r i,;, ;: [ MSANWALTSCHÂhi i^ARBURQ hingt am â- OKT. 1917 mit - Beilagen 40. številka. Posame»na Številka stane 12 w. Maribor, duc 4. oktobra 1917. .'»Si S** Ust ljudstvu v pouk in zabavo. fefefe gt ML S) M"'!'"® fc&aja vsak cetrlek in velja 5ki. molki in ženske, bolj odurne, hribovito krepite in resno nravi ter rasti. Pri Varamo pa sem zrl v SlovaJto» jak naio veselo in živahno Slovenke. Po pretek« onega tedna smo stopili na vlak ia oddrdrali nežna» kam. Se le ko smo krenili zopet proti Karpatom, nam je bilo jasno, da hitimo na pomoč nekam v Galicijo. Na tej vožnji bi se bil skoro zadušil v dolgem predoru. Spal sem po dnevu no velikem, s plahtami pokritem trenskem vozu. Ko se» se vozil skozi predor, mi je udri dim lokomotivo o4 spredaj pri vhodu v voz. Ker je bil voz od zadej zelo močno zadelan, ni bilo prepiha. Gost, smrdeč i* moreč dim se je zbiral ves pod streho voza, koder sem spal. In ta grizeči dim me je prebudil iz trdnega spanja. Silno sem se prestrašil, ne vede, kje da sem in kaj se godi z menoj. Krog in krog neprodir-na tema. MameČi dim mi je pritiskal na prsa, da sem kašljal na vse pretege. Pri kašljanju sem požiral dim z nastežaj odprtimi usti. Stvetlikati se mi Je začelo pred očmi; zagrebel sem se krčevito v slamo na vozu; čutil sem, da izgubljam zavest. Ko sem odprl zopet oči, me je zaskelela solnč-na svetloba v oči. „Mat' nebeška" me je drgnil z mokro cunjo po glavi in prsih. Par dni sem Črno pljuval, in v prsih me je spikavalo pri vsakem dihu. S Časom je ponehalo tudi to; danes se zavedam ha spominjam toliko, da se ni šaliti z železniškim di-< noro. Izstopili smo v gališkem mestu Delatyn. Krog in krog so bučali topovi in nam zabijali v odpofiitn uho, da bomo zopet grizli v kislo in grenko rualU jabolko. Delatyn, ležeč ob reki Prut, ie sam na seBI Ki nekaj židovsko neznatnega. Judovska poslopja so BI- L Btran 2. Gornj»štajerski poslanec pl. Pane je y naoio-nalverbandu (klub nemškonarodnih državnih poslancev) stavil predlog, naj se klub izre&e za sporazumni mir brez pridobitev in odškodnin. Panftev predlog pa j« bil z veliko večine odklonjen. Naše načelo in načelo vseh trezno- in par metnomislečih ljudi pa je: Skleniti se mora Čimprej sporazumni mir in sicer tak mir, ki ne bo nikomur na kvar in ki bo preprečil zopet-ni izbruh enake krvave vojske. Splošno se zahteva, da moramo dobiti mir, ki bo dal vsem narodom j e d n a k e pravice in po katerem se bo nehalo gospodstvo ali nadoblast posameznih narodov. Mi za-ntevamo nadlalje, da se mora n. pr. narodom v Av-stro-Ogrski dati pravica samoodločevanja, t. j. narodna samostojnost, še predno se bo sklepalo o miru. Naši državniki naj napravijo najprvo mir med domaČimi naror , naj ustvarijo pogoje, da se bodo lahko vsi narodi gospodarsko, kulturno, narodno in v vsakem drugem oziru prosto razvijali in da bo preprečena možnost, kak manjši narod pritiskati ob steno. *>4„ «"StpapV-A*. »•: •.„.- - Tujci proti sadjarjem. Slov. štajer ima letos bogato sadno letino. Sadje je izborno, zdravo, brez pogreškov in izredno dobre kakovosti. Stari ljudje ne pomnijo tako lepega sadja. Kmetu sadjarju se je pri prodaji sadja djalo nagobčnik. Vsa sadna veletrgovina se je izročila veliki družbi »Geos«, t. j. tujcem. O sadni trgovini smo dobili dva značilna dopisa, ki jih v naslednjem priobčujemo, da bodo slovenski kmetje videli, kako tujci postopajo z njimi. Prodaja sadja. Opažamo po nekaterih krajih Slov. in Sredrj. Štajerja, da ne kupujejo od dražbe »Geos« določeni trgovci prav nič sadja, ker bi na ta način radi znižali kolikor mogoče cene. Zvedelo se je, da so la za našega dohoda zvečina vsa opustošena, podrla ali požgana. Delatyn slovi po svojem milem podnebju in krasni okolici. Hribčki in holmci, ki obdar jajo mesto, so kar posejani z mičnimi vilami in raz-nobojno cvetočimi vrtovi. V okolici Delatyna posedajo svoja letovišča bogati lemberški veljaki. Te vile in vrti so ostali vsi nedotaknjeni od ruske vojne roke. Naš polk je zasedel višine nad Delatynom. 2e pripravljene postojanke so se raztezale od reke Prut na levo po vrhovih, preko lepo raslih, smrekovih gozdov. Nam pred nogami je ležalo dobro znano mesto Lanczyn, režeče v mični Prutovi dolini. Rusi so bili v dolini, mi na hribih. Kljub temu, da je bil sovražnik vsled gorliškega predora v popolnem begu, se je zaletaval z vso preostalo silo v znani Korozmezo prelaz, da bi potegnil tem več čet v naše kraje in prikril svoj beg. Imeli so Rusi tukaj precej težke artilerije, ki nas je prav pridno škropila, da se še ganiti nismo smeli v zakopih. Naše topništvo je obstreljevalo mesto Lanczyn in okolico, kjer se je skrival sovražnik Fo že visoki pženici in rži. Našega regimenta tudi tukaj niso napadali Rusi s pehoto, ker smo jih preveč nadkriljevali z visoko ležečimi postojankami. V teh zakopih mi je postajalo dolg Sas; lazil sem okrog po goščah in gozdovih. Na teh pohodih sem zapazil, da plazijo ter streljajo naši artileristi po zverjadi, katere je bilo tamkaj dovolj. Krog nedogledu ega smrekovega gozda so bili razpostavljeni naši topovi. Divjačina, obkoljena od poka in groma, se ni upala uteči. Čakala in stiskala se jg po gozdu. Lotila se me je lovska strast; zbral sem si karabino fn pohajal ? njo po gozdu za divjaiiao. Bili so ne- SLOTENSKI GOSPODAH. _ jmeii ti nakupovalci nedavno v Gradcu zborovanje, kjer so se združili v takozvani sindikat in sklepali o tem, kako je skupno postopati pri kupovanju sadja. Posledica tega posvetovanja je, da na mno gih krajih ne gre nikdo kupovat sadje. Kaj nameravajo ti nakupovalci? Račun je čisto lahek. Najvišja cena za jabolka srednje vrste znaša 50 K za 100 kg. To ceno hočejo izdatno znižati do 80 in celo do 20 K. Nakupovalci se bodo potem držali strogo svoiih najvišjih cen pri oddaji, tako da bodo imeli zopet velikanske dobičke na račun pridelovalcev sadja. Posledica pa bo, da bodo meščani in industrielni kraji ravno tako drago ali pa še dražje morali kupovati sadje, ali pa, da bo vkljub naravnost veliki množini sadja v mestih pomanj-kovalo sadja, ker so posestniki tako pametni, da si ali sadje pridno sušijo za svojo rabo, ali pa si delajo sadjevec in da celo v nekaterih krajih krmijo svinjam sadje. Tudi v tem vprašanju je štajerski deželni odbor razpravljal v zadnji seji in storil primerne korake, da ščiti sadjarje in konzumente. Kako na Dunaju postopajo s štajerskim sadjem. Dunajska družba »Geos«, katera ima v rokah vso oblast čez sadno letino in kupčijo, je spoznala, da na Štajerskem sploh nimamo boljših vrst jabolk, da po tem takem pri nas sploh ne pridejo najvišje določene cene v poštev. Ker je tudi za bodočnost to vprašanje velikega pomena, in bi se dežela vsako leto grozovito oškodila, če bi ostalo pri tej določbi, je deželni odbor na zahtevo grofa Attemsa in dež. odbornik^, dr. Verstovšeka protestiral proti tej določitvi omenjene družbe pri ces. namestniji in poljedelskem ministerstvu. Kakor se nam poroča, so za Slov. Štajer določeni večinoma nemškutarji za nakupovalce; Slovenci so bele vrane. Tako se postopa z nami: Tuja družba nam narekuje cene za naše sadjo, tujci trgujejo z njim, vsi delajo ogromne dobičke in naši narodni nasprotniki so po večini nastavljeni za nakupovalce. Prav imajo naši slovenski in hrvatski poslanci, da nastopajo proti vladi, ki mirno gleda, kako tuje družbe in tujci nastopajo proti kmetu, posebej še proti slovenskemu. Odločen boj taki vladi! ____ , -.................... —_——------ -if Nekaj gospodarskih pritožb. (Dopis iz Slov. goric.) Ker ravno sedaj zboruje državni zbor, se mi zdi umestno, da navedem nekatere novejše kmetske pritožbe. Vinske cene. Vlada je določila primerne cene za vino. Pri tem pa se je ozirala samo na gosposke vinogradnike, ker za »boljša« in »fina« vina razne gospode ne velja ista cena kot za »srednje« kmetsko vino. Kmet mora prodati svoje s težavo pridelano vino za 3 K, izabelo in šmar varni ti lovski pohodi, ker so pucali artileristi po zverjadi iz karabin, iz katerih frčijo krogle nekaj tisoč korakov. Mene ni oprasnila nobena. Iztaknil sem srnjaka, kakoršnega še mi ni zrlo oko. Po rasti je bil orjak, ponosnega vedenja in bekal je kakor kak bivol močno. Lastnik tega lova ga je gotovo hranil že leta in leta v nekak kras ter | (.onos svojega lovišča. Po tej lepi živali je padalo na j dan bogzna koliko strelov iz vojaških pušk. Sam sem j vdrapal kar štirikrat po njem, ne da bi mu od- j nesel dlačice. Iskal sem ga petega jutra že od tretje ■' ure zjutraj po gozdu. Nisva se srečala nikjer. Ves ; truden in spehan sem se vsedel ob breg gozdnega ] potoka in izvlekel brevir, da opravim duhovniško dolžnost. Molil sem ravno hvalnice, pa je nekaj zašu-melo tik mene v grmovju ob potoku. Ozrem se. Oči so mi zazrle na kakih osem korakov zaželjenega srnjaka, ki je pil sklonjene glave iz potoka. Nekaj me je potreslo po vseh udih, kar ostrmel sem na to kot kak madžarski magnat ponosno žival. Srnjak je pil v dolgih požirkih, ne oziraje se na desno in ne na levo. Drhtelo je po meni, ko sem grabil za puško, jo nastavil k licu in sprožil. Za-blisnilo je, se pokadilo in počilo. Srnjak je dvignil z mogočnim sunkom glavo in me pogledal presenečeno milo. Noge so se mu zaSele potresavati, glava mu je klonila počasi navzdol, noge so mu odrekle in o-mahnil je po strani na tla. Na prsih se mu je pokazala majhna, krvava pika, vhod smrtonosne krogle. Skušal sem ga potegniti iz potoka, a nisem nič o-pravil. Pokril sem svoj plen z vejevjem in drvil v postojanke po še več krepkih rok. Kuhali in pekli si smo tega starosto med srnjaki, pa je bil trd ia Žilav, kakor bi obdeloval z zobi drenov le«. __ ____ _ 4._ekt»bra 191Z. nico celo po 1 K liter, a gospoda sme svoja viaa nemoteno prodajati po 4, 5, 6 in še več kron liter. Gosposko vino je vse »boljše vrste*, čeravno raste v isti legi kot kmetovo vino. Kakor hitro je kmetovo vino v vinotrščevi kleti, je postalo boljše kakovosti in iz mešanih vrst so nastala »sortirana«, draga vina. Orožniki že grozijo, da bodo vsakega kmeta naznanili, ki bi vino dražje prodal kot po B K liter, a ko so vinotršci prodajali po ceni kupljeno vino s 50 do nad 100 dobičkom, se ni našlo nobenega žandarja, nobenega policaja, nobenega nadzornika, ki bi te ljudje ovadil. Naša zahteva je, da naj vlada strogo pazi na bogate vinotršce in naj skuša preprečiti, da se ti ljudje ne bodo norčevali iz vladinih odredb o najvišjih ali primernih cenah, kmet pa bi se jih naj dosledno držal. Ce že za gosposko vino ni najvišjih ali primernih cen, naj se tudi za kmeta-vinogradnika prekličejo stroge odredbe o najvišjih cenah. Prodaja sadja. Nam kmetom plačujejo nakupovalci sadne vnovčevalnice lepa in zdrava jabolka po 50 do 60 vinarjev kg Vnovčevalnica in njeni odjemalci pa jih prodajajo po 80 v. do 1 K. 20 v. Mi moramo plačevati davek in obresti, drago kupovati sadna drevesca in gnoj, dobro plačati delavce ter po več let čakati, predno sadno drevo obrodi. In vendar ima trgovec večji zaslužek kot ga izkupi kmet za prodano blago. Urad,, ki je določeval primerne cene za sadje, je pozabil uvrstiti med boljša jabolka, ki se smejo primeroma draže prodajati, naš sloviti štajerski mašancelj. Uvrstil ga je med slabše jabolke. Iz tega se zopet vidi, kaki »strokovnjaki« sedijo pri zeleni mizi, kjer določajo cene našim pridelkom in izdajajo »modre« odredbe. Zahtevamo, da se tudi mašancelj uvrsti med žlahtna jabolka! Izplačevanje iskupička za rekviri-rano živino. Pri graški vnovčevalniei mora vladati velik nered. Dočim so mnogi že dobili denar za meseca julija in avgusta oddano živino, ga še drugi niso dobili. Čakati morajo mesece in mesece. Mi izgubimo pri tem lepe obresti. Na| bi gospodje in gospodične v nemškem Gradcu malo hitreje urejevali te važne zadele. Brez luči smo. Glavarstva nam obljubujejo in obljubujejo petrolej, a mi ga ne dobimo. Sedaj, ko sije polna luna še lahko opravljamo vsaj za silo zvečer nujnejša dela brez luči. A pri pre-šanju mošta in likanju koruze se vendar nujno rabi luči. In kaj bo pozneje? Zakaj dovoli naša vlada, da se večina našega petroleja izvaža v Nemčijo? Vprašamo tudi, ali je bolj potrebno, da dobijo petrolej gledališča, kavarne in enake nepotrebne hiše v mestih, a mi kmetje, ki celemu svelu pridelujemo kruh, pa ga ne dobimo. Kje je semensko žito? Naročili smo pri žitnem nadzorniku semensko žito, a ga ne dobimo. Ali mislijo gospodje uradniki, agenti in enaki, ljudje, ki sedijo v žitnih pisarnah, da bomo ozimno sejali po snegu? V »adnji tretjini maja so se započeli srditi boji krog Lanczyna. Treba je bilo ravno tukaj predret; rusko fronto, da se potisne sovražnika nazaj do Bnje* stra. Naloga: prebiti sovražno bojno Črto, se je po* verila našim bratom Hrvatom, ki so bili desno d*2 nas ob bregovih Pruta. Nas so pustili v rezervi » postojankah, da zgrabimo Ruse od strani, če bi bit lo treba. Naša artilerija je pripravljala z bobneČim ognjem skozi celi dan poprej pehoti predor. Ko so bile po granatah omajane ruske pošto« janke, so navaldi nad nje Hrvati. Gledal sem tedaj besno bitko z višin, ne da bi se je bil udeležil. VI» del sem tedaj prvič naše nadjunaške Hrvate v boju s strelom, s kopitom in z bajonetom. Vsuli so se na sovražne zakope liki orkan, kateremu se ne more w stavljati niti hrast. Rusi so se začeli pri tem napadu mfciati in u» mikati. Potegnili so se nazaj tik za kolodvor pri Lanczynu. Zmago je odločil tedaj naš 30.5 cm mož» nar. Sovražnik se je zakopaval za postajo; rezerve so mu hitele na pomoč. Odprl je tedaj svoje po zrna* jevo požrešno žrelo naš možnar, ki je stal vkopan ob cesti, ki vodi iz Delatyna v Lanczyn. 2e koj prvi strel je zadel v kolodvorsko poslopje in ga zrufiil« Drugi zadetki so bučali in se zakaj ali v ruske rezervne postojanke ter jih raznesli. Prestrašeni Rusi so begali na vse strani. Hrvati so jim bili za petami in jih polovili na tisoče. Naloga je bila rešena; sovražna fronta prebita! Sth vražnik je brusil nazaj preko Dnjestra. Onega dne po sijajni zmagi Hrvatov smo ae poslovili od zmagovitih Karpatov, nastopili smo ptH gon za bežečim sovražnikom še preko Dnjestra ruske meje. 1 v » Zakaj_ se. kmetov in kmetskih rok delee v n e ' o pr osti? Mnoge kmetije so pop noma zapuščene, propadajo, ker je gospodar vojni siužbi, doma pa so sami mladoletni otr<> Poznam ta le slučaj: Črnovojuiku Fr. V. je umri-« žena. Na 50 oralov velikem posestvu ima sam staro mater in 7 otrok, najstarejši šteje še le ! 2 let. Sam je delal prošnjo za oproščenje in dopu-t. isto je storila zanj občina, a moža že 13 mesei . ni domov ... Ne dovolijo mu niti dopusta. Izw del sem, da je v Mariboru n. pr. pri nemSk. m »teatru* oproščenih cela vrsta čvrstih mladih mi š kih, a ti so bolj »neobhodno potrebni« kot kmet . ... V neki mariborski odvetniški pisarni so oproščeni kar trije moški; kmet pa mora prelivati krt na fronti . . . Mnogo, mnogo bi se dalo pisati, a se jaz z urednikom vred bojim modrega .svinčnika g. državnega pravdnika. šem, bratom in sestram tam v .daljni Sibiriji. Dragi Pol d a, sedaj počivaš daleč proč od pohorskih planin. Tu si bil neumorno delaven, da si skoraj nisi privoščil miru. Želimo, da uživaš sedaj, daleč proč od vojnega šuma, večni mir. Počivaj sladko v tuji zemlji, in čakaj vstajenja, ko nas kliče vse angelska trobenta! Vsem padlim slovenskim žrtvam bodi večen spomin! O mira. Naše žrtve za domovino. Dne 21. avgusta 1917 je dal svoje življenje za domovino na južnem bojišču Janez Brduik iz Pivo 1 e pri H o č a h. Bil je zelo priljubljen radi svojega mirnega, lepega in pobožnega življenja, imel je zlato srce, vneto za vse dobro. Zapušča tri male nedorasle otroke. Njegovi žalujoči •družini najsrčnejše sožalje! Sabati Anton, korporal v 47. pešpolku, rojen pri Sv. J u r i j u ob P e s prvega začetka vojske do sedaj je njegov polk najbolj odlikoval. Bil je ranjen najpo- j prej na ruskem bojišču, drugič na Južno-Tirolskem. • Ozdravljen se je obekrat po kratkem dopustu vrnil 1 na fronto. Zdaj pri ednajsti ofenzivi ob Soči je bil do 22. avgusta po najhujšem, 4 dni in 4 noči trajajočem j topovskem ognju dvakrat ranjen, pa ni šel v bolniš- j nico, je pri fronti ostal, z veseljem pričakovaje do- ; pusta po končani ofenzivi. Dne 4. septembra pa je j padel vzhodno od Tržiča in počiva pokopan dne 9. j septembra na vojaškem poicopališču v Nabrežini pod I grobno številko 2082. — Zdaj sta oba brata, Hanzel ; in Tone, sinova blagih, že rajnih staršev, bivša u- . čenča in ministranta v svečinski fari, darovala svo- ■ je življenje za domovino. Bog jima plačaj; trpela sta veliko! V zadnji dopisnici dne 1. septembra je pro- j sil svojega nekdanjega župnika rajni, ravno pred j odhodom v boj, Če oade, za blagi spomin. Od S v. K r i ž a pri L j u t o m e r u se nam ; piše: Od zadnjega poročila v Vašem listu o vojski-nih žrtvah iz naše župnije je nemila smrt še bolj ne- j usmiljeno in kruto kosila med našimi vojaki, moži j in mladeniči. Padli so za domovino: Franc Crnjavič, V nemški državni zbornici se je nemški državni kancelar izjavil, da za sedaj ne mara natančneje označiti nemških vojnih ciljev; v isti seji se je pa tudi nemški državni tajnik izrekel, |da Nemčija že v naprej ne mara izprazniti zasedenega ( zemlja, torej tudi ne Belgije, marveč da hoče imeti v rokah v zasedenem ozemlju dragoceno zastavilo za veliko dobo, ko se bo sklepal mir. Nemški protestanti so se te dni izrekli zoper papeževo mirovno pismo in posredovanje, češ, papež ni in tudi ne more biti nepristranski, ker je italijanske narodnosti in dela za mir le iz sebičnih namenov. Še bolj žaljiv je pa sklep nemških protestan-tovskih pastorjev v pritekli ponedeljek v Turingiji na Nemškem Skiep, ki pomeni vrhunec huj skanja proti miru, se glasi: »Od papeževega ko raka za mirovno posredovanje, ker izhaja iz krivičnih in napačnih pridržkov in nagibov, ne moremo za udinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov v smislu izjave Jugoslovanskega kluba dne 30. maja, za katero stoje hercegovinski frančiškani odločno in neomajno. Hrvatska omladina za Jugoslavijo. V »Hrvatski Državi« pišejo: »Hrvatska omladina ne bode in ne sme stati gluha za bolni vzklik naših bratov Slovencev: Bratje Hrvatje! Oslobodite nas, ki ječimo sedaj pod težo ; germanskega robstva!« — vzklik, ki mora ganiti I vsakega Hrvata in vsled katerega bi moral vsak Hrvat ponuditi S ovencu roko in biti solidaren z jj njim v delu za povzdigo narodnega ujedinjenja in j narodne slobode. To je narodna svetinja, ki jo j brani hrvatska omladina, za katero se bori, da jo f ohrani v narodu, in se hoče boriti i nadalje. Te ■ svetinje ne bodo mogli ne Nemci ne Madžari ni-i kdaj i'trgati iz prsi hrvatskih mladenčev in hrvat-j skega naroda, niti s pomočjo vojske, niti »hrvat-! sko srbske koalicije«. ) Državna zborni ca je v torkovi seji I nadaljevala posvetovanje o državnem proračunu. i Izmed slovenskih poslancev je govoril tržaški poslanec dr. Rybar, ki je izvajal, da Jugoslovani ne gojimo nobenega sovraštva do Nemcev, pač pa gre sovraštvo Nemcev do Jugoslovanov tako daleč, da nas nočejo imenovati z našim imenom kot Slovence, ampak nam dajejo razna žaljiva imena. Slovenci bodo glasovali proti državnemu proračunu. Poslanec dr. Ravnihar je pa rekel, da so Slovenci nudili vladi še enkrat priliko, da ozdravi n i c i leta 1889, je M od \ da j-,, nas privedel korak bliže do miru. j bolno telo naše države na ta način, da bi napra- edaj vedno tam, kjer se . *-------. _ ^ , . ; _____. „„j____>L„ —i™ Samo nemški meč nam more z božjo pomočjo priboriti mir. ki bi odgovarja! groznim žrtvam te vojske. Papež bi rad skoval mir, v katerem bi ne bilo nobenih zmagovalcev in nobenih premaganih. Mi pa hočemo imeti dober nemški mir od Boga, ne pa mednarodnega miru od papeža.« Sedaj je tudi turški sultan odgovoril na pa peževo mirovno pismo. Pismo je pisano v zelo spoštljivi obliki do sv. Očeta. Tudi Turčija si želi, da bi stopila na mesto sile orožja moč pravice, vila vse njene narodnosti zadovoljne in enakopravne, kar pa vlada dosledno odklanja. — Pred loge in interpelacije v torkovi seji so stavili poslanci dr. Benkovič za podporo občini Zabukovje v brežiškem okraju, ki je trpela vslei toče, poslanec dr. Verstovšek o draginjskih razmerah na Slovenskem in dr. Korošec o izjavi justičnega ministra, ki jo je podal nekemu madžarskemu časnikarju. Pri seji načelnikov državnozborskih strank je predlagal dr. Korošec, da naj pride na dnevni red da se uposiavi mednarodno razsodišče, da se pri- : državne zbornice 1. poročilo o poslanski imuniteti čne splošno razoroževanje ter prostost morja. V bistvu je vsebina odgovora Turčije ista, kakor Avstrije, Nemčije in Bolgarije. Bolgarski list »Utro« objavlja razgovor z bolgarskim vrhovnim poveljnikom Jekovom. Jekov je rekel o miru: »Nihče ne more prerokovati; toda to se lahko drzno reče, da bo mir prej prišel, kakor se misli. Bolgarija noče tujega ozemlja, Rasn« politiin« Slovenska duhovščina tržaške škofije je na sestanku v Trstu dne 20. septembra sprejela 'soglasno sledečo izjavo: priljubljen mladenič in čevljarski mojster v Vučjive- ; ampak samo dežele, ki se od celega sveta prizna -si, opora in-veselje svojih staršev, ki pa je zdaj po- ; vajo za bolgarske.« kopan v mestu Zaleščiki v daljni Galiciji; Friderik i ......—.....——— , , .».r ■■ Babič, kovaški pomočnik iz Iljaševec; Alojzij Koro-šak, želarski sin iz Iljaševec; Alojzij Kovačič, posestnik v Vučjivasi, počivajo na južni fronti. Fra.no Brunčič, posestnik v Zasadili in Štefan Kavaš, kovač v Kokoričih, sta zasuta v sneženem Tirolskem. Ravnotako sta dlala svoje življenje za domovino Ant. Izek, mladenič iz Križevec, in Alojz Klemenčič, že-lar iz Zasadov. V letošnjem letu 1917 pa štejemo že sledeče žrtve: Anton Ploj je umrl v neki madžarski bolnišnici, brata Franc in Anton Vršič, mizarja iz Logarovec, sta padla na južni fr nti, Martin Sušeč, mladenič iz Borec, je ponesrečil pri eksploziji v Blu-mau, Frano Stajnko iz Logarovec je zaspal smrtno spanje v Gradcu in Jakob Majcen je utonil v čem potoku. Zadnja laška ofenziva nam je do sedaj vzela tri upapolne mladeniče: Franca Strah iz Lo- poslanca Grafenauerja, 2. poročilo, kako postopati s politično nezanesljivimi in 3. poročilo o odškodnini osebam, ki so bile zaprte ali pa obdržane v kakem določenem kraju. Načrt za bodočo novo Avstrijo objavlja dr. Fr. Vahal v čeških listih. Nova zvezna Avstrija naj obstoji iz sledečih držav: 1. Geška (Češka, Moravska, Šlezija), 2. notranje avstrijska (Gornja, Dolenja Avstrija, Solno-' graško, Tirolsko, nemški dol Štajerske in Koroške); j 3. ilirska (Kranjsko, Goriško, Istra, Dalmacija, sloji venski del Koroške in Štajerske); 4. malopoljska \ (avstrijske poljske pokrajine); 5. rusinska (vzhodna | Galicija, Bukovina); 6. svobodno državno mesto \ Dunaj; 7. svobodna luka Trst. Skupni činitelji so: na na sestanku v Trstu dne 20. septembra 1917 z navdušenjem pozdravlja državno pravno izjavo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja t. 1., katera čimpreje izvedena naj prinese našemu narodu svobodno in samostojpo jugo-o^oi ' slovansko državo pod habsburškim žezlom, — ter izjavo, izdano dne 15. septembra 1917 v Ljub-arovec* Franca"Filip!č7z~Kokorič7n Alojza Filnja j yani> podpisano od zastopnikov cerkve ter sloven-iz Iljaševec, večkrat odlikovanega narednika. Tudi 1 skih političnih strank na Kranjskem, — ter mi-nekateri izmed prejšnjih so bili odlikovani za svoje j rovno noto sv. Očeta Benedikta XV. — ter se jim celim srcem in v polnem obsegu pridružuje. Jugoslovansko napredno uči-| t e 1 j s t v o je poslalo Jugoslovanskemu klubu — __r-------- _,___,„_ ----- ------- ----s cesar, avstrijska vlada, državni kontrolor, senat, Slovenska duhovščina tržaško-koprske škofije, zbra- j državno sodišče. Na čelu posamezne države stoji zasluge in junaštvo. Vsem tem naj dobri Bog pripne j g na onem boljšem svetu krono večnega življenja, slo- \ venski domovini pa nakloni boljše Čase, da ne bode zastonj toliko krvavela! Žalostno novico je prejela občespoštoVana družina Hojs v O s e k u, župnija Sv. Trojica v Slov. gor., da je mlajši 221etni sin Andrej od domaČega pešpolka daroval svoje mlado življenje za domovino pri Medeazzi na soški fronti. Se so zapeli svetotrojiški zvonovi, predno so se ločili od nas, njemu zadnjo žalostinko in sedaj bodo v podobi topov maščevali mlado življenje nad izdajalskim Lahom. izjavo sledeče vsebine: Zahtevamo samostojno uči-teljstvo in samostojno narodno šolstvo, nravstveno in gmotno stojčč na trdnih temeljih samoodločevanja zedinjene-ga jugoslovanskega naroda, o-svobojeno od vsakega tujega gospodstva. Danes se naša prva beseda ne Njegov prijatelj piše: Naznanjam Vam žalostno vest, i more glasiti drugače, nego tako-le: V »Zavezi ju da je Vaš sin in moj prijatelj Andrej včeraj, dne 4. septembra, padel. Italijanska granata mu je pretrgala nit življenja. Ne žalujte preveč po njem, Bo?i ga je poklical k sebi, kjer bo užival večno plačilo! Rajni je bil odlikovan s Karlovim križcem. Bil jo zaveden Slovenec. Nepričakovano lmd udarec je zadel ugledno in dobro obitolj Kranjčevo v Mali M i s 1 i n j.i, župnija Sv. 11 j pod Turjakom. Dobili so mrtva-šr i list po svoiem sinu, bratu Leopoldu. Dne 22. februarja 1915 je šel v gališko fronto, dne 25. marca 10J5 fe že prišel v rusko vjetništvo, dne 9. februarja 1910 pa ga je Gospod za ta svet odvzel ljubečim star- goslovanskega učiteljstva« združeno učiteljstvo se brezpogojno in navdušeno pridružuje d r-a v n o-p ravni izjavi Jugoslovanskega kluba, kakor jo je priobčil državnemu zboru dne 30. maja 1917. Hrvatska duhovščina deka-nije Požega v Slavoniji je soglasno spre jela izjavo Jugoslovanskega kluba, podano dne 30 maja t. 1. za združenle vseh Jugoslovanov. Hercegovinski frančiškani so v pismu na poslanca Biankinija izrazili Zeljo predsednik kot zastopnik cesarja. Avstrijska vlada sestoji iz zastopnikov posameznih držav, državni kancelar, ministri za deželno brambo, finance, trgovino in promet. Senat šteje 300 poslancev posameznih držav, ki imajo zopet svoje parlamente. Dualizem ostane. — Ta načrt je v nasprotstvu s češko in jugoslovansko deklaracijo Češki listi pa vendar pozdravljajo ta načrt, ker daje povod za posvetovanje o tej važni zadevi. O mandatu koroškega slovenskega poslanca Grafenauerja je v poslanski zbornici predloženo poročilo, naj se ga ne prizna za poslanca in mu zabrani vstop v zbornico. »Arbeiter Zeitung« smatra ta predlog za nepravilen ter pripominja: Grafenauer ni bil obsojen od domobranskega divizijskega sodišča, nego od vojnega sodišča. Pripravlja se pa zakon, da po vojnih sodiščih obsojene osebe lahko predlagajo razveljavljenje vojnosodne obsodbe in novo obravnavo pred civilnim sodiščem. Če bo ta zakon sprejet, doseže lsbke Crrafenauer iazve-Ijavljenje vojnosodne obsodbe in ohrani s tem svoj mandat. Hrvatski sabor je zboroval od 25. do 29. septembra, torej samo pet dni. Saborska večina je izročila vladarju udanostno spomenico, o kateri so se pristaši manjšine izrekli, da ima samo namen, kake uničiti slogo med Hrvati, SIu- venci in Srbi. V seji dne 27. septembra je pa bila rešena nova volilna preosuova za Hrvatsko. Dne 29. septembra je bil sabor odgoden na nedoločen čas. j. Str*.TJ a. SLOVENSKI GOSPODAR. 4. oktobra 1911* V bosa. nsko-herceg o vinski u-pravi bo baje v kratkem prišlo do velikih spre rnemb. Na mesto dosedanjega načelnika deželne vlade barona Sarkot ča bo imenovan general Sa-Iis- Sevis. Načrt za novo volilno pre-osnovo na Ogrskem je izgotovljen in pride že ta teden na posvetovanje v ministrskem svetu. Volilno pravico bodo imeli tudi tisti, ki so kot vojaki dobili Karlov križec ter ženske osebe. O kaki splošni in enaki \olilni pravici ni nobenega govora in je torej izključeno, da bi pri novih volitvah na Ogrskem prišle do veljave tudi slovanske narodnosti. FLrotivsenemškim vojnim huj-a č e m je nastopil heidelberški nemški učenjak, profesor Weber v »M. N. N.< rekoč: >Za varnost in nerazdeljivost Nemčije se bodo vojsko vale vzajemen vse zaveznice, kakor mi za njihove vojne cilje Ni pa misliti, da bi se Avstrija in Turčija vojskovala za nemško Belgijo, kakor se mi ne bi vojskovali za avstrijske Benetke ali turško Perzijo. Na to trezno dejstvo so naši politični sanjači bili tudi javno opozorjeni.« Te besede veljajo tudi našim vsenemškim vojnim hujskačem pri »Marburger Zeitung« in »Štajercu«. Volitve na Švedskem so končane in so se izvršile tako, kakor so si želele četverosporazumove države. V švedski zbornici imajo sedaj večino četverosporazumu prijazni poslanci. Na bofišcih Na soški fronti se nadaljujejo skrajno srditi boji za goro Sv. Gabrijela. Na koroški fronti hudi artilerijski boji. Naši zrakoplovci so dognali velika premikanja italijanskih čet na soški fronti, iz 'če sar se sklepa, da utegne Kadorna v kratkem pri četi z novo ofenzivo. Na ruskem bojišču živahni artilerijski boji na črti Dvinsk—Novo-Aleksandrovo, na ostalem delu fronte in na romunski fronti nobenih važnejših dogodkov. Na francoskem bojišču hudi boji v Flan-driji in v šampanji, V Flandriji se je Nemcem posrečilo, poriniti Angleže za nekaj kilometrov nazaj. Na macedonskem bojišču na črti severno od Bitolja hudi artilerijski boji. Na turških bojiščih večji boji v Mezopotamiji, kjer se je Angležem pri mestu Ramidie posrečilo doseči nekaj večjih uspehov. Vjetih je baje bilo več tisoč Turkov. Na ostalih turških bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Tedenske novice. Cenjenim naročnikom, ki so zaostali s plačilom naročnine, smo danes napravili na ovitke križe in ob enem priložili tudi položnice. Prosimo, da takoj plačajo list ne samo za nazaj, ampak tudi za naprej, ker bi ga drugače morali ustaviti. Slov. Gospodar stane za celo leto 6 K., za pol leta 3 K., za četrt leta 1 K. 50 v. Za vojake pa stane za celo leto 4 K., za pol leta 2 K., za četrt leta 1 K. Cesarjevo dobro srce. Po poročilu iz Dunaja bo naš cesar te dni izdal povelje, da dobijo vsi tisti vojaki zopet nazaj svojo šaržo, katero so izgubili vsled kakega manjšega prestopka. Duhovniška vest. Za provizorja pri Sv. Barbari v Slov. goricah je imenovan č. g. Štefan Bel-šak, provizor v Slivnici pri Mariboru. Imenovanje. Za profesorja veronauka na c. kr. realki v Mariboru je imenovan c. kr. vojni kurat Ivan Bogovič. Imenovani je bil pred vojsko korni vikar mariborske stolnice in katehet na mariborskih mestnih šolah. Sedaj je vojni kurat pri južnoštajer-skih mladostrelcih, ki so se pri zadnji soški ofenzivi posebno odlikovali, ter je dobil kot vojno odlikovanje duhovni zaslužni križec II. razreda na belo-rdečem traku. ;; Novo cerkveno pravo. Rimska Stolica je priredila novo izdajo cerkvenega prava. Po tem pravu so med drugim določbe, da se lahko vršijo poroke tudi v »prepovedanih časih« t. j. od prve adventne nedelje do božiča in od pepelnične srede do veli konočne nedelje. Škofje lahko dovolijo tudi v tem času, da se pri porokah podeli poročni blagoslov Prazniki so pa ti le: vse nedelje, božič, novo leto, sv. trije kralji, Kristusov vnebohod, Telovo, Brezmadežno spočetje, Marijino vnebevzetje, sv. Jožef, sv. Peter in Pavel, vsi svetniki. Kot prazniki ne veljajo torej: sv. Štefan, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, svečnica, Marijino oznanjenje in rojstvo. Posti se tudi malo spremenijo Mesc-postni dnevi so V3i petki. Strogi posti (mesopost in pritrganje pri hrani) so: pepelnica, petek in sobota v postu, kvaterni dnevi, preddnevi ali bilje pred binkoštmi, Marijinim vnebovzetjem, vsemi svetniki in pred božičem Samo pritrganje pri hrani je zapovedano vse druge dni v postu. Veliki četrtek ni več mesopostni dan. Velike sobote popoldan ni več nikak post. Ob nedeljah in praznikih ni nikak post. Mesena zabelja je dovoljena vsak post. Določbe, da se ob nekaterih dnevih niso smele jesti ribe in drugo meso obenem, ni več. Vrl narodnjak umrl. Iz Lembaha pri Mariboru se nam piše: Dne 29. septembra je umrl tukaj g. Anton Črnko, občinski svetovalec, ubožničar in na-mestnik načelnika krajnega šolskega sveta. Bil je vzoren katoličan in narodnjak. Pri vseh volitvah in drugih važnih zadevah je stal trdno na- katoliško-slo-venski strani. Slava njegovemu spominu! Pogreb se je vrši) v pondeljek, dne 1. oktobra dopoldne. t Učitelj Jos. Zemljič. V Rottenmanu na Gornje Štajerskem je tovariš po nesreči zadel z revolverjem nadporočnika Jos. Zemljiča, učitelja v Selnici ob Dravi in sicer tako nesrečno, da je Zemljič dne BO. sept. v Gradcu pri operaciji umrl. V sredo, dne 3. oktobra so truplo prepeljali v Maribor in ga pokopali na Pobrežju. Rajni je bil sin nadučitelja g. Zemljiča pri Devici Mariji na Brezju. Bodi mu lahka domača žemljica! Slovenski fantje 87. pešpolka pri 11. ofenzivi. S fronte nam pišejo: V vročih in hudih bitkah smo se nahajali slovenski fantje, ki smo zmirom željno pričakovali »Slov. Gospodarja«, ker smo ga radi prebirali v najhujšem ognju polentarskih topov. Pogosto nas je polentar napadal, ker nas je hotel uničiti ali mi smo se mu krepko in hrabro zoperstavljali in ga z velikimi izgubami pognali v beg. Citatelje »Slov. Gospodarja« pozdrav ljajo: Desetnika Peršak Jožef, Sv. Križ; Kardinal Ludvik, Krapje; poddesetnika Petovar Jožef, Osterc Matija, Sv. Križ; pešci: Dolamič Peter, Babinci, Hujsjak Franc, Podgradje, Cetl Jožef, Sv. Benedikt v Slov. gor., Špur Ajojzij, Mota, Gregorinčič Matija, Desnjak in Grantaša Matija, Veržej. Kdo kaj ve? Moj sin Franc Moličnik je služil pri 87. pešpolku, 3. poljska kompanija, 4. voj, vojna pošta štv. 304 Bil je poslan na laško fronto, a sedaj pa že od 15. avgusta 1917 nič več ne oiše, dočim je poprej pogostokrat pisal. Prosim njegove tovarše pri temu polku, oziroma kompa-niji, če bi kateri kaj vedel o njem, je li je še živ ali mrtev ali vjet, naj poroča proti dobri nagradi Jakobu in Mariji Drofelnik p. d. Zmavc, Karnice štv. 3, pošta Luče, štajersko. Zahvala za gostoljubnost slovenskih kmetov. Večkrat se vozim v Maribor in opazujem, da se zlasti ob nedeljah na vseh postajah vsujejo na vlak nepregledne množice mestnih ljudi, boljše in slabše oblečenih, naprtanih s polnimi nahrbtniki. Ni se čaditi, če tožijo o slabih časih, ko bi meščani morali pogniti, če kmetov ne bi bilo, — lepo pa ni, da grdo zabavljajo na naše kmete, češ ka ko dobro se jim godi in da še imajo vsega v izobilju.' Zdaj se vse prilizuje kmetu in marsikateri nadutež, ki prej z našim kmetom slovenski niti govoriti ni hotel, porabi nedeljski počitek za obisk kakega kmeta, ki ga je površno spoznal v uradu. Tam mu po stari slovenski navadi seveda gostoljubno postrežejo z vsem, kar premore hiša, na bašejo mu nahrbtnik toliko, da ne poči, v zahvalo pa ti naduteži potem zmerjajo zoper kmetsko prebivalstvo. Kmetskih križev in težav seveda ne poznajo in kmeta ne vidijo med tednom, ko se od zore do mraka trudi na polju. Na ta način se vedno bolj veča prepad med mestnim in kmet skim prebivalstvom. V zadevah oprostitve od črnovojEe službe naj volilci svojim poslancem naznanijo razun imena tudi rojstno leto, naborno leto, šaržo, klasifikacijo in sedanje mesto onega, ki ga je oprostiti; važno je tudi, da se poizve, kedaj približno je politična oblast akte poslala na poljedeljsko ministrstvo. Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega koledarja in na tisoče si ga je naročilo že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrli vojaki zopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki mičen spis o cesarju Karolu I. ip cesarici Žiti. Čisto nove določbe o | državnih podporah za svojce vpoklicanih, razpravo j o pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o pokojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarju najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podporo. Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vojake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejše molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega ima koledar 80 strani praznega papirja za pisanje in svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju in naročite si ga. Domači kupite možem in sinovom ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bojišče! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu skoraj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 130. Naroča se samo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gospodarske noviee. Izborna vinska letina. Od vseh strani dobivamo poročila o izborni vinski letini. Vinogradniki pridelajo mnogo več in boljšega vina kot so ga pričakovali. Grozdje je izvanredno sočnato, snažno in zdravo. Mošt ima te dni 20 do 24 stopinj sladkorja. Take izborne kapljice že pol stoletja ni bilo. »SreJnjega« vina, kakor je imenoval urad za ljudsko prehrano mošt, kateri tehta 16 stopinj, danes ni. Edino izabela in šmarnica se še prišteva danes med slabša vina, vse drugo, bodisi še v tako neugodni legi, je vino boljše in najfinejše kakovosti. Letnik 1917 bo slovel stoletja in stoletja. Kakor izvemo, se plačuje mošt, ki tehta od 18—20 stopinj, po 3 K 40 do 4 K, kar pa tehta 20 do 24 pa 4, 5 in celo po 6 K liter. Trgatev. Od Sv. Petra pri Mariboru se nam piše: Krasne dneve so imeli, ki so dosedaj brali in so jako zadovoljni. Vsak je nabral dosti več kakor si je mislil. Vino je jako dobro, zato pozor pri prodaji. Ne dajte se motiti od različnih agentov. Nek gosposki posestnik je prodal mošt od kadi za 4 K 80 v. Cene za seno in slamo zvišane. Z naredbo urada za prehrano z dne 27. septembra se je cena za seno in otavo zvišala od 17 na 23 K me-terski stot, za žitno slamo na 13, za grahorico 11 K, za koruzno, fižolovo, bobovo, lečino, makovo in repično pa na 7 K. Te cene veljajo ne samo od 27. septembra naprej, ampak že od 16. junija 1917 dalje. Deželni urad za krmila mora prodajalcem, ki so že oddali seno ali slamo in so dobili plačano po stari ceni, plačati razliko. Seveda mora to prodajalec sam zahtevati od omenjenega urada. Obroči za sode. Graški listi pišejo, da se dobiva železo za obroče za razno vinsko posodo in sicer za Štajersko pri tvrdki Greinitz v Gradcu in pri tvrdki D. Rakuš v Celju. Za prevažanje sadja. Štajersko cesarsko na-mestništvo naznanja, da za prevažanje sadja pa železnici do 50 kg, ako tvori prtljago, ni treba nobenega dovoljenja, pač je treba prevoznega dovoljenja za večje množine sadja. Najvišje cene za stročnice. Urad za ljudsko prehrano je določil za sledeče vrste stročnic, žita in krmil nove prevzemne cene in sicer za meter-ski stot: Za koruzo 38 K, proso 40 K, ajdo 40 K, grah 80 K, fižol 80 K, lečo 120 K, bob 60 K, zimsko graščico 100 K, letno graščico 50 K, zadnje žito 35 K in za oluščene koruzne storže 15 K. Te prevzemne cene so veljavne tudi za tiste množine imenovanih vrst stročnic, žita in krmil, katere so bile oddane še predno je stopila v veljavo ta naredba. Zelje in repa zasčženo. Štajersko cesarsko na-mestništvo, oddelek za gospodarstvo, je zaseglo v spodnještajerskih okrajih Maribor mesto in okolica, Celje mesto in okolica, Ptuj mesto in okolica ter Radgona ves letošnji pridelek svežega zelja in bele repe.. Vsled te zasege je določeno, da je vsaka prodaja, oziroma nakup svežega zelja v množini od 300 kilogramov in več, ter prodaja bele repe v množini od 500 kilogramov in več veljavna le tedaj, ako je izdal tozadevno dovoljenje štajerski deželni urad za sadje in zelenjavo v Gradcu, Kai-serfeldgasse štev. 29. Okrajne politične oblasti dotičnih političnih okrajev imajo pravico zahtevati od pridelovalcev svežega zelja in bele repe v omenjenih okrajih, da oddajo svoje odvišne množine svežega zeija in bele repe gori imenovanemu uradu. Za sveže zelje je določena kot najvišja cena 45 K za 100 kilogramov in sicer od 1. okto- bra naprej za zdravo in nepokvarjeno blago, postavljeno na bližnjo železniško postajo, pri Čemur se plača za dovoz svežtga zelja do bližnje železniške postaje, ki je od pridelovalca oddaljena 5 do 10 kilometrov, doklada 2 K za vsaki meterki stot in za dovoz na postajo, oddaljeno od kraja pridelovalca več kakor 10 kilometrov, pa doklada za voznino B K za vsaki meterski stot. Okrajne politične oblasti ne bedo zahtevale, da bi se morale oddati tudi tiste odvišce množine svežega zelja in bele repe, ki so bile pridelane na domačih vrtih. Za vse politične okraje štajerske dežele se določa, da je treba za prevažanje svežega zelja vsake množine tozadevnega dovoljenja od urada za sadje in zelenjavo v Gradcu, Kaiserfeldgasse 29. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju skraj no malenkostno in cene za tuj hmelj so bile samo na papirju Cene za les. Zveze avstrijskih lesnih veletr-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: hlo di (jelov, smrekov, borov les) 55—65 K; hlodi (hrastov in bukov, sploh trdi les) 110--112 K; debele deske (platnice, podnice, hrastov ali bukov les) do 248 K; oglat ali otesan žagan les (smre ka, jelka, bor) 78—98 K; bukov ali hrastov otesan les 235—265 K. Na Češkem in Moravskem so lesne cene povprečno za 25°/0 višje, v Galiciji nekol.ko nižje. Za Štajersko veljajo sledeče lesne cene: hlodi mehki neotesani 48—56 K, trdi 65 dO 100 Iv, mehke deske 90—122 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—132 K, trde deske 128 do 240 K. Ker je blaga prav malo, cene sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Popraševanje po mehkih deskah, zlasti po deskah, ki se jih rabi za zaboje, je zelo živahno. Primanjkuje hrašto i vega lesa za doge in za prage (švelarje). Ravnalne cene za drva. Urad za določevanje ravnalnih cen za drva s sedežem v Mariboru je določil sledeče cene za drva, katerih se je držati pri prodaji cz. pri nakupovanju drv: Za drva najboljše kakovosti ali prve vrste, popolnoma zdrava, v polenih, široka več kakor 10 cm, bukev, ali sploh trdi les, breza, bor, smreka in jelka za kubični meter postavljena na dom kupovalca ali na železniško postajo 30 K, za drva drugovrstne ka kovosti, t. j. za drva v polenih manjvredne kako-, vosti gori označenih vrst lesa, toda zdrav les za kurjavo, kot jelševa drva v polenih, trd ali mehek les v hlodih, toda kakovosti prve vrste za kubični meter 25 K. Za drva kakovosti tretje vrste in si cer za manj zdrava drva v polenih kot topolov les, les divjega kostanja ali vrbe za kubični me ter 20 K. Za grmičevje, korenine, štore, veje in dračje pa ne velja ravnalna cena, ki je določena za drva kakovosti tretje vrste, ampak primerne nižje cene. Kdor bi se ne ravnal po teh določi lih, bi se ga vsled draženja cen sodnijsko zasledovalo. Domače davkaprosto žganje. Kdor ima letos kaj pripravljenega blaga za davkaprosto kuhanje domačega žganja iz sadja ali sadnih odpadkov, naj najpozneje do 15. oktobra vloži prošnjo pri finančni straži. Razne novice. Obleko iz papirja. Ni ne bombaža, ne volne in zato se začeli izdelovati »sukno« iz papirja. Papirju je primešano nekaj niti, dobljenih iz starih oblek in montur, a glavna stvar je vendar papir. Svilene vojaške čepice so že skoro vse iz papitja in vojni vjetniki dobivajo tudi samo papirnate obleke. Tudi delavci v Skodovih tovarnah v Plznu imajo obleke iz papirja. Povpraševanje po papirnatem »suknu« je tako veliko, da mu že ni mogoče ugoditi. Meter papirnatega blaga velja 6 do 8 K. Samo ena težava je: mokrota je tej obleki jako nevarna. Urarji postanejo za 100 odstotkov dražji. Zveza urarjev na Dunaju je sklenila, da zopet zviša cene za popravila vsakovrstnih ur za celih 100 odstotkov. Že v lanskem letu je zvišala tozadevne cene za 25 odstotkov. Vihar uničil 3000 dreves. Pretekli ponedeljek je razsajal v Pobjanicah v okolici mesta Lodza v Rusko Poljskem tako hud jvihar, da je v eni uri bilo izkoreninjenih in prelomljenih Čez 3000 močnih dreves. Vihar je odnesel tudi več poslopij ter tamošnjo katoliško župnijsko cerkev. Več oseb je bilo usmrčenih ali težko poškodovanih. | Umbm^mišm ©«rotila Grof Cernin o mirovnih načrtih. i « Naš zuna ij' minister grof Cernin se je dne | 2. okt.»hra udeležil obe i a pri ogrskem ministrskem \ preesedniku dr. \Vekerlu Ob tej pr liki je grof ' Cernin imel daljši govor o mirovnih ciljih in na ] črti h. Naš vojni položaj je sijajen. Vse se po-| vprašuje, zakaj še cie pride do miru. Podal sem j že svoj čas ;zjavo, da nočemo nobenih n a-i s i 1 n o s t i m da s ra <> pripravljeni t a -j k o j stopiti v mirovna pogajanja, j kakor hitro se bodo sovražniki izjavili i z a sporazumni mi r. Naša država je pri I pr;<< ljena pričeti z razoroženjem, oziroma S o m e j i t i svoje o b o r o ž e v a n j e , če bi j isto storile istočasno tudi vse druge ¡države : n bi sporna vprašanja r e š e j v a i o mednarodno razsodišče. Stojimo ; tudi na stališču, d .t je razoroženje in odpoved pri-| dobitve ozemlja mogoča le tedaj, ako se nam da ¡jamstvo, da je vsaka maščevalna v o j-| ska v bodoče izključena. Preprečiti j se mora tudi gospodarska vojska, katero nam po vojski napovedujejo Angleži in njihovi zavezniki. Dunaj, 3. okt. italijansko bojišče. Na ozemlju gore Sv. Gabrijela so vsplam-teli novi infanterijski boji. Močne sovražne sile so se navalile na naše postojanke. Pridobitev enega ozkega kosa jarka je bil edini italijanski vspeh izgubepolnih sovražnih napadov. Vzhodno in albansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Veliki nemiri v Italiji. List »Messagero« poroča, da so v mnogih južnoitalijanskih mestih izoruhnili resni nemiri. Da se nemiri potlačijo, je vojno poveljstvo dalo na razpolago vojaštvo. Nad mnogo mest in krajev je proglašeno obsedno stanje. Novi besni boji za goro Sv. Gabrijele Iz vojno-časnikarskega stana se dne 30. sept. poroča: Na soški fronti je bila gora Sv. Gabrijela od ranega jutra pod hudim ognjem sovražne artilerije in minometnih oddelkov. Popoldne pričeti napad je dosegel vzhodno Podlake mal krajevni uspeh, ki je bil sovražniku s protinapadom naših čet zopet iztrgan. Prostor južno banjške planote in odseka na Gabrijelu je bil trajno pod ognjem in pozori-šče trajnih ljutih bojev. Vsi italijanski napori so se zlomili v našem ognju. 760.000 strelov v enem dnevu. Vojaški izvedenec piše v berolinskem listu »Germania«: V 11. soški ofenzivi s; je bojevalo 210.000 mož, 20.000 mož je pa bilo vjetih. Na 60 kilometrov dolgi fronti je bilo v razdalju 12 metrov raavrščenih 5000 topov. V enem samem dnevu je italijanska artilerija oddala 760.000 strelov na naše postojanke. , v Častnik usmrtil dragonca. V seji avstrijskega državnega zbora dne 3. oktobra so češki poslanci interpelirali domobranskega ministra, ali mu je znano,* da je dne 1. obtobra na dunajskem vzhodnem kolodvoru nek nadporočnik usmrtil dragonca Mauriča. Dragonec, ki je bil dodeljen oddelku strojnih pušk, se je hotel pred odhodom posloviti od svojih znancev. Nadporočnik je to videl in je dal v prepiru dragoncu več zaušnic. Ko se je dragonec branil, ga je nadporočnik zabodel z bajonetom. Dragonec se je mrtev zgrudil. Domobranski minister podmaršal Cap je obljubil, da bo dal zadevo natančno preiskati. Maribor. Z našim mestnim vodovodom so veliki križi in težave. Po cele ure ni dobiti kapljice vode, kar bi bilo zlasti v slučaju izbruha po-| žara zelo nevarno. Pritožbe, da se z našim kmet-• skim prebivalstvom, ki prinaša na tukajšnji trg i sadje in druga živila, zelo odurno ravna, nočejo I potihniti.— V raznih tukajšnjih tobakarnah je že l tudi začelo primanjkovati vžigalic. Kmetskemu | ljudstvu pa dosledno vsiljujejo vžigalice, katere je založila Siidmarka. Sv. Peter pri Mariboru. Pozdrave iz laške fronte pošiljajo vč. g. župniku, oziroma vsem sorodnikom in župljanom: korporal Franc Gerlic iz Hreme, Franc Brlič iz Nebove, Fr. Brlič iz Ma-lečnika, Anton Bregant iz Nebove, Bračko Janez iz Hrence, Josip Duh iz Celestine, Janez Krejač iz Hrence, Andrej Pezdiček iz Malečnika in Jožef Repoik iz Pernice. Mi vračamo našim junakom vroče pozdrave in želimo varstva Matere gorske in kmalo srečno svidenje! »t. Iij v Slov. gor. Vabimo na mladinski sestanek v nedeljo, dne 14. oktobra, v Slov. Domu popbldne po večernicah. Pride g. profesor dr. Ko-vačič. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč! Sv. Peter pri Radgoni. Umrl je kmet na ščav-nici Jožef Škrobar v 76. letu svoje starosti, bolehal je 6 mesecev na raku v grlu ter potrpežljivo prenašal svoje bolečine. Bil je vdovec čez 31 let. Gospodaril je s svojimi otroci in tudi zelo rad prebiral »Slov. Gospodarja«, ki je zahajal čez 17 let v njegovo hišo. Naj blagi oče v miru počiva, ostale pa naj tolaži ljubi Bog! Ormož. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila obsojena Alojzija Majerič, ki je v trgovini svojega očeta zahtevala za stare predelane škornje 120 K, na denarno globo 200. Navijalce cen pri obutelji bi morali začeti preganjati pred enim dobrim letom, ko so se začele višati cene. Sedaj, ko so že vse zaloge z velikimi dobički razprodane, so take obsodbe brez učinka. Konjice. V naših goricah je trgatev v polnem teku. Blago je izvrstne kakovosti. Za vinski mošt in sadjevec nam primanjkuje sodov oziroma nimamo oseb, ki znajo popravljati vinsko posodo. Krme in tudi drugih jesenskih poljskih pridelkov bo zelo malo. Konjice. »Bralno društvo« v Konjicah vabi v nedeljo 14. oktobra po večernicah na mladeniški shod v društvenih prostorih, katerega se naj udeležijo v kolikor mogoče obilnem številu mladeniči konjiški. Današnji čas zahteva od vsakega celega človeka, zato je izobrazba velikega pomena za vsakega. Zdaj se začenja jesenski in zimski čas, čas društvenega dela. Mladeniči konjiški, pridite! Sladkagora pri Šmarju. Nemila smrt nam je pokosila vzornega in priljubljenega moža Antona Golob. Daleč naokoli je bil znan zaradi svojega zvestega čevljarskega dela. Zelo težko ga bomo pogrešali. Hudo je bil bolan par tednov, toda ni se bal umreti. Ohranimo ga v dobrem spominu. Naj počiva v miru! — Smrt nam pa ne pobira samo može, ampak je v četrtek 27. septembra odtrgala cvetko iz ugledne hiše g. župana Buser-ja. hčerko Justino. Ni se brigala za svet, marveč je živela zase in se pripravljala za boljše življe nje. Hirala je že precej časa. Ginljivo je bilo, kako so jo belo oblečena dekleta spremlala z Marijino zastavo na zadnji poti. Draga Justina, počivaj v miru! Bras ovče. Krme in drugih jesenskih pridel kov bomo letos pridelali zelo malo, hmelj pa nima nobene cene. Stanje savinjskega kmeta je letos uprav obupno. Marija Nazarje. Dne 2. oktobra je umrl tukajšnji veleposestnik Anton Turnšek. Pogreb rajnega vzor-moža se je vršil v četrtek predpoldne. Veleuglednemu možu in krfmenitemu značaju sve tila večna luč! Luče. Dne 26. septembra 1917 je nenadoma pri delu zadela kap Franca Osojnika p. d. Čligoja, posestnika na Stremškem vrhu. Bog naj nas varuje nagle in neprevidne smrti! Dobova. Dne 23. sept. je umrl v Gaberju ugleden mož, posestnik Ivan Kežman v 62. letu svoje starosti, zapustivši žalujočo ženo in sedem otrok — dva sinova sta v bojni črti, eden v bolnici v Zagrebu. Ganljivo nagrobnico je govoril g. dr. Medved pokojnemu, ljubljenemu svaku v slovo, sorodnikom in prijateljem pa v veliko tolažbo. V miru počivaj dober mož, skrben oče! —— 1 Btraa », SLOVENSKI GOSPODAR Listnic« uredništva* Št. Peter niže Maribora: Hvala! Prosim opozorite nas. Vam bomo hvaležni. — L née: Take reči priob čimo brezplačno.—Ig. Tranjkovič in tovariši: Hvala za pozdrave! — 6. A. P. Vransko: Ček smo Vam poslali. Radi dopisa bi imeli tožbo. Ako že vedo poslanci za zadevo, je itak vse v dobrem tekn. Loterijske številke: Urade«, dne 26. septembra 1917. 74 49 2» inc, dne 29. septembra 1917. 41 14 62 40 6 >8 84 SMÉl!» ra zraven, vse drugo u»tm«no. Za i najemnic-; i»i sodila ženska, katera bi imela vsaj dve deiayáe moči, hčerke ali morebiti mož», kakšnega invalida ali vdova, ne »e prestara, mogoče iz vinskega kraja, d» bi as prav dobro »ino točilo. V goxtilai je tudi električna lač. Prosim, da se dotična oseba pismeno ogiaji pri upravništvu Slov. Gospodarja pol „Gostilna it. 828", Mlad kmetskl sin, ki je dovriil kmetijsko šelo, želi kupiti msjhso foststvo. Gire tudi kot upravitelj p isestva h kskSni vdo-i. Ponudbe ta M. Zrsbop, poštnoležečs Račje pri Mariboru. 887 Kolo s dobro ohr&ajenemi gumi- i jevimi obroči te proda. Izv» se I j>ri občinskem uradu v Oigleuclh jj pri Vurbergu. 888 j Mlado, pridno in varčno dekla , ž-ali priti za oskrbnico gospodarico, j Ima rialega otroka Pismene po- i audbe na: Maribor, Allerheilijen-gu»e 14, pritličje, vrata 6. 827 Temnobar;na cblska sa starejšega gospoda s« proda. Maribor, Qu«r-jinsse it. 2 88« Na predaj zoia s Štirimi stoli rde- j ra preoblečeni, postelje, žslezne *' ii otroke i a vosički, stari čevlji, \ suknje (dolge), črn površnik za J žmske. „ Aristón-werkel* (godba), ? z 12 plešc*mi. Gospa Antonija S Goriak, Krčevina it. 191. pri Ma- ? »ioaru. 826 ¡ T a ti, ki mi polije 6 kg hruSsk, ) m islenk, ali izvrstnih breskev-de- ' ) i acler, d*bi Í0 K nagrade. Anton ; IT hrana proti žbilom. 841 Sljak sc sprejme na stanosanj« in hrano. Grajska ul. ?6.1, nadstj. Maribor. B4Ü Službena ponudba. 8prejmem mesto knjigovodje, blagajnika, oskrbnika ali nakopovalca; položim lahko varičino ali vstopim kot drug k podjetja; dopolnil sem 50 leto; sem vojaščine prost Dopisi na upravniitvo Slov. Gospodarja pod „Ponudba št. 771". Majer In vlničar se sprejmeta pod debrimi pogoji. Dobra plača in mnogo zemlje. Zeli Be v«č delavskih moči. Rihard Ogriseg, Sturss-berg pri Maribora, p. Pesnica. 775 Novo vino ali mošt kupuje po najvišji ceni liter po 8 krone sa gospoda K da terja Kari Verlič, Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici. _____ 784 Graščina Anin dror (Anahof: pri Sv. Juriju ob Pesnici išče vač hlapcev volarjev in drugih poljskin delavcev proti dobii oskrbi in dobrem plačila. 819 Pridnega vlnlčarja z (najmanj) 4 ! dela:.»kimi močmi, se sprejme pri j gospej SOaig, vinograd, Št. Petor j pri Mariboru. 785 Gospe SLIVE. JABOLKA kupi 764 JOS. SEREC. Maribor Tegettbcff ova ulica štev. 57. Hlia s 8 sobami, keshinja, nov o-bokani hlevi, sadni vrt, 4 oralov dobre njive., hiša v dobrem položaju lepa ravnina, se proda za 18.6CO kron. Naslov: Jurij Bau-nig, Strojna, Prevalje, Koroško. Gospodje ki so dobro upeljani v industri-alnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih zadrugah in veleposestnikih, dobe koristno zastops^o v kemični tovarni Hugon PoIraK, Kri. Vinogradi, Jungmannova ulloa it. 33. 746 ki io ddbro apeljan» v indnstri-alnih krogih, pri ipediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, p« 1-jedelskih zadrugah in velepos««^ nikik, dobe koristno sas<«pi>vo ' v kemični tovarni Hugon Pollak, f Kri. Vinogradi, Jmgrtunncva ulica it. 33. 7.6 Pozor! Franc Drobnič lesni trgovee v LašVem trgu kupi vsako mnoi bukovih drogov (švelsrjev) ur plača iste po 7'šO komad. Kap « pa tudi okrogel bukov les. 7 K Voiai^n« prost mladeniC v 23. letu, želi priti za gospodarja ? na kak«- kmetijo, kjer nujno rabijo moškega. Ima nekaj prihranka v gotovini. Naslov pod „Dober j Gospodar it. 700. | Automatisa mišnici »s, yaLjgmM & »i 80 v.. Ï3 «8«il i K. i V »si M OSr * iovi po 40 m »i. Nobeno vreme a» vpiira ixs se sain «redijo. Iiovilnisa sa kuhinjske žuželke „Rapld" polovi na tis- č» žuželk v eni noi\. « 5!70. Lovilec muh ,Hova" K 2'8iî kom. Povr»« i-,j boljši aspehi. Maogs pohvali t pis«®. Se sošilj* proti povzeti*. PeStain» % via. Baziwiiijsb »a Tinto«, Duiiaj III./72. Nealfog-gawss it. 2K, (1 1*3» SCosiiak d;-tiMran Iz vina Isst.iega prldei- ' K a. Pri oslabelosti od starosti in : želodčnih težkočah je ic vina de- I etiliran star ksnjak že stoletja ' vnano preizkuiano okrepčilo. i 2 j let starega v 4 pollitrskih Bttkle- : fjiiah pošljem franko sa 60 K, zn!ajše;a 8 letnega, čudovito bole- j čiae tolažeče vdrjavalno sredstvo ; 't' per trganje v udih, 4 pollitrske . iklenice 48 K. Vino od 56 litrov ® naprej. Beli rizlisg in rdeči bur-gunie per liter K 4'60. «tenedilst Eter ti, • - «poSoičuiA, grad Goiič pri Ko-njiVsJi, otajersko. PozorI Mtjhna prela sa sadje je ■'» prods. Ravna tam se tudi t• 'ejmet r. ->erica za vsak dan. l'l ča po orn. Perilnica Vik-tiiigkofo ul. 80, Maribor. P4S PREMOG sa kovače (Ostra^er-Schmiede kshle, se dobi v toratniški zalogi Ivan Andraschits, trgovina z ž» lesom, v Maribora, Keroika al št. 25. 844 M«čan aizar«i knjiga zopet v novi izdaji izšla in se icbi nekaj sto izvodov v tiskarni sv. Cirila v Maribora v troh raznih vezavah, vse z zlato obrezo, in s>oer po pošti poslana po K 2.20, K 2.60 in K 2.80. Dekleta, sezue po tem molitveniku! „Cesar kliče." Knjižica s tem naslovom se je doposlala več gospodom. Prosimo, da Čimprej dopoš-ljejo 15 vinarjev, ker ima založništvo v tiskarni s knjižico znatne stroške. Kdor ne misli knjižice obdržati in plačati, naj jo v istem zavitku vrne, ker je zaloga že vsa pošla. — „iSveta vojska" v Mariboru. Na Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov. Spisal Pr. Segula. Take zbirke križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. Kot dodatek je pridjan še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko 9iužbo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Na Kalvarijo n. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Segula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1. Početek in razvoj Kri* pota. 2. Natančna določila o ustanavljanju Križ. po ia 3. Odpustki sv. Križ. pota. 4. Staoijonski križci 5 Bratovščina živega Križ. pota. 6. Obrednik za Križev pot. 7. T^ega in zgodovina Križeve ceste v Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p. n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporoča mo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obre?> K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mari-i>oru. E z nečebni lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih: 25—26—27 . . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . . K 7.30 34-35- 36 . . K 8.70 37—38—39 . . K 9.70 40-41—42 , . K ¡0.45 43—44—45 . . K 11.50 is Dnnaja po povzetju čevljarska Irš5 Dunaj UY., Sechshaaserstr. 84/n. Ceniki o vojnih čevljih iastcMj. Na prodaj novo zidane eno a dve nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad prost ?, s velikimi in majknimi stanoval-.i proti soinen obrnjene, se proda;c pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefa Mekrep v Maribora Mesa; t-atraas« it. 29. 4b4 I MBS&etijükai mdrug« t Račsl 1 kupuje okrogel in tesan les t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in soncem prežalostno vest, da je naša predraga soproga, ozir. mati, hi.biča in tefiSa, gospa Elizabeta Vsramc roj. Upnik v Oardaku v Bosni dne 10. Beptembra ob */, 4 ari popoldne po dolgi in mnčni bolezni, previdena a sv. zakramenti v 74. letu svoje starosti i&irno v Gospoda zaspala. Truplo nepozabljive r&njke je bilo dne 12. septembra is Čardako v Jajce prepeljano in tam k večnemn počitka položeno. Sr. maše zsdnšaiee se bodo brale v Maribora is v Rt.šah Čardak—Msribor, dne 2. oktobra 1917. Splošno nabiranje perila. C. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, nam piše: Za oskrbo naših na bojnem polju se nahajajočih hrabrih bori-teljev s potrebnim perilom naj daruje vsako gospodinjstvo in vsak posameznik vse pogrešljivo in nepotrebno na životnem, posteljnem, namiznem perilu ild. vsake vrste, najsibo novo ali rabljeno, oprano ali neoprano, belo ali barvano, celo ali strgano; tudi konci in odpadki, platneno ali bombaževinasto blago in kosi so dobrodošli. Istotako tudi tkanine vsake vrste, kot blago, obleke, vezenine in pletenine, vsakovrstne preje in odpadki. Uvažuje se tudi najmanjši dar. Prišli bodejo po te diarove učenci dne 10., 17. in 20. oktobra t. 1. Po tem roku sprejema zadevne darove: Sammelstelle des Kriegsliirsorgeamtes in Wien, IX., Währingerstrasse 32 (telefon št. 12.367). Poštno pošiljatve do 20 kg z označbo „Altmaterialienspende" (darilo starega blaga) so poštnine proste. Vsakdo naj podpira to zbirko po močeh v blagor naše zmagovite armade in domovine. Pojasnila daje c. in kr. vojno ministrstvo, vojnooskrbni urad, Dunaj, IX., Berggasse 22, kamor je tudi nasloviti vsa vprašanja in poročila. — Pišite izključno samo slovensko. Skrb za ohranitev vojaških grobov. Pod pokroviteljstvom našega cesarja so se storili koraki, katere vsi sloji prebivalstva prisrčno pozdravljajo, namreč koraki, da se ohranijo grobovi naših na bojišču padlih junakov. V ta namen je določeno, da se bodo v dnevih od 31. oktobra do 2. novembra t. 1. prodajali razni predmeti, kot znaki, razglednice, šivanke itd. Skupiček teh predmetov je namenjen 7.a ohranitev grobov naših na bojiščih padlih junakov. Pričakovati je, da bo slehern že iz hvaležnosti do naših junakov doprinesel kako majhno žrtev ter kupil ta ali oni gori označenih predmetov. Tozadevna pojasnila se dobijo pri komiteju za ohranitev vojaških grobov v Avstriji, Dunaj 9, Canisiusgasse 10. Marija Lešslk, Rezi Peöar, Rozika Veranlö, hčere. Loresc Yersnlñ, soprog. Janke Pečar, vnsk. Juri] LeSnlk, Frane Psöar. seta. Dražba žrebet Dne 15. listopada 1917, ob 10 uri dopoL prodajalo se bo pri c. i. kr. vojni bolnišnici za ionje ¿t. 55 56, v Rečici 'ob Paki nad Celjem na javni dražbi 8i0 12 odstavljenih kuge prostih žrebet najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Dražbe so smeje vdeležiti samo take osebe, ki se morejo izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva kot poljedelci (živinorejci). ■ 4. oktobra 1917. SLOVENSKI gospodah. ■tras T* Slamoreznice. mlatil« ce in viteljiie najboljše vrste prodaja Jož. Osolin, Laiki trg. 728 m Absolventa viničarske šole sprejme t službo C. K. VINARSKI NADZORNIK ZA ŠTAJERSKO » GRADEC, NAMESTNIŠTVO, BURGGr. 5. IH. kupuje Zadruga ¥ Račah « 64« i • Kupim zamiike in steklenice« • T7j„| ^ _ ^ J ^ zdravilno In namizno Kislo vodo 'o*ii0TviJ* ZZZZ^ZZZI Ši. Guiteni, Koroško. Občinski tajnik se takoj sprejme. Dobi hrano in stanovanje pri županu, v prostem času se rabi za domača lahka dela. Plača po dogovoru. Prednost ima vojaiki invalid. Občinski urad ▼ Podgorju pri Slovenjgradcu. 8os Meier Jožef, Maribor* Birgstr.ši6 kupuje orehove, jesenove, brestove, lipove, topolove, jagnjedove hlode (plohe) in ves drugI mehki in trdi les, a le debla. Plačuje po najboljši ceni. 817 KUPIM vsako množino zeljnih glav, repo, rudečo peso (rono) in druge poljske pridelke. Kari Robaus, MARIBOR, Koroška cesta štev. 24. 794 „Panorama-International" Maribor, Grsjikl trg fit*v. 3, zravan gostilne „k črnem.' orlu" se priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vstopnina 80 t. otroci 20 ▼. ProdBtava traja 26 Minut. Vojai dogodki iz vseh bojiii, pokrajine vseh dežel celega sveta ▼ nsravni velikosti, slikovite in re snline. Z« malo denarja in malo isgnbo časa se viii mnogo aaninsi-vosti eelsgn sveta. Kdor si eakrat ogleda „Panoramo", pride zopet, ker se vodno nove preditave. Hlio (žajfa) za pranje 1 kilo en o krono v trdili kosili, ■i zelo lakko vsak sam sknha doma. Natančno navodilo in pojasnile za kuhanj« takega mila (iajfe aa pranje po&ljeni vs&kenn po povzetju sa tri krose osemdeset vinarjev. 788 Karoiina Poženel, Idrija ktev. 26«. Krnnjsko. Mostna esenca! [zborno domačo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št, 33. , B68 Jabolka in hruške, natrgane, kupuje vsako množino kilogram po 44 vinarjev, v hišo postavljene za vožnino povrh še 10 vinarjev za kg več: M. KAIBA v Studencih pri Mariboru, Lembašita cesta 51 54. 7« Nabirajte in sušite gobe (jurčke)! Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji ceni: M. RANT, KRANJ (Kranjsko) prva exportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. Posebne lep zaslužek se ima pri nabiranju in suienju gob 787 Na Špecerijska in kolonijalna trgovina Ravnikar» Culls h Mo! kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! Dokler noka) «alogs, dam od tvojo prooitals zaloge POSREBRNIH „Xdeal"-Zli€ (to so dobro posrebrnjene žlice iz dobre kovine) in najfineje ponikljane jeklen6 jedilne oprave aa čadno nizke cene: 609 12 kosov posrikrnjenlh ,ld.al"-J»klenlh 211« K 18 50 12 „ „ „ •kavlnlh „ K 10- 12 parjv najfineje ponlkljanih jedilnih oprav (no? Ii> villoo, dvojo «o K 2 —) K 24'— Polti j-i «( proti fOTietjn »II pa denar r.aprflj. Poštnina SO t. EIPORTNA HISA TINTNER, Maj, ffl/72 MlIE 26. Kostanjev les » ukor S. iS kapi vsake množine po najvišjih cenah Jakob Vrefii©, flUrlbar, Cv«flfčaa ulica ifav. a. »Si ooooooooc Kmečka hranilnica = posojilnica = ifi Ptuju. O O v reg. zadrug» z neomejeno aaveao, ima odslej naprej svoje u-radne dneve samo vsako sredo in petek in ne vsak d a a, kakor je bilo doslej. 727 ^ 8 Ie Vsi sveti! Stare nagrobne križe lakira nanovo, pozlati in izvrši poceni in trajne napise Gystav Philip, dunajski slikar za napise in pozlatar Maribor, Viktringhof-ova ul. 17. (Ustanovljeno leta 1903), 779 Sijajno bodočnost imajo turške srečke in nove siveke avstr. Rdečega krisa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez 1,000.000 kron Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srsčiovno zastopstvo 15, Ljubljana. 753 Cena 1 steklarno« K 1-20. O dgfereia s&ei&s ?mjm teh kapljic imnm osnega gran&loib la m "mteih piacat P, Pmif, s&mbm Uk&sm „m ž. kar. orla" Maribcr, Ofamii trg it iš. ' Z a h ▼ a 1 a.{ F Sajprvo se V »m iejo zahvalim za to visokoconjeiso zdravil: stoti rdečici. Odkar rabiš to zdravilo, ie nisem imei nobene škod» sil svinjah. Is drugih krajev slišim pritoibe: Meni so vm svinje prpi Mscgi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron za z dri rila. Priporočam vsem ivicjerejeMS, naj bi rabili to eenjaco zdravilo. I «krat se Vas lep« zahvslia in prosim, pošljite ml s»et 13 stekle»!«. Telcapočtovaajem Ivan Škorjanr, p. d. Tesel, Srednja vas, p. Hoda, Koraifo oooosooooo o o Neomajno g je naš princip, če smo res in po pravici sigurni našega stališča. Ra-bimo neprestano LTSOFORM, ker ^^ imamo s tem sigurnost, da nas to sredstvo vedno varuje pred vsakim ^^ okuženjem. mooooi (10 tfosie.) Kmetovalci! Ne zamudite! 4®% kalijevo sol razpošiljam po ceni K 24.— za 100 kg po povzetju dokler imam še kaj zaloge! Vposlati je vreče v napolnitev! V tej kvaliteti je uvoz za dalje časa popolnoma ustavljen, zato naročite to raž no «metno gnojilo nemudoma, da ea-aorern postrečl! Za odstotke jamčim! Vink© Vabil, veletržec, ŽALEC, Jažne Štajersko 7S7 Rtran 8. SL0TBNSK1 GOSPODA». 4. aktakra 1117, Cepljeno trsje! Cepleno trsje, dveletno zelo močno 100 ko- j madov 50 K, enoletno 100 komadov 45 K, j šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja j Anton Slodnjak trtn&r ™ pošta: JURŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, Koze-mlekarice, dobrodojne razpošilja društvo ža rejo koz, PRAGA 1 H, B., Fostfach 121. L^isti pes istrske p»sme, belornjav »e je izgnbil ali je pa bil odpel- i jan. Kdor o tem kaj ve, naj poroča proti dobri nagradi občinskemu nrada v Rašsh. «21 j Na prodaj enonadstropna hiša s trgovino, v sredini Tr-bovlj tik zraven premogokopa, 20 arov zemlje, vodovod v hiši, se po ugodni ceni proda. Več se izve v Loki št. 19. pošta: Trbovlje. Rastlinski lim ESI A. Se ▼ velikem razpošilja po razpošiljalnici URAX, GRADEC, Strauchergasse štev. 15, Telefon 2565. (KitIir. 81( „pevajoči slavec. 99 Sprejmem tmUM Knjiga pod naslovom »Pevajoči slavec« s tridesetimi krasnimi novimi narodnimi pesmi. Pošljem jo vsakemu, kdor mi pošlje za 1 K 70 vin. novih neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici. Na dopisnice in sploh na brezplačna naročila se pa nemorem ozirati 1 Naročuje se pri MAT. BELEC pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj Štajersko ss& 831 BHh 35559991 -.v- - . Dr. FRANK |ord.|9-10k 2~ 4 h. i -1 828 •ws■ iwwmpwt i^mw^.-iw» Ustmena pojasnila v hišah zanimajočih t svrho nakupa parilnikov, ter drugih strojev pri tovarni S „Welsia," podaja večletni zastopnik ^a Franc Kovač v Ormožu, ¥ starejšega, samostojnega moža, kateri s» dobro razume v Sc!@*33?SfWH in vi^orejstvu, na kar posebno opozarjam |)š§jgytft5^ iz južnih krajev. Franc Sariss, Mutomer« Kupim BUKOVO OGLJE in DRVA od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Tavčer, trgovec z ogljem in dresmi. Trst, Via S. Zaccaria 3. h* Hrastov in kostanjev les v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej kupi po najvišji ceni 67£ Julii Žšgan na Polzeli v Sav. dol. kiSStauv Kmetje pozor! '»V S« * Po nizki ceni odda Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah pri Mariboru: 1 stoječi motor na bencin, % mahalna kolesa 12 konj. sil, malo obrabljen K 3800; 1 stoječi motor na bencin, 1 mahalno kolo 12 konj. ail, malo obrabljen K 3600; 1 ležeči motor na bencin, 2 mahalni kolesi 3 konj. sil, malo obrabljen K 1600; 1 ležeči motor na bencin; 1 mahalno kolo 3 konj. sil, malo obrabljen K 1400; 1 ležeči motor na surovo olje 2 mahalni kolesi 8 konj. sil, celo malo obrabljen K 3000; 1 ležeči parni kotelj v dobrem stanju, s celo armaturo, 600 litrov, za 4 konj. sile K 400; 1 novi kosilni stroj z rezervnimi noži, 9B cm širok za enega konja ali vola K 500; 1 ročni sejalni|stroj K 50. «as ešiaj. ljudska poso reg. zad. z ncom. zav. tft* 'i ti! 1! T3 /P vlOfSI? 10 «Prejemajo B<* vsakega in se obrestujejo- navadne po 47«°/»> pr»ti trisaesečni odpovedi po 47,*/»- Obresti se pripisujejo h kapitalu AB.1 f-i.