"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST /A MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. iT« - NO. 1 644. leleM< » ****** nattsr. hi 1*>7. »t IM »m! affiss M Cfelu*. IM.. sa4sr tfct AM tt Cmtm al Mars« 1S>* Anglija v igri za ojačanje svojega imperializma MUSSOLINI PRIPRAVLJA UDAR ZA KOLONIJE RUSIJA SE NE BO ZAPLETLA V VOJNO ZA "KORISTI ANGLIJE". — ČEHOSLOVAŠKA V NOVIH TE2AVAH RADI "NEMŠKE" POLITIKE Angleški premier Chamber-v civil>ni vojni v Španiji "ne-lain zatrjuje, da je za mir, da vtralne". V Moskvi menijo, da je lani preprečil evropsko in je namen Anglije oslabiti Ja-svetovno vojno, in da bo mir ponsko in Kitajsko, ne da bi se dolgotrajen, če bo to od njega Angliji v ta namen bilo treba odvisno.___[apuičati v vojno, Na j se drugi Kramarski državnik vojskujejo za njene interen. v. _ . ... . Lahko se pripeti, da se seda- Njemu je v resnici le za mir CHICAGO, ILL., 18. MARCA (March 15), 1939 P«blUk»4 Vf—ldf at 2301 9«. Lnvnial« Av«. LETO—VOL. XXXIV. Anglije — to je, da bo na bojiščih zmagovala, ne da bi se s kom zapletla v vojno. Anglija je skušala Mussolinija politično uničiti s sankcijami v času, ko je pod vzel invazijo v Etiopijo. Mussolini je zmagal, a Italija je priila iz vojne gospodarsko vendarle jako oslabljena, torej kakor želi I*ondon. Treba pa je Italijo še bolj o-slabiti. Zato ji je Anglija dovolila, da se je zapletla v civilno vojno v Spamji. "To bo dratf špas, si je mislil Chamberlain. le naj si ob njemu Mussolini skrha zobe." Anglija je stala lepo ob ptrani in uganjala komedijo s politiko "nevmešava-nja." Dovolila je lojalistom, da so kupovali munknjo kjer so k> mogli, in jim celo protektirala pristanišča, tpod masko svoje "nevtralnosti", samo da je Mussolinija več sta'o, a mu vendar dovolila zmagati, češ, ko se bo dovolj upehal, bo obležal, in Anglija postane tudi njegova pokroviteljica. Obkroaanje Rusije Chamberlamu je današnja Rusija zelo nevšečna dežela. Ampak naj jo oslabi kdo drugi. Ta logični "drugi" je Hitler. Slednji kani Ru*ijo v resnici napasti. Sovjetski državniki pa so ga posvarili, da bp igral s tem v korist Velike Britanije, ki hoče, da se Rusija in Nemčija izčrpata v vojni, ki jo bo potem odločila Anglija sebi v korist Izg»'teda. da so v Berlinu ta namig iz Moskve razumeli in da so vsled tega nehali rohneti proti "komunizmu". Na zboru komunistične stranke USSR, ki se je pričela prošli teden, je Stalin poudaril, da angleški triki ne bodo držali, s čemer je nji oboroženi in ekonomiki konflikti ne bodo razvijali in končavali tako, kakor želi premier z marelo. Ampak dozdaj je imel Chamberlain s svojo politiko fprilično sreče. Darila na tuje stroške Anglija je žrtvovala Hitlerjevemu apetitu Avstrijo in Čehoslovaško. Dovolila mu je prodiranje v jugovzhodno in v vzhodno Evropo, in z daleč mu obljublja celo kolonije — ki pa naj jih dajo male dežele, med njimi v prvi vrati Belgija, Portugalska in Nizozemska. Svoje bo Anglija držala do skrajnosti, in če bo katero Hitlerju prepustila, jih bo moral drago plačati na en ali drug način, kajti Anglija kuipčuje pri vsaki stvari samo in edino zaradi dobička. Glavna skrb Anglije je Itali- ZAKONODAJE OBETAJO UNIJAM SLABE ČASE Tragedije sijajne borbe za ljudstvo j Ko je bila španska republika v LontUmu in Parizu zutajenu in spin »ki fašizem pr izumi, je na-stala zmeda v republikanski Š[xtniji. Kajti boriti se nad 30 mesecev v takih okolščinah proti tolikšni premoči mora ugonobiti kogarkoli. Tako se je do Kalilo, da so si tovariši v borbi trn stali več ali manj sovražniki v nesreči. Ko smo čuli o bojih med njimi, so milijoni, ki verujejo v to, za kar so se oni borili, osupnili. Bili so predaleč ml mira tragedije, du bi mogli pttj. miti, kaj se je dogodilo na n jemu. Španska republika je bila zmerom navezana edino le, nase. Imela je naše simpatije. veliko gmotne pomoči in neka i legij, ki /mi so bile malenkost v primeri, kar sta nudila fašistom r S [Mini ji Mussolini in llitler. Huzočaranje nad porazom španske republike bo splahnelo. Ogenj, ki ji je dajal življenje proti tako mogočni premoči, bo gorel dalje — zdaj sicer ne s plameni, a bo z9iova zaplamtel in se dvignil. Španija je padla pod križem tuje intervencije. A vstala bo, kakor bo Nemčija in Italija. Nobeno ljudstvo ni hotelo za zmerom klečati /pod kriiem. Prireditev v Chicagu 11. marca v korist Proletarca in za žrtve fašizma dobro uspela V soboto 11. marca smo imeli v Chicagu in okolici jako slabo vreme. Vz»,ic temu so naši ljudje dvorano SNPJ dobro napolnili. Detroitčani, ki so tu ponovili komedijo "Venero", so napravili na avdijenco najboljši vtis. Ljudje so se smejali kot na malokateri predstavi. Govornika sta bila Joako Oven in Chas, Pogorelec. V prvem delu sporeda so bile predvajane p9% ske točke. Zabava po končanem sporedu je res trajala skoraj do jutra. Koliko bo prebitka, odbor kluba ie ne ve, dokler ne bodo plačani vsi računi in vstopnice. Polovico prebitka je namenjenega Proletarcu in polovico žrtvam fašizma v Španiji. Vsote in imena prispevateljev ter ra-j čuni bodo v običajnih izkazih. I (Več o tej prireditvi bo v pri-I hodnji številki.) "JAVNOST" HOČE V BOJIH MED DELOM IN KAPITALOM "OBRAMBO SVOJIH PRAVIC" "SEDEČE STAVKE" GLAVNA TARČA. BOJ ZA UNIČENJE WAGNERJEVEGA ZAKONA. UNIJA AVTNIH DELAVCEV $E V RAZCEPU. SLOGA DELAVSTVA NAJVAŽNEJŠA STVAR pitje se ni toliko izčrpala, da ne bi mogla v vojno z Anglijo. Zato Chamberlain študira, kako zadovoljiti Mussolinijeve mu a-petitu — na stroške Francije! Precej reakcionarnih francoskih vodij je pridobil za "spoznanje", da je za Francijo boljše nekaj dati, kakor pa ri-skirati vojno zaradi par kolonij. Zelo vrjetno je, da ko Mussolini prihodnjič zaropota v ka- Frank Zaitz bo predaval v Waukeganu Prihodnjo soboto 18. marca bo v Waukeganu v Slov. nar. domu predaval' Frank Zaitz o •položaju v Jugoslaviji in drugje v Evropi. Papež Pij XII. se trudi skleniti sporazum s Hitlerjem. Imel je v ta namen avdijenco z nje-ja. V vojni za oavo#trv Etio- govim poslanikom in pred njim s Itirimi kardinali iz Nemčije. Hitler je za spravo — pod pogojem. da bo samo in edino po njegovi volji. Drugače bo zlomil cerkvi hrbet, kar je doma-lega — tako pravi nacijsko časopisje — že storil. Italija se skuša v Jugoslaviji ku!»turno uveljaviti pod označbo "Razstava italijanske knjige". Vršila se je že v vseh vai-nejfcih mestih Jugoslavije, in kem svojem govoru, mu bo kot poročajo, povsod z velikim Francija pod to a>ii ono 'častno' masko ponudila koncesije fh ga potolažila. Kriza Čeho-Slovaike Ko je Chamberlain dovolil Hitlerju "mirno rešitev" vprašanja mej čeho-Slovaške, je bila Francija in Anglija, in ljudstva drugih dežel, ki so se bala vojne, vesela, da je prepreče- hotel reči, da se USSR ne bo za-, na;.Iz VJ*? P<>zn^ih dogodkov plefcha v vojno, kot to želi! vidimo, da je Chamberlain v Chamberlain, v korist imperia-l lrzma Velike Britanije. Japonska enako izrabljana Slična je angleška igra na daljnem vzhodu. Pomal?a Kitaj ki s posojili in z municijo, a pomaga tudi Japonski. Zanimivo je, da pomagajo Jaiponski z materijalom za oboroževanje posebno Zed. države, ki so bile KONFERENCA klubov in društev Prosvetne matice za zap. Pennsylvanijo se vrši NEDELJO 26. MARCA ob 1. uri pop. v noselbini MOON RUN, PA. Zastopniki bodo razpravljali o zelo važnih problemih. Potrebno je, da bodo na tem zborovanju sastopane vse organizacije Prosvetne matice in klubi JSZ. resnici izroči? usodo Čeho-Slo-vaske Hitlerju, da ravna z njo po svoji mili volji, brez vsakršnih vnanjih ovir. Hitler — sovražnik klerikaliznva — jo postal zaAčitnrk klerikalizma v Slovaški in ignorantni slovaški klerikalni politiki mu služijo, ker se ne zavedajo svotfe umazane, judeževe vloge. Slovaki so zelo navdušili hrvatske separatiste, ki sanjajo, da je "neodvisna hrvatska dr- uepehom. Sudetski Nemci so izprevide-li, da prišli z dežja pod kaip. Enako čutijo Nemci v Avstriji« Ampak po toči zvoniti je prepozno. Unija avtnih delavcev, ki je »končala svojo konvencijo v Detroitu, je sprejela za svojo glavno točko: komunisti ne smejo biti njeni člani. Ker pa se bi to glasilo fašističmo, pravi resolucija, da ne sme biti član Martinove avtne unije nihče, ki končni cilj vsega na komunist, "rešena". žava" svetu. Ljudstva bodo morala več, misliti, ako hočejo, da jih pu-'boj proti "belim Židom stolovci v vladah ne vržejo v klanje, kakršnega zgodovina še ni doživela, in v mizerijo, v kateri bo trpela masa, kajti gospodje državniki so preskrbljeni za vsak slučaj. je nacij, faAist, ali Domovina je a tem ne pa unija. Komunisti v CUscagu ao no-1 minirali tvoj "županski tiket". Zanj j t treba po zakonu nad 60,000 verodostojnih podpisov, to je, takih voHicev. ki niso registrirani ne za d**mokrate, tie za republikance. Komunisti ao pedpise predložili, a neumni patrioti, predstavniki Amerike legije, so vložili proti njim ugovor. Čemu in komu s tem koristijo? Mar naj bi dali komunistom priliko agitirati za SVOJE kandidate, namesto za demokratske! Tako pa so ustregli le komunistom. Do sedem tiaoč nedržavlja-nov je bilo v Illinoisu od ulovljenih iz služb VVPA. Blisu poldrag milijon ljudi je v državi Illinois odvisnih za svoje preživljanje od relifnih akcij . Loose-VViles Biscuit kompa-nija v S>t. Paulu, Minn., je naročala lončke za sol in poper iz Japonske. Ker pa je tu proti japonskemu blagu ljudski bojkot, je družba zbrisala znamko "Made in Japan". Zakon jo je zalotil in jo kaznoval za borih $500, Na Dunaju so naciji pričeli to je, zoper trgovce, ki so vzeli v svo-je roke prodajalne 2idov in zdarajo biti v »atom urada najpozneje do pondeljka ■_popoldne a« prioblitev v Hevilki teko nesrečno navado, da prifnči nazaj, kadar zgreši frvoj cilj! "Anlhku, ki na lik gozdni cvetki dorafcža v zatišju nunskega samostana im ki me je deloma spominjala na Adamičevega Rudeka v "Zibe-li življenja" itd., itd. Ljudje, ki nastopajo v njem, so pravi, živi Ijdje — takšni, kakršni fo bili. Ti ljudje so sc tudi ljubili mod seboj ali bili podvrženi raznim strastem, ampak pisateljevo pero tudi pri slikanju najbolj intimnih prizorov ni zašlo na opolzka tla. Zato "An-thonyja" mirne vc^ti priporočam vsakemu ljubitelju lepega čtiva, tudi uredniku "Enakopravnosti". Znano Ti j«, kifko ŠUjtmar iko sestavljene az. pre vedene oglase se najde v naših časopisih. Nu, oni datn je "E." na ogla,sni strani prine-la med drujim bedeče naznanilo: "TUJ KOSE \VATERFALL ZA SPALNICO" in: -To je prava Ptruok posebnost." Prav po rokovnjaško! (Ju nou, Frcnk, sicer nič ne helpa, če kikaš nad temi jezikovnimi rokovnjači, molčati pa džostesem ne morem, ker t»u-mač je tumač in \odopadi ne belorrgajo v slipingrume, za to i-mamo kotlino Niagare! Don-čja tink, da b* b'lo gut, če b* fantje kolal Pcitovčen«3»vo Špelo na pomoč ?) Zdaj pa nekaj be«ed o — srajcah. Pri mm fino im srajco, za katero ni bi'o kuipca. Nekega dne, ko sem imel nekaj opraviti v kleti, sem jo oblekel, da se porabi. Ker drugače ni napačna srajca, jo zdaj večkrat oblcčem. In tako se je zgodilo, da me je prijatelj Miha zadnjič nahrulil: "Ti, od kedaj si pa fašist?!" Seveda, kriva je bila moja črna srajca. Ampak človek »e ne sme pustiti kar tako le ugnati v kozji ro#. "Saj nima Mussolini patenta na črne srajce!" sem zavrnil zbadljivca. "Vrh tega imam pa rdečo kravato — le oglej si jo! — ki pač ne bi dobila prve nagrade v Italiji, čeprav dobiva Mukso olje za svoja letala in tanke iz rdeče Rjusije. Sicer «i pa dovolj star, da ibi ie lahko vedel, da balrva srajce a!j kravate ni še nikdar iz nikogar naredila fašl-ita, komunista ali socialista. Srajce ne delajo -ljudi, temveč ljudje srajce in kravate, zaradi pogrebe in mod. John Prostor, ki ima bolnišnico za ure poletr Dohrana na Wat?rloo rd., je oni dan izjavil o "Proletarcu": "Takšen, kakršen je sedaj, mi Proletarec ugaja in ga rad v roke vzamem." (Tako je, vidiš: nekateri Te hvalHo, drugi grajajo, vsem pa nikdar ne boš ustregel in bi bil neumen, če bi kaj takega poskušal, ker bi ne u-ipel, temveč zgrolj po neumnem zajadral v norišnico!) Tukajšnji dnevniki so prinesli cele strani gradiva o nt->vem papežu Piju XII. Kakšon *>o novi papež? so ugibali. Kaikšno politiko bo vodil? Kakšno neki: Saj je bil vendar kardinal Pačeči, današnji Pij XII., kot papežki državni tajnik zadnjih osem let vcifma sila in duša vatika^ke (politike — politike, ki je med drugim privedla do sporazuma med Vatikanom in Mussolini jem, podpirala grobarja avstrijske demokracije Dollfussdkk>niN, M, makaroni so fašu^:č«ia jed. Francozi so jim nato skuhali krompirja. Ampak fantje so f«boriM makaronom krivico. Z makaroni je namreč prav tako kot s srajcami: ljudje vseh narodnosti, plemen in prepričanj eo debli in ni3ei'i srajce vseh m obročih barv in barvnih odtenkov ko o Musaolini ju in Hitlerju ni bilo še duha ne sluha, in estarte bodo v rabi, ko bosta že zdavnaj pozabljena mora; in ItaUjani so jedli makarone, ko se še nikomur ni satnjalo o čmosrajč-nih banditih, in jih bodo, ko bo (Nadaljevanje na 5. strani.) // MAJSKI GLAS li "MAJSKI GLAS" je revija, ki je načelno posvečena delavskemu gibanju in agitaciji za socializem. Znano je vam, da je vas njegova vsebina še vselej zadovoljila. Tako vas bo tudi lotos. Sodelujte v agitaciji, da bo spet čimbolj razširjena — da pride, ako le mogoče, v vaši naselbini v stanovanje vsakega rojaka. Cena za posamezen izvod je 25c. Za večja naročila so cene sledeče: 10 iztisov........2.40 25 iztlsov..... _ 5.75 50 iztisov ......... 11.00 75 Iztisov........ .$15.75 i 00 iztisov...... . 20.00 250 iztisov.......... 47.60 Naročila pošljite čimprej! Potrudite se za naročila v društvih, v klubih, med posameznfki, v unijah in kjerkoli mogoče. Z vašim sodelovanjem bo ta revija tudi letos uspeh, v ponos vsem, ki verujejo v izobrazbo in napredek delovnega ljudstva. Naročila pošljite na naslov "MAJSKI Gla^", 2301 So. Lawndao bile tri v L j u b'j a ni, ena na Vrhniki, ena v Mengšu in par manjših morda še kje po slovenskih i krajih. Vsled krize, pomanjkanja ž>V.a, ali vsled kakih drugih vzrokov, je o ta\a izmed vseh samo "Kozlerjeva" pivovarna v Ljubljani, ki se imenuje zdaj "Pivovarna Union" in ima ta-korekoč menepol v tem delu J ugoslavije. Pridelovalec m hmelja pravi: "Toliko vam pla- fčimo." Kaj hočejo, monopol je monopc'. drugc»ga kupca ni, pa kolnejo in dajo svoje biago po ceni. kakor jim je ponudena. Štajerci so mi pozneje pravili, da so sklenili pivovarni U-I nion v Ljubljani "t*no zaigrati". Odločili so se zbrati kapital in ustanoviti z njim konkurenčno pivovarno. Plačevala j jim naj bi hmelj boljše nego Union in vrh tega bi pridelovalci hmelja, če kupijo delnice, bili deleižni tudi dividend. Ne , verjamem, da so kaj prida uspeli. Kraji v okolici Celja so jako ; lepi vsled rodovitnih polj. Nasadi hmelja in pa vinogradi, ki mo jih videli na poti, so temu delu Slovenije dali res jako mikavno lice. Bilo je zgodaj dopoldne, kol smo se pripeljali v Celje. Me-1 -itece je prijaznejše nego sem si ga predstavljal. Staro, čestit-ljivo Celje, ki je imelo v bojih' Slovencev na Štajerskem pod Habsburžani častno Vlogo. Ko smo vozili preko giavne-ja trga, smo uzrli pred nami policaja. "Vprašal ga bom za navodila, kako najti Franjota Ločniškarja," sem rekel Žagarju. Zato je vozil počasi. Policaj, ki nas je pre motri I, oziroma Žagarjev avto, pa je rekel človeku, s katerim se je menil: "Ha. ameriški dolarji se vale tod skozi . .." Izstopil sem pred stražnika in mu rekel, da je dolarjev — kar se nas tiče, jako malo — torej se "ne vale." Za hip je osupnil, a naglo povzel: "O, ste Slovenci?" Od kod in tako dalje. Prijazen človek, ki je rekel, da kadar vidi1 v Celju ameriški avto, vidi samo ameriške dolarje. Je pač tako, da imate tam denarja na kupe, že skoro vse zlato, kar se ga je skopalo na vsem svetu, in zato je čisto umevno, čemu mislimo, da ima vsakdo, ki živi v Ameriki ne samo avto nego tudi vrečo dolarjev. V kolikor sem v naglici mogel policaju pojasniti, sem to storil. Kes je v Zed. državah že skoro vse z ato z vsega sveta — toda ameriški predsednik sam priznava, da je tretjina ameriškega prebivalstva podhranje-na, brez zdravniške oskrbe, oblečena v cape in brez zadostnih šc! za svojo mladež. Pa je mož odvrnil, da ni tako slabo tam čez, češ, zakaj pa štajer kih avtov ne vidite v New Yorku, deOim so ameriški znan pojav v Celju! Kaj bi pr iigal možu po ita ve! Povedal ie nam za ulico, k! rmo jo i kali, in kmalu smo bili pri Franju Ločnlš-karju. To je namreč inoj rojak, dokaj mlajši nego ja*, doma iz Hauptmanc na Ljubljanskem barju. Videl sem ga prv č v šoli tik Mekarja na Barju. In v drugič leta 1908 v Leadvillu, Colo., kjer je živel njegov oče. Opijal sem očeta v Ameriškem družinskim koledarju v 'poglavju o Slovencih v Coloradu. Mož je bil močan in drzen — pretepel je Irce, ki so prišli razbiti piknik slovenske godbe v Leadvillu toliko, da so jih odpeljali v špital, Ločniškar pa je izginil, da se je ognil jezi irskih sodnikov, ki bi ga najibrže dobro "zašili", če jim bi prišel v roke. Njegov sin Franjo je bil v Leadvilki "bečlar". Ker smo ona leta (1007-09) imeli na za-padu težko krizo, je imel včasi samo vilice, žlico in nož. Pa se' je fant pošalil: "Grem kam v vas." šel je kar tako za špas zmerom le opoldne. Jedilno o-rod je je vzel s seboj, češ, če mi ne bo koristilo in me ne povabijo, se bom vsaj lahko pošali! in se zabaval ter pozabil na merebitne druge težave. Danes Franjo že "privatizi-ra'\ Ima lepe hiše v Celju — živi v vili in njegova žena ima služkinjo, da ji streže! če bi se Franjo oienil v Leadvillu, bi njegova žena najbrže morala *treči "boardarjem" in njemu. Fant je jako zgovoren. Angleško zna še prilično dobro in Peggy ga je z zanimanjem po-shišala — nekaj časa. Žagar — trgovsko nadar jen človek — pa mu je dejal: •Svoj avto ti prodam. Tvoj je le škatlja v primeri z mojim, čeprav se hvališ » njim. Jaz na tvojem mestu se bi rajše vozil v vlakih, v pouličnih vagonih m v avtobusih, kakor pa v takile kastroli." Ampak Franjo je spreten kupčeva-lec in Tone iz North Chicaga ni uspel v svoji nameri. Gospe v naši mili domovini navadno vstanejo med 9. in 10. dop. Tako je bilo marsikje. Franjo je nam svojo soprogo predstavil. Je prijazna ženska, kateri pa ie v«nom»» pripovedoval, da jo ima sicer rad, vendar pa se jako strinja z moha-medansko in mormonsko vero in mu je sprememba v Slast. Se-veda je to govoril le zato, da se je šalil. Kakopak! "čuden je vet," sem znova pomislil. KDO SE CO ZADNJI SMEJAL? Poročilo o mojih shodih Poroča JOSKO OVEN poslovno revijo "Cankarjev glasnik". V nedeljo popoldne je bil Nuiilo se je že ko sem pri- > she i v Strabane, Pa. Prišel sem k! v Cleveland. Že na kolodvo- v Canonsburg nekako ob eni *u sem dišal vpitje: "Extra, ex- popoldan. In kar se mi ni še ni-la! Novi papcit izvoljen! — koli zfjo-Jilo, vsaj že dolgo časa Kxtra—!" Kupfr! *em in pogls- ne, sem se z/gubi! Misleč, da lal sliko. Bil je ti li, kot sem ] grem v Strabane — sem Jo ma-nriiakoval — Pacelli, "L' Emi- hnil čisto proti drugi dolini. Po nence grise" Pija XI. On je bil jk>I urni hoji vprašam nekega ti li, ki je uredil lateransko po- človeka: "Ali je to Strabane?" .pdbo z Mus olinijem ter po- Pa mi odgovori: "Nazaj mora-zneje konkordat s Hitlerjem, te proti mestu in nato v hrib." Ko to pišem, čitam njegovo br- Enkrat v pravi smeri, mi ni vze-zojavko Francu: "Blagoslav- lo dolgo, da sem prišel med ro-Ijam vaiio ckscelenco in vam jake. želim uspeha pri vašem dobrem i Ljudi je bilo veliko na sho- delu za katolrJJco stvar. Naj vas vodi božja roka." Telegram je precej dolg. ali to zadostuje. Francisco Franco, največji morilec delavcev in delavskih žen in otroik, od kar je umrl Gerogis khan, kar je že precej dolgo... In ena prvih dolžnosti novega du. BiO je tam tudi moj sošolec Martin Bele, Jack Ambrozich, sodruginja Jerala iz Moon Runa, sod. Kavčič iz Svgana itd. Shodu je »predsedoval sodrug Terčelj. Tudi ta shod je zelo povoljno izpadel. Za španske begunce se sveii ja očeta je bila čestitka! je nakolektalo nad dvaindvaj- Homer Martin pravi, da ja konvencijo unij« »vinih delavca* v Detro.tu •ročno zaključil. On trdi. da j« njen predsednik. Njegova konvencija mu je to »lutbo podelila s nova »oglasno. Ampak večina ek»ekutive pravi, da Homer ni bil predrednik unije od kar ga je »utpendirala. Ko je bil Homer snova isvoljen (na svoji privatni konvenciji), »e je »majal. Večina odbora trdi. da ni on sadnji, ki »e »maje, kajti aa njim »e bodo drugi, ki iela uniji več u»peha, nego on. Skoda je uniji vaaeno povzročena. Homer Martin j« na vrhu gornje »like. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec ubijalcu nedolžnih otrok. Na shodu v Narodnem domu je bilo precej ljudi. Gotovo, v naglici, kot »e je sklicalo ta shod, in to že v četrtek večer, nisem mogel pričakovati nabite dvorane. Opazil sem veliko znanih obrazov sodrugov in prijateljev. Tudi sodrug Etbin Kristan je bil tam, čeprav zelo prehla,jen in bi bil pravzaprav set dolarjev. Delavske razmere v Straba-nu so zehod dne 3. marca v SDD na VVater-loo Kd. je bil še prilično dobro obiskan. Udeležilo se ga je o-krog 150 ljudi, ki so govornika Ovna pazno poslušali. Njegov predmet je bil vojna v Španiji in njene žrtve. Dasi je bila u-deiietfba večja kakor na shodu v SND na St. Clairju, je bila kolek t a v ipomoč žrtvam fašizma v Španiji tam obilnejša nego tu. Znašala je $29.70. Zabava po shodu ni pokrila stroškov, vendar je klub št. 49 JSZ poslal vso vsoto v urad JSZ v nabrani namen in JSZ jo odpošlje odlboru, ki pc^luje pod imenom Trade Union Relief for Spain. Ta pomaga žrtvam civilne vojne, ki so pomoči najbolj potrebne. * Iz Newburgha poročajo, da Rev. Oman ni mislil pripraviti Fr. Barbicha ob službo pri družbi ulične železnice, za katero rona "street karo". Take nesreče mu ne žele. — Urednik "A. D." Jaka Debevec pa se je v nekem beer paiOorju na East 152nd Streetiu dušal, da so in da bodo nabrali 8 tisoč podpisom, da se Barbiča odslovi. Eden navzočih pa mu je odvrnil, da če to store, bo napredna stru ja nalbrala kar 16,000 podpisov, ki bodo zahtevali, da naj le Še vozim. — Frank Barbič. * KSto "SNPJ Day" La Salle, III. — Prihodnji "SNPJ Day" se bo vršil na U-bor Day t. I. v naši naselbini, kakor je bilo sklenjeno že lani. Ker bo to velika prireditev, so priprave zanj^že v teku. Waukegan. III. Klub št 45 JSZ je spremenil datum maj-ke proslave. Vršila se bo v nedeljo popoldne 7. maja v Slov. nar. domu. Govornik bo Joško Oven. Ako bo mogoče dobiti filme o špamki civilni vojni, ne da bi preveč staOo. se bodo kazali tudi ti. Klub je prispeval StO podpore tiskovnemu fondu Proletarca. Zadnjič sem takole bolj milo zagrozil Martin Jud-nichu, da ga bom v prihodnjem i»kazu pustil "daleč" zadaj v , številu naročnin, pa sment ne ; gre tako lahko kot bi rad; časa primanjkuje na vseh koncih in krajih. Pa bo že kako. l'H do | my best! Chicago, III. Anton Zaitz in j P. Verhovnik *La poslala vsoto za prodanih 23 koledarjev. Po-, pusta nista vzela pač pa ga po-i klonila v tiskovni fond. Chas. ; Pogorelec je zadnje dni dobi! 10 naročnin. Klub K. I JSZ je zadnjo soboto imel zelo uspešno priredbo v korist fipanskLh lojalistov in Proletarca. Cleveland, O. Klub >t & JSZ (Nevvburgh) je pristo»pil k Prosvetni matici. Joe l^ever je postal novce za prodanih 50 koledariev. Jennie Dagarin je poslala še 10 naročnin. Pravi, da se bo tudi glede oglasov za Majski Glas potrudila kar največ mogoče. Pomaga ji s. Frank Suha.lolnik. Louis Zorko je poslal eno novo naročnino. Klub št. 27 JSZ je imel prilično dobro obipJcan *ht>d v pomoč Aoan*kih lojalistov. Kolekta je znašala nad $40, na shodu v Collinvvoodu pit $29,70. Na obeh je govoril Joško Oven, na shodu na St. Clairju pa tudi s. Etbin Kristan. Herminie, Pa. Anton Zornik je naročil še 5 garnitur knjig Cankarjeve družbe, 10 Am. druž. koledarjev in naročil 150 iztisov Majsjcega GJasa. Poslal je tudi 12 naročnin in 4 oglase v Majski Glas. Forett City, Pa. Mary Rataic je obnovila naročnino za svojega soprelza Franka, dolgoletnega naročnika in zastopnika Proletarca. katerega je bolezen položila v po«telj. Zvestemu naročniku in zastopniku želimo skorajšnjega okrevanja. Anthony Drasler, mlajši, je tudi poslal 2 naročnini. Pravi, da v kratkem obišče še ostale naročnike. Oakland, Calif. Zadnjič sem omenil "Big Tonyja" kaj neki tako morči, pa se je takoj drugi dan oglasil s 4. naročninami. Priložil je tudi par kalifornijskih "zlatnikov", le škoda, da niso pravi, p»č pa suvenirji njihove razstave. Kljub temu, hvala zanje. Tone je vedno poln humorja, le žaiI, da gre zadnje čase skozi zelo težavno življenr»ko preizKušnjo; soproga mu že def j časa težko boleha in razumljivo je, da je hudo njima in otrokom. Tomšičevi soprogi želimo vsi čimprejšnje okrevanje. Bridgeport, O, Jote Snoj je j po-lal 2 naročnini in dva oglasa v .Majski Glas. Pravi, da bo j storil v tej agitaciji kolikor največ mtgoče. Ker Jodeita po-j znamo, vemo, da to, kar obljubi tudi stori. Milwaukee, W»§. Jacob Ro-| žič je posla'! novce za koledar ter priložil 12 naročnin. Fontana, Calif. Anton Bla-sich je ipos'al še tri naročnine. Tudi Frank Novak iz Los An-gele*sa iih je par poslal. Buhl, Minn. Max Martz je poslal dve naročnini. Sygan, Pa. Lorenc Kaučič je I poslal eno naročnino. Za ogla se v Majski Glas pravi, da se bo potrudil kar največ mogoče. Mc!ntyre, Pa. Vincenc Yak-setich je poalaJ 4 naročnine in 50c podtpore Proletarcu. Jchn»town, Pa. — Naša zastopnika Rak in I^angerholc sta bila zadr.je čase malo na a&ita-iciji izven njune naselbine. Gori na Jennersu je naš naročnik in prijatelj Proletarca Jože TurJič, pa ju je povabil, naj pogledata malo tudi izza vogala tvoje naselbine. Nekaj se bo dalo narediti za Proletarca, samo pridita, jaz vama bom na ; razpolago, jima jc sporočil Turšič. Pa sta $la tja. Rezultat 8 novih naročnin. Pri agitaciji | je pomagala tudi Jožetova soproga. Ker nekaterih naših naprednih ljudi niso dobili doma, j jih bo obiskal Jože sam, in u-pati je. da dobi še nekaj naročnikov. strabane. Pa. Jacob Pavčič je pos-lal 10 naročnin in dolar | podpore listu, ki ga je prispeval s. Louis II uma r iz Bentley-vilCa. Na shodu v prilog špan-iskih lojalistov, na katerem je govoril Joško Oven je bila obilna udeležba. Zbrana podpora je znašala $23.24, katero je i izročil s. Oven tajništvu JSZ in je poslana na »pristojno mesto. Slabo, jako slabo! Takozvano izseljeniško glasilo izseljenih Slovencev, ki izhaja v starem kraju, da uči one. ki niso več tam, pravi, da ga milwauški Slovenci "lomijo". Zaradi "izma". Pomagali so mu "na celi črti" zaeno z drugimi "nič prida elementi'*, izganjajo industrijo v razne druge države, "zapeljani rojaki" pa so brez dela." Vse prav! Ampak kdo je zapeljal one milijone brezposelnih, ki ne žive v Wisconsinu, pa so vseeno brez stalnega zaslužka. ali pa se morajo dre-njati za preživljanje pri WPA. — Isti časopis ("Izseljeniški Vestnik") konstatira, da je lokalni časopis (Jugoslovanski Obzor) mnogo pripomogel, da je naselbina zagazila v tako globoko levičarstvo. Rado Staut je prejkone prečital o-menjeni MIzseljeniški Vestnik" (decembersko številko), in če gs je, ve kako in kaj. Oni se j mu čudijo in nedvomno se on čudi njim. inštirideset dolarjev, kar je visoka vsota, če pomidimo na razmere v Clevelandu. Eden naših ljudi, katerega je nesreča najbolj zadela, je stari, zvesti sodrug Marko Te- doval je sodrug Louis Zorko, kavc- p»znam Markota že več kameri je storil veliko, da je bil! kot dvajset let. Spoznali smo se ta fthod uspeh. i,eU naza3 Lawrence, Pa. d : 4 v,, - - . , I Takrait sem se tudi zpoznal s ! nsotn« sta b.1» na shod« woArmon Louis Britz<™. John tudi dva slovenska prostovoljca iz Španije — Louis Mohar in Krasnja. Jaz sem skušal na tem *hodu, kakor tudi na poznejših, podati ;4iko Španije rz zgodovinskega, kulturnega, P0" ^ "še" če litičnega in ekonomskega stali- ■ ■ ; ča, ter vzroke, zakaj je cerkev in aristokracija proti španskemu ljudstvu. Na vseh treh shodih so bili navzoči zelo pozorni in so se pozneje velikodušno odzvaM s prispevki za španske sirote. V petek večer 3. marca sem bil v Collinwocdu. Shodu je predsedoval s. Jos. Durn. Udeležba je bila zelo dobra. Bil sem že velikokrat v Collin-woodu in imam srečo, da me še precej ljudi pride poslušati. Tudi moji ftari znanci Jontez, Math. Petrovič h in Barbich so bili tam. Barbicha so zadnje čase prav na deunucijantski način napadli katoliški možje, češ, da ga bodo spravili ob službo. "Lep", .^tar katoliški način. Med svojim govorom sem parkrat slišal neke klice izven dvorane. Mend* so bili otroci; mogoče sem jaz preveč "razgrajal". Kolekta je bila zelo dobra. Okrog trideset dolarjev. Vprašanja so bila stvarna in pametna. Shod je bKl zaključen ob najboljšem razpoloženju. V soboto sem se udeležil seje Cankarjeve ustanove. Bila je zelo interesa nt na. Opazil sem na nji veliko naših sodruigov in precej mladih moči kot Vatro GrilOa in Milan Medveška. Talentiran fant, ki zelo veliko o-beta. Cankarjeva ustanova je rezultat dela in ideje naprednih clevelandskih Slovencev, da se Cankarju positavi v resnici spomenik, ne s ploščo — ampak z živo besedo. In to so storiM z le- Terčelja poznam še rzza leta 1916. Marko Tekavc je premo-gar. Pred par leti mu je v jami odtrgalo nogo. Se zdravemu čOovcku je težJco dobiti delo, si pohabljen. Ali kljub tej strašni nesreči, katera bi manj trdnega človeka ubila, i?re Marko naprej, zvest ideji ter trdno prepričan, da je v naši ekonom^Jti družbi še zmerom prostor tudi zanj in jaz sem uverjen, da bo usjpel. H koncu se vsem lepo zahvaljujem za postrežbo in pomoč. Upam, da bomo šli z našim delom vsi trdno naprej. Josko Oven. LISTNICA lTREDXIŠTVA A. T., Cleveland. — Vaše vabilo na sestanek v Pitts-burgh, na katerem se je ukrepalo o pripravah za gostovanje m 1 ad i nsk oga pevskega zbora "Slav6ki", prejeli prepozno za objavo v prejšnji številki. V pojasnilo dopisnikom. Včasi se pripeti, na primer predzadnji teden, da je nam ostalo kar sedem dcipisov. Ker se niso nanašali na nu\ine stvari, smo morali porabiti one, ki so vabili na priredita-e ali se nanašali na tekoče zadeve. Dopisni.ki naj to upoštevajo. Zagotavljamo jih, da ne zavr-žemo niti enega poročila, samo Če je na mestu za objavo, (pa če se uredništvo z njim strinja ali ne. ALI IMATE PRIJATELJE? Na primer, v Franciji, na Ni-zozevrokem, v Južni Ameriki ali kjerkoli? Naročite jim "Proletarca". Stane za inozemstvo $3.50 na leto, $2 za pol leta. DRUŠTVO "NAPREJ" ŠT. 5 SNPJ priredi V NEDELJO 19. MARCA 1939 PROSLAVO 35-LETNICE V S. N. DOMU NA ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO. Pričetek programa ob 3. popoldne. Govori Vincent Cainkar, gl .predsednik SNPJ in drugi. ŠTIRJE PEVSKI ZBORI! Mladinski odsek pod vodstvom Mrs. Anne Medvešek vprizori kratko itgrico. Žive slike pod vodstvom Vinko Coffa. Vstopnino 25 centov. Igro Yankovichev orkester • ? • KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Klerikalni ti^k plaka, ker ae ni K> pustili voditelji pcgažene Spar. ^ke republike kratkomalo pestre I i ti generalu Francu, ne-jto raj^e utekli v inozemstvo. č emu Kritovi namestniki v Španiji ni o bili junaki? Ko jc bila »trmoglav jena Aifotnaova monaihija, jih je tisoče po-giabilo svoje posvetno imetje v donarju, dragih kamnih in zlatnina h tcr se z vso mogc-čo naglico podali proko španske meje. če bi bili o >ali doma, j:mi življenja ne bi bito treba tvegati. Vcditcije republike pa bi čaka!'t ni«5 drcgcga kot smrt čim bi pa.Mi v roke Francovim rabljem.- * Kev. ZakraUek piše, da če bi cn pisal zgodovino ameriških Slovencev, bi jo razdelil v dve dobi! v prvo: n red no je ga. Pri« elandova u tanovila Slovensko žensko zvezo, in v drugo, ko je ona ^pirejela vodstvo nad slovenskim ienstvom v Ameriki. Ga. Pri«l«ndo\ i ja biia lani odlikovana z nekakšno kolajno, ki lo ii ie dala iuiroilovan ka vlada — najbrie na priporočilo K mirni rja Zakrajska. Zgodovina S'ov?ncev vzlic tisti meda ji suče JuFje po svoja, neoziraje se iffc medaije. * hftršc Hude «e v Glasa Nahoda huduje nad jugoslovanskim rrdio sporedom v pozdrav svetovni razstavi v New Yorku, ki je bil predvajan v nedeljo 5. marca iz Reognda. Krit ka ja upravičena, kajti Beograd se je res slabo po javil. Ker sem že £ri "jugoslovanskih" radio "progiamih", priporočam Georgu Marčaou, imetniku ''prve jugc-Vovan ke radio ure", naj ki iih ozn-anja, prepiše prel svojim nastr;>om, se jih nauči kat potrebno, da ne bo Je ca I, zastajal in sni€"Cl "jugoslovansko" in pa ";irvo jugoslovansko uro", ki je inače vrtdina toliko kot tiste, ki smo jih kupovali po dolarju in je noben poeedlni ropar ni hotel. * "Tu sam, tu sam, m li moji!" Tak je na »'o v preko vse prve strani lista "Ne^avi-na Rrvat-ske Države", ki izhaja kar v štirih velikih ameriških mestih hkrati. "Tu sam. tu sam", kltfe mili brali separatista, narodni vodja, hivaljki borac itd., itd. dr. Jeiič. Hrvate v Ameriki bo stal ta špa;v mnogo tisoči kov. Mislijo, da »e bore za svobodo, pa rede le raketirje. * "A. D.", ki je znani svetovni dnevnik na St Clairju, ugotavlja, da je "Pather Coughlin v svojem govoru o "zgodovini" ipapežev marsikomu "odprl oči". Seveda, o«i jih je hvattl! če je s tem komu odprl oJi, me bo veie^lo. — J. P. * "špa« nora biti," je rekel Nace Nacetu, ko sta napi-ala notico o nevarnosti, da bo Lojze Zorko lirnčan, in ga potolažila. da naj si tak strah rajA? prihrani za stare dni. — J. P. * ^Pehanje za srnami" je Jame-hi Delvevcu pri svetovnem ^overvkem dnevniku nailiubši s pa Ni napaden iai vsekaJcor bo jAi nego" oni, njegovega UT-—^sflftga tovariša. — J. P. * Pittsburški komunisti ao se v svojem slaven*kem listu zavzeli za razširjenje revije -Can-karjev Glasnik", ki vodi zdaj svojo agitacijo v ta namen. Ampak svojo podiporo so usmerili tako, kakor d« so socialisti na .piotniki "C. G." Marsikdo se mor^a vjame na to limanico, ker je v Clevelandu jako namazana. Dejstvo je, li, le da bi Ae ve* povedal, kajti mnogo je gnilega v drŽavi danski ... KITAJCI NA DELU ZA POMOŽNE AKCIJE Kitajske naselbin* v Zed. državah »o zbral« te milijone dolarje« e pomoč Kitajski, ki se bori s japonsko invamijo. Vojn« na Kitajskem je kruta. Zahtevala je is nad milijon življenj. Trplenj« mase r okup.ranib krajih je repopisno. In Kitajei tukaj si pritrgajejo, da priapevajo e prid svojcem doma, bogati Kitajci pa so mebiLairali tudi ameriško "sariatj", da jim pomaga nabirati denar. Gornja slika je is banketa e New Yorku, na katerem so bili sgolj imoviti ljudje. Zbrali so baje par tiiocakoe aa bedne kitajske iaac ia otroke, ki to vsled vaju* bras don.« iu bcea siodsta«. tu in kako tam, da bo nrans za- le enkrat v letu. fe s o zapoved dosti za vse v družini. Zadru- krtili, drugi leto v podružnici žno gibanje naprednih smernic niso bili deležni svete ma*e. V se v Clevelandu lahko zgradi naši vasi je bMo več gonilen, brez velikih naporov, Lahko bi imeli podružne trgovine v vseh centrih; to gibanje bi koristila ijuditvu in ob enem bi bilo o-pora naprednemu pokretu, namesto da delamo za razne druge organizacije, v kateri/h imajo koristi le drugI, mi pa delo. Od kar obstoji organizacija Progresivnih Slovenk z naprednimi smernicami, ki je tudi aktivna, poaebno poslednje čase. smatram, da zanjo ni boljše prrilcžnosti kot da "podvzame resno akcijo na zadružnem polju. Sodelovala naj bi tudi Prosvetna matica s posebno kam- toda samo v eni so ob nedeljah malo plesali. Gospodje v talar-iih so kszali to gostilno kot na hi?o pohujšanja in celo s priž-nice po se Čnle ostre >pridige nroti temu "greSnemu kraju". Morda v drugih vaseh ni bilo tako, oziroma ne tako strogo. To ostrost tamkaj sem hotel orfmerjati z razmerami naAih faranov in njihovih frančiškanov.. Torej tam je p!es pregrešen Čeprav v gonilni — tukaj pa ?»e pleSe pod cerkvijo ob navzočnosti "fat h rov"! Razlika— kaj ne? Sicer se to dela tukaj in po drugih župnijah že dolgo, toda kot že omenjam, nudi- • "Lahko mi verjamete — tako se lika doma na čisto priprort način ... toda hitrejše in laije. "Pomislite! Zdaj sedeč lahko zlikam vse, rjuhe, brisače, krila in celo srajce. "Brez iposebnega truda se vsaka žena lahko izuči, da bo likala največje rjuhe spretno in hitro — kot da je ftrokovnjak v tem po»lu." Da — stotine žena se pop^ližuje te nove metodo električnega likanja. Toliko udobnosti vam nudi, da si sploh misliti nc morete dokler sami ne poskusite električnega likalnima. Pridite, da vam razka-žemo in prepričajte se. ELECTRIC APPLIANCE DEALERS AND Public Servicc Company of Northern Illinois V Miamlju so nedavno odkrili plo&čo pokojjiemu čika-Jkemu županu Cermaku, ki je bil tu v družfoi s sedanjim predsednikom Rooseveltom na pose-tu. NeJcdo je i z prožil revolver in kroglja je zadela OermaJca. Predno se je onesvestil, je vzkliknil Rooseveltu: "Sreča, da je zadela mene namesto tebe." Namenjena je bila baje Roose-veltu. Nekateri, ki so bi'i zraven, pravijo, da ne Oermak ne Roosevelt nHa izmenjala nič takih komp imentov. Drugi ipa so natančno čul i, "sreča — dii sem bil jaz" itd. Ko je umrl i apež Pij XI., so ga nekateri slikali izgovoriti sle leixe zadnje be ede: "Mir. ItaHja. Jezus!" Tako trdi tudi italijanska vladna časniAka agencija Štefani. Vatikanski krogi pa >x> ga &a1l vzk^kniti pred izdiham le "Mir, Jezir^!" Taka je politika! Potvarjatj mora tudi hnu*ne vzklike, kakor ji boljše kaže. * l^orerte Randi agitira v Ameriki Domovini v prid podrtja "baiak" v Lc*nontu, ;n na kraju njih se naj zgradi moderna po tl-oia in pa dom za utrujene romarje .. . Lepa ideja... Randi pravi, da ni lepa za patre, kajti eni so skromni, z v iem zadovoljni ... Srečni Randi, kjerkoli se je vzel! Kajti blagor u- bogim na duhu ... • V Rae fkbro neodvisno oiga-nizaeijo. Imenuje se "Moška zveza". V E;u kapravoosti jo oglasa Viilko p:»t, 63 poročevalca Vinko Liuter-fo v "Ein»ak(i;4avno?tiM pravilno razumel. Torej, dragi rojaki, vsi v "mcilko" zvezo! — ln naročite si "Tarzana". Stane le 10c. — J. P. * "Zfvio sv. otac Papa Pio XJI!" vzklika v perns>hamki "Neizavfcmi Hrvat^iki Državi" rev. Raviiič. Stolpi ?iveta se tresejo," pravi ta hrvatski svečenik, -ampak Sveti Otac Pio Xfl. je podedoval verni hrvatski naro*d, preidizidje krščanstva proti islamu, ki je odbil njegove na vai e-.-.-. Ta verni hrvatski rta rod danes zaobljubi j a «\*eti rimskojkatoF^kl cerkvi 4n novemu svetemu očetu svojo neomejeno zvestobo in udarnost..." Mussoiini je takih Hrvatov jako vesel, čeprav ne veruje v cerkev, ne v "nezavisno hrvatsko državo." ★ škratov dopisnik v metropol-ski "E." se skuša norčevati z dopisovalko "nekega čikaške-ga lista", češ, kakAna fina, svetla nova zvezda! Nad pol kolone besed je porabil, ne da bi kaj povedal z njimi. Naj bi raj-Me več čital namesto, da bi si zatikal list za klobuk in se po šentklarju bahai z naprednostjo "za klobukom". — J. Se nekoj o ljudeh v metropoli „Piše John Filipič (Sedmo nadaljavanje.) Cleveland, O. -p- Ne vem. če »e osobje "Enakopravnosti" zaveda, da ima SNPJ v Clevelandu blizu 30 društev in močno federacijo s čez 4000 člani, ki 'Enakopravnosti" veliko pomagajo s tiskovinami, z oglasi, naročninami itd., dasi imajo ta društva SVOJO tiskarno in list. Kadar članstvo to spozna, bo razumelo dvojno vlogo tudi o-nih. ki gospodarijo pri "E." Kadar se to zgodi, bodo videli, da jih je Janko Rogelj prokleto potegnil, posledice pa bo trpela "E.", oziroma njeni lastniki. Ob času kampanje k 25-letnicl mladinskega oddelka SNPJ ni bilo v "E." niti notice o tem. Lahko *e sicer izgovarjajo, da jim je ni nihče poslal, a »e bi tega lahko sami domislili in v?aj kaj malega napisali o nji. Vsaj če so res za napredno**, ne pa le za •'nepristranske" organizacije. Vemo. da imajo predsodke proti Chicagu, ki jih čujemo na priredbah, na *ejah in v drugih pomenkih in se lahko otipljejo tudi v tukajšnjem tif ku. Ampak mi smo tukaj in prej a'i slej bomo zahtevali svoje. Ob priliki se pogovorimo tudi o brezplačnih oglasih iz Chicaga, ki jih je v "Enakopravnosti" obilo. Opozorite poslovodjo Siterja, da nismo *e slepi. Želimo več čtiva in manj blufarskih oglasov. Nrprcdni Slovenci v Cleve-iandtu ?o izvršili veliko dela v raznih ustanovah in v organizacijah, bo d 3*1 v naprednih in v nasprotnih, ker so tolerantni in so hoteli pomagati. Največ časa in denarja pa so žrtvovali v korist raznih koristolovcev. In danes, kaj imamo od tega? Napredni delavci prav malo, veliko pa neprijetnih spominov. Delali so za druge, ki so se vf*edli na vodilna mesta in k mizi, ko je biHa pogrnjena in Se obložena. Ko človek o vnem tem tpremisija, ne vpraša: Mar al ie čas, da napredna delavska maaa začne misliti nase, nameHo delati le za koristi posameznikov, ki jo za puste čim si opomorejo? Najboljše prilike so v tem oz i ni za delavstvo na gospodarskem polju. V Clevelandu za naš narod Ae posebno, aaj j« nas tu kakih 40,000. Lahko bi se zedinila napredna društva, socialistični klubi, Progresivna Slovenke in drugi, ki so za skuipnost, in si zgradili velike zadružne trgovine, ki bi seveda morale biti pod sposobnim, naprednim vodstvom. Pogoji za uspeh na tem polju so dobri, samo ako je tudi volja. V boju za iivljenaki obstanek, za izboljšanje življenjih razmer, imajo najtežjo nalogo j pri naj v starem kraju so bra-jDelo pri WPA ni prijetno gospodinje. Prehrana je nji ho- ni K ple4ati kadarkoli, to je, v . , va naloga. Le one vedo, Kako vsakem ča*u. Ko so imeli na pr. |, Službe pri deo-le-piv-jev , važen je živilski problem. GrnJ.po podružnicah takozvana kakAor ^ oznat;u- do iz trgovine v trgovino in j "že,gnanja", tisti dan nito sneli dp€'!a Pot»v<™ >'» premišljujejo, kako prihraniti plesati, čeprav je "žegnanje" "»"• »^aste nikakršna -- 1 vada. Kdor je pri VV PA samo delavec, se ne počuti niti do, pač pa skoro kakor da prib^ra-či, kar mu dajo za njegovo "o-slanjanje na lopato". Zdaj, ko je začel kongres hraniti (namreč !pri nas), je za delavce pri WPA še slabše. Nikogar nič ne ve«eli, ker ve, da je tu zato, ker se vlada smatra dolžnim, da ga na kak nabili prehranjuje in nudi njegovi družini vsaj zasilno vsoto za preživljanje. Ker torej zveprvo morajo delavci oblast uveriti, da so državljani. Nato pa ji zagotoviti—vsaj v nekaterih krajih, da se ne bodo pečali s "politiko". Posebno zahtevajo tako zaobljubo od onih, ki so nekakšni preddelavci, bossi ali kaj drugega "več" kot pa ostali možje s krampi in lopatami. Vse to je seveda farsa — kajti ameriška politika je tako miš-maš, da jo zmerom preiskujejo. Tudi WPA je čezdalje bolj na reaetu. Ampak delavec, ki hoče delati, mora zapisati kakor se od njega pričakuje. Ali pa naj strada, ae obeai, ali počne kar mu je ljubše. Zato se vsi ravnajo, kakor se morajo, kajti stib,ka za kruh je stiska, kakršna človeka spremlja kamor ne gane. — Delavec pri WPA. občitev. — Reporter. (Op. u.—Dopis, ki se nanaša na gornjo zadevo, je bil priob-čen v Proletarcu dne 8. marca na 4. strani. Razen ene napake o "postnem času" je bjl po mojem mnenju ipopolnoma O. K.) panjo za u tanavljanje ženskih j ia m| je jepa priložnost za-krožkov Progresivnih Slovenk frkniti zagrizenega tercijala. v naselbinah, kjer takih dru- ki je imenoval govore na civil-štev še ni. Kajti v marsikateri njh pogrebih "par svobodorm* naselbini so prilike za zadru- selnih fraz", žno prodajalno jako nffodne.! Kot že povedano, ni bilo pri-"Proletaree" naj bi postal gla- občeno kot bi jaz rad. da bi res silo tega gibanja. Vse to je mo-; 0t3Vetlilo naše razmere, toda zno izvesti, ako je volja, rod kar je je. Vseeno, hvala za pri-sposobnim, naprednim vodstvom bi dosegi u«peh, ki bi bil v zgodovini Slovencev v tej deželi največjega pomena. Ako se oziramo v bodočnost, vidimo, da je za delavce dokaj črna. Razmere postajajo pravzaprav čezdalje bo^j obupne. Bodočnost ni temna samo za delavce, ampak tudi za male trgovce. Izpodriva jih veleka-pital s svojimi "supermarketi" ali veletrgovinami in filijaMca-mi. Te rastejo ko gobe po dežju. Tisoče in milijone dolarjev prometa so že vzeli malim trgovcem, ki jih v angleJSčini imenujemo največkrat "indepen-dent merchants". Le malo jih je resnično neodvisnih. Boljše je, da se s tem dejstvom sprijaznimo prej nego slej. Veiko samostojnih trgovcev bi bilo danes na bolnem, ako bi bili uposleni v zadružnih trgovinah, ki bi bile zvezane druga z drugo, kajti imeli bi delo. zdaj pa imajo delo in skrbi ter čestokrat za vse to prav malo Čistega dohodka. Seveda, za uspeh zadrug so potTebni dobri, poMe-ni, napredni nameščenci, da postanejo oni in odjemalci res kot velika zadružna družina. Jaz to pišem kot izkušen trgovec, zato vam. kaj in o čemu razpravljam na tem polju. Naj pa nih£e ne misli, da izraiiam te ideje zato, ker ?em na kolenih. ali da je moja trgovina v zastoju. Zase nisem še v nikaki bojazni — bo ie Slo! Misli, ki jjh izražam, to slika fplošnih razmer in ne kakega po;am vznika. Ako ae bo nadaljevalo tako kot je, ne bo za delavstvo in ne'fca srednji »loj nič dobrega. Jaz sem pripravljen pomagati kolikor ae od mene pričakuje in kar bo ie v moji mc£i. Urednik kritiiiron John»tcwo, Pa. — Cenjeni s. urednik Proletarca. — Po precej dolgem mofičanju sem ta teden vseeno zagledal v listu moje pisanje glede pCesa pri naših frančiškanih. Nikar ne misli, da tako rad "udriham po farjih", Ampak stvar je ta, da sa mi zdi prav, da se branimo. Nudila se mi je prilika, da smo vrniH udarec enemu na>bolj tercijaUkem rojaku, ki je socialistom že veliko škodoval. Toda oprosti, Če se izrazim, da nisem zadovoljen % priobčitvi-jo. Rabil si rdeč svinčnik in škarje, kar Ti sicer ne zamerim, toda gledati bi moral, da bi dopis ne izgubil pomena, kakršne ija sem mu dal v originalu. Nc samo odrezal, tudi popravil si ga in sicer na slabša, kar zepet ni prav. Jaz na primer nisem pi»al, da so duhovni bran i bi plesati v e gladilo •'izseljenske zbornice v Ljubljani*4' in g atsilo Rafaelove družbe (voditelj in urednik Rev. Kazimir Z*kra;š«k) je s pre nun M otoli-k > iz časopisa v revijo. Piva številka v tem le!u ima a plačnicami vred 20 strani. Urjdinik ZakrajŠek pravi v svojem članku, da bo iglavna n«a,!oga Izseljenskega vestnika v tem letu i z vo jeva ti izseljenski zibornici javmnravni značaj in v Ljubim n« >e mora dvigniti iz.Hiljen-ski dom — seveda s pomočjo vlade, bamke uprave in mesene občine. Tako bo katoliška cerkev na Slovenskem dobila s pomočjo vseh davkoplačevalcev novo sredstvo za jačanje tvojih dohod kov in svojega vpliva. vičii, V. Sve Jnjak in A. itata-ric. Pr« vi, da je to revija "za sva kulturna pitanja". Naslov, "Izraz", Zagrab, Bogo v i če va I-VII, Jugoslavia, Burope. "Vzajemna Svoboda", ft4>ru-ar*ka številka, vsebuje med -ruglrn e edeče: Slove* *ka po-Mtr kar Ce n kar ki s:ci«IM; Srce fnacto kega imperija PISMO IZ 4 CLEVELANDA (Nadaljevanje z 2. -trani.) Mu i o že v črni pozabi. Ikjr^ta i delaijo drugače. Oni vedo. da prihaja kavijar iz Nepremišljeno kritika Pueblo, Celo. — Prati menoj je 1640. številka "Piofrtarca", , Preiital »em dcijiis J. Hočevarja, ki ga je v bistvu na*lc«vil uredniku in upravniku *f»,M, Pa se vprašam: Ali s* res dc/be ljudje, ki so toliko zlobni, da hočejo sproti podreti vse, kar boljUviMce Rinije, pa-ja vzlic j drugi gra de s *kupnml moč-temu radi jedo. Vendar se do- mi? t »?j ie nobeni t>ot<*m boš morala biti doma. v faliiem. Iidi napak. Kajti Kot vidim, si zelo firočna in se fašistično je tijju' komunistični klub? če je tako navdušen zanj, čemu ni pristcipi-l in ga obvaroval pred pnipadom? Morda vsfed bojazni pred člamurino, ali kaj? Mi emo vsaj povedali, čemu nismo zraven. Jože priporoča literaturi o kakd se ljudje imajo. Zadnjič si bila v Ročk Sprin?.9u, Wyo., kar je daleč, in nato v Minno-soti, kar tudi ni blizu. Jaz na tvojem mestu se ne bi zanimal za Janeza v Ročk Spring^u. Naj vleče usta postrani in šivs gumbe, ti pa se rajše nastani v našem mestu. Tu ti bom pokazal grob velikega ameriškega predsednika Lincolna in nje- (Hendrik van Loon); Jap:i.i-j mlalija, da je narod tu za to, da .>ka p?a; Kako doživlja dekle ljubezen; Judovski dovtipi; M i-i i o d smukraciji (Tomaž G. M asarvk) ; Igral ki abecednik; Knjige in ljudje. Revlo "Vzajemno Svobodo" se naroča v knjigarni Proleiar-ca. Stane $1 za celo let>: posamezna števi ka lOc. Draga številka "Izseljenskega vestnika" vsebuje nadaljne članke, oziroma apele za vladno podporo v svrho ustanovitve Izseljenskega doma v Ljubljani in stičneiga centra v Parizu. Urednik p. Kazimir Za-krajšek priž'.?« v ta nami n kadilo sedanjim, to je, novim ministrom, cd katerih pričfkuje, al in mu računal za preiskavo. J. H. bi storil pametno delo. če bi si poiskal res zanesl jivega specialista in ga vprašal, kaj misli o njegovi pameti. Jože se navdušuje za komunizem, aimipak za onega, ki je pet ttecč nuj daleč. Tukaj se mu spretno izogiba, raz^m v kolikor o njemu govori iz * zape-čka". Ampak še o tem le na ta način, da bi razpraskal, kar so drugi dobrega storili. Saj že s tem, ko priznava, da bere Proletarca le kadar mu ga Iz prijaznosti da kdo drugi, po- *če (članek); Obujen *pomm, igtft v dveh dojzrnjrh (E. K.); ... . - H M ,, . . u. španski dnevnik Uirrii RlM>»J^i gcdbenrki. Na klavirju jih žensko pogoje; Julkina zrno-1nf^a ta (Ktbin Kristan, na laljev^-Vera Milavec, nje); Drejče;ova pot (K. K., j ? kt*Tl trebf J< ^ nadaljevanje); Za gospodinje. izvajan. Fantom je Ueba pri ,''»"^oi«'Hrani pri de-znati. d. ,o nadarjeni in mar-1 Uvskem ^ kaj(l z» ^ Revija "NjivaM, januarska številka, ki izhaja v Buenon Ai-reu. V prvi številki, ki smo ja vrdb, datum 20. marc jo nalogo izvrstno rešila. Igrali so Frank (violina). -Stanley (kontra bas) in Edward (klarinet). Program je sestavil in vodil Frank, ki je storil pametno, ko se je uprl *vetovalcem. ki so menili, da bo koncert fia-sko, če ne bo vseboval "humo-rističnih točk". "Naši ljudje niso zreli za povsem m ne u-metnlške koncerte", je bil »njihov argument. Zmotili so se. Dvorana je bila pokna, vzlic te- sufia je »koda denarja. Zato je tudi tako lahko -biti rsdikaler. na distanco (ker to nič ne dane). Jože je mnenja, da noven-ščine nihče ne zna. Oemu on ne oovafci Jomteza, urednikov in drugih pred svoj za petek, da jim bi povedal, kako s* pravilno piše v našem jeziku? Oč!n«ji in a polo- žaju v Evropi. Jaz, ker sem Trboveljčan, s>3m se seveda najbolj zanimal, ko je cipisoval dana-nje razmere v krajih, kateri so mi v sponi; ni h najbližji. Posebno o trboveljskemu žaipanu Jakobu KlenovSrku sem rad čul. Je moj sctšoiec. Ko sva končala s šo'o in so začeli zidati ta k oz va no Žabjo va«. sva stregla zidarjem z opeko ?'n malto. Med nami je biLa «. sagledal km dečo se stvar, ispulil viigalno vrvico in tekel t bombo ven. Patriotičneg« kajserjevc* so saprli. Svoje druge >>Mnbe je spravil v varnostno shrani *>o v banki. P redne je bil aretiran, i* vrgel ključ shrambe stran. Ko je bil osvobojen, ni vedel, kaj bi. Ce bi vpr«ial banko sa ključ, bi mu varnostne shrambo sama najprve odprla m preiskala veebino. Tako bi nesla >>ombe. Nemca bi to stalo novo aa-Porno kasen. Zato je plačeval svojo varnostno shrambo leto sa letom, ne d« bi jo kdaj odprl. Ampak druftbo, ph kateri je imel najeto, mu je m-darno sporočila, sla se seli v novo po »lopje. Naj svojo shrambo odpre in ■ 'prasni. Reinhold A. Faust ima sdaj ** 75 let. Pa si je mislil, star sem, kaj bi se bali Sel je na policijo ia ji pojasnil, da je njegova varnostna j •hramba polna bomb U ia lata 1*17. N*kaj eksemplarjev jo na garnji »liki. Starega moia sa oprostili — čet, da je svojo lojalnost kajserju dovolj dra(o plačal. Zed. driove pa • sva-Jinii streli v i n( napravil aikake i k ode ni sestanek. Pred tem so se vršili drutfi, privatni, največ v sa-lunih. Seji dne 20. marca 1904 je predsedoval pcfoojni Jože Za-vertnik, ki je tedaj živel v Clevelandu. Na nji smo ustanovili druftvo, ki se imenuje NAPREJ, ki ima v SNPJ številko 5 in je v nji največje že leta in leta. To zgodovinsko silo vensko društvo bo prosavfjalo svojo o5-letnico v nedeljo 19. marca. la, k je drugje nego v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kratek obris sporeda je v o-gla.su v tej Številki. Pre?ram bo prvovrsten. V tsm o "Naprej u" ni treba kdo-vekoliko zatrjevanj. Kar "Naprej" želi je, da pride v dvorano na omenjeni dan narod, kateremu to društvo siluža. Videli beste '£rane ustanovitelje, kolikor jih je is živih in "zraven", v Odeli boste mnoye druge pio-nifje, katerim gre zasluga za marsikaj, s čemer se ponašamo. Torej, pojmite, na\e slavje, in VASE slavje, je v NEDELJO 19. MARCA V SND. Pridite vsi, da obudimo spomtrv?. ki ao nam pomagal naprej, in da si dobimo vzpodbud za naš novi klic — NAPREJ! — Prijatelj napredka in "NAPREJA". včasi nifpbial tako laskavo, rta-__ _ ni KSKJ morda njegovih ta-|vef ie< uposlen v uradu Prcte- d^izrednat^ina^ki je Vratnih "kom^m^oT" še ni- tarča. Ona in soprog ti v ita že čala, da so ljudje resnično užS- w P°J?abiJ-vali. O tem je pričalo tudi po- ^ ^"vanje z alkoholom je tu-gosto (ploskanje dl Atvar' nad katero se -bi Jože ne smel spodtikati. V kolikor Program je otvoril s kratkim mi je znano, on r* bil nikoii za nagovorom Tone Rupinik. na- prohibicijo in bili so časi. ko ji kar je sledila lepa živa rfHka. zamisel Vmcenta Coffa, ki je naš špecijalist za take reči. Po koncertu pa nam je bila pmi stas-ljema cela Slej kova druži na: oče, mati in fantje, ki jo je | kaj takfti soldatov, ki ao bill aa!v trboveljskih rovih bourghu in se odipeljejo v Pa- f.i z brzovlakom. Potem pa jo kihko ' ie zadnje leto, — J- —, f napovedanem ČM, kar pri nas' privcAčUi po mili volji. v P ena ij on ..." Res, ni v navadi, fn je traiaf dve uri. Piše tudi o delu, o "s abi kuJ- ** ie že dolgo v t ižnjem Nokomieu. Tako smo se razpršili. Torej Jakob Klenov^šek, če boš to kdaj bral, vedi, da se te spomin jam kot starega prijatelja in te pozdravljam. Jaz »u-je bil jako naspnoten. V'dru-1kr«mp in lqpato še zme-štvu "sci\iatov močilnega dru- rom ««nUo. Je pač tako, Odbornike v klubih je težko dobiti! Ponekod imajo leto za letom težave pridobiti koga za prevzem tajništva kluba JSZ. Skoro je ni naselbine, v katerih so naši klubi, ki ne bi že imela takih neprilik. Na zadnjih letnih sejah sta imela to neprijetnost klub v MihvarJkeeju, imel jo js klub št. 114 v Detroitu, ker je sedanji tajnik zaposlen na nočnem ftihtu, v Waukeganu je sedanji tajnik v naprej izjavil, da se tajniške službe ne bo bra- ________ nil, samo da pridejo člani na j ob i. popoldne sejo. V klubu JSZ v Milvvaukeeju je novi tajnik že naš stari znanec Jacob Rožič; zapisnikarica je Kristina Podjavoršek, v nadzornem odboru pa J. Camer, M. Smole in L. Ambrozich. Organizator je L. Alpner. Seje se vr-$e v tajnikovih prostorih vsak drugi četrtek v mesecu. Tajniki klubov in drugi ak PH1IIEDBE KLUBOV Je S. Ze V tledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organiaa-cij in socialističnih kulturnik dru* itev: MAREC VVAUKEGAN, ILL. — V soboto 18. marca avečer predavanje v SND o Evropi. Predavatelj Frank Zaits. Aranžira Prosvetna matica. CLEVELAND, O. — Prosvetni ve-čer kluba it. 27 JSZ v soboto večer 25. marca v sobi št. 1 SND na St. Clair Avenue. MOON RUN, Pa. — Konferenca klube r JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 26. marca v dvorani samostojnega podp. društva. Pričetek APRIL Cunardova linija pripravlja velikonočni izlet v stari kraj Ncw York. — Velika angleška iparobrodna drutba Cunard VVhite Star pripravlja svoj najnovejši izlet za posetnike v Jugoslavijo na brzopamiku Queen Mary, ki odpluje 24. marca. Mnogo Slovecev in drugih Ju&toslovanov se je že priglasilo. Izletniki pridejo v Jugoslavijo dovolj zaČamo pred občinstvo natvdušemo pozdravi- močo posebno kadar je ni bžlo 35 Z™*™™ .1* pbudar-lo. Koncert se je začel točno ob treba plačati, a ao si jo lahko Jal: "To ie m°Je **to, Igra "Naš gospod župnik bo ponovljena" Cleveland. — V prid "Cankarjevega Glasnika" bo v nedeljo 2. aprila vprizorjena igra "Naš gonpod župnik". Kje? V Collinvvoodu, na odru RDI). Ob prvi vprizoritvi na St. OVairjiu je ta šaloigra občinallvu jako u-gajala, zato se nadejamo, da bo imela tudi v CoMinwoodu o-bilen poset. — J. K. -:- Jačanje angleške armade Anglija ima že nad pol milijona mož dobro ftzvaflbant armade, ali več kg kdaj prej v mirnem ča^ti. Val vojaki v Angliji so prostovoljci. "Majaki Glaa" j« revija, ki shaja a pomočjo sodelovanja mnogih. Sta vi med njimi ? Airipak meni seje rdel prek ra- turi, o (požrtvovalnosti Rd. To Umrl je še iftodeto. tek, najbrž zato, ker mi je res- je njegova svoboda, a pueb - nKno ugajal. čanov v svojem dopisu rrf uda- Ivan Jontez. ril, ampak le sebe. kakor bo kdo hotel?, vsaki na svoje mesto. Za podrobnosti vprašajte v kateremkoli uradu«. Cunard PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Udeležba na predavanju ni j VVhite Star linije, bila teli i k An a kot bi jo mi radi Ena po-sebnoit Cunard VVhite in smo jo pričakovali. Krivo je Star družbe je njen brzoparnik bilo deloma vreme, ker zaradi j Nova Miuretanija. Opremljen zaledenrh cest je bila vožnja je posebno ugodno za potnike z avti ne;varna. Lahkota bi jih III. razreda. Ta ladja je 772 privio več iz SprwgfieOk Peigler je Mrs. Rooseveltovi našo svetoval, da če hoče biti lotrtona, mora iz^o^itl tUdI iz demokratske stranke, ktr nobena ne dela zamorcem toliko krivic kot demokrati v jufcnih državah. Je resnično. Mm. Rooseveltova je demonstrirala proftl eni krivici, k! je za.popadena v malem. Ce iz-»topi is demokratske stranke v enak namen, ae ji bodo demokrati najbolj smejali. Saj je demokratska stranka vendar znana reakcionarna, "racij-aka", protMemokmtlčna stranka! vemo, da ljudje tudi v slab:m vremenu ne čepe visi doma za pečjo. To mo onienf!i predavatelju, čei>, udeležba bi bila lahko rtVhiejH. A on je t?ga navajen. Včad govori v dvoiu-nah, ki f o polne ljudi, v*a*i 1e malim f.kup nam. Ve tudi, da ni lahko dcCnui mil *e na prireii-be učneg-a značaj, čeprav se prire(V>lji Ae tako trudijo. planil kluba št. 47 JSZ se u-deležencem zahvaljujemo za poset fn sodelovanje. Kajti četudi dvorana ni bila polna — prostora v nji je za več sto ljudi — smo vseeno zado tha Yujroslav Radio Hour oi PALAMS TRAVEL BOfiEAb Affil FOREIGN EKCHANGE Statioo WWAK. Ev«ry 8unday 1 to 2 ^ S. Clark St. Chicago. — Har. aOOf PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI ! 99 NAROČITE SI DNEVNIK "PHOSVETA Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset Članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov sa list in ta tajniitvo ja: 1657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ♦♦HMIIMMMHMMIlhI MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in žranje. V: ak pe. tek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra groHba. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7.00—8:30 Daily At 3724 VV. 261 h Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Rvtidence Tel.t Crawford $440 If no anavrer —- Call Austin 5700 >♦11111111111111111111111 | BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 i 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ........................ • l»rva slovenska pralnica ae priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Berwynu. ! Parkvien Laundr^ Co.! a PR A MIT r.DfU ;n lAsrou irnvtvntai • . .. ■ ba V C Telefoni: IFRANK GRHsL in JOSEPH KOZDRIN, laatnika Fina poatrežba Cene smerne — Delo jamčeno Telaf^ni: CAN A L 7172—7171 1727-1731 W. 21 at Street CHICAGO, ILL. ■■i . i ■f • (Tir^ jjji -K A Yugoslav Weekly Devoted to tho Interest of the VVorkers OPFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKRATI VE COMMONWEALTH NO. 1644. Publithed W«ckly at 2301 S«. Lawa4ale Ave. CHICAGO, ILL., March 15, 1939 VOL. XXXIV. JSF RESOLUTION ON LABOR UNITV I HUNDREDS SEE "VENUS" . „ , .. , , .. Chicago, III. — From tho Eftit, ln per oance of the pol;cy our FiJeration has urged the Wt.,t South Mnd North giUeM of chi. Jugoslav vvorkers to follow ali during vhe AFL-CIO struggle ' cago, fro-m Cfcero, Berwyn, Pulim m, vvhich has always been a poliey for unity between the two I La Satte, Clarendan HHla, Wjukef*n » it ,, * .. i i . • ji Lyons they came, fillinir tht organizations, the follovving resolution vvas prepared and sentj^pj fun t0 fu|| capildty UiVkr. to John L. Levvis, \Villiam Green, Frances Perkins and the day evening >vhen Branch l, JSF labor ipress: j sponsored the Slovene comedy "Ve- Dear Sir (Madam):— Very wel, pioduviHi ttnj extremely Over fchirty-five years of work among the Jugoslav vvork- comical, the play won general ap-ers in the American labor movement during vvhich time vve i>«ovaJ from aH *ho attended. have had ample «pportunity to ovsene the moral and org.ni.a-; i!! tional desfcruction vvhich takes plaee vvhen labor is at vvar with any way helped with the great itself, impelLs us at this time to appeal to you to use yo»ur power amount of work m eonnection with and influence to brimg about a common basis for unity in the »u«c«aafully a^naot iag thi. program. American labor movement. \nTH*R RInW That labor is losing ground because of its ovvn internal ^mešaMj fic.ii vvar and labors foes are more aetive than ever is evidenced Al MEI) AT LABOR in every sessioin of state and national legislatures. There can be no future for the American vvorkers vvithout first and above all, unitv in its ranks, a unity that vvill bring together the vvorkers in every trade, eraft and profession and wield them in one povverful organization against the common foe. Until that day, labor unions in general vvill remain vveak and ineffective. Therefore, vve strongly organization to vvhom your follovvers look for guidance, to spare no effort to bring aibout the immediate cessation of la*bor's internal struggle and in its stead adopt the vitally neces-sary progTam for united aetion and jproijresa. Verv truly yours, Jugoslav Socialist Federation, S. P. Charles Pogorelec, S*c'y. igppp«»....... >t rSEARCHLIGHT tlllllllll...... Lily Donald Lotrich Jllit...........lili comedy, "Vcnua" at the SNJP Hali la.-t Saturday nlght. The comedy itself wa« hilariouk and in some parta exceedingly sii;y, but it seems that even sillineas provokes lautrhter and fun, aud so this piay vvas no evrep-tion in being able to make the people laugh right out loiid. In fact, there \vas probably more laughter caused by this performance than has been heard in most any other performance among our people. The wording of the play is excellently put together and deseribos in ordinary fashion, |Why h ho u Id members of the legia- life as some must live it. The parta lat ure want to plače a licenae fee of w*re jn capable hand* aud the per- A very niče crowd was on hand to , argument and bridge the divide receive the Detroit players and their i which Jias been created. There are $100 a year on union organizers and $25 on business agents? Some types of licenses are levied for the purpose of raising money. That motive is ruled out, in this instance, because the amount of money. & oneal to vou as leader of vourflJAMI|iL?1®114^ * a for appeai to vou as leaoer oi yoor gome of the uniolMt woujd ^ »n in- significant factor in the state budget. (>bviously the motive is the same as that of the other anti-labor billa— the two that have been engrosaed— namely, to hamatring the unions as much as possible. Besiues draining some money out of them, the bili, if it became law, would make it possible for. enemies to haraaa organizers and business agenta by petitioning for revocationa of licenses. Unuoubte« c^uld ha rdi.v expect any more. Ste Wogner Act Amended By Court Ruling The U. S. Supreme Court has amended the Wagner Act. This is the logfcal interpretation plaeed on the decision handed down against the N. L. R. B. in the caae of the Fanateel Metallurgioal Corp. of North Chicago, Illinois. The court is back at its old trick of following the eleetion trenda as it aees them. in the opinion of many observer.* who have atudied the 5-2 deciaion. By placing urorkera who have viol-ated one law or another in the course of a labor dispute outside tne realm of the Wagm-r Act, the court ha« practirally written a blank check for provocateurs and employer-aponsored lahor spies in future labor disputes, »t ta predieted. HIGH SPEEDS MUST FIT CONDITIONS Is it safe to drive an automobile at spveds from 00 to 70 miles an hour? Safety at high speeds is largcly de-termined by conditions. The driver, the type and condition of the road-way, the volume of traffic, viskbility. and the condition ol the vehicle must all be considered. Before exceeding 50 m.p.h., think rarefu11y of the fol-l'. Proletarec. We have every reason to believe that both of these agencies will benefit considerably because of the performance. Our people seemed very liberal with their appiause as well as with their money. All of us are interested in the conferences nw going on between represenutives of the AFL and the CIO to unite the forces of labor into one strong organization. Whcther John L. Lcwis' proposal to this unity conference to bring about this aim ia sincere or not, we are certainly 100 per cent for it. We know that there is strength, power and influence in a unified labor organization. Such a unified Labor organization would prevail upon the owning class and force them to give better wages and improve the working conditions. What is stili more important in Mr. Lewis' proposal is the idea to discard the present leadership of the AFL by makine neither Mr. nor Mr. Green eligible for the positions which they hold in their respeetive organizations. If one thing is wrong with the AFL, it is the reactionary leadership of thc highest ranking officials. If unity is to be achieved, this leadership must go. It is surprising that they are willing to meet in order to diseuss unitv, these rcactionar>' leaders. Nor is Mr. Green the only reactionary. He is what could be tei-med an angel eompared to Mr. M. VVoll and there are others who are not much better than Mr. WoIl. We have little confidence in the ability of these men to be able to settk* the too many personalitie« involved, too iuany who seek something for themselves, rather than for the laboring mass. Nevertheless, we do wish that some sort of unity might be the outeome of these talks. This would at least prevent the AFL men from scabbing when the CIO is on strike, or vice versd. * It ia surprising that the Spanish struggle has not been concluded as yet. With such great force of man-power and ammunition the Fascists should be able to erush the Loyalists, especiaAly now that the Loyalist groups are fighting one another, thus weakening their lines . . . Stili, Franco does not aeem to want to strike. Evidently the fortifications in and around Madrid are so well put up iIihU !»♦• »iff« Mul wnnt to pit his men against them. The drama being evolvedjn Spain is a pitiful one. But it is a drama from vvhich the vvorking people everywhere should learn an important lesson. They can ex-IHct the same returns vvherever they for a biggti p«ec%t of bread ur a bigger voice in the management of affairs. Only in cxceedingly strong organized labor ranks can the vvorking people prevent similar conflict* m other countries. \Ve got a big kick the other day vvhen we read that Jan Maaaryk, son of the former president of Czechoslovakia, called Father Coughlin a liar. We vvho knovv Father Coughlin through his rantings on the air. know that he has spoken falsely and indiscriminately about many other thing* of vvhich he has very little knowledge. It is vvell that he is put on the defensive even on such a minor issue as the cause of the bombings in England. SPRING CAN HAVE A DIFFERENT MEANING Hearst Advertising Decreosing Rapidly Chicago, III.—Faccd with a million-line losa in advertiaing since the strike started, vvith 426 advertiacrs having withdrawn their a ^ 1» sfraid of mouthpiece publlshed in Pittabunrh, the man vvho mak rs threats; he is ^ i slready scared. Leon Blum Due in U. S. To Confer with F. D. R. Leon Blum, chairman of the French Socialist Party and former premier of France, wili visit the United State* early in April, soon after the eleetion of a new President to succeed Albert Lcbrun. The trip vvill be the culmination of many fruitless attempta by the noted Socialist to visit America; although he has vvanted to visit Washington for many montha past, something has always ovutTed to make him post po ne the voyage. VVORDS OF WI3DOM 1 ......L ju i