JL
ivtu<ii»oi, sobota 11. oktobra mi*.
5tnf, 231
Političen Ust.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno.
četrtletno K 16‘50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
UredniStvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242
Jugos. demokratska stranka
V nedeljo, dne 12. oktobra 1919
se vrši velik
LJUDSKI SHOD
kot
manifestacija narodneg edinstva
v
Narodnem domu v Mariboru
Začetek ob 10. uri dopoldne.
Govorijo narodni poslanci iz Srbije, Hrvatske in Slovenije.
Hrvatske pritožbe proti slovenskim železnicam.
\J »Slovencu« štev. 228. od 4. okt. t. 1. je posnetek člankov »Jugoslov. Lloyda« kakor »Jugoslov. Ekonomista«, razun teh so prinesli zadnje dni različni hrvatski časopisi dokaj ostre članke, ki so bili naperjeni zoper slovenske
Veliki mogul.
Anflleški spisala A. K. Oreen.
(Dalje).	(63)
To ni bilo popolnoma res. Vedno sem na to čakala, zakaj mi nadzornik pripoveduje vsa ta razkritja, da, celo svoja najskrivnejše misli. Zdaj sem spoznala to. Hotel je imeti protidarilo I
»Vi ste bili takrat na pozorišču«, je nadaljeval ter me za hip zvedavo pogledal, »in vi ste morali videti moža, ko je pobral diamant ter ga izročil gospodu Greyu. Ali ste opazovali njegov obraz?«
»Ne, gospod nadzornik«, sem odgovorila, »preveč sem bila razmišljena. Razentega sem tedaj opazovala gospoda Greya«.
»To je škoda. Upal sem že, da nam boste pojasnili neko važno točko«.
»Kakšna točka je to, gospod nadzornik?«
»Če se sledeči opis strinja ž njim«.---------
Prijel ie za drug listek in že mi je hotel pre-čitati njegovo vsebino, ko se je zgodilo nekaj, neki mož je prišel skozi vrata.
Komaj sta ga oba gospoda spoznala, sta kar na me pozabila in sta se pečala edinole s prišlecem. Morda je to zakrivila zunanjost moževa, ki je izgledal, kakor da je hitro tekel ali pa bil priča nenavadnega dogodka. Nadzornik je pri njegovem vstopu hitro vstal in že je odprl usta, da bi ga vprašal, tedaj se je spomnil moje navzočnosti. Pogledala sem, kam naj se umaknem, ne da bi me k temu
železnice. Da se prepreči vsako sumničenje in razbistrijo pojmi, objavlja obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani to-le:
Doslej je stalo na Teznu pri Mariboru okrog šeststo, a v Sevnici pri Zidanem mostu okrog 100, razun tega še v Nemški Avstriji nekaj stotin ustavljenih vozov in sicer za progo Sisek - Zemun, progo Zagreb - Koprivnica-Virovitica-Osjek, ter Zagreb juž. in drž. kol., večina tega tovora je stalo že mesece tam in ga vzlic vsem naporom ni bilo mogoče spraviti na Hrvatsko in sicer iz sledečih vzrokov:
Za progo Sisek - Zemun je buo ustavljenih preko 300 vozov. Ta proga je že čez mesec dni zaprta za tovorni promet, razun ža premog. Zaustavljen tovor sprejema državna železnica le v neznatnih množinah, paroplovba po Savi je bila vsled nizkega stanja Save dalj časa ustavljena.
Za progo Zagreb-Koprivnica-Virovitica-Osjek je bilo ustavljenih preko
še le pozval. Tedaj je gospod Gryce odprl vrata v stransko sobo ter me prosil, naj tam sedem, ker morajo par trenotkov govoriti z možem.
Seveda sem ga ubogala ter ga proseče pogledala. Očividno je ta pogled učinkoval, ker se je njegov izraz izpremenil, ko je zopet prijel za kljuko. Ali bo zaprl vrata ter me tako izključil od pogovora, ki me je gotovo tako zelo zanimal kakor nikogar drugega na svetu? Ali pa je spoznal mojo radovednost, potrebo, izvedeti, kakšne so moje nade, ter bo dovolil, da bom slišala moževo poročilo ?
Tesnobno sem opazovala vrata. Kljuka se je pregibala počasi, prepočasi, kakor da bi se popolnoma zaprla. Ali jo bo popolnoma zaprl? Ne. Pustil jo je, kakor je bila. i Najmanjši tresljaj tal bi zvečal odprtino, ne : da bi se kaj slišalo. O tem sem bila prepri-] čana. Toda ni bilo treba na to čakati. Možje v pisarni so pričeli govoriti. In v moje naj-; večje zadoščenje sem mogla slišati vsako besedo Poslušala sem z največjo pazljivostjo.
I Ko se je nadzornik načudil, da prišlec tako izgleda, je ta pričel jecljati:
»Ravnokar sem z največjim trudom ušel smrti! O tem vam bom pozneje poročal. Najprvo bi vam rad povedal, da je mož, ki ga iščemo, v mestu. Včeraj ponoči sem ga videl ali pa vsaj njegovo senco, kar je konečno isto.. — Bil sem tam, v oni hiši na šestinosemdeseti cesti, v hiši, ki jo imajo vsi za zaprto. Prišel je, in «.
200 vozov, ker državna železnica v Zagrebu veliko prepočasi, včasih sploh samo premog sprejema.
Zagreb državni kolodvor je bil nekaj časa sploh zaprt, a v splošnem sprejema tovor v neznatnih množinah.
Zagreb južni kolodvor je že več mesecev prenapolnjen.
Presojati, kaj je krivo stagnacije na progah državne železnice na Hr-vatskem, ni stvar slovenskih železnic. Trdi se, da pomanjkanje strojev in premoga. Strojev posodijo Slovenci Hrvatom 30, a premoga jim daje Slovenija več, kakor ga sama utrpeti zamore.
Glede zagrebških koioavoiov )c pripomniti, da sta v splošnem za dosedanji obseg prometa in trgovine obadva veliko premajhna. Ravnateljstvo v Ljubljani je glede južnega kolodvora že ukrenilo, da se v doglednem času primerno poveča.
Glavna ovira za promet na zagrebških kolodvorih pa so prepočasno ocarinanje ter reekspedicije.
»Stoite! Ali ga imate?« ga ie prekinil inadzornik.
»Ne. To je dolga povest, gospod nadzornik ------«.
»Povejte jo!« — Glas nadzornikov je bil suh. Očividno je bil razočaran, i »Ne grajajte me še, gospod nadzornik«, ;je pripomnil oni. »]e to prekanjen dečko.
|Stvar je bila sledeča: Želeli ste fotografijo : sumljivega in pa njegov rokopis. Nisem si ! mogel misliti boljšega prostora, kjer bi mogel ! to najti, nego njegovo lastno sobo v hiši gospoda Fairbrotherja. Vsled tega sem poiskal potrebno polnomoč, in snoči bolj
'pozno sem šel na pot. Šel sem sam---------------
: vedno sem bil egoist in se nisem
^prav nič zavaroval. Le policistu, ki je stal na vogalu, sem stvar površno pojasnil, potem 'sem hitel ob hiši k zadnjim vratom, ki vodijo ; na sedeminosemdeseto cesto. Fairbrotherjeva J hiša ima tri hišne duri. kakor vam je vsekakor znano: Dve na šestinosemdeseto cesto, [velike glavne duri in mal vhod, ki ie v 'direktni zvezi s stopnicami v stolpu, in pa duri na sedeminosemdeseto cesto. Za te duri ! sem imel ključ pri sebi.
Ne verjamem, da bi me kdo videl, ko sem stopil v hišo. Deževalo je. In mimo-gredoči so imeli preveč opravila s tem, da so držali dežnike nad glavami, kakor pa da bi gledali človeka, ki se je skr! j hišno vežo«.
(Dalje prih.)
Za ocaritianje blaga v Zagrebu ni ne primernih tirov, ne skladišč, ne dovolj izvežbanega carinskega osobja. Vsied tega se ocarini dnevno samo 2 do 3 vozove. 'Jasno je, da tudi dotok ne more biti večji. Ocarinanju v Zagrebu pa je podvrženo tudi blago za vse druge postaje na Hrvatskem. Da se v interesu Hrvatske same odstrani ta prometna ovira, predlagalo je obratno ravnateljstvo v Ljubljani, naj se ocari-nanje izvede v Mariboru in se je izjavilo, da kupi v ta ngmen velika skladišča eskomptne banke v Mariboru, kar bi južno železnico stalo več milijonov. Pri teni pa je ravnateljstvo zadelo na najhujši odpor zagrebške trgovske komore, ker hočejo združene tvrdke Ornstein, Spitzer, Weiss, etc. obdržati posredovanje pri ocarinanju in s tem združene dohodke, v svojih rokah, da-siravno se s tem zajezi ves promet in onemogoči trgovina.
Glede drugega tovora, ki ni ocarinanju podvrženo, ovirajo promet re-ekspedicije, to je trgovci naroče robo v Zagreb, jo puste stati na kolodvoru, da jo drugam prodajo in odidejo ali se razložijo dotični vozovi šele čez več dni oziroma tednov.
Tačas zastavljajo tire in se druga rnha na mm-« .-.»cMcjci;. Populizma
napačno je torej dolžiti slovenske železnice nepotizma, anarhije ter jim podtikati politične motive, vzroki niso to stran, ampak onostran Sotle.
Naj Hrvati sami narede red na svojih lastnih progah in odstranijo ovire na zagrebških kolodvorih, pa jim bodo slovenske železnice redno dovažale več stotin vozov na dan ter bo odpadla vsaka podlaga krivičnega sumničenja.
Tak je bil do sedaj dejanski položaj. Zadnje dni pa je nenadoma nastal preokret.
Ko se je mudil načelnik generalne carinarne v Beogradu gospod Dimitri-jevič v Ljubljani, se mu je položaj razložil v gori navedenem smislu. Strinjal se je s predlogom, da se tovor za Hrvatsko začasno zacarini v Mariboru in je izdal tozadevna navodila.
Ko pa je prišel omenjeni gospod v Zagreb, brzojavil je nenadoma ravnateljstvu v Ljubljano, da je carinsko osobje v Zagrebu in Sisku tako pomnožil, da zamore vse blago gladko ocariniti, tako da ocarinanje niti naj-manje ne bo motilo prometa ter zahteval, naj se ustavljeni tovor takoj pošlje v Zagreb, sicer pade krivda na zastoju prometa na južno železnico.
Na podlagi te zahteve je južna železnica 6. t. m. krafkomalo dirigirala
vseh 600 vozov iz Maribora v Zagreb. Prvi dan se je ocarinilo v Zagrebu juž. kol. 2 voza iri pol. Drugi dan nič.; Proga Zidanimost- Sisek je prena-j polnjena.
Kakšne posledice bode to imelo,j se bode pokazalo prihodnje dni.
cr
r
frj. /Ulm
Politične vesti.
n
Italijansko-jugoslovanski spor. Vse svetovno časopisje se bavi z Reko ter našim sporom z Italijani. Po svetu krožijo najrar-ličnejše govorice, ki pa jih nihče ne potrjuje, a tudi nihče ne dementira; naša in italijanska vlada stojita nasproti vsemu temu kakor, da bi jih nič ne brigalo. Kaj je temu vzrok? Govorimo odkrito! Položaj ie velekritičen in vsak dan, vsaka ura nam lahko prinese največjih iznenadenj. Dnevi, ki jih preživljata "Jugoslavija in Italija sedaj so zelo podobni onim, ki sta iih Preživljali Srbija in Avstro-ogrska po nesrečnem sarajevskem atentatu. D’ Annunzijevi akciji na Reki lahko pripisujemo isto važnost, kakor Prinčipovemu atentatu 1914. Kakor takrat v Avstroogrski, tako si stojita tudi danes v Italiji nasproti dve stranki: ena, ki je za aneksijo in druga, ki je proti njej in proti konfliktu sploh. To sta nacijonalistična d’Annunzijeva in soci-jalistična stranka. Kdor pa pozna dobro italijanske interne razmere, ta ve dobro da so naciionalisti močnejši kot pa socijalisti. Radi tega se na dobrote laške revolucije ne smemo tako absolutno zanašati, kot se ža-libog zanašamo. Sedaj ne gre več za Reko, ne gre za Istro, Goriško, Trst, gre za mnogo več. gre za biti in nebiti naše mlade države sploh. Konflikt z Italijo bi bil danes preu-ranjen! Milanski »Corrie«5 COT“* i«vii<», ua so se sovražnosti med našimi regularnimi četami ter Italijani že začele. Naše čete so po tem poročilu obstreljevale pri vhodu v Kotorski zaliv z obeh obali italijanski parnik »Epiro«, kateri je imel na krovti 210 laških vojakov ter nekaj francoskih in angleških častnikov. Pri tem da je bilo več laških vojakov ranjenih. Radi tega obstreljevanja, da je dal francoski mestni poveljnik omenjenemu parniku za spremstvo francosko torpedovko z nalogo, da naj, ko bi se napad ponovil začne obstreljevati našo trdnjavo. Na drugi strani pa poroča, da so pred vhodom v Škader našli več razmesarjenih trupel laških vojakov. Pred mestom da se nahajajo Albanci. — »Chicago Tribune« javlja nadalje, da se odpošlje v Dalmacijo še več ameriških mornarjev, v svrho da znova zastavijo Italijanom pot, ako bi ti še enkrat hoteli napasti Trogir ali kako drugo dalmatinsko mesto. Dalje poroča, da so iz Zagreba proti Reki na poti 4 baterije poljskega topništva, radi česar vlada v mestu veliko razburjenje. Po Reki naznanjajo letaki, da je VVilson izjavil, da bodo v slučaju potrebe nastopile ameriške čete, da ščitijo jugoslovanske pravice na Reki. Isti list pravi dalje, da se vojna med Jugoslavijo ter Italijo smatra za neizogibno. Rimski list »Cpoca« javlja, da so jugoslovanske čete in dobrovoljct zasedli pozicije na Snežniku. Poveljnik na Reki je zaukazal protiodredbe. švicarski listi pa poročajo dalje o spopadih naših ter laških čet v Dalmaciji. Krasen članek o Reki ter o italijansko - jugoslovanskem sporu prinaša ruski list »Slavjanskaja Zarja«, ki piše med drugim: »Zdi se, da hoče (antanta) tudi v tem slučaju (v slučaju Reke) znova in znova dokazati upravičenost onega naziranja, da je napram Slovanom dovoljeno vse, ker so Slovani ljudje drugega reda. Za nas ni nobenega dvoma, da je reško vprašanje slovansko vprašanje. Reško vprašanje je ono izmed jugoslovanskih vprašanj, ki ogroža svetovni mir, zlasti pa odnošaje med Jugo-slaviio ter Italijo. Slovanstvo kot celota ni imelo na mirovni konferenci nobenega zastopnika in slovanski narodi pri mirovni kon-
ferenci niso bili udeleženi. Razkrojena Rusija je odpadla od te kombinacije, zato se dela politika brez nas . . .« Dslie se zavzema za jugoslovansko Reko ter trdi, da je reško vprašanje splošno slovansko vprašanje.
Nova Madžarsha. Berolinski „Lokal-anzeiger" javlja h Frankobroda oh Meni: Kakor se poroča iz Parka, se bo mirovna pogodba z Madžarsko najbrže še tekom tega meseca izročila sedmerici madžarskih delegatov, ki bodo poslani v Pari?,. Pogodba določa za Madžarsko naslednje meie: Ob severnem robu države sledi meja nekaj časa Donavi, potem pa črti, ki gre od zapada. proti vzhodu in ki se bo morala v podrobnosti šele določiti; najbrže bo tekla ta črta od Bratislave do Komorna. Pred velikim zavojem Donave severno od Budimpešte krene meja v severovzhodni smeri proti Karpatom in doseže pri Marmarski Sihoti točko, kjer naj se združijo meje treh držav; Čehoslovaške, Madžarske in Romunije. Vse bivše ogrsko ozemlje, ki 'eži severno od te črte, pripade češkoslovaški republiki. Na vzhodu gre meja,od Marmsrske Sihote do reke Samos, potem nekaj čass ob tej reki, nato pa vzhodno od Debrecina proti jugu do reke Maros in doseže pri kraju Szent-Ivan reko Tiszo, kateri sledi do njene stare struge. • Potem okrene proti zapadi! in gre severno od Drave v smeri proti Radgoni. Na zapadli se uredi vprašanje Zapadne Ogrske tako, da pripade Sopronj Nemški Avstriji. Madžarska bi potem obsegala približno 140.000 km2 in bi imela okoli 10 milijonov prebivalcev.
Dnevne novice.
—□ _U
Nedeljski shod bo prava manifestacija jugoslovanskega Maribora za to, da se odstranijo sedanje razmere v državi in dja preide parlampnt h repnemu delu. Srbski in hr-
vaški gostje pridejo v Maribor jutri z vlakom. Za Maribor bo častno, ako bo nedeljski shod
čim nailepše obiskan. Zato pridite vsi!
K našemu programu. Poročilo o glavnem strankinem zborovanju JDS 1. 1919. Založilo Tajništvo JDS v Ljubljani, 74 strani cena K 3’—• Brošura, ki je pravkar izšla, prinaša glavne govore z letošnjega zborovanja Jugoslovanske demokratske stranke 5. in 6. julija. V teh govorih so zavzeli posamezni govorniki stališče stranke do najaktuelnejših vprašanj kakor, edinstvenosti države, agrarne reforme, valute, carine, prosvete itd. Knjižica je zlasti važna za vse politične govornike in agitatorje, ker črpajo lahko iz nje dovolj snovi za politično delo po deželi. Brošuro toplo priporočamo. Brošura se dobi po vseh krajevnih organizacijah JDS in po knjigarnah.
Moje maslo. 1.Zadeva g. kaplana. Gospod nadučitelj Kopič mi je naznanil, da se vrši po naročilu okrajnega šolskega S’reta dne 28. junija 1919 šolarska maša za dobrobit našega kralja. Kot neplačani kapetan udeležil sem se s svojim moštvom te maše. Mašo je cele-briral g. kaplan, na oltarju ste goreli dve sveči, mesto petja je bila glasna molitev šolarjev in na koncu molitev kaplana, v kateio je upletel še molitev za dobrobit domovine. O kralju ne besede. To je toraj bila ona maša za kralja, katera naj vzbuja med drugim tudi med šolarji ljubezen do svojega vladarja. Mene je to postopanje v času različnih Radičev razjezilo in zato sem se pritožil na kompetentno oblast. Poročal sem golo resnico. Pravico do pritožbe pa imam mogoče? Odgovor na mojo pritožbo je bii seve vredan c. kr. lavantinskega konsi-storija. Ta je bil:	pri šolarskih mašah se ne
moli za kralja Petra, ker nimajo tozadevno še nobenega naročila. Da sem se jaz pritožil glede postopanja pri kraljevi maši, so jednostavno mirno prezrli. Ja, če bi bilo to v Avstriji ! I — 2. Zadeva g. notarj. Stupice. Deželna vlada je izdala oglas, da morajo vsi notarji prositi za poverilo. Prosili so vsi. Takrat So podali zaupniki svoje pritožbe glede različnih nemških notarjev in to v namenu, da jim na podlagi njihovega delovanja odreče vlada
'Siiiitjvs, 11 oktoi>nt tsis
ttarl»or«iu
zaupanje in poverilo. Znano je, da je narodnost, istem času absolutno ne bo mogoče vsem za
odločevalo poprej mišljenje, posebno pa dejani«	i'i' J
pojedinca in ne rojstvo. Da nas je izdal Stupica
nustiti doma, posebno onim, ki stanujejo na
samoti ne. Po mestih bo glasovanje mnogo boli
enostavno; ljudje bodo imeli do komisije bli u, tako, da prav gotovo nobeden r.e bo zadržan. Ravno v tem pa tiči vsa nevarnost za nas, ker mesta so, kakor znano, po večini nemškutarska. Poznavalci razmer računajo, da bomo dobili v najboljšem slučaju 70 procentov glasov. Stvar je zelo resna, torej na delo!
Zahteva tiskarskega, knjigoveškega, kartonažnega ter pomožnega osobja. Lastnikom tiskarn, litografij in knjigoveznic ter kartonažnih tovarn v Sloveniji je izročilo delavstvo spomenico, v kateri zahteva: 1. povi-lanje plač in sic^r kvalificiranemu delavstvu za 150 do 200 kron, pomožnemu osebju za 100 kron in vajencem za 50 kron na teden in oseb ; 2. zvišanje doklad za nočno delo; 3. pogajanja o obnovi tarifne pogodbe, ki poteče koncem t. 1., se morajo začeti sredi novembra in končati 'do 31. deccmbra 1919; 4. ustanovi naj se paritetna komisija, sestoječa iz petih članov delodajalcev in petih članov pomočništva, ki naj skrbi za redno času primerno regulacijo plač. — Pogajanja o teh zahteyah morajo biti končana v soboto, 11. t. m. opoldne. — Iz krogov deiavstva smo o tem še prejeli: V ponedeljek, dne 6. t. m. so grafični uslužbenci in knjigovezi predložili organizacijam lastnikov tiskarn in knjigoveški zadrugi svoje zahteve po povišanju plač. V tem gibanju je združeno vse delavstv,o v tiskarnah in knjigoveznicah. Delavstvo zahteva, da se plače zenačljo s plačami liskarniških in knjigoveških uslužbencev v Zagrebu, Sarajevu in hrvatskih provincialnih mestih. Zvišanje plač se zahteva že to soboto. Delodajalci do danes še niso odgovorili. Delavstvo zahteva, da se morajo rešiti vse zahteve solidarno, nedeljeno, sicer bo delavstvo nastopilo solidarno brez razlike — kvalificirano in nekvalificirano. Vsega v tem gibanju prizadetega delavstva je približno 1000 oseb.
Kongres jugoslovanske omladine od-goden. Odbor jugoslovanske omladine poroča: Ker so zadnji čas nastale nepremagljive težkoče glede nastanjenja udeležencev kongresa jugoslovanske omladine, je konferenca seniorjev sklenila, odgoditi kongres na nedoločen čas. Odbor prosi vse omladnice, zlasti organizacije in poverjenike, da takoj obvestijo tovariše, da ne bodo potovali v Zagreb.
Bankovci gotovi. Iz Beograda javljajo, da so naši bankovci po 5, 10 in 20 dinarjev, ki se izdelujejo v Parizu, izgotovljeni in jih komisija že sprejema.
Mariborska eskomptna banka je razvila v zadnjem ča.^u živahno delovanje. V najkrajšem času bode zvišala svoj akcijski kapital za nekoliko miljonov ker se je promet že Sedaj toliko pomnožil, da se čuti nujna potreba zvišanja in to tem bolj, ker se je upravni svet odločil, da ustanovi v osvobojenih krajih svoje podružnice. 1. t. m. se je otvorila podružnica za Prekmurje v Murski Soboti, kstera že redno posluje, na kar opozarjamo posebno gg. trgovce, kateri so v trgovski zvezi s Prekmurjem. Ker je Mariborska eskomptna banka naš domači zavod, istega vsem toplo priporočamo.
Vlom v vozeči vlak. Zagrebški listi poročajo, da' je te dni neznan zlikovec izvršil prav amerikansko tatvino. Na progi med Celjem in Štorami je skočil na vozeči vlak in iz vagona za prtljago pometal več košar, ki jih je potem oplenil. Med oškodovanci je tudi gospa Štefa Dragutinovic, članica zagrebškega gledališča, ki ima za 40.000 kron škode.
Šola Glasbene Matice Maribor. Vsi učenci, ki še niso prijavili ravnateljstvu, ke-daj imajo čas za uk, naj to store takoj, da se jim nakažejo ure. Oni učenci, ki so to že storili, imajo že redni pouk. Prijave sprejema ravnatelj glasbene šole Osak dan od 9.—12. in od 15.-18. ure v društvenih prostorih nad Gotzovo dvorano.
Trgovci imajo 10. oktobra ob 19. uri
pri občinskih volitvah, še bržčas »Straža" »e bo tajila. Razven družili stvari privoščil si ie sedaj narodnjak Stupica leta 1914 še to, da je javno mene denunciral, da sem spisal knjigo 0 združenju vseh Jugoslovanov, in da sem bil U(1 «obrane", mojega solicitatorja g. Poliča pa, da je širil knjige o ktaiju Petru. Ta je zato tudi sedel v preiskovalnem zaporu 4 mesce in 18 dni. To in še mnogo kaj druzega seta naznanil z dokazi deželni vladi. Da bi se kje zlagal, mi ni nikdo očital. Zato, da iu»jo v Ljubljani druge pojme o tem, kakšni notarji da so za Sv. Lenart ravno dobri, kakor jaz, zato ne morem. — S Zadeva poštarja Krajnca. Po dovoljenju g. generala Maistra sem sestavil novembra mesca stražili oddelek.
Rabil sera radi zveze nujno popolnoma zanesljivega našega človeka na pošti. Tukaj pa smo imeli zagrizanega nemčurja, Takrat je prihitel v Maribor iz Lipnice portar Kranjc. Na mojo prošnjo je bi) pripravljen sodelovati pri puču, katerega sem namerava!. Če je bilo to za njega varno, je drugo vprašanje. Ali storil j* to in prevzel iz mojih rok poštni urad pri Sv.
Lenartu, ko sem z oboroženo si!o vrgel prejšnjega poštarja iz urada. Naknadno odobrila je Ljubljana moj korak Krajnc, ki je domačin iz ugledne rodbine pri Sv. Juriju, preselil se jc z rodbino na svoje stroške semkaj. Pač pa me je prosil, da bi po možnosti skrbel za to, da on za svojo požrtvovalnost ne bi bil kaznovan s selitvenimi stroški. Storil sem tedaj svojo dolžnost in prosil kakor v Ljubljani tako v Beogradu za Krajnca, h Beograda sem dobil poročilo, da je prošnja Krajnca ugodno rešena.
Istočasno je dobil isti brzojav iz Ljubljane, da je imenovan pri Sv. Lovrencu. Ko sem svojo vest iz Beograda telefonsko sporočil dr. Debelaku, mi je ta rekel, da ga je on imenoval za Lovrenc, nekega Šturma pa za Sv. Lenart, da pa mu je vse jedno, če je Beograd odločil drugače. Klub temu poslal ga pa je ta gospod, ki se je čutil bržčas ožaljenim, k Sv. Lovrencu.
Glede Sturma mi pa je g. prof. Voglai povedal, da je v Mariboru organiziran pri JDS.
Krajnc se je odselil k Sv. Lovrencu, pustil pa je rodbino še dva mesca pri Sv. Lenartu.
»Čuden slučaj" je hotel, da je dobil od ravnateljstva pismo za svoje imenovanje pri Sv.
Lenartu k Sv. Lovrencu ravno ta dan, ko se je pripeljal 8 celim pohištvom in rodbino k Sv.
Lovrencu. Še bolj čudno pa je, da je za to Sturm že vedal poprej, da isti slučajno nima pri Sv. Lenartu ne rodbine in ne stanovanja, marveč da shaja z nahrbtnikom prtljage. Pač pa ima članek v »Slovencu", v katerem isti njega pomiluje radi selitvenih stroškov njegove r«'!bine. Celo to umazano perilo nisem nameraval spraviti v javnost, marveč pustiti pri kompetentnih oblasti. Pojasnil sem le toliko, da se ve, kje se nahaja maslo. Dr. Gorišek.
Minister za zunanje zadeve dr. Trumbič je ozdravel.
Avstriji grozi nevarnost, da ostane ^rez moke in kruha, ako se ji ne posreči do-f biti pravočasno inozemskih plačilnih sredstev.
Da bo mogla v najbližnji bodočnosti vsaj še par drii živeti potrebuje okrog 15 milijonov holandskih goldinarjev. Tako živi Avstrija, odkar se je „otresla nadležnih Slovencev !"
V našem mestu so ruski častniki, katere So vrgli boljševiki na sevetu čez mejo, odkoder Potujejo sedaj preko Nemčije, Češkoslovaške,
Avstrije ter Jugoslavije na južno rusko fronto 8®nerala Denjikina.
S Koroške. Za plebiscit v A-pasu bo treba še mnogo podrobnega dela, da. ljudje ob Usodepolni uri ne bodo ostali domu. Izvedba Plebiscita bo padla namreč v tiste mesece, ko bo koroške gore in doline pokrival debel sneg,
bo posebno onim, ki stanujejo visoko v 8or,ih ter raztreseni daleč proč od občin,
^teškoČilo priti na glasovanje. Da so pa ravno ljudje najzavednejši S ovenci. to je gotovo vsa-j zvečer pri »Gambrinu« važen sestanek V in-t'rnu znano. Istotako bo treba skrbeti za to, dajteresu vsakega trgovca je, da se sestanka bo vršilo glasovanje v vsaki taki občini dva j udeleži.
. ni; tako da bodo prišli na glasovanje lahko' I Seznam telefonskih abonentov Izide taanoma vsi, ker na en dan in ob enem in te dni. Naročila sprejema pošta Maribor I.
Tergatvena veselica bo v soboto, dne
11. t. m. v restavraciji »Pri koroškem kolodvoru«. Začetek ob 17. uri.
Velika nogometna tekma š. k. »Slovan 1“ (Ljubljana) — I. slov. š. k. »Maribor I.“ Na poziv ljubljanskega športnega kluba „Slovau" se vrši v nedeljo,< dne
12. septembra ob 15. (3.) uri na športnem pro-i štoru Tezno velika nogometna tekma imenovanih klubov. Sestava moštva ljubljanskih gčstov je izborna in pričakovati je ostre, zanimive igre. Občinstvo se bo gotovo rado odzvalo po-, zivu in s tem počastilo ljubljanske goste. Komur je hoja na Tezno prenaporna, lahko uporabi vlak št. 843, ki odpelje ob pol 14-(pol 2.) uri iz Maribora gl. kol. K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor.
S
Gledališke vesti.
V soboto je, kakor se je že objavilo »Amnestija", »Medved" na abonement A|3. Pri izborni razvrstitvi glavnih vlog se bode nudil vssm prijateljem umetnosti izreden večer, take, da bode vsak prišel popolnoma na svoj račun. Predprodaja se je že pričela. V odmorih svita voj^ divizijska godba. — V nedeljo popoldne ob pol'15. (pol 3) uri je ob zelo znižanih cenah prva popoldanska IjudsKa predstava drame »Tugomer" S to predstavo je dana vaem, tudi-najširšim slojem prilika, ogledati Si to velikansko narodno dramo in sicer pri isti razdelitvi vlog, kakor pri otvoritveni predstavi in pri znižanih cenah. —- Zvečer se uprizori na abone-nient „B|3" Fiiižgarjeva »Veriga", na kar -še občinstvo posebno opozarja, da si. preskrbi ob pravem času vstopnice, ker vlada za ta večer veliko zanimanje.	U.	P.
Širite naš listi
b:
Zadnje vesti.
_£5v.
(Posebna telefonska tn brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Ministrska kriza.
Beograd, 9. oktobra. Današnja ,,Tribuna" javlja: Dr. Pavlovič je dobil danes odgovore-’ vseh opozicijonalnih strank, da nočejb vstopiti v nov kabinet. G. Protič je v svojem imeni};-dr. Pavloviča že vnaprej obvestil o možnosti' negativnega odgovora na njegovo ponudbo. V sredo popoldne je imel sejo tudi radikalni klub' in je na njej sklenil, da odbije ponudbo dr. Pavloviča. ;
Beograd, 9. oktobra. »Politika« piše: Ker gospod Pašič sedaj ne želi sestaviti nove vlade in ker je to tudi dr. Trumbič odbil, čel da ne pozna še dovolj notranjih razmer, se * je snoči pojavil kot kandidat za ministrski predsedstvo g. Mihajlo Jovanovič, predsednik ’ kasacijskega sodišča. Njegovo kandidaturo" podpira Pašič in se ždi, da bi bile titdf ostale stranke pripravljene podpirati njegovo kandidaturo. Naravno je, da ima ta pojatf;-tudi svoje nasprotnike, ker stoji g. Jovanovič * izven parlamenta.	;*-
Vprašanje Reke/
• t -•
Pariz, 9. oktobra. Kakor doznava »Matin«, ’ iz Rima, bi bija italijanska vlad* priprav!jetiji^! privoliti v tako rešitev roškega vprašanja, d<V’4>i ♦ se iz Reke in Voloskega ustanovila upra-vnarU celota^ ki ■ bi jo upravljala zveza narodov; .prr, tem bi morala teritorij,dna -ve^n z Italijo ostatj* neprekinjena. Italijanska vlada bi pa obdržal;/; varstvo nad italijanstvom Reke.	’*'•	i
*
Wilsonova bolezen.	•' f j
N e w y o r k, 8 oktobra.'. Bolehen fi'red*etf+- ' : : nika Wilsona vidno vpliva na politični položaj. 'Govori Wilsonovih. nasprotnikov ne vzbujajo* več osebnih žaljivk. Sodi se, da bo mirovna pogodba v kratkem odobrena,	"	•
H Slownsko mestno gledališče H
REPERTOIRE:
V petek: Zaprto.
V soboto Amnestija", »Medved", abonn. A.
V nedeljo popoldne ob *!5. (K3.) ? »Tugo-
mer" pri znižanih cenah. ZveCer: »Veriga", abonn. 8-3.
Velik shod bo v nedeljo v Mariboru! Govorijo zastopniki vseh treh delov našega naroda: Srb, Hrvat in Slovenec. Agitirajte!
VABILO
na
vinsho trgatev
katera se vrti
■
v soboto, dne 11. oktobra 1919 ob 17. (5.) url popoldne
s v gostilni
Terezije Čolnik, restavracija „Pri koroškem kolodvoru"
Med drugim tudi godba. Vstopnina 2 K.
(. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje In najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
Od sobote II. do 15. oktobra 1919:
Karakterističen in prekrasen umetniški spored!
Rotenburžani
Drama v 5 dejanjih z prekrasno umetnico
Mr Liju Mara 'M in druge krasne podobe!
MALA OZNANILA.
hrvatskem in češkem jeziku. Naslov 3-3
56 cm, na prodaj. Naslov pove upravništvo
3-3
Od 16. do 19. oktobra
Cesarjevič Rudolf — Tragedija v Mayerlingu.
Vsak« srado In sebota novi snorodl
Predstave se vrše vsak dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri zreler. Ob nedeljah in praznlkah ob 15. (8.), 16. (4.), 18. (6.) in 20. (8.) url sveier.
Gospodična
za sprejem strank se takoj sprejme. Atelje »MAKART«, Gosposka ulica 27.
Pouk v francoskem,
v upravništvu.
1 klak, 1 cilinder,
»Marib. delavca«.
Prodam zimsko suknjo
(800 K). Ogleda se lahko med 17,—18. uro popoldne. Naslov pove upravništvo.	3—2
Na hrano in stanovanje s 1. novembr.
dva gospoda. Naslov: Cesarska cesta št. 4, I. nadstropje, vrata 4.	3—2
Ctannionia iz trel1 so^ in eno *z ene sol)e in JlaflUVanjc drugimi prostori, tudi cela vila, se
odda takoj v najem pri kolodvoru v Račjem. 3—2
Služkinja
(dekla), stara od 20—30 let, vešča priproste kuhe, gospodinjstva, k malemu otroku se išče k mali obitelji v Prevalje. Naslov pove upravništvo.	4—3
Oznanila „UNI0N-PR0RAGANDE“, Maribor.
Gospodska ulica št. 25.
10—7
Dva pisalna stroja
kupi Mariborska eskomptna banka.
Barva vsakovrstno blago
Kemično čisti obleke
Pere m sveti dlika
ovratnike, zapestnice in srajce.
= JOS. REICH =
Maribor, Gospodska ulica 38
Poštna naročila se Izvršujejo točno.
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
Stanje hranilnih vlog....................K	42,442.640-26
Rezervni fondi  .........................K	2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Spreema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po navišji
točasno običajni obrestni meri.
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun nedelje in praznikov.
TI«V*r<M • Ifrrf	v	V	I