorenje, banketna soba; Od 16. do 19. ure: Film o Titovem Velenju — kulturni dom, velika dvorana; Od 16. do 19. ure: razstava likovnih del slovenskih kovinarjev — kulturni dom, spodnja avla; Ob 17. uri: otvoritev razstave fotografij s praktičnega dela .tekmovanja — kulturni dom, zgornja avla; Ob 17.15: video film s tekmovanja — kulturni dom, zgornja avla; Ob 18. uri: koncert Rudarske godbe — promenada pred Delavskim klubom; Ob 18. do 24. ure: bolšji trg — podhod, Kidričeva; Ob 19.30: otvoritev likovne razstave rudarske kolonije — knjižnica Kulturnega centra; Ob 20.30: koncert klasične kitare — gostišče »Grajski hram«, grad; Od 19. do 24. ure: plesna glasba — vrt hotela Paka, plato pred Namo, vrt, Delavski klub, bazen; Ob 21. uri: nastop plesne skupine »Media« — Titov trg, kulturni dom; Ob 21.15 otvoritev jubilejne, 50. razstave fotografij — galerija »Mesnica«; Ob 21.30: letni kino: celovečerni film — vrt Delavski klub; Ob 22. uri: nastop folklorne skupine »Oljka« — plato pred Namo; Ob 22.30: nastop velenjskih literatov — atrij KSC; Do 24. ure: odprti gostinski lokali s ponudbo na prostem — hotel Paka, Delavski klub, pivnica »Rudarski hram«, kavarna — slaščičarna Center, bife »Tržnica«, Nama, Bazen. Veliko načrtov, prav tako zamisli Simon Veternik je t tem šolskem letu končal šesti razred osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju. Zadnji dan pouka smo ga našli pri razstavljenih predmetih, ki so jih naredili člani krožka za tehnično kulturo na tej osnovni šoli. Čeprav se je vključil v to iz-venšolsko dejavnost šele v začetku preteklega šolskega leta, se lahko že pohvali z lepimi izdelki; jadrnico na veter, manjšim letalom, sestavil je vrtalni stroj. Naj povemo, da je Simon med marljivejšimi učenci, vključenimi v krožke tehnične kulture. Pred nedavnim se je Simon skupaj s štirimi člani krožkov za tehnično kulturo iz občine Velenje udeležil državnega prvenstva v Bečičih v Črni gori. Seveda je pred tem uspešno nastopil še na regijskem in republiškem tekmovanju. Takole pravi: »Rad delam izdelke iz lesa.' Dejavnost tehnične kulture je zelo pestra, boga- ta. Prav tu- lahko pokažeš, kaj znaš in zmoreš. Končni rezultat je izdelek. V krožku delamo razno razne stvari, od enostavnejših letal do zahtevnejših raket. Poleg jadrnice in letala sem se lotil drugega modela jadrnice, nameravam pa izdelati še večjo ladjo iz 16. stoletja.« Simon, Veternik. Načrtov Simonu ne manjka, prav tako ne idej. Le z materialom, predvsem vezno ploščo in orodjem, ima mnogo težav. Težko ga je dobiti. Med počitnicami bo prav zato napol izdelana jadrnica »počivala« v kotu njegove sobe, tako kot zvezki in knjige. Poleg tehnične kulture ima naš sogovornik še drugega konjička — strelstvo. Je namreč odličen športnik. Njegovo sobo krasi mnogo pohval, priznanj, diplom, še največ pa je medalj, od bronastih do zlatih. Na nedavnem republiškem strelskem tekmovanju za pionitje je bil med 110 tekmovalci tretji. Sedaj se vneto pripravlja še za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v Zagrebu. Počitnice je seveda tudi tako kot ostali učenci Simon težko čakal. Kako jih bo preživel? »Na moiju, rad kolesarim, prav take mi ne manjka prijateljev. Vsak dan (>a tudi {fridno treniram'na' strelišču strelske družine Mrož.«, X - ~ - 4. stran * flSS Cc 35 IZ OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje * 27. junija 1985 Krajevna skupnost Ljubno Pretvornik, voda, mrliška vežica Krajevna samouprava na Ljubnem ob Savinji zelo dobro deluje, zato se lahko organi krajevne skupnosti in vsi dejavniki v njej, pohvalijo s pomembnimi dosežki pri vsakdanjem delu, življenju in napredku. Posebej velja omeniti in pohvaliti tudi delo vaškega odbora v Radmirju, ki so ga ustanovili prav zaradi boljšega delovanja na zelo obsežnem področju te krajevne skupnosti. Na Ljubnem jim tudi v zadnjem obdobju ne manjka pomembnih uspehov, seveda pa bo treba za boljši jutri opraviti še prenekatero nalogo. O zadnjih dosežkih je na kratko spregovorila tajnica krajevne skupnosti Vida Juvan: »Med pomembnejše uspehe v zadnjem obdobju vsekakor sodi izgradnja TV pretvornika, saj smo z njim odpravili črne lise in vsem zagotovili tudi spremljanje drugega programa »Vsestransko sodelovanje nam zagotavlja lepe dosežke« na vsem področju krajevne skupnosti. Žal je nekaj manjših lis še vedno na prvem programu, te pa bo odpravila RTV Ljubljana. Obljubo imamo in upamo, da bo to delo opravljeno še letos. Dela na pretvorniku smo plačali iz sredstev samoprispevka, del pa bo primaknila tudi RTV Ljubljana, tako vsaj kaže. Ob tem seveda ne kaže prezreti naših skupnih naporov, ki so tudi pri tej akciji obrodili bogate sadove. Za stolp je namreč krajevna skupnost plačala samo material, zgradili pa so ga delavci temeljne organizacije Kovinarstvo zastonj. Hišico so postavili delavci Gradbenika, učenci naše osnovne šole pa so uredili okolico.« V zadnjih letih je bila na Ljubnem pereč problem zdrava pitna voda, ki je bila že oporečna. Zato so se lotili gradnje novega zbiralnika in lani- dela končali. S preskrbo na Ljubnfem torej ni več težav, v Radmirju imajo svoj vodovod, težave z vodo pa imajo v zaselku Loke na Ljubnem. Vo- dovodni odbor pri krajevni skupnosti zato že zbira potrebno dokumentacijo za gradnjo novega zbiralnika v Savini. Težave pa imajo s pokopališčem, ki je že zdavnaj pretesno. »Doslej smo uredili dve Vrsti novih grobov, za ureditev novega pokopališča pa bo potrebno še precej naporov in dela. Ob tem nas čaka v bližnji prihodnosti še ena pomembna naloga, to je ureditev mrliške vežice. Prenovili in za tenarriene uredili bomo hišo na pokopališču. Trenutno nam dela največ preglavic iskanje vse potrebne dokumentacije, vendar upam, da bomo prvi del obnove sklenili še letos in s tem pridobili eno vežico. V celoti bo stavba služila svojemu namenu šele čez čas. Gradili bomo namreč po-* stopno, v skladu z denarnimi možnostmi" pač,« je poudarila Vida Juvan. Vse več mladih raziskovalcev Udeleženci študentskega raziskovalnega tabora bodo tudi letos pridno raziskovali. Za dosežke prvih dveh taborov na področju Luč so mladi raziskovalci prejeli vrsto nagrad in priznanj, med drugim Speransovo nagrado za leto 1985, nagrado Rajka Kavčiča in priznanji Gospodarske zbornice Slovenije in republiškega komiteja za varstvo okolja. Letos se bodo udeleženci iz Savinjske preselili v Zadrečko dolino, kjer bodo proučevali možnosti hitrejšega razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Delovne skupine bodo interdisciplinarno raziskovale naslednja področja: pedološke raziskave tal, problemi pašništva in gnojenja; izdelava univerzalnega pospeševalnega raču- nalniškega linearnega programa; pa-razitološka primerjava hlevov; umiranje jelke; vključitev čebelarstva v kmetijo; problematika in izdelava projekta za malo hidroelektrarno in ureditev turističnega prostora na kmetiji. Med letošnje naloge sodijo tudi organizacija okrogle mize o ekološki problematiki in prostorskem načrtovanju, predstavitev uporabnosti mi-kro računalnikov na kmetiji in predstavitev uporabe video tehnike pri pospeševalnem delu. Organizatorji so program še predstavili občinskim dejavnikom in organizacijam združenega dela, ki so pripravljene vsestransko sodelovati, seveda pa bodo mladi raziskovalci potrebovali tudi denarno in materialno pomoč, ki se bo dolini vsekakor obrestovala. Zanimivo je tudi, da bo v tem času in na tem področju tekla tudi letošnja mladinska delovna akcija, na kateri bodo briga-diiji urejevali in čistili planinske pašnike, kar prav tako obeta koristno sodelovanje. Zelo pomembno pa je dodatno dejstvo, da se bodo letos v raziskovalno delo vključili tudi osnovnošolci. Pobudo zato je dala občinska raziskovalna skupnost, na njen razpis pa sta se za začetek od štirih osnovnih šol javili le dve in sicer Mozirje in Ljubno. Osnovnošolci bodo raziskovali narodno nošo, skušali ugotoviti njene posebnosti in izdelati predlogo z na- tančnimi opisi in kroji narodnih noš posameznih področij Gornje Savinjske doline, kar bodo lahko s pridom izkoristili člani ljubenske folklorne skupine. Seveda to ni edina naloga. Zanimivi bodo tudi izsledki mladih raziskovalcev o onesnaženosti zraka. Pri tem bodo skušali ugotoviti vpliv žveplove-ga dioksida iz-Mežiške in Šaleške doline ter največje onesnaževalce v dolini. • Na tem področju raste tudi veliko zdravilnih rastlin, mladi bodo ugotavljali možnosti večjega nabiranja'zelišč za industrijo, raziskovali pa bodo tudi narečja posameznih krajev v mozirski občini, kar bo koristno dopolnilo pouku slovenskega jezika. Občinska gasilska zveza Mladi odlično usposobljeni Na pomožnem nogometnem igrišču v Mozirju je bilo v nedeljo dopoldne izredno živahno. Občinska gasilska zveza je namreč pripravila občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin za »Pokal Matevža Haceta«. Tekmovanja se je udeležilo 19 pionirskih in deset mladinskih desetin iz vse Gornje Savinjske doline. Vreme organizatorjem iri mladim tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je skoraj ves čas močno deževalo. Če je neprijeten dež nekoliko skalil vzdušje, pa mladim gasilkam in gasilcem, kar 290 jih je bilo, ni mogel preprečiti, da ne bi pokazali zvrhano mero znanja in usposobljenosti. Tako množična udeležba in prika- zano znanje vsekakor pričata, da gasilska društva v mozirski občini, vsaj večina, dobro skrbijo za podmladek. To je lepo zagotovilo, da izredni uspehi gasilcev v dolini niso naključni in da bodo s podobnimi dosežki na vseh področjih svojega delovanja nadaljevali tudi v prihodnje. Povedati velja še, da se bodo člani in članice na podobnem tekmovanju pomerili 7. julija na igrišču v Kokarjah. Rezultati — pioniiji A: 1. Radmir-je, 2. Nova Štifta, 3. Gornji grad itd.; pionirji B: 1. Nazarje, 2. Šmartno, 3. Moziije itd.; pionirke B: 1. Gorica, 2. Radmirje, 3. Gornji grad itd.; mladinci: 1. Luče, 2. Radmirje, 3. Grušovlje itd.; mladinke: 1. Gorica, 2. Pobrežje. Pri pionirjih B so bili najboljši mladi gasilci iz Nazarij Velika cvetlična povorka Konec tega tedna se bo vsekakor splačalo obiskati Mozirje, saj as nam obeta nova in nadvse privlačna turistična prireditev, »kresna noč« imenovana, združena pa bo • 3. dnevom gornjess-vlnjskih lovcev in razvitjem prapor ja društva slovenskih vrtnsr-jsv. Najprej bodo na vrsti lovci, ki bodo v petek odprti veliko razstavo svojih trofej in vrteli lovske filme, zvečer pa bo v Savinjskem gaju koncert pihslnsgs orkestra. Najbolj slovesno bo. v soboto. Popoldne bodo nsjprsj svoj prapor razvili slovenski vrtnsrji, sledil bo promensdni koncert petih godb na pihala, višek prireditve pa bo na vrsti ob 21. url z veliko cvetlično in nsrodopisno povor-ko, dopolnjeno z baklado in ognjemetom. Prireditelji zagotavljajo, da takšne povorfce daleč naokoli še ni bilo, za zamudnike pa bodo vozovi s cvetjem vozili po Mozirju tudi v nedeljo. MALA SOLA — VELIKO ZNANJA — Pred dnevi so se znova Izkazali malčki in njihove tovariiice iz nazarskega vrtca. Ob zaključku male šole so pripravili prisrčno prireditev za svoje starše in na njej pokazali obilico znanja in spretnosti kiso seveda plod bistrosti njihovih navihanih glav, predvsem pa izredne prizadevnosti in marljivosti njihovih tovarišlc. OPEKARNA MARIBOR • — _ _. _ - RADVANJE GRADITE L J I _ Maribor, Streliška 16 a ^^ BF ■ • ■ Mm Wm^M ■ PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km 0 MONTAŽNI STROPOVI »NORMA« S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI • * ■ > • Telefon (062) 39-911 t/Jii REK Avtoprevozništvo In servisi p. o., Titovo Velenje Objavljamo prosta dela in naloge za: — več voznikov — z B, C, D, E kategorijo in končano šolo za poklicne voznike — več mehanikov — s prakso za samostojno delo na tovornih in osebnih vozilih — strojne in prometne tehnike ^ s prakso za samostojno delo pri organizaciji, urejanju prometa, oziroma opravljanje dela reklamanta ali tehnologa Vloge pošljite na naslov REK — DO APS Titovo Velenje, Koroška 64. gorenje GORENJE - GOSPODINJSKI APARATI T. VELENJE Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenje DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovno razmerje DSSS Gorenje Gospodinjski aparati oglaša naslednja prosta dela in naloge: . . - / I. v Sektorju komerciale in priprave proizvodnje: 1. REFERENT KOOPERACIJ 2. SAMOSTOJNI REFERENT PRODAJE 3. KOORDINATOR OSKRBE II. v Razvojno konstrukcijskem sektorju: 4. SAMOSTOJNI SKRBNIK PROGRAMA III. v Sektorju investicij: 5. SKRBNIK OPREME IN OBJEKTOV IV. v oddelku plana in analiz: 6. PLANER ANALITIK V. v oddelku kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev: 7. SAMOSTOJNI REFERENT ZA SAMOUPRAVNO PRAVNE ZADEVE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. -j>: — V. stopnja strokovne izobrazbe — 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave, oskrbe, planiranja tehnologije pod 2. — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj na področju notranje trgovine — aktivno znanje enega tujega jezika pod 3. — V. stopnja strokovne izobrazbe — 2 leti delovnih izkušenj na področju oskrbe pod 4. — VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne, elektro smeri oz. organizacije dela — 5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja, planiranja, tehnologije — poznavanje AOP dokumentacije, osnov standardizacije, proizvodnega procesa DO — pasivno znanje enega tujega jezika pod 5. — V. oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe tehnične usmeritve — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju opravljanja vzdrževalnih del na objektih, — poznavanje zakona o knjigovodstvu in amortizaciji pod 6. — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pod 7. — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju samoupravnih in pravnih zadev Pod točko 6. so dela in naloge za določen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. — Odkrivajmo čimvečjemu številu mladih čudoviti svet glasbe nas cas*_stran5 Še letos mladinski raziskovalni tabor Sicer smo v pred prednji številki Našega časa o gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje ter uspehih, ki so bili na tem področju v letošnjem šolskem letu doseženi, že pisali, vendar pa je prav, da takratnih nekaj skopih podatkov še nekoliko dopolnimo. To gibanje, ki ga je letos drugič organiziral Center srednjih šol, in sicer, da bi izkoristil znanje in sposobnosti bolj nadaije-nih učencev, je očitno med njimi že dobilo polno veljavo. V letošnjem šolskem letu je bilo izdelanih in oddanih 42 nalog, ki so bile razdeljene v osem tematskih področij. Skupno je pri sestavi vseh nalog sodelovalo 73 mladih avtorjev, od tega osem osnovnošolcev, trinajst učencev prvega, petnajst učencev drugega, dva-najst učencev tretjega in enaindvajset učencev četrtega letnika srednjih šol. Poleg tega pa so pri izdelavi nalog sodelovali še dva strojna tehnika in dva študenta. Seveda so izdelavi nalog, s svojimi nasveti, precej pripomogli tudi številni mentorji. Naloge so bile v osemnajstih primerih skupinsko delo, vse skupaj pa obsegajo preko 1300 strani tipkanega gradiva in so shranjene v knjižnici Centra srednjih šol. K njim so priložena tudi mnenja ocenjevalnih komisij. Zanimiva je tudi splošna ocena. Odbor za ocenjevanje nalog ugotavlja, da je bil v večini primerov pristop mladih avtoijev k raziskavam resen in je bilo praviloma v vsako nalogo vgrajenih nekaj sto ur dela, vsaj četrtina nalog pa predstavlja izdelke širše uporabne vrednosti. Zelo razveseljivo je, da je gibanje že v drugem letu svojega delovanja bistveno povečalo obseg, saj je število raziskovalnih nalog naraslo od 13 na 42, torej za več kot trikrat. »Pri tem pa žal ugotavljamo,« je dejal direktor Centra srednjih šol Drago Šulek na slovesni podelitvi priznanj nagrajenim avtorjem,« da se je povprečni nivo kakovosti izdelanih nalog nekoliko znižal. To je sicer v prizadevanjih za množičnost gibanja nekoliko razumljivo, ni pa to usmeritev, s katero bi se mentoiji in vsi ostali nosilci gibanja smeli sprijazniti. Ob doseženem obsegu množičnosti je zato potrebno vsa prizadevanja usmeriti v dvig povprečnega kakovostnega nivoja, še zlasti pa v negovanje njegovega vrha.« Zato je odbor za ocenjevanje nalog predlagal nekatere ukrepe, ki naj bi zagotovili uresničitev tega cilja. Tako naj bi bili razpisi "za sodelovanje v gibanju objavljeni v prihodnje že v mesecu juniju in ne Šele ob pričetku novega šolskega leta. Razširiti bo potrebno krog mentoijev, ki vodijo mlade raziskovalce in poskrbeti za njihovo izmenjavo izkušenj ter jim zagotoviti tudi ustrezno stimulacijo. Tudi mladim avtorjem naj bi v prihodnje zagotovili nekatere dodatne spodbude, kot so naprimer priporočila za štipendije za najuspešnejše raziskovalce. Odbor poleg tega priporoča šolam, da mlade spodbujajo k raziskovalnemu delu in da jih s pretiranim obremenjevanjem z rednim šolskim delom ne odvračajo od raziskav, ki zlasti v zaključni fazi, ko je potrebno izdelati nalogo, zahtevajo kar veliko časa. Eno od opozoril je tudi, da je še vedno premalo zanimanja za raziskovalno delo na področju naravoslovja, tehnike in tehnologije, čeprav je ob tem razveseljivo, da je vseh devet nalog s tega področja v letošnjem letu doseglo primerno kakovost, nekatere pa so prav na zavidljivi višini. Med nalogami je bilo tudi nekaj takšnih za katere je odbor ugotovil, da niso tipično razisko- Titovo Velenje 27. junija 1985 ★ Titovo Velenje OD TU IN TAM Krog mladih raziskovalcev, ki sodelujejo v gibanju Mladi za razvoj občine Velenje, je vedno večji valna dela, ampak bolj izdelki uporabne vrednosti. To je naloga novi računalniški programi, pa »pravi« učbenik računalništva za strojnike itd. Te izdelke je zato odbor nagradil kot inovacijske dosežke. Skupno je odbor nagradil 17 raziskovalnih nalog in štiri naloge kot inovacijske dosežke. Med nagrajenimi nalogami pa je kot najboljše, posebej izstopajoče, pohvalil pet nalog. Dve od teh nalog sta s tehničnega področja. Naslov prve je Uporaba elektrofiltrskega pepela za izdelavo plinobetonov. Avtorica je Vesna Gams, učenka prvega letnika naravoslovno matematične usmeritve Centra srednjih šol. Naslov druge naloge pa je Raziskava in realizacija uporabe dodatnega ROM pomnilnika za mikroračunalnik s procesorjem 6502, avtorja pa sta Rok Vi- žintin iz drugega letnika računalniške usmeritve centra srednjih šol in Matej Veršec iz četrtega letnika naravoslovno matematične usmeritve srednje tehniške šole Celje. Na področju etnologije (kulturne dediščine) sta bili tudi dve izstopajoči nalogi, in sicer Gozdno gospodarstvo na Ljubnem in v njegovi okolici, avtor je bil Roman Kumprej, učenec drugega letnika elektrotehniške usmeritve Centra srednjih šol ter naloga Rojstvo otrok in poroka v Plešiv-cu pri Titovem Velenju, avtor pa je bil Peter Pustatičnik, prav tako učenec drugega letnika elektrotehniške usmeritve Centra srednjih šol. Zadnja posebej pohvaljena naloga je s področja slovenskega jezika in književnosti. To je naloga Jezik tednika Naš čas, njena avtorja pa sta Borut Petrič in An- drej Zdovc, oba učenca drugega letnika računalniške usmeritve Centra srednjih šol. Da bi mladim še bolj približali raziskovalno delo, so se na Centru srednjih šol odločili za novost, in sicer uvedbo mladinskega raziskovalnega tabora, ki naj bi postal tradicionalen in katerega delovni naslov bo Premog, dobro in zlo Šaleške doline. V njem ne bi sodelovali le velenjski srednješolci in študentje, ampak mladi raziskovalci iz vse Slovenije. Ti bi se enkrat letno zbrali v Titovem Velenju ter v naši občini raziskovali tako ekološke, naravoslovno tehnične, ekonomske in socialne vidike pridobivanja premoga. Če bo vse steklo tako kot načrtujejo, potem bo prvi takšen tabor zaživel še to jesen in sicer od 20. do 30. avgusta. B. Zakošek — odprli novo glasbeno šolo V sredo, 19. junija, smo v Titovem Velenju svečano otvo-rilf težko pričakovan objekt, novo glasbeno šolo. »Naj se zahvalim vsem tistim, ki ste nam kakorkoli pomagali, da v letu 1985, evropskem letu glasbe, ko praznujemo 40 let osvoboditve in v letu, ki smo ga poimenovali mednarodno leto mladih, ot-varjamo novo šolo In jo podarjamo mladim,« se je ne brez ponosa zahvalil vsem delovnim ljudem in občanom, ki so s samoprispevkom pomagali in prispevali največji del vseh sredstev, da smo v sredo lahko otvorili ta glasbeni hram, ravnatelj glasbene šole Frana Korana Koželjskega v Titovem Velenju, Ivan Marin. Seveda ni pozabil tudi vseh dragih, ki so kakorkoli pomagali. V novi glasbeni šoli, ponosni leotici, je na površini 2700 kvadratnih metrov dvaindvajset učilnic za individualni pouk, štiri učilnice za skupinski pouk, trije večji prostori za pihalni orkester in zbor. V teh prostorih pa bodo svoj prostor našli tudi amaterski ansambli, skupine. V pritličju stavbe so upravni prostori in večje skupinske učilnice, te bo v dopoldanskem času uporabljala tu- di osnovna šola, v nadstropju so učilnice za individualni pouk posameznih instrumentov, v podaljšku stavbe pa je nad zakloniščem prostor za pihalni orkester. Osrednji prostor, ki ga obdajajo vsi drugi prostori, pa je dvorana, v kateri bo 260 sedežev. Bo, pravimo zato, ker ta danes žal še ni dokončan. »Prepričani smo, da vsa naša širša velenjska družba verjame, da je treba to dvorano zaradi rastočih cen, takoj dokončati. še toliko bolj zato, ker smo ta tehnično in izvajalsko zelo zahteven objekt zgradili v slabih osemnajstih mesecih Krajevna organizacija RK Skorno—Florjan Vse potrebuje svoj čas Pred dobrim letom dni so v krajevni skupnosti Skorno—Florjan izvolili novo vodstvo tamkajšnje krajevne organizacije Rdečega križa. Po letu dni ugotavljajo, da so prav izbrali. »Če ima človek voljo, lahko tudi brez izkušenj veliko naredi. Takoj na začetku smo pripravili delovni program in ga poskušali po svojih močeh tudi uresničiti,« je povedala ob našem obisku predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Skorno—Florjan Fanika Harej. Najprej so uredili članske vrste, pripravili akcijo zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, krajani so z zanimanjem prisluhnili zdravstvenemu predavanju o visokem krvnem pritisku. Pozornost pa so člani te človekoljubne organizacije namenili starejšim krajanom. Ob novem letu so zanje pripravili srečanje, bolne pa obiskali f na domu. Obsežen in hribovit teren je pri marsikateri akciji opravil svoje. »Treba je reči, da so odbornice zelo marljive. Fanika Harej Vsaka je zadolžena za svoje področje... In katere naloge načrtujejo za to leto? Uspešno so že organizirale zbiralno akcijo oblačil, obutve in posteljnine, krvodajalske akcije v Šoštanju še je udeležilo 18 kra- janov, nekoliko slabše pa je bilo obiskano zdravstveno predavanje. Nadvse uspešne so bile odbornice pri zbiranju pomoči za lačne v Afriki. Zbrale so kar 60 tisoč dinarjev. Ta krajevna skupnost je bila med najboljšimi v občini. Do konca letošnjega leta čaka 510 članov krajevne organizacije Rdečega križa Skprno—Florjan veliko dela. V jeseni načrtujejo^ še eno zbiralno akcijo, prav tako nameravajo pripraviti še eno zdravstveno predavanje. V. svoje vrste bodo letos prvič, sprejeli 15 mladih članov' Rdečega križa. Pozabili ne bodo še na starejše krajane. Zanje pripravljajo srečanje, ob novem letu pa jih bodo znova obdarili. »Vse rabi svoj čas. Delo v naši organizaciji je zaživelo in upam, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje. Če bi imeli malo več denarja, bi naredili še veiiko več,« je končala pogovor Fanika Ha-* rej......... in to po ceni, ki ne presega cene kvadratnega metra stanovanja v naši občini,« je v imenu vseh izrazil željo ravnatelj glasbene šole. Na otvoritvi je spregovoril tudi Franci Okorn, predsednik skupnosti glasbenih šol Slovenije. »Velenja ne poznamo samo po Reku in Gorenju ampak tudi kot pomembno kulturno in športno središče.« Z novimi prostori se bo lahko kulturna dejavnost še bolj razmahnila, vedno več mladih bo lahko v teh prostorih spoznavalo in odkrivalo svet glasbe. Matjaž Kmecl, predsednik Republiškega komiteja za kulturo, pa je med drugim dejal: Poslopje je vredno do sedaj opravljenega dela.« Z besedami: »Pojdimo in si ga oglejmo,« je pozval vse prisotne, da so stopili v ta veličasten glasbeni hram. Sklenimo ta zapis z besedami iz brošure, ki jo je ob Velika udeležba ob otvoritvi glasbenega hrama je kazala na to, da-so glasbeno šolo težko pričakovali. »Pojdimo in si oglejmo!« S temi besedami je Matjaž Kmecl, predsednik Republiškega komiteja za kulturo pozval prisotne v ta lep objekt. tej priložnosti izdala in založila Občinska izobraževalna skupnost Velenje in Glasbena šola Frana Koruna-Ko-željskega, Glasbeno šolstvo v občini Velenje 1945—1985: »Novi prostori in uspehi, ki smo jih že dosegli, nas vse, ki smo kakorkoli udeleženi v tem plemenitem in lepem, a večkrat tudi težkem poslanstvu, obvezujejo: Odkrivajmo čim večjemu številu mladih čudoviti svet glasbe! V njej se sprostiš, vedno znova odkrivaš vrednote, ki ti jih ponuja kraljica umetnosti, in z njimi obogaten laže premaguješ sebe. Zato postajaš človek, poduhovljen človek, čigar sreča je, živeti v miru in s tankočutnostjo nesebičnega ustvaijati zdrave, tovariške odnose med ljudmi. Za vse čase velja misel: Z glasbo plemenitimo odnose v družbi! mkp, S. V. 6. stran * SREČANJA Titovo Velenje * 27. junija 1985 Krajevna skupnost Desni breg Rudarski praznik tudi njihov praznjk t :: Če se trikrat seliš, je kot bi enkrat pogorel Ko smo se pripeljali mimo Slandrove 18, smo ga zagledali: Nasmejanega, zagorelega, vedno pripravljenega za šalo. Popravljal je motiko. »Zdaj delam to, popoldne bom pa za varučko,« se je pošalil. Iz Labina, kjer je delal dve leti, ga je življenje pripeljalo v Titovo Velenje. V rudnik. Nekaj časa je delal, pa jo je hotel že spet »pobrisati«. Nazaj v Labin. »Pa bi jo tudi, če mi ne bi strelec »Prišli so fantje, močni in zdravi« V Titovo Velenje je prišel z dekretom v roki. Sem ga je poslala generalna direkcija leta 1950. Pa mu ni žal. Tukaj se je ustalil po- Jože Vidmar: »Rudnik je bila naša prihodnost.« tem, ko je prehodil veliko sveta, doživel marsikaj. Dolgo bi lahko klepetali z njim, izvedeli veliko, vendar je bil naš čas strogo odmerjen, prav tako kot so tudi vrstice, ki so danes pred vami. Dolenjec je. Se danes, po petintridesetih letih ga izdaja naglas, govor. Ne bo ga spremenil. To je tisto prvo, kar se človek v življenju nauči, tisto, kar ne sme tudi nikoli zatajiti, pa naj bo kjerkoli. Rudnik Krmelj 4ia Dolenjskem, danes zaprt, rudniki v Nemčiji, Holandiji,. Avstriji, še pred vojno, ko je imel kruh debelo in grenko skorjo, potem vojna, pa vojaščina, pa mladinske delovne akcije: Nova Gorica, gozdna brigada, pionirska brigada. Šele potem je bil čas tudi za šolo. V Ljubljani je končal rudarsko tehnično, tam tudi spoznal sedanjo ženo, se poročil in leta" 1950 ga prvič srečamo v Velenju. »Velenje je bilo takrat kot malo večja vas,« se spominja. Pa danes? Lepo, novo, moderno mesto. Rudarji so mu dali pečat. S svojimi žulji, odrekanjem, udarniškim delom. »240 do 300 udarniških ur si moral opraviti, predno si lahko pomislil na stanovanje. Pa ni bilo težko. Gradili smo, urejali okolico jezera, stadion, park, regulirali Pako. Lepi spomine me vežejo na ta čas. Držali smo skupaj. Nič nam ni bilo težko. Vedno pa smo tudi našli čas, da smo se po delu razveselili, zapeli, se srečali, spoznali,« nam je pripovedoval poln navdušenja. Pa danes? »Sosed ne pozna soseda. Ljudje so preveč zaprti vase.« Se nekaj je moral povedati, kar je povezano s tistimi časi. »Kader kot ga je imel rudnik, to je bilo nekaj! Prišli so fantje, močni, zdravi. Iz najbolj zaostalih krajev naše domovine. Brez šol. A tu so se zagrizli, se učili, prišli do kvalifikacij, nič jim ni bilo pretežko. To so bili sami pridni ljudje. Kamor si pogledal. Ta kader odhaja sedaj v pokoj.« »Ko smo prišli v velenjski rudnik, je bilo vse delo ročno. Zgrabiti je bilo treba. Videli smo, da gre razvoj naprej. Začeli so kupovati stroje. Rudnik je bila naša prihodnjost. To smo vsi vedeli.« Jožetu tudi danes ne manjka dela. Kako bo miroval, ko pa je trdo delal celo življenje? »Kadar le imam čas, grem. Na vrt, pa na Male vrhe. Rad sem zunaj. Notri me ne zadrži nič.« Veliko dela tudi v krajevni skupnosti. Tak kot je Jože Vidmar so tudi drugi rudarji. Tisti, ki so tukaj že dolgo, a se počasi odmikajo. Odhajajo v pokoj. Za njimi pa ostaja veliko. Ostaja delo, ostaja mesto. In tem so posvetili v krajevni skupnosti Desni breg krajevni praznik. »Kakšen strah neki« »Kje pa, kakšen strah neki! Knap strahu ne pozna. Ko smo se peljali z dvigalom v jamo, smo znali zapeti kot vingerli,« nam je povedal, ko se je spomnil preteklih časov. Verjamem mu. Če bi bilo rudarje, tiste prave strah, ne bi v rudniku dočakali pokojnine. Prej bi odšli. Maks Sitar: »Znali smo se poveseliti, da je kaj!« Delal je na pripravah. »Tam si bil vedno v nevarnosti, ker si se podajal v neznano. Včasih jii bilo takšnih varnostnih ukrepov, kot so danes. Nikoli nisi vedel, kje te čaka voda, kje plin.« Maks Sitar je bil tudi inštruktor mladim rudarjem. Rad se spominja teh časov, fantov, ki jih je učil. Sedaj pa je že 12. lettp upokojen. Pazi otroke in obdeluje vinograd. Nekdanji upokojenci Rudarskega šolskega centra, tako si je imenoval sedanji rudniški tozd Izobraževanje, se vedno srečajo. Takšno srečanje je bilo tudi prejšnji teden. »Potem p A kakšno rečemo, na koncu je pa pesem.« Kot vse kaže, ima Maks pesem rad, saj jo je omenil že na začetku, sedaj pa jo je spet vpletel v pogovor. Maks Sitar je bil tudi štirinajst »Razlagajo mi mladi rudarji, a ne morem verjeti« Dobrodušen triinsedemdeset-letni možak, ki mu je življenje v obraz vtisnilo marsikatero brazdo, ki ga noge ne drže več tako, kot bi si želel, ki ima spominov polno malho. V beležki je imel skrbno zapisane datume, mejnike v njegovem življenju. In takrat, ko smo mu sedeli nasproti, ga poslušali in si beležili, smo si rekli: zaslužijo, zaslužijo si Matevž in upokojeni rudaiji praznik. Poskušamo, pa ne najdemo besed, s katerimi bi lahko opisali njegovo ljubezen do Velenja, do rudnika, do okolja v katerem živi. Vojna je Matevža, komaj poročenega, ujela v premogovniku. »41. leta je bilo, v nedeljo, delal sem, ko so prišli fašisti, me potegnili kar iz jame, pa hajd skupaj z ženo najprej v mariborske zapore, pa v Slavonsko Požego, pa Sarajevo. Končna postaja pa je bil Mostar. To je bilo najino poročno potovanje,« se je zamislil. »Najbolj žalostno pa je bilo, da sem moral zapustiti velenjsko jamo in iti.« Brez jame ni zdržal tudi v daljni Hercegovini in delati je začel v mostarskem rudniku. Tam je garal celo dolgo vojno. Lakota, strah, garanje, po tri dni so bili brez hrane, so si podajali roke. Pokonci ga je držala želja: Matevž Pire: »Ko smo se leta 1945 vrnili, in ko sem spet začel delati v rudniku, je bilo kot bi se na novo rodil.« nazaj, nazaj v Velenje. »Ko smo se leta 1945 vrnili, in ko sem spet začel delati v domačem rudniku je bilo, kot bi se na novo rodil. Čeprav je bilo trdo. Črno kavo smo vzeli za malico, pa kruh, če je bil, pa smo šli.« Matevž je bil kar štirinajstkrat udarnik, najboljši delavec. »Pa kako je bilo, ko smo gradili, ko smo grmovje in mlake odstranjevali, ko je raslo to naše Velenje. Štiristo udarniških ur sem naredil, pa še dvesto, da sem dobil stanovanje. Ponoči sem imel šiht, podnevi udarniško, ponoči pa spet šiht.« »Samo eno- željo še imam,« nam je zaupal. Razmišljal, ali bi nam jo izdal in se odločil: »Da bi še enkrat stopil v velenjski rudnik, da bi videl, kako se dela danes. Da bi se prepričal na svoje oči. Razlagajo mi mladi rudarji, pa kar ne morem verjeti, da je res tako. Jaz pa se spominjam nazaj, ko sem prestavljal lestve, da sem vrtal v strop, visok tudi dvanajst metrov.« »Tudi socialne nisem koristil. Le enkrat sem bil v bolniški. Takrat, ko me je v jami potolklo. Včasih se čudim, da mi zdravje še služi tako, kot mi.« »In strašno lepo je, da bomo imeli v krajevni skupnosti praznik. V spomin na tiste čase. Samo veliko tistih, s katerimi sem skupaj delal, danes ni več.« Še nekaj nam ni pozabil povedati. Lovec je že štiriinpetdeset let. Rad ima naravo, rad ima lepo okolje. »Vsako jutro, ko se prebudim, stopim na balkon, da pogledam, če je zunaj vse urejeno. Če ni, pa uredim.« Takšne osebe, kot je Matevž Pire, so dajale navdih mnogim velikim pisateljem. In takšne osebe so bile v njihovih delih nekaj, zaradi česar so se nam vtisnile v spomin. Dajale so jim sol. Tako kot ga je dal Matevž Pire, edeirod mnogih, življenju, mestu in rudniku. let član jamske reševalne čete. Čete, v kateri so najbolj pogumni rudarji, izurjeni, da je kaj in vedno pripravljeni, da priskočijo na pomoč. »Praznik rudarjev pa praznujem vsako leto. Še sedaj oblečem uniformo in grem v parado. Popoldan pa na grad, kjer je naše rudarsko srečanje.« Spomnil se je tudi, kako so ta praznik praznovali včasih. »Šli smo na šaht in dobili šiht takoj plačan. Potem pa smo šli v gostilno in se tam veselili. Na vrtu ie bila muzika, zaigrala je rudarska godba. In nikamor se nam ni mudilo, tako kot danes, ko vse nekam hiti. Znali smo se poveseliti, da je kaj!« Tudi Maks Sitar je bil eden od mnogih, ki so verjeli, da bo Velenje enkrat še mesto, svetlo in lepo in ni mu bilo težko po napornem jamskem delu, ko je že napolnil kdo ve koliko huntov, de-jatj še ildarniško. Za svetlejši jutri,' »To so bili časi, ko smo imeli hunte pa kroce (motike). Spomnim se, da smo v zadnjih letih, ko sem še defal, »ferdrali« po 900 huntov in to je bila takrat rekordna proizvodnja, dosežena na vseh treh izmenah.« Sedaj pa je upokojen. Vinograd obdeluje. Vinograd in pesem pa sta povezana tako kot je Maks s 3. julijem, rudarskim praznikom in kot bo odslej še s krajevnim. Jože Voglar: »Med knapi je zmeraj v redu.« Šilih, s katerim sva delala skupaj, rekel: če se trikrat seliš, je tako, kot če bi enkrat pogorel. Pa sem ostal. Navadil sem se in danes mi ni žal.« »Med knapi je bilo zmeraj v redu,« se spominja tovarištva, ki vlada med njimi. »Slabo ali dobro, vedno smo se razumeli. V jami in zunaj. Še sedaj, ko se srečamo, si rečemo kakšno. Delo v rudniku je bilo težko. Zaposlil sem se leta 1951.« Že v šolskem letu 1960/61 pa se je vpisal v šolo za rudarskega nadzornika. »Nič kaj lahko ni bilo. Imel sem štipendijo, z njo pa nas je živelo pet.« Upokojil se je leta 1979. Potem je hotel še enkrat pogledati, kako delajo rudarji. Občutit jamo. Pomagati. »Za tone gre«, so takrat vsi govorili. Proti koncu leta je bilo. Plan. »Bilo je pred dvema letoma. 4. decembra, se še točno spominjam. Rudniški delavci so imeli udarniško akcijo. Pa smo si rekli: pridružimo se jim tudi ribiči, upokojeni rudaiji. Zgodaj smo vstali in šli. Pa nas niso spustili v jamo, ker nismo imeli zdravniških pregledov. Prepozno je bilo dogovorjeno, da pridemo. Potem z udarniškim delom in jamo ni bilo nič. Čeprav smo mislili, nekaj bomo pa le prispevali, nekaj pozajbrali, tako kot smo včasih, pa bo.« Ni treba trikrat ugibati, kam so jo potem mahnili. Žalost so zalili z grenkim vinom. Spominja se tudi, kako so delali v letih 57—59. Vse dneve so bili na šihtu, vse nedelje. N: ■bilo dovolj premoga, mraz je bil pa hud. Ampak danes, če bi ga vprašali, bi bil še enkrat rudar. »Med knapi je zmeraj v redu,« je še enkrat povedal, kot da hoče povedati, da tudi tistim, ki so se za njim odločili za rudarski poklic, ne sme biti žal. »Pozdravljam odločitev, da je tretji julij krajevni praznik krajevne skupnosti Desni breg,« je še pribil, potem pa smo se morali posloviti. »V jami smo naredili en šiht, zunaj drugega« Alojz Pevnik: »Kmetje so govorili: sedaj pa ne bo kruha«. V lepo urejeni sobi, do zadnjega kotička prepojeni z domačnostjo, smo se v Domu za varstvo odraslih srečali z Alojzem Pevnikom, upokojenim rudarjem, graditeljem novega Velenja. Na stenah dve Titovi sliki, ob njih pa polno priznanj. Tudi ob poimenovanju mesta v Titovo Velenje so se spomnili nanj. Posebno priznanje je prejel za izgradnjo Velenja. Dvaindvajset let je že upokojen, dvaindvajset let že lahko počiva. Nikoli pa si ne bo prav odpočil od vsega dela, ki ga je opravil, od vseh naporov, ki jih je pustil v rudniku in vzidal v ure in ure dela. »V rudniku je bilo vse delo ročno, strojev ni bilo. Potem smo se vključili v izgradnjo mesta. Kjer se je delalo, sem bil zraven. Delali pa "smo z veseljem. Delo nas je združevalo. Pomagali smo drug drugemu. V jami smo naredili en šiht, zunaj drugega. Ko pa smo šli narazen, smo zapeli. .Lepo, domače. Naslednji dan nas je čakalo isto, pa nobenemu ni bilo težko. Še sedaj, ko smo že v letih radi obudimo spomin na tiste čase. Rečemo si: poglej, kaj se da narediti z dobro voljo. Zaboli pa nas, če vidimo, da kdo to uničuje. To pa res težko vidimo.« Rudnik je bil kruh. Še danes je. A ta ima neprimerno slajši okus, kot ga je imel včasih. »Spominjam se, kako je bilo, ko so polja, na katerih je prej zorelo žito zakoličili in začelo se je graditi novo Velenje. Kmetje, ki so tam živeli, so govorili: tako, sedaj pa ne bo več kruha. Pa ga je bilo! Pozneje, ko sem bil hišnik na Tomšičevi in Zidanškovi, ga je bilo povsod toliko, da so ga metali stran!« Spomini. Spomini. Veliko jih je, veliko jih je že zbledelo. K sreči zbledijo slabi, lepi ostanejo. Za to poskrbi življenje, reka, ki teče naprej in s seboj odnaša najlepše, slabo sproti odlaga. Jesen življenja preživlja v domu, kjer mu je lepo. »Nič mi ne manjka. Šest sinov imam in dve hčeri in vsi me obiskujejo. Enkrat je tu eden, drugič drugI Danes, ko sem se spet spomnil na ta lepa, pretekla leta, sem se pomladil«. »Prav je, da je 3. julij praznik krajevne skupnosti. Lep je občutek, da niso pozabili na nas. Še lepše pa bi bilo, ko bi vsi ljudje spoznali, kaj je tovarištvo, tisto pravo, ki nas je držalo pokonci, da smo vse zmogli. Prav to tovarištvo je ustvarilo Titovo Velenje.« Gustl Vrabič Avgusta 1920. leta je star komaj šestnajst let prvič občutil jamo. »Še danes se spomnim, da sem takrat jokal.« Kako le ne bi, ko pa je moral že tako mlad spoznati, da bo jama, premog, znoj odslej nekaj, kar ga bo spremljalo do upokojitve. »Potem pa sem se vživel in rudarskemu poklicu ostal ves čas zvest.« Razen treh let, ki jih je prebil v rudniku Kle-novnik pri Požarevcu in deset let Zabukovice, je bil ves čas zvest tudi lignitu in velenjskemu rudniku. Upokojil se je, ko je imel triinštirideset let benificirane jamske dobe. Korenina pa je še danes, še danes se ne ustraši nobenega dela. V Srbijo ga je gnala želja, da postane kopač. V velenjskem premogovniku je bil pred tem tri leta vozač. Dela na odkopu pa nisi mogel dobiti drugače, kot da se je kdo upokojil, zapustil jamo. V Klenovniku pa so potrebovali prav kopače. Odločil se je in šel. Ne samo, da je tam postal kopač, priden kot je bil, je kmalu napredoval do prvopisanega. Po treh letih se je vrnil. A tukaj ni našel dela. Devet mesecev je bil »Kot sto proti ena« Gustl Vrabič: »Se danes se spomnim, da sem takrat jokal.« brezposeln, s prihranki je začel postavljati svoj dom v Pesju, od leta 1968 pa živi v krajevni skupnosti Desni breg. »Včasih tistega, ki je imel otroke, niso radi vzeli na delo, ker so morali za otroke plačevati dokla-de,« se spominja. Kljub temu pa se je po devetih mesecih rešitev le našla. V rudniku Zabukovica. Deset let Zabukovice pa rudarska šola v Celju. Vse td še pred vojno. Med vojno pa je že delal v Velenju. Upokojil se je leta 1958, a le delno, dokončno slovo je daj jami šele leto kasneje. Vmes je napredoval do nadzornika, pa poslovodja in kot poslovodja' se je tudi upokojil. »Tedaj sem imel kar lepo pokojnino, danes pa .... Če primerjam s tovariši, ki so opravljali isto delo, sem precej oškodovan. To pa me boli. Vsi smo morali trdo delati, danes pa. si nismo enaki.« Tudi Gustl Vrabič je obudil spomine na udarniško delo. Na čase, ko se je vas spreminjala v mesto. Še danes, ko se ozre okoli in primerja pravi: »Kot sto proti ena.« Miruje tudi danes ne. Kljub enainosemdesetim letom. »Vrt imam in rad ga obdelujem, čeprav je to bolj ženska zadeva,« se je pošalil. »Podstopim pa se tudi vsakega drugega dela, takšnega, za katerega menim, da ga lahko dobro opravim, natančno, če ne, ga raje prepustim drugim.« Napovedovalci Radia Velenje Miran Bolha in Marija SkornŠek REK Elektrostrojna oprema n. sol. o.t Preloge, p. Velenje 27. junija 1985 * Titovo Velenje JUBILEJ nas cas * Stran 7 Lep večer ob ni večer. Ta pa ne bi bil tako prijfetno doživet, če ne bi vi, do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma kulture v Titovem Velenju. Jubilejni vjčer smo sklenili s posodobljenim avizom, ki ga sedaj že lahko slišite pred vsakim začetkom oddajanja Radia Velenje. Naš zapis ob 20-letnici tednika Naš (as in 10-letnid Radia Velenje pa naj končamo z našo skupno željo, da bi bila medija še bogatejša, pestrejša, bolj zvedava in raznovrstna. Meta Močnik V prejšnji številki smo omenili, sedaj pa samo še nekaj besed, predvsem pa slik namenimo našima jubilejema — 20-letnici izha-janja časopisa Naš čas in 15-letni-ci oddajanja Radia Velenje. Na Jubilejnem večeru, ki smo ga v Kulturnem domu za vas, dragi bralci in poslušalci, pripravili pred štirinajstimi dnevi, ste se zbrali. polnoštevilno, kar-nam je bilo v veselje in potrditev, da sta oba naša medija vendarle močno vtkana v vaš vsakdan, da naše delo ne izzveni v prazno, da nas kljub bolj ali manj upravičeni kritiki vendarle cenite. Tednik Naš čas je začel izhajati 1. maja leta 1965. Takrat je med vas prihajal z naslovom Šaleški rudar, in sicer vsakih štirinajst dni. 1. maja leta 1973 pa je začel izhajati kot tednik. Ker smo v njem začeli pisati o dogajanjih v celotni občini, pa tudi izven nje, je dobil novo ime — Naš čas. V pozdravnem govoru je na Jubilejnem večeru direktor in glavni urednik Centra za informiranje, propagando in založništvo Stane Vovk med drugim dejal: »V dvajsetih letih izhajanja so si najprej naši predhodniki, nato mi, vedno prizadevali, da bi ga vi radi prelistavali. Vemo, da niste vedno zadovoljni z njegovo vsebino, obsegom, toda če ga ob četrtkih pogrešate, ker ga slučajno ne dobite, nas to vendarle navdaja z radostjo, obenem pa nas obvezuje, da se moramo še bolj potruditi, da ga ■aredimo še boljšega, bogatejšega in zanimivejšega.« Enake misli so seveda veljale Radiu Velenje, ki je pričel oddajati 2. julija 1975. leta. »Skratka, danes skupaj z vami slavimo dva morda majhna, a za mš kolektiv, upamo, da tudi za vas, pomembna jubileja. Ponosni in veseli smo, da smo prek tednika in radia nenehno skupaj z vami. Naše delo smo vzljubili, pa čeprav bi včasih morali imeti kar šest rok, ravno toliko nog, da bi ustregli vsem, ki nas vabite na sestanke, prireditve, ki želite, da pišemo o vašem delu, življenju. Veseli smo, da si želite, da je naš in vaš tednik, da je naš in vaš Radio vsepovsod navzoč. , Naj bo tako tudi v prihodnje.« Podobne misli je izrekla tudi predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin, ki je v. imenu ustanovitelja obeh medijev OK SZDL Velenje spregovorila ■a našem jubileju. V svojem govora pa je med drugim poudarila; »Novinarji imajo veliko odgovornost pri oblikovanju informacij. Zal pa so njihova prizadevanja, da bi bila sporočila aktualna, konkretna, objektivna, atraktivna, velikokrat onemogočena zaradi nedostopnosti in nekaterih informa- Mirko Cepič cij, interesov posameznih ozkih skupin ter zaprtosti posameznih družbenih subjektov. Zato ugotavljamo, da mnogokrat nismo obveščeni redno, resnično, pravočasno, popolno in razumljivo. To moramo prav gotovo preseči, če želimo, da se bo uresničilo temeljno in univerzalno načelo družbenega sistema — podružbljanja.« Naše jubileje pa je pozdravil v imenu RTV Ljubljana tudi Mirko Cepič — pomočnik direktorja radijskih programov. V svojem govoru je nakazal nove možnosti razvoja lokalnih radijskih postaj in sicer »regionalizacije«, ki naj bi omogočila, da bodo lokalne radijske postaje slišne po vsej Sloveniji. Na frekvenci tretjega programa RTV Ljubljana naj bi se do 16. ure oglašale lokalne radijske postaje za potrebe okolja pa bi še naprej oddajale tako kot doslej. Po teh uvodnih govorih smo ob pomoči sodelujočih pripravili pester zabavno-glasbeni program, v katerem so se vrstile zanimive glasbene točke, predstavili pa smo tudi Rudija Imperla, našega prvega naročnika. Prireditev smo začeli po radijsko, z avizom, ki so ga zaigrali štirje člani velenjske godbe, podobno kot pred desetimi leti. Vsi, ki poslušate Radio Velenje, ta avi-zo poznate — to so začetni takti koračnice Ivana Marina st. Gra- diteljem Velenja, danes znane pod imenom Pozdrav Velenju. Spoznali ste lahko tudi naše napovedovalce Tanjo Lemež, Martino Plešnik, Vilija Grabnerja in Vito-mirja Kolška. Kmalu za njimi pa tudi še petega napovedovalca Radia Velenje — Miša Melanška, ki se je predstavil skupaj z ansamblom SIK. Veliko je skupin v naši in sosednji mozirski občini. Seveda pa vseh nismo mogli povabiti na naš jubilejni večer. Izbrali smo le nekatere in veseli smo, da so obogatili našo prireditev, zato se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo, saj so nastopili zastonj. Zahvaljujemo se tudi vsem kolektivom, organizacijam in posameznikom (navedli smo jih že v prejšnji številki), ki so prispevali denar in nam tako pomagali, da smo uresničili po vaših besedah lep jubileja Nada Zavoloviek-Hudaria Stane Vovk je predstavil Radija Imperla, prvega naročnika Nace Jnnkar Ansambel Darka Atelška Ivan Knez je igral na citre, hčerka in nečakinji pa so pele Ansambel Ivo Stropnik Marjan Smode 8. strank* nSS CSS 01) IU IN TAM _____ Titovo Velenje * 27. junija 1985 Kulturni center Ivan Napotnik / ■ Nastop pianistke K. Lužnik Jutri, 28. junija, ob 19. uri, bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju petkov kulturni večer, na katerem se bo predstavila mlada pianistka Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Kazimira se je začela učiti klavir na Nižji glasbeni šoli v Titovem Velenju pri prof. Gre-benškovi. Sedaj končuje II. letnik Akademije za glasbo v Ljubljani pri prof. Zdenki Novakovi. Na petkovem koncertu bo igrala dela Bacha, Beethovena, Vremšaka, Liszta, Skrjabina in Chopina. Šoštanj Razstava Alojza Ojstrška Znani dolgoletni dopisnik, fotograr in sodelavec našega tednika Alojz Oj-steršek, bo imel v Šoštanju veliko samostojno fotografsko razstavo, na kateri se bo predstavil s številnimi deli. Po dolgoletnem neumornem fotore-porterskem delovanju ima v svojem arhivu vrsto dragocenih posnetkov iz Šaleške doline. Tokrat bo razstavil večje število povečanih fotografij iz Šoštanja in Družmiija, na katerih so objekti, ki jih ni več, ker so potonili v jezeru, ki je nastalo na robu Šoštanja zaradi izkopavanja premoga. Fotoreporter Alojz Ojsteršek, zaposlen v Rudniku lignita Velenje, že dolga leta z veščim očesom in fotoa-pratom spremlja vse kar se pomembnega dogaja v Šaleški dolini, pa tudi izven nje. Svoje fotografije, ki izpričujejo izreden posluh in smisel za tovrstno dejavnost, objavlja Alojz Ojsteršek v različnih časopisih in publikacijah ter si je tako pridobil sloves neutrudnega spremljevalca najrazličnejših dogodkov, ki jih je zabeležil njegov fotoaparat, ne sapo za nas, ampak in predvsem tudi za poznejše rodove. Številne fotografije večjega formata bodo na ogled v Mayerjevi vili v Šoštanju v prostorih galerije Društva Šaleških likovnih ustvaijalcev. Svečana otvoritev razstave bo v četrtek, 27. junija, ob 20. uri. V kulturnem programu bo nastopil Rudarski oktet iz Titovega Velenja pod umetniškim vodstvom Ludvika Glavnika V. Kojc Del pondeaega Družmirj« z gasilskim stolpom v ozadju KINO FILMSKI SPORED KINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 27. 6. ob 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI — hong, kbng, karate. Petek, 28. 6. ob 10. uri JAZ IN NILSKI KONJ - italijanski, komedija. V gl. vi.: Teren-ce Hill, Bud Spencer. Petek, 28. 6. ob 18. in 20. uri KRČMA ZABLODLIH - drama. V gl. vi.: Marcela Petri. Sobota in nedelja, 29., 30. 6. ob 18. in 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ - italijanski, komedija. V gl. vi.: Teren-ce Hill, Bud Spencer. Ponedeljek, 1. 7. ob 10., 18. in 20. uri VELIČASTNI PAR — hong, kong, akcijski. V gl. vi.: Mario Čung. Torek, 2. 7. ob 18. in 20. uri VELIČASTNI PAR - hong, kong, akcijski. V gl. vi.: Mario Cung. Sreda, 3. 7. ob 10., 18. in 20. uri SAMO ZA TVOJE OČI - angleški, avanturistični. V gl. vi.: Roger Moore. Četrtek, 4. 7. ob 18. in 20. uri ZADARSKI MEMENTO - jugoslovanska drama. V gl. vi.: Lazar Ristovski. Petek, 5. 7. ob 10. uri OSVAJALEC — italijanski, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Andrea Occipipinti. KINO DOM KULTURE Četrtek, 27. 6. ob 20. uri SAMO ZA TVOJE OČI - angleški, avanturistični. V gl. vi.: Roger Moore. Četrtek, 4. 7. ob 20. uri DOLGA NOČ STRAHU -francoski, V gl. vi.: Chaterine Al-vic. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 29. 6. ob 20. uri SAMO ZA TVOJE OČI - angleški, avanturistični. V gl. vi.: Roger Moore. Nedelja, 30. 6. ob 18. in 20. uri NA ZMAJEVI POTI - hong kong, karate. Ponedeljek, 1. 7. ob J 8. in 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ - italijanski, komedija. V gl. vi.: Teren-ce Hill. Sreda, 3. 7. ob 10., 18. in 20. uri KRČMA ZABLODLIH - drama. V gl. vi.: Marcela Petri. KINO BRASLOVČE Nedelja, 30. 6. ob 19. uri HOT DOG — ameriški, koniedi-ja. V gl. vi.: David Noughton. Sreda, 3. 7. ob 20. uri JAZ IN NILSKI KONJ - italijanski, komedija. V gl. vi.: Teren-ce Hill, Bud Spencer. KINO DOLIČ Petek, 28. 6. ob 20. uri NA ZMAJEVI POTI - hong kong, karate. V gl. vi.: KOLEDAR POROKE: Branislav BEVC, roj. 1951, rudar iz Podkraja pri Velenju in Vera GLAVNIK, roj. 1951, delavka iz Podkraja pri Velenju; Ivan MEH, roj. 1959, strojni tehnik iz Ravn in Tanja HER-LAH, roj. 1963, upr. adm. tehnik iz Podkraja pri Velenju; Stanislav CEVZAR, roj. 1962, stroj, ključavničar iz Senbrica in Brigita POVH, roj. 1964, ekonom. tehnik iz Pake pri Velenju. SMRTI: Marija BIZJAK, upokojenka iz Titovega Velenja, Kidričeva 45„ roj. 1920. M ALi OGLAS! PEL za centralno kurjavo Emo-central — plamen 23, popolnoma novo prodam ceneje. Telefon: 855-450, do 15. ure. ZASTAVO 101 GTL, še neregistrirano, prodam. Telefon: 858-488, popoldan. PODPISANA Margareta Suha, stanujoča Bračičeva 1, Titovo Velenje, sporočam, da nisem plačnik dolgov za Simona Šuha. Obvestilo VEKOS TOZD TOPLOTNA OSKRBA obveiča odjemalce toplotne energije, da zaradi rednega letnega remonta v času od sobote, 29. junija, do petka, S. julija, ne bo tople vode in tehnološkega ogrevanja. Prosimo, da to sprejmete z razumevanjem! Hkrati vas obveščamo, da imamo od junija dalje novo telefonsko centralo z več zunanjimi linijami. Tako nas lahko kličete na naslednje telefonske številke: 856-380, 854-809, 856-251, 855-809, 855-485, 855-473, 855-481 in 855-496. Vse reklamacije na kakovost ogrevanja sproti javljajte dispe-čerski službi na eno od teh številk. Prosimo vas, da ste pri javljanju reklamacij kratki, da pri prijavljanju ne uporabljate predolgo telefonov, predvsem pa, da- sporočite točen naslov in kaj je narobe, saj bomo lahko le tako ukrepali pravočasno v obojestransko zadovoljstvo. PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 38. Telefon: ,857-583 od 19. do 21. ure. MOTORNO KOLO Tomos cross Junior, prodam. Telefon: 831-595. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da poleg montaže in centriranja gum opravljam vsa vzdrževalna dela na osebnih avtomobilih. Priporoča se Servisno vzdrževanje vozil Franc Mastnak, Partizanska 5, Titovo Velenje. RABLJEN UVOŽEN OTROŠKI voziček — športni, kupim. Ro-dič, Vmjačke banje 4, titovo Velenje, tel.: 855-082. TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, star 4 leta, prodam. Čedo Laza-revič, Kersnikova 17, Titovo Velenje. VEČJI RABLJEN ŠOTOR kupim. Telefon: 884-030, do 14. ure. TRI GOBELINE (ciganka, pomlad in gozdni potok) prodam. Anton Strmšek, Paška vas 26, Šmartno ob Paki. MOTOR Tomos APN 6, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. P« Jože Jevšnik, Ravne 166, Šoštanj. ŠTEDILNIK Gorenje, dobro ohranjen, na trdo gorivo, s kotličkom za vodo, prodam. Vera Lah, Tomšičeva 17, Titovo Velenje. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in nizkovaljne slemenjake — 8 kosov, prodam. Telefon: 853-926, zvečer. DVOSED — fotelj (raztegljivo) in raztegljivo kuhinjsko mizo ugodno prodam. Telefon: 857-460 od 15. ure dalje. OTROŠKO POSTELJICO, dva jogi vložka za otroško posteljico in 50 m pocinkanih žlebov prodam. Telefon: 858-607, zvečer. PRODAJAMO ZADNJO SERIJO piščancev nesnic Hi-sex od 28. 6. 1985 dalje. Piščanci so 2-krat cepljeni, krm-ljeni s koruznim šrotom, cena 300,00 din do 1. 7. 1985, potem pa 350,00 din. Dobite jih vsak dan pri gostilni Špegelj, Muta. Telefon: 062-873-202. Pohitite, povpraševanje je veliko! Se priporoča Špegelj Muta! NAJAMEM stanovanje za dobo 2 let. Telefon: 854-016. PONY KOLO ugodno prodam za 1,3 SM. Roman Fajfer, Foito-va 10, Titovo Velenje. SRAR OTVORITEV SUPERDISKONT-ŠE CENEJŠE TRGOVINE V PLIBERKU 10 DNI od 4. do 15. JULIJA VAS VSAK DAN ČAKAJO PRESENEČENJA 4. JULIJ: PIŠČANCI NA ŽARU-BREZPLAČNO PIVO ALI LIMO- NADA 5. JULIJ: OTROŠKO PRAZNOVANJE-OTROCI DOBIJO BREZ- PLAČNO SLADOLED IN DRUGO ... 10. JULIJ: ZA IGRO SPIVOM IŠČEMO NAJTEŽJEGA MOŠKEGA ALI ŽENSKO-ČAKA LEPA NAGRADA 11. JULIJ: KLOBASA, ŽEMLJE, PIVO IZ SODA ALI LIMONADO 5,- VSE OTVORITVENE DNI BREZPLAČNA DE-GUSTACIJA PIVA,LIMONADE, VIN/ .ČAKA VAS NAD 500 ZNIŽANIH OTVORITVENIH CEN MILKA ČOKOLADA 100 g 6.90 PARADIŽNIK 1kg 7?° BANANE 1 kg 9» ITAL. ALISIAMRIZ ik9 9» ZOBNA . KRTAČA 2 kom 9» DIANA 1 stekl. ORANŽNI SOK 1,5 L GARNITURA ZA LIMONADO 49r BRESKOV K0MP0T 1 doza 9?0 ] PLASTIČNE 1Q90 SKLEDE 3,4 ali 5 delne Kli MEHČALEC - ZA PERILO 090 2 L Wl I GLANZER TEKOČINA ZA VSATLA TR0VREMENSKI LAK ZA LASE S tem kuponom dobite pri SPAR OTROŠKO PLASTIČNO TORBO 27. junija 1985 * Titovo Velenje MLADI DOPISNIKI, OBJAVE * stran 9 Življenje v šoli Veliko časa prebijemo v šoli in zato se marsikdo sprašuje, kakšno je življenje nas, učencev. Res, najde se mnogo zanimivih ur, nekatere so dolgočasne in dolge. Na naši šoli najbolj sovražimo redovalnico. Da, redovalnico! »Zakaj« se boste vprašali. Zato, ker so v njej samo nezanimive ocene. Največ jih je pri angleščini. Če jih pogledaš, so kot športna ali vremenska napoved. Vendar si ne moremo pomagati, če angleško najraje rečemo: »I love you«. Končno pride težko pričakovani odmor. Takrat se naša šola spremeni v pravi živalski vrt. Treba je obračunati to in ono, se pogovoriti za celo uro nazaj in dve naprej. Ko dočakamo glavni odmor in malico, je seveda treba hitro steči poroti kuhinji, kjer se prerivamo, kot bi nas pravkar spustili iz taborišča. Po odmoru, ki vedno prehitro mine, moramo biti vedno pripravljeni na »mučenje« pred tablo in podobne metode, ki jih poznajo naši muči-telji. Ko je zadnja ura, smo že tako izčrpani, da mislimo samo še na to, če te dragi ali draga čakata in kam bosta šla. Pet minut pred zvonjenjem je vsa šolska ropotija že v torbi in ko zazvoni, stečeš kot tekač na dolge proge proti vratom. Med potjo zbiješ sošolko, ki ni ravno tako hitra, in ie si prvi iz razreda. • Darja Kanduti, 7. b OŠ Mihe Pintarja-Toleda Titovo Velenje Razmišljanje pred poklicno odločitvijo Vsi osmošolci se dobro zavedamo,-da smo postavljeni pred zelo težavno nalogo. Kot otroci smo imeli vsak dan drugačne misli in želje o svojem poklicu. A sedaj stojimo nebogljeni pred odločitvijo, ki nas bo spremljala vse življenje. Izhajam iz kmečke družine in velike kmetije, ki ne leži v ravnini, ampak se šteje med hribovite. V svoji rani mladosti sem tako že okusil vse krute in lepe trenutke življenja ter dela na kmetiji. Kmet mora garati od zore do mraka, poleti pozno v noč, če hoče imeti kmetijo sodobno urejeno. Delo je nemogoče razdeliti v osem umi delavnik. Zanj velja načelo: rana ura, zlata ura. Zamujenih časov se ne da nadomestiti. Po toči je vedno prepozno zvoniti. To za poljedelca še kako velja. Ko izgovorimo besedo: zemlja, travnik in še bi lahko naštevali, si vsi predstavljamo neki predmet. Nihče ne pomisli, da se v njih rojeva življenje, ki nam mnogo daje, seveda če mu znamo tudi sami dajati. Zemlja potrebuje nego kot otrok, če hočemo, da nam obrodi bogate sadove, vse za naše življenje. Agrotehnika obdelovanja je zelo zahtevna, a se od poljščine do poljščin« razlikuje. Priprava zemlje, setev, obdelovanje, gnojenje. Vse to delo zahteva od človeka. Pri tem ima velik pomen kmetovo znanje, zavest natančnost. Vsi ti pogoji so odvisni od tega, koliko človek iz poljedelstva, živinoreje ve, skratka — koliko znanja iz kmetijstva ima. Močno čutim, da le s strokovnim znanjem ter veliko prakse lahko dosežeš željene cilje. I Do zemlje čutim toplino, ki me močno veže nanjo. Kmetje z veseljem ' polagamo drobna semena v zemljo, saj je prav tako nemočno kot dete, ki ga položimo v zibko. Vse, kar raste, se lepo razvija, je odraz tvojega vztrajnega dela. Utrujene in sključene kmetove roke, iz dneva, v dan se ozirajo po svojih planjavah in so ponosni ter zadovoljni s svojim poklicem. Pogrešal bi naravo in njene lepote, če bi moral kdaj zapustiti življenje na podeželju, ki je cel dan pestro in raznoliko. A, ko se spomnim, kako malo je vredno ali skoraj nič kmetovo delo, mi na dan privre solza. Zelo sem ponosen, da sem rojen na kmetiji, ki je prihodnost mojega življenja in vseh ljudi na svetu. Tehnika je dovolj napredovala in se vedno znova izpopolnjuje. Zame obstaja le ena želja, da bom popolnoma srečen. Kmetijstvo potrebuje izobražene ljudi, ki naj bi bili enakopravni z vsemi delavci, ne pa da se v kmetijstvo vmešavajo ljudje, ki nimajo niti kančka razumevanja za ukazo-vanje današnjim kmetom, ki so vse bolj izobraženi in razgledani. Zvonko Likeb, 8.b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki Svet je lep kakor češnjev cvet Vsi narodi na njem živimo ter sfi skupaj veselimo. Zato obvarujmo ga, ker svet je lep kakor češnjev cvet. Boštjan Part, 5. a OB bratov Letonje Šmartno ob Paki gorenje Gorenje — Servis, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja Gorenje — Servis Oglaša naslednja prosta dela in naloge V sektorju organizacijskih in splošnih zadev 1. VODJA PROJEKTA zs vodenje projekta INFORMACIJSKI SISTEM 2. VODJA PROJEKTA za vodenje projekta LOGISTIKA 3. VODJA PROJEKTA za vodenje projekta CENTRALNI SERVIS TITOVO VELENJE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoie: v pod 1. — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehnike — elektronike ali računalništva — 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah *— aktivno znanje enega tujega jezika — pasivno znanje enega tujega jezika pod 2. — visokošolska ali višješolska izobrazba strojništva tehnološka usmeritev — 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika — pasivno znanje enega tujega jezika pod 3. — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehnike ali organizacija dela — 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih in nalogah » — aktivno znanje enega tujega jezika pasivno znanje enega tujega jezika Za navedena dela in naloge je določeno poskusno dela po pravilniku za delovna razmerja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. Pl 'i * t . 4 > , * * Moja iskanja Gledam ptice, ki v jatah preletavajo nebo. Vračajo, se, pomislim. Grenka misel se mi prikrade v srce. Ali se bom tudi jaz kdaj vračala? Nihče ne ve, kam vodijo njegove življenjske poti; tudi šamane morem vedeti. Kot bi bila na razpotju; prvič občutim, da moram storiti odločilen korak, od katerega bo odvisno skoraj vse moje nadaljnje življenje. V dneh, ko sem se odločala za poklic, sem bila nemirna, skoraj v skrbeh: ali bom prav izbrala? Ali bom zmogla? Potem pa še tisti »prijateljski« nasveti, ki naj bi mi dali ^predstavo o tem, kako je v srednjih šolah. Dolgo sem izbirala, na koncu pa le izbrala. Če bo šlo vse po sreči, bom postala farmacevtka. Upam in čakam, kaj bo prinesel čas. Moje misli se nenadoma sunkovito osredotočijo na nekaj povsem drugega. Spomnim se na šolo, katere klopi že osmo leto »gulim«. Tu ostane najlepši del mojega otroštva in odraščanja. Kaj vse sem tu doživela! Slika, ko majhna deklica z veliko torbo na rami stopam čez šolski prag, se mi še popolnoma jasno riše pred očmi. Pozneje mi je šola postala, kot se reče, drugi dom. Tu sem si nabirala učenosti, pa tudi kaj drugega se je našlo. Ljubezen, na primer. Prav tu sem doživela (in prebolela) prvo ljubezen. Bili so veseli in žalostni trenutki, bil je smeh in jok, prijateljstvo in sovraštvo. Bilo je, sedaj je neponovljivo. In zavem se, da postajamo ljudje, da stopamo v pravo življenje. Zbogom, stara šola, ti pravim. Veš, da bom v težkih trenutkih pomislila nate. Slovo, težko kot vsako; pa vendar ni navadno slovo. Poslavljam se od nečesa, kar mi je bilo nekaj vsakdanjega, samo po sebi umevnega. Misli mi zopet odletijo, kakor jata ptic. Dolga je še pot pred Zvonka Šmon, 8. c OŠ Mihe Pintarja Toleda Titovo Velenje Moja želva Moja želvica zaspanka celo zimo spi, laka na pomladno sonce, da jo prebudi. Ko pa sončece posije in narava se zbudi, moja želva trdoživa se vsa srečna nasmeji. Saj narava ji bo dala polno skledico dobrot, da bo lahko šla zaspanka kdaj pa kdaj na daljšo pot. Tanja Pogorevc, 4. a OŠ Mihe Pintarja-Toleda Titovo Velenje Moj naj... Moja najljubša igrača je psiček. Moj psiček je bel, ima rjave oči in okoli vratu nosi lepo ovratnico. Ko sem bil star pet let, mi ga je prinesel stric. Zelo sem ga bil vesel. Včasih, kadar sem osamljen, ga vzamem v roke in ga gledam. Kadar dobimo obisk in pride kakšen majhen otrok, mu ga dam za hip v roke. Ima rdečkast nosek. Velikokrat mi je mama zanj šivala hlačke. Sašo Beharič, 4. b OŠ Mihe Pintarja-Toleda Titovo Velenje w Ce so drugi, bom tudi jaz Poklicna odločitev?! Da, to je trenutno moj »najhujši« problem. Kako se odločiti, da bom vse življenje zadovoljna in uspešna v svojem poklicu? Težka je ta prelomnica v življenju, ta odločitev, ko si pa star šele šestnajst let. Včasih si želim, da bi bilo to že za mano, da bi bila že odrasla. Drugič si spet želim biti otrok, ki niti ne sluti niti ne razmišlja o tem, kaj ga še čaka v življenju. Veliko sem razmišljala, kam naj se vpišem. Ne, ne skrbi me, če bom ustrezala pogojem za družboslovno-jezikovni program. Bolj me muči misel, ali sem se prav odločila, ali se bom uspešno vključila v ritem usmerjenega izobraževanja, ali bom dobila štipendijo in podobno. Te misli mi vrtajo po glavi kakor lačen termit po lesu. Četudi nočem več razmišljati o tem, se mi misli kar same usmerijo v dvome. Vendar, kakor vsak brodolomec išče rešilno bilko, tako se tudi jaz oprijemam upanja in tolažbe. »Če so drugi, bom tudi jaz. Če mi je do sedaj šlo v šoli dobro, le zakaj mi ne bi še dalje ...« in podobno. Že sedaj se pojavlja še en dvom, ki bo dokončno priplaval na površje čez štiri leta. Kam naprej? Takrat se bo treba dokončno odločiti, za kateri poklic se želim usposobiti. V svojem poklicu bi želela biti v stiku z ljudmi, želela bi jim pomagati — pomagati z nasvetom, z dobro, prijazno besedo. Katere poklice imam v mislih, boste vprašali. Psihologinjo, socialno delavko, pravnico,... S tem spisom mi je kar malo odleglo. Lepo se je nekqmu zaupati, čeprav je to le izliv čustev na papir. Pa vseeno, ostanejo vprašanja: »Kam, kako, kaj bo, kam naprej...?« Sonja Kobale, 8. b OŠ MPT Titovo Velenje Ostane le strah, ki te... Končujem osmi razred. Kako neresnično se to sliši! Pa vendar je res. Sama se nekako sploh ne zavedam, da se bo treba kmalu posloviti od sošolcev, da bomo kmalu zapustili osnovnošolske klopi. Tu je le neki občutek, ob katerem te stisne pri srcu. Vem, da se bo treba sprijazniti s kruto resnico, pa vendar še živim v ne- ki otopelosti. In le od časa do časa me zbode pri srcu, da je to res. Ob misli na vse preživete lepe trenutke, ki smo jih doživeli v osemletki, me nekako presune. Pa spet mine. Ostane le strah, ki te od časa do časa opomni, da moraš v svet. Sonja Kobale, 8. b OŠ Mihe Pintarja-Toleda Bilo nam je zelo lepo Misli mi odhajajo k našim plesom ali ABC, k proslavam, k prijetnim dogodkom in nazadnje k slovesu. Mislim, da se bomo še vsi radi vračali na našo osnovno šolo in upam, da nas bo šola tudi lepo sprejela. Kmalu bomo osmi razredi predali ključ šole sedmim razredom in čez dobrih petnajst dni zapustili te naše »gulje- ne« klopi, takrat se bomo z drugačnimi očmi zazrli drug v drugega in spoznali, da nam je vendar bilo zelo lepo, kljub nekaterim napornim dnevom. Oh, že zopet je zazvonil zvonec — tako je zopet ena ura manj do konca osemletke. Tanja Muršič, 8. b Mihe Pintatja-Toleda gorenje GORENJE — COMMERCE Titovo Velenje "' i" Gorenje — Commerce, p. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO GORENJE COMMERCE v skladu s 110. členom statuta DO COMMERCE razpisuje naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi : 1. POMOČNIK PREDSEDNIKA PO ZA PET 2. POMOČNIK PREDSEDNIKA PO ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE 3. DIREKTOR IZVOZA 4. POMOČNIK DIREKTORJA IZVOZA 5. DIREKTOR UVOZA 6. POMOČNIK DIREKTORJA UVOZA 7. DIREKTOR NABAVE 8. POMOČNIK DIREKTORJA NABAVE V 9. DIREKTOR PRODAJE 10. POMOČNIK DIREKTORJA PRODAJE 11. DIREKTOR MALOPRODAJE 12. VODJA SEKTORJA TRANSPORTA 13. VODJA SEKTORJA SKLADIŠČENJA 14. VODJA SEKTORJA CARINSKO-ŠPEDICIJSKIH POSLOV 15. VODJA FINANČNE SLUŽBE 16. VODJA SEKTORJA RAČUNOVODSTVA 17. VODJA SEKTORJA PLANA IN ANALIZ Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod V — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik — 5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini — aktivno znanje 2 tujih jezikov — ZT registracija pod 2. — dipl. ekonomist — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah pod 3. 4. 5. 6. — dipl. ekonomist ali dipl. ing. , — 5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini na vodilnih delih in nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika j- ZT registracija pod 7. 8. 9. 10. — dipl. ekonomist ali dipl. ing. — 5 let delovnih izkušenj v komerciali na vodilnih delih in nalogah pod 11. — dipl. ekonomist ali dipl. ing. — 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah pod 12. — dipl. ekonomist ali dipl. ing. oz. ekonomist ali ing. — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah — izpit iz varstva pri delu pod 13. — dipl. ekonomist, dipl. ing. ali dipl. organizator oz. ekonomist ing. ali organizator — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah — izpit iz varstva pri delu pod 14. — dipl. ekonomist, dipl. ing. oz. ekonomist ali ing. — 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah — pasivno znanje enega tujega jezika — ZT registracija pod 15. — dipl. ekonomist — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah pod 16. 17. — dipl. ekonomist — 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah Za vsa navedena dela in naloge je možna z delom pridobljena delovna zmožnost, razen za dela in naloge pod 1, 2, 12, 13, 14 \ Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. In oglaša: 1. SAMOSTOJNI UVOZNI REFERENT 2. SAMOSTOJNI IZVOZNI REFERENT POGOJI: Pod 1. in 2. — ekonomist ali ing. — 2 leti delovnih izkušenj v zunanji trgovini — aktivno znanje enega tujega jezika — ZT registracija Za navedena dela in naloge v oglasu pod 1. in 2. velja poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa oz. oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni do.31> 7. 1985. 10. stran * HcSS E5SBH OBJAVE Titovo Velenje * 27. junija 1985 Deset pravil za kolesarje 1. Kolesar mora dobro poznati in upoštevati cestno prometne predpise. Njegovo kolo mora biti opremljeno z vso potrebno varnostno opremo. 2. Kolo mora biti redno vzdrževano in brezhibno. Pravilno morajo delovati zavore, luč, zvonec in rdeča luč na zadnjem kolesu. Pred vožnjo preveri, če so dovolj polne gume in it nista obroča kolesa zvita. Poglej, če so vsi vijaki pritrjeni in če so dovolj podmazani le-žaji. Ne pozabi na pribor za krpanje, na zračno (lačilko, potrebno orodje in komplete za prvo pomoč. 3. Za vožnjo v mraku in ponoči je potrebno, da imaš poleg zadnje rdeče luči še očiščeni rdeči odsevnik. Med napere si pritrdi tudi rumene ali oranžne bočne odsevnike. Brez rumenih od-sevnikov v pedalih kolo ni tehnično popolno. 4. Sedež na kolesu mora biti pritrjen tako, da ne sediš oz. se ne ziblješ po- TltOVO VELENJE Blagovnici Standard in Nama ZNIŽANE CENE ■ proizvodov QOrBllJG do 15. julija 1985 - PRALNI STROJI . - ZAMRZOVALNE SKRINJE IN OMARE 10% - DVOVRATNI HLADNILNIKI - ČRNO BELI TELEVIZORJI 15% s ceneje ceneje strani glede na os kolesa. Pravilna viSi-na sedeža je tudi pogoj za udobno in varno vožnjo. Ko sediš na kolesu moraš doseči s peto iztegnjene noge pedal v njegovi najnižji legi. 5. Za večjo varnost na cesti je pomembna tudi obleka. Barve obleke naj bodo žive tako, da te bodo vozniki pravočasno opazili. Varnostni distančnik z odsevniki ob zadnjem kolesu ni primeren samo za otroke. Obleka mora biti praktična _ ter udobna in ne sme ovirati varne vožnje. Za kolesarje velja, da ni slabega vremena, kolesar je lahko' le slabo oblečen in opremljen. Obleka mora dobro vpijati znoj in varovati pri morebitnih padcih. Zlasti za daljše izlete pa je priporočljiva obleka kakršno uporabljajo tudi tekmovalci. Seveda pa dežnik ne sodi na kolo. 6. Za prevoz malice, dežnega plašča in orodja je za krajše izlete dovolj manjša torba, ki jo pritrdiš na prtljažnik. Za daljše potovanje pa si pripravi kolesarsko torbo na prtljažniku nad zadnjim kolesom. Prtljaga nad prvim kolesom ali celo na krmilu bo kolesarja le ovirala, lahko pa povzroči tudi nezgodo. 7. Za izlete ali popotovanja s kolesom si pripravi načrt poti, ki bo zanimiva in varna. Poišči karto v večjem merilu, ki ima vrisano tudi vso cestno mrežo. Tako se boš lažje orientiral in načrtoval svojo vožnjo. 8. Ce je le mogoče se izogibaj bolj prometnih cest v naseljih če niso ob njih kolesarske steze ter nevarnih magistralnih in regionalnih cest. Po cestah rezerviranih za motorni promet in avtocestah tako ne smeš voziti. Varneje je prevoziti nekaj kilometrov več po mirnih, neprometnih cestah, kot pa tvegati vožnjo v gostem prometu motornih vozil. 9. Če se pripravljaš na daljši izlet, pred tem postopoma povečuj dnevno število prevoženih kilometrov. Dobro pripravljen boš na izletu ali rekreativnem tekmovanju užival in vozil varneje. Če boš v grupo vzel tudi otroke ali kolesarje, ki se prvič podajajo na daljšo vožnjo, jih razvrsti v sredino skupine, da jim boš lahko sproti dajal potrebne napotke. 10. Za večjo skupino kolesarjev velja, da se morajo vsi ravnati po najšibkejših udeležencih in če vožnja v koloni ni mogoča, je najbolje določiti počivališča, kjer se zbere vsa skupina. Prehitevanje, vožnja vštric ali vijuganje po cesti je prepovedano in tudi nevarno. Kolesarjenje je lahko zelo zanimiva, koristna in poceni rekreacija, vendar pa se zavedaj, da boš le z upoštevanjem prometnih predpisov in pametno vožnjo varno sodeloval v prometu. Slovenci! . i i * r Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. ^ Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne- da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je Eogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, odimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Moja dežela. gorenje GORENJE — ŠTEDILNIKI T. Velenje Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenje TOZD ŠTEDILNIKI Komisija za delovna razmerja TOZD Štedilniki oglaša naslednja prosta dela in naloge: VODJA PRIPRAVE PROIZVODNJE Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 3. oz. 5. let delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. POTROŠNIK vas vabi, da od 28. junija dalje obiščete NOVO RESTAVRACIJO BLAGOVNICE GORICA V TITOVEM VELENJU - SPECIALITETE KI IHIN IE - PURAN, rvuniiNJC. GNJET/NA - BOGATA IZBIRA PIJAČ - PLES OB SOBOTAH NA OTVORITVI BO IGRAL ANSAMBEL ŠIK IZ T.VELENJA. 29. JUNIJA IN VSE SOBOTE V MESECU JULIJU PA BO ZA PRIJETNO ZABAVO SKRBEL ANSAMBEL DELTA 5. OB SOBOTAH SE BO PLES PRIČEL OB 20. URI. 'OD 24. DO 30. JUNIJA l 27. JUNIJ TEDEN KOLESARJEV DAN KOLESARJEV A VZGOJO KOLESARJEV IN DRUGIH UDELEŽENCEV V PROMETU KOLESARJI SE BOMO DISCIPLINIRALI IN S SVOJIM VZGLEDOM SPREMINJALI TUDI RAVNANJE DRUGIH UDELEŽENCEV V PROMETU ZATO, KER JE LETNO 100 MRTVIH IN 1500 POŠKODOVANIH KOLESARJEV OPOZORILI BOMO NAČRTOVALCE CEST IN VSE DRUGE SLUŽBE, ODGOVORNE ZA VARNOST PROMETA, DA KOLESARJI NIMAMO VARNIH PROMETNIH POVRŠIN, KER SE JE GRADNJA KOLESARSKIH STEZ, PARKIRNIH MEST IN ČUVAJNIC ZAPOSTAVLJALA KOLESARJI VARUJEMO OKOLJE VEČ POZORNOSTI DO KOLESARJEV, PEŠCEV IN OTROK V PROMETU JE ODRAZ NAŠE PROMETNE KULTURE DAN KOLESARJEV BO KMALU NAŠ VSAKDAN, KO SE MAM PRIDRUŽIŠ TUDI TI, UPOŠTEVAJ NASLEDNJE: Svet za preventivo in vžgo)o ir cestnem prometa 27. junija 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas čas * stran 11 DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠO-STANJ: Od 27. junija do 30. junija, dr. Menih. PONEDELJEK, I. julija, dr. Pirtovšek. Od 2. julija do 7. julija, dr. Menih. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 29. junija do 30. junija, dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje. DEŽURNI VETERINARJI VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 28. junija do 3. julija, Ivo Zagožen, dipl. veter., Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, tel.: 857-732. Od 4. julija do 9.'julija, Franc Blatnik, dipl. veter., Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel.: 853-668. ZAHVALA Umrl je naš dragi ata in stari ata STANKO FIDEJ iz Titovega Velenja Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom VIZ Velenje, TGO Gorenje TOZD PTT Velenje, TEŠ Šoštanj, govornikom tovarišem Valenciju, Arliču in Podlesniku, pevcem, družinama Sevšek in Mušič, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica in duhovniku za opravljen pogrebni obred, i * Žalujoči: sinova Stanko in Ivan, sestra Tea, bratje Jože, Ivan in Adolf z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob mnogo prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina MARIJANA SEVŠKA Titovo Velenje, Graškogorska 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo SOZD REK in DO Modni salon, godbi, pevcem, straži in govornikom ter mladincem KS Šmartno in krajanom Graškogorske in Šmarške ceste v Titovem Velenju. Hvala družini Čulk za vsestransko pomoč, kakor tudi č. g. duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: oče, mama in sestra z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljube žene, mame, stare mame in sestre PEPCE KOJC - inv. upokojenke iz Šoštanja, ki smo jo pospremili na njeni zadnji poti v ponedeljek, 17. junija 1985, na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej hudi izgubi humano pomagali. Še zlasti Elici Težak, Ireni Verdnik, Tončki Novak in Štefki Čebul. Lepa hvala tudi zdravnikom, ki ste jo zdravili dolga leta njenega trpljenja, osebju Zdravstvenega doma Šoštanj in Titovo Velenje, Društvu invalidov, Rdečemu knžu in Zvezi borcev ter vsem sorodnikom in drugim za darovane vence in cvetje kakor tudi za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje, Ivanu Medvedu in Lojzki Zaleznik za ganljive poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Viktor, sin Vlado z družino in sestra Ana Smrt se izlila je -v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož in oče PETER SOVINC rudarski upokojenec Zahvaljujemo se vsem sosedom, Sorodnikom, prijateljem in znancem ter stanovalcem Zidan-škove 1—3 v Titovem Velenju, ki so nam nesebično pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja REK Velenje, ESO — EO, godbi, častni straži upokojencev, pevskemu zboru, govornikom in g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Maroltu za obiske na domu in drugemu medicinskemu osebju ZC Velenje. Hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, izrekli sožalja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Zvonko in Darko ter ostalo sorodstvo Globoko pretreseni sporočamo, da je tragično preminil SREČKO PANIČ vodja oddelka za stanovanjsko gospodarstvo v delovni skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD Dobrega sodelavca in prizadevnega aktivista bomo ohranili v lepem spominu. Delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Titovo Velenje, 19. junija 1985 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE BALANT iz Raven pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja GD TUŠ, govorniku Edu Cavniku, duhovniku za opravljen obred ter sosedom Ciglaijevim za nesebično pomoč. Žalujoči: sinova Ivan in Franc, hčerki Maijana in Jožica z družinami Kar bilo je duši najdražje, . pobrala mi v cvetju je smrt, zatrla mi nado za nado podrla načrt za načrt (S. Gregorčič) wf3£. .iP B 1 ur K SPOMIN Jutri 28. junija mineva dve žalostni leti od tragične in mnogo prerane smrti dragega sina in brata • DARKA JELENA iz Raven pri Šoštanju Ob tvojem grobu zremo brez besed in ne moremo dojeti krute resnice, da te ni več med nami. Le trpka bolečina se zareže v srce in solza kane iz oči. Hvala vsem, ki se ga spominjate ali se ustavite ob njegovem grobu. * VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta PETRA PUNGARTNIKA iz Raven pri Šoštanju ki nas je zapustil 7. junija. Iskreno se zahvaljujemo govorniku na domu tov. Francu Lazniku in g. župniku za opravljen obred in govor pri odprtem grobu, sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ter darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: otroci Pavel, Martin, Fanika, Nežka, Marija in Karolina z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Umrl je naš dragi mož, oče, ded in praded IVAN KAŠ upokojeni rudar iz Gaberk pri Šoštanju roj. 1. 1909 Hvala vsem, ki ste ga počastili na njegovi zadnji poti s spremstvom in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo GD Gaberke in častni straži REK Velenje, Ivanu Oštiiju, družini Štehamik, dr. Pirtovšku in duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI MALA ANKETA Počitnice Kadeti nogometnega kluba Rudar so osvojili prvo mesto v medobčinski nogometni ligi, po zmagi nad ravenskim Fužinar-jem pa so se uvrstili na sklepno tekmovanje mladih nogometašev Slovenije. Na sliki so mladi Rudarjevi nogometaši pred tekmo s. Fužinarjem, manjkajo pa Ome-rovič, Vauh, Črešnar, Borišek, Golčar in Muslimovič. KS Škale Hrastovec Vaška olimpiada V Skalah pri gasilskem domu bo 4. julija, na dan borca, nadvse živahno, saj bo tamkajšnji TVD Partizan organiziral vaško olimpiado. Na njej bodo nastopile vse športno rekreativne sekcije tamkajšnjega Partizana, domača folklorna skupina in mešani pevski zbor KUD Stane Sever, hkrati bodo med prireditvijo podelili priznanja Partizana Slovenije najboljšim krajevnim skupnostim v akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji za leto 1984«. V tekmovalnem delu vaške olimpiade pa bodo nastopile krajevne skupnosti Črna na Koroškem, Mislinja, VoliČina, Dobrna, Konovo, Šoštanj in Škale—Hrastovec. Veselo bo tudi po končanem tekmovalnem delu, saj bo velika zabava s srečolovom in nagradnim streljanjem. Zaplesali pa boste lahko ob zvokih ansambla Rž. Pokrovitelj te zanimive prireditve bo občinska telesnokulturna skupnost Velenje. Trim jadranje na deski Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo pripravila v soboto, 29. junija, trim jadranje na deski. Start bo ob 16. uri na Plevelovem jezeru. Če bodo vremenske razmere neugodne, prireditve ne bo. Mladinci Elektre Lep uspeh Letošnje prvenstvo Slovenije v košarki za mladince poteka po štirih skupinah — ligah. Mladinska ekipa Elektre je dosegla velik uspeh in v svoji skupini osvojila prvo mesto. Ta uspeh ima toliko večjo veljavo, ker so vsi igralci, razen Zakeršnika, mlajši in bodo igrali v mladinski ligi še naslednjo sezono. Kljub temu, da so bili mlajši od nasprotnikov, pa so se šoštanjčani izkazali z lepo in pametno igro. Edino tekmo so izgubili v prvem kolu, ko so nastopili nekompletni — v Celju. Doma so brez težav premagali Kovinarja in Rogaško, v gosteh pa Zagorje in Rudar v Trbovljah. Za Elektro so nastopali: JANIC, SEVŠEK, LIPNIK, PEČOVNIK, KITAK, DUMBUYA, ZAKERŠNIK, OCEPEK, ROTOVNIK, BREŠAR, BLAGOTINŠEK, PLEŠEJ, MRZEL in VINKOVIČ. Igralci in trener Bu-kovič so si za cilj zastavili osvojitev prvega mesta. To ne bo izvedljivo, saj bodo igrali odločilni tekmi z Libelo in Rudaijem v Šoštanju. Lestvica po prvem delu: Elektra 8,' Libela 8, Rudar 8, Zagorje 4, Rogaška 2 in Kovinar 0 točk. Iztoka Goloba ljubitelji smučarsko skakalnega športa gotovo dobro poznajo, pa čeprav bo šele letos — novembra — dopolnil sedemnajst let. Je eden najbolj nadarjenih ne le velenjskih, ampak lahko zapišemo, da kar jugoslovanskih smučarskih skakalcev. S tem, zanj nadvse privlačnim športom se ukvarja že osem let. Ko smo ga vprašali, kaj ga je pritegnilo k temu športu, je bil njegov odgovor zelo kratek: »Lepota.« Čez nekaj časa pa je to le poskušal bolj pojasniti. »Izredno lep je občutek, ko si v zraku, ko letiš skorajda kot ptica.« Iztok je doslej letel in poletel že 118 metrov. To je bilo pred dvema letoma na Planici, na 120-me-trski skakalnici. Lanska sezona je bila zanj nadvse uspešna. Zasedel je četrto mesto v skupnem seštevku v tekmovanju za Alpski pokal — med skakalci Avstrije, Francije, Italije, Švice, ZR Nemčije in seveda Jugoslavije. Posamezno pa je osvajal naslednja mesta: po enkrat prvo in drugo, četrto in osmo. Iztok Golob Atletske novice Krenkerjeva tekla nov državni rekord Po uspešnih nastopih na državnem prvenstvu v mnogobojih in finalu APJ, kjer so velenjski atleti doslej dosegli najvišjo uvrstitev, zvezna kapetana Koica in Matijevič nista mogla sprejeti Potočnika, Miklavžino, Režeka, Živka in Krenkerjevo za nastope v dresu z državnim grbom. -Stane Miklavžina je sodeloval na velikem mednarodnem mitingu na Dunaju v teku na 3000 metrov. Zasedel je odlično tretje mesto za dvema atletoma iz Kenije — rezultat 8.02.4. V Zagrebu je bil vsakoletni Hanžekovičev memorial tokrat organiziran kot dvoboj Jugoslavija—Bavarska. V reprezentanci Jugoslavije so bili Režek, Živko in Krenkerjeva. Režek je s skokom 715 cm zasedel četrto mesto, Živka je v teku na 1500 metrov tokrat premagal Zdravkovič, Krenkerjevi pa je bil to letošnji prvi nastop v teku na 400 metrov. Premagala je vse najboljše članice in zmagala v času novega rekorda SFRJ za starejše mladinke — 53.95. S tem rezultatom je tudi dosegla normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. B. Šalamon Titovo Velenje Do septembra bencin le na Celjski cesti Vsi tisti, ki boste želeli v času od 1. julija pa do 1. septembra letos natočiti bencin, se boste morali namesto na bencinski servis Titovo Velenje I, zapeljati do servisa Titovo Velenje II (ta je na Celjski cesti) ali v Šoštanj. Na bencinskem servisu I bodo v tem času namreč izvajali gradbena in obnovitvena dela. Da pa bo v tem času oskrba z naftnimi derivati in ostalim prodajnim blagom nemotena, bodo podaljšali začasni delovni čas na bencinskem servisu Titovo Velenje II in Šoštanj. Bencinska črpalka na Celjski cesti bo tako odprta ob delavnikih od S. pa do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 21. ure. V Šoštanju pa se boste lahko oskrbeli z gorivom in drugim blagom ob delavnikih od 6. pa do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih šoštanjska bencinska črpalka ne bo obratovala. Počitnice. Le kdo jih ni vesel. Pred tednom dni so se za našimi bistrimi glavami za dobra dva meseca zaprla vrata hiš učenosti. Zbogom redovalnica, knjige, zvezki, učitelji, so nekateri povedali zadnji dan pouka na glas, drugi bolj zase. Težko so jih že čakali. Končno bodo lahko počeli, kar bodo sami hoteli. Razposajenih, veselih obrazov so komaj čakali na podelitev spričeval. Za tiste, ki so bili pridni celo šolsko leto, bodo počitnice res prave počitnice, za malo manj pridne pa ... No, dva meseca brezskrbnih dni bo za nabiranje novih moči dovolj. Kje, kako bodo naši učenci preživeli počitnice? Sebastjan Jan-ževnik: »Končno so tu težko pričakovane počitnice. Uspeh? Ja, dober. Premalo sem bil priden skozi celo šolsko leto. Kljub temu jih bom preživel kar najboljše. Obiskal bom staro mamo v Lokovici, za nekaj dni bom s starši odšel na motje. V sončnih dneh se bom »hladil« na bazenih. Imam veliko prijateljev, s katerimi bom kolesaril in se igral. Dolgčas mi že ne bo. V petem razredu bom moral' biti bolj priden učenec.« s Vesna Gams: »Končala sem prvi letnik naravoslovno matematične šole. Težko je bilo. Programi so zelo natrpani in treba se je bilo veliko učiti. No, trud ni bil zaman. Prav dobrega uspeha sem nadvse vesela. Počitnice? Seveda sem jih željno .pričakovala. Dva meseca bom preživela kar se da pestro. Malo na moiju, pa v planinah, tudi delala bom. Prihodnje šolsko leto bo, vsaj tako upam, lažje in mi ne bo delalo prevelikih preglavic.« Mojca Lesko-všek: »Najtežji dnevi so za mano. Izdelala sem z dobrim uspehom, najpomembnejše pa je to, da.sem sprejeta na konfekcionar-sko šolo. Počitnice bodo sedaj resnično brezskrbne. Kako jih bom preživela? Pestro. Deset dni bom taborila skupaj s taborniki v Savudriji, za nekaj dni obiskala sorodnike v Slovenj Gradcu, pomagala stari mami pri vsakdanjih opravilih. S prijateljicami bom kolesarila. Pred nekaj dnevi smo v Šmartnem ob Paki odprli obnovljen kulturni dom. Sedaj si bomo lahko znova ogledali kakšno kinopredstavo. Dolgčas mi tako ne bo.« Sedaj v A-članski reprezentanci dvakrat je bil sedmi. Čeprav je še mladinec, se ne ustraši tudi tekmova- Iztok Golob nja med člani. Nasprotno, tudi tu je že dosegel zelo dobre rezultate. Na tekmovanju za evropski pokal za člane v lanski sezoni, bilo je v Avstriji, je zasedel odlično četrto mesto. Zmagal je znani avstrijski tekmovalec Neu-per, drugi najboljši Jugoslovan pa je bil Debelak na 14. mestu. Želja vsakega tekmovalca je nastop na svetovnem prvenstvu. Po odličnih nastopih na raznih izbirnih tekmah doma je Iztok skupaj s še tremi našimi tekmovalci zastopal barve Jugoslavije na mladinskem svetovnem prvenstvu v TSschu v Švici. Sreča pa mu ni bila naklonjena, saj se je približno štirinajst dni pred tem svetovnim prvenstvom hudo poškodoval. »Na treningu pred republiškim mladinskim prvenstvom v Ajdovščini sem padel, dobil pretres možganov in štiri dni ležal v Kliničnem centru v Ljubljani. Vame se je vselil nekakšen podzavesten strah in potreboval sem kar nekaj časa, da sem ga premagal. Na svetovnem prvenstvu sem se prav zaradi tega slabo odrezal. Že na prvi tekmi za alpski pokal teden za temi pa je bilo vse v redu. Osvojil sem pr- ,» vo mesto.« Vsi ti dobri rezultati v lanski sezoni -. so vplivali na to, da je strokovni svet . pri smučarski zvezi Slovenije Iztoka i Goloba uvrstil prejšnji teden v A- , člansko reprezentanco. »S tem bom imel veliko boljše mož- : nosti za treninge in seveda večje možnosti za nastop na svetovnem ali evropskem pokalu.« To je lepo priznanje za mladega velenjskega skakalca, nagrada za ves dosedanji vložen trud, . hkrati pa tudi obveza za še marljivej- , še delo. Čeprav je sedaj poletje, Iztok ne počiva. Trenira v polnem zamahu.*.' Najprej si je skupaj z drugimi sotova-riši iz reprezentance nabiral moči na atletskem stadionu, sedaj pa so že prešli na treninge na plastični skakalnici. Kljub počitnicam — končal je drugi letnik Rudarske tehniške šole — prostega časa nima. Kar pa ga je, ga preživi na svojem motorju in s prijatelji. (vos Danilo Tanšek: »Veliko sem razmišljal o tem, kako in kam po osnovni šoli, saj bom prihodnje šolsko leto še zadnjič »gulil« klopi v osnovni šoli. Odločitev še ni dokončna. Niham med kovinarsko in rudarsko usmeritvijo. Počitnic sem in. nisem vesel. Če hodiš v šolo, komaj čakaš na počitnice. Če pa imaš počitnice, nestrpno pričakuješ snidenja s sošolci, prijatelji. No, brezskrbni dnevi so sedaj tu in izkoristil jih bom za svoje konjičke, pa s prijatelji, kopal se bom v bazenu, čez nekaj dni bom odšel za štirinajst dni k teti v Avstrijo. Pa tudi na moiju se bom kopal in sončil.« S Jrška Podgor- ek: »Komaj sem prestopila prag osnovne šole, že so tu težko pričakovane počitnice. Res sem jih vesela, saj sedaj ne bo treba pisati vsak dan naloge, igrala se bom lahko po mili volji, kolikor časa bom hotela. Najbolj pa se veselim dopustniških dni na moiju.« Kotalkarsko drsalni klub Rudar Velenje Ali letos zadnjič za rudarsko svetilko? Velenjski kotalkarji se bodo tudi letos vključili v praznovanje rudarskega praznika z organizacijo tradicionalnega odprtega medklubskega tekmovanja za prehodno rudarsko svetilko. Vsako leto je bil pokrovitelj te privlačne prireditve REK Velenje, kot pa kaže, so letos pozabili na velenjske kotalkarje, saj jih niso uvrstili v program prireditev rudarskega praznovanja oziroma niso sprejeli pokroviteljstva nad to že večletno prireditvijo. Tako bo tekmovanje za prehodno rudarsko svetilko letos prvič brez gram. Tekmovanje bodo sklenili predvidoma ob 20. uri. Vse ljubitelje kotalkanja vabijo, da v petek oziroma v soboto preživijo nekaj časa na kotalka-lišču, saj bodo videli nastop najboljših kotalkaijev iz Zagreba, vseh slovenskih klubov, pa tudi iz Opčin pri Trstu. Velenjski kotalkarji se za to tekmovanje nadvse marljivo pripravljajo. V nedeljo, ko je nastala tudi gornja slika, so preizkusili svoje znanje na klubskem tekmovanju. (vos) Kadeti Rudarja v republiškem finalu Kvalifikacije za II. zvezno rokometno ligo Varteks—Šoštanj 29:25 pokrovitelja, vse stroške bo moral pokriti klub sam. Takšno tekmovanje ni poceni, zato bodo to zelo težko zmogli. »Če resnično ne bo več razumevanja, potem se zna zgoditi, da bo to zadnja prireditev za rudarsko svetilko,« pravijo v klubu. Letošnja prireditev se bo začela že jutri (v petek) ob 18. uri, nadaljevala se bo v soboto. Dopoldne, s pričetkom ob 7. uri, bodo vozili obvezne like, popoldne ob 15. uri bo uradna otvoritev, nato pa bo na vrsti še prosti pro- Nadvse požrtvovalno in srčno so igralci Šoštanja zaigrali na povratnem srečanju v soboto v Varaždinu. Kljub temu pa to ni bilo dovolj. Ni jim uspel podvig. Gostje so srečanje dobili s 4 zadetki razlike (29:25). Ker so v prvi tekmi slavili igralci Šoštanja le z rezultatom 34:33, so se v drugo ligo uvrstili igralci Varteksa. Ne glede na neuspeh, pa mlada ekipa Šoštanja zasluži vse čestitke za izredno igro v tem prvenstvu, saj so izgubili le tri točke. Navdušili so tudi v soboto več kot 1000 gledalcev v Varaždinu, ki so jih ob koncu srečanja nagradili skoraj z enakim ploskanjem kot svoje igralce. Mnogi dobri poznavalci rokometa pa so ob koncu dejali: »Škoda je, da se ne more v drugo ligo uvrstiti tudi ekipa Šoštanja, saj si je to po prikazani igri tudi zaslužila.« Igralcev Šoštanja doslej še nismo videli igrati tako požrtvovalno. To velja še zlasti za prvi del prvega polčasa, ko so povsem nadigrali telesno močnejše in starejše igralce domačega moštva. Iztok Puc, član jugoslovanske mladinske reprezentance, je bil v tem delu igre zanje neustavljiv. Precej slabše pa so v nadaljevanju srečanja zaigrali krilni igralci, ki so bili očitno čisto izven forme. Glavni razlog, da rokometaši Šošta- V prvem polčasu so igralci Šoštanja igrali odlično v obrambi (vos) nja že 14 dni pred prvo kvalifikacijsko tekmo niso mogli trenirati v domači dvorani v Titovem Velenju je to, da so se morali voziti na treninge v Žalec ali Celje. Tudi prvo tekmo so zaradi tega morali odigrati izven Titovega Velenja, v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Podobno kot na prvem srečanju, je tudi na tej tekmi trener Varteksa določil igralca, ki je vseskozi budno čuval odličnega Puca. Vseeno pa je ta igralec dosegel kar 12 zadetkov. Novosadska sodnika Jovi-čič in Kačanski sta dovolje- vala zelo ostro igro, ki je se- , ; veda bolj ustrezalo telesno