Leto XX., št, 149_Ljubljana, petek 30. junija 1939_Cena 2 Din
Uprav nisi vo i^juDijana. tinaiijevt» k	Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
— Telefon št 3122. 3123. 3124,	Naročnina znaša mesečno 25 rfin
HHHH^fl^B HHHHHH I^HHH fl^fl^HI^^I^H^H^H^^^^fl ISIMMMHHHHKH^.	^^SBKKStt^	Za inozemstvo 40
Inseraini oddelek: Ljubljana Selen- ^^^^^^^^^	MB^^^^^^B^^^^^ffi^B 1 - ^^^BI^MI	Jmifi^^^^nnr^ -.
burgova uL — Tel. 3492 in 2492. H^^D H	HH ^Hj^H *	fi| UwHR Jmjm^m 1|j|||m	Uredništvo:
podružnica Maribor Grajski ~sg i ^^^H ^^^H H	HH Ljubljana, Knafljsva ulica 5, telefon
releroD ■	KMH	HHB ^HH	3126; Maribor,
Podružnica Celje K oc enova ulica 2 E^Hp S^^H V^HHi K	MKS ^Mp	^ggBà VÌCfi ^^HS Grajski trg št. telefon št. 2455;
Telefon št. 190. ^H^^L^ JV _______TmS^k	Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1,
Računi pn pošt. čeR zavodih: Ljub-	HflH^h ■hHh	telefon
ljana 4L 11.842, Praga ČislC ^^^^^^^	l^^MBBSHM BH^HI	^^^^^^^ ■
78 180 Wien 8t 105.241 - ^ ' ; .	-	Rokopisi se ne vračajo.
■»"T "i" , '	i	•'.-,••
Angleška spomenica	Kriza zaradi Gdanska na višku
berlinski vladi	Mednarodni položaj se je tako poslabšal, da je mir v Evropi v resni
Odgovor angleške viade «a nemško odpoved pomorske	nevarnosti - Priprave za prevrat v Gdansku in zbiranje čet v mestu
pOgOdtie ÌZ l» 1935	London, 29. junija, z. Semkaj prihajajo	nego tudi v vsej ostali javnosti. Splošno ] nariškega generalnega štaba, viceadmiral
. ,	tako alarmantne vesti iz Gdanska, da vzne-	ga tolmačijo kot resen opomin in svarilo ' Darlan, za predsednika vrhovnega morna-
ILondon, 29. junija, br. Britanska vlada goji isti kakor doslej. Tudi Anglija je pri-	mirjenje od ure do ure narašča. Vse vesti	pred vsakim nasiljem, ki bi neizbežno ro- ' riškega sveta in je obenem povišan v ad-
je snoci objavila spomenico, v kateri za- pravi jena pogajati se, a le, ce se doseže	goVore o tem, da dosega napetost vrhunec	dilo strnjen odpor Anglije, Francije in mirala. Vršil bo tudi funkcijo vrhovnega
vzema svoje stališče glede na nemško od- jasen sporazum. Glede na to bi bila po-	in da obstoji resna nevarnost za mir. V	vseh njunih zaveznikov. Dogodkom v poveljnika francoske vojne mornarice,
poved pogodbe o razmerju pomorskih trebna izmenjava misli o občem položaju.	tem smjsiu tolmačijo zlasti prihod velikih	Gdansku posvečajo tudi v Parizu največ-
cboroženih sil med obema državama iz L Ce bi nemška vlada nato se instistirala pri	kontigentov SS in SA oddelkov iz Nemčije	jo pozornost in splošno pričakujejo, da bo *
1935., ki je bila predlanskim dopolnjena, pogajanjih, si angleška vlada zeli pojas-	v Gdansk, rekvizicija več tisoč avtomo-	tam počil prvi streL fj„__fÄ
V prvem delu spomenice obravnava an- nil o tem. kaj nemška vlada prav za prav	bilov, razdelitev plinskih mask med nem-	Včeraj je prišlo v Gdansk nad 4000 »ci- TKIV© OZaUIC
gleška vlada razloge, ki jih je Hitler v namerava. Predvsem bi angleška vlada	ško prebivalstvo v Gdansku in prekinitev	vilistov« iz Vzhodne Prusije in iz Var- M
svojem znanem govoru v državnem zboru rada vedela, kdaj naj bi se po nemškem	vojaških dopustov v Nemčiji.	šave poročajo, da so danes SS in SA od- f|]c1(|H fi fitti 1S1£kOV
navedel za odpoved. Glavni razlog naj bi mnenju pogajanja za novi sporazum pri-	Na drugi strani kaže propaganda za	delki razdeljevali orožje in municijo Sto |fWllllwiWty ▼
bil ta, da bo Anglija v kakršnikoli evrop- čela. in doklej bi mogla nemška vlada dati	poljsko mornarico, da se Poljaki za nobe-	mož SS oddelkov je zasedlo tudi gdansko Pariz 29 iuniia h Londonski tvWp
ski vojni vedno v taboru, ki bo proti obvezna zagotovila, da nove pogodbe ne	no ceno ne bodo dali izriniti iz Gdanska.	radijsko oddajno postajo. Na letališču je vaiec tukaišnieea »Temnsa« raznr^a v
Nemčiji. Angleška vlada odločno zavrača bo spet enostransko odpovedala ali spre-	To dokazuje tudi izjava, ki jo je podal	pristalo danes večje število velikih trans- daljšem dopisu o oravemozadiuniakih
to trditev. Velika Britanija bo proti Nem- menila.	poljski trgovinski minister v Gdinji, rekoč,	portnih letal, preko Visle pa so začeli gra- pomislekov proti anelešMm Dredloeom n
ciji le v primeru, ce bi napadla kakšno Danes dopoldne je angleški poslanik v	da je bodočnost Poljske na obalah Vzhod-	diti zasilen most, ki naj omogoči neposred- £ mnenia da izviraio vsi dovdanii nnmi
drugo državo. S tega vidika je Velika Bri- Berlinu izročil spomenico zunanjemu mi-	nega morja. Posebno značilen je v zvezi s	no zvezo z Vzhodno Prusijo £,hmoskovskihS£ovnXm
tanija tudi dala znana jamstva nekaterim nistru Ribbentropu.	tem tudi izredno oster govor, ki ga je imel	Iz raznih vesti sklepajo, da je treba pri- dicionalnesra nezaunania nanram konspr
evropskim državam, pa tudi ta jamstva *>o ___^ --	predsednik poljske republike Moscicki, ki	čakovati neposredno prevrat v Gdansku. vativni vladi v Anelili Ako bi bila tre
izpolnila le, ko bi bila ena ali druga od Berlin: N©Va pogodba	je poudaril, da bo Poljska branila vsako	Po pariških informacijah bo prevrat izve- nutnona čduAnSšekaka"druea recimo
teh držav napadena od kake tretje države Angli jO nemogoča	P^jvoje zemlje in ščitila svoj življenjski	den na ta način, da bo gdanski senat pro laburistična vlada je zelo verjetno, da bi
Angleška polit,ka ,ma zgolj ta namen, da * J 5	Prostor.	glasil priključitev Gdanska k Nemčiji, na- Rusija ne zavlačevala pogajanj v toiikšni
se ohrani neodvisnost malih in velikih Berlin, 29. junija, z. Nota angleške via-	Na neko vprašanje v angleški spodnji	kor se bodo iz Nemčije došli »civilisti« na meri V slehernem angleškem pridržku
držav, ki bi bile lahko v danem primeru de gIede nemške odpovedi pomorske po-	zbornici je državni podtajnik Butler po-	mah spremenili v vojake ter sestavili pol- zlasti glede baltiških držav so vodilni
ogrožene. godbe med Anglijo in Nemčijo -e naletela	novno izjavil, da pomeni napad na Gdansk	ke in bataljone, ki bodo zasedli vse stra- krogi v Moskvi videli samo poskuse izmi-
Britanska vlada s svojo politiko nima v nemških krogih na splošno odklonitev.	svetovno vojno. Pozornost je zbudil Chur-	tegično važne točke. »Petit Parisien« na- kanj od prevzema jasnih obveznosti Zato
namena, da bi kakorkoli ovirala razvoj »Völkischer Beobachter« piše, da o kakih	chillov govor, ki je podčrtal utemeljenost	glaša. da je Poljska trdno odločena braniti So odločno vztrajali pri razčiščenju sle-
nemške trgovine in gospodarstva. Spričo pogajanjih z Anglijo in o sklenitvi kake	sY£n,a francoskega ministrskega predsed-	svoie pravice, tako da izgleda spopad sko- hernega nejasnega vprašanja. Ruske dvo-
tega bi angleška vlada pristala na poga- nove pogodbe ne more biti niti govora	nika Daladiera in naglasi! da je nevarnost	ro neizbežen Angleško-francoske obvez- me so v ostalem sproti potrjevali zlasti
janja, ki bi omogočila v kakršnikoli ob- Nemčija nima zaupanja v Anglijo, ki je	®e.d<« .k°Ve. bJ,'a Mf^oli poprei-	nosti do Poljske so na drugi strani tako ultrakonservativni in imperialistični an-
liki zboljšanje gospodarskega položaja postaIa g\avni nasprotnik Nemčije Govor	Listl naglasajo, da je Churchill doslej ved-	jaSne, da bosta Anglija in Francija morali gieški elementi, ki so se večkrat oglasili
Nemčije, seveda s pogojem, da bi se pó- francoskega ministrskega predsednika nem-	Drav',no ocenjeval mednarodni položaj,	avtomatično priskočiti Poljski na pomoč. proti zvezi z Rusijo. Vendar pa se zdi. da
prej obnovilo nujno potrebno medseboj- äfe. fc p lnoma ignorira.	tZ,™™	Himmler V Gdancku 80 vse težkoče že Premagane in da je de-
no zaupanje m pokazala dejansko dobra _ . , . . ^	napovedi izpolnile.	KimiUSer V UCaHSKU finitivni podpis sporazuma samo še vpra-
volja do sporazuma. ZaStOpHIKl laOlDPlSTOV	Tudivpučenih vladnih krogih smatrajo	Varšava, 29. junija. AA. (Havas): Iz šanje kratkega časa.
Angleško-nemška pomorska pogodba iz ChamberlaillU	položaj za zelo resen in opozarjajo na to,	Gdanska poročajo da bo jutri prispel tja „ ..
1. 1935. je bila popolnoma jasno definira- " vnaiuuwia»««	da ^ dosegla mednarodna napetost v me-	Himmler, voditelj nemških zaščitnih od- L>etOStB]l PUŠKI IHatieVPl
na kot sredstvo za omejit— oboroževanja London, 29. junija. AA. (Reuter)r Glav-	s0"11 i«1«"» avgustu in septembru svoj	delkov, ki bo izvršil inšpekcijo narodno bodo ob Baltiškem moriu
na morju Ce nemška via -te -3daj trdi, da ni odbor delavske stranke je imel danes	višek' že ne bo prišl° do še kaj* hujšega. V	socialističnih formacij. 1
je imela pogodba drug namen, tedaj ne svojo sejo Trije zastopniki glavnega odbo-	mn°go razpravljajo o tem, da bo	Mn»«««* nnvih vnnlrlippv London. 29. jun. AA. Reuter poroča iz
govori resnice. Njena trditev tudi v po- ra ^ včJeraj VJ spo^m domu obiskali	da.1.1I?,tI.e/ od gdanskega senata proglasiti	^OZIÌOSt llOVin VpOKllCeV Moskve: Danes je bilo uradno sporočeno,
godbi sami nima nobene osnove. V pismih, predsednika vlade Chamberlaina in zuna-	P"k«uc,teY ,pda"ska. k, Nemčiji, nakar bi	v Angliji ? da bodo letne vojaške vaje sovjetske voj-
ki sta jih leta 1935. izmenjali angleška in £ ministra lorda Halifaxa ter z njima	"emska vojska vkorakala v mesto. Ni dvo-	iuniia w^Dail v-Mail« no- ske meseca septembra na ruski obali Bal-
sftis is«.*posameznih vpra"	-VA'SÄnsr'-
sai sedanji nemški zunanji minister Rib- njlh znanje politiRe	Na drug. strani se pojavljajo tudi gla.	zato,^^v LJ^£t Zato ni okoli Kijeva v Ukrajini in v Bili Ru-
bentrop. V pogodbi, ki je b, a dve leti po- ItalljailSki glaSOVl	^i da so vsa nemška propaganda in vse	^ bi ÄL^ r2,sS^kon W bf S kjer Rusija mej, na Poljsko in Ru-
zneje izpopolnjena, tudi ni bilo nobene _ j.__°	nemške vojaške priprave v smeri Gdanska	pa Di du porr~Den jioseoen zaiton, ki di ga J J
klavzule, po kateri bi mogla ena ali dru- O DaladierOVeOl gOVOrU	Samo manever, ki naj bi odvrnil pozornost	morfa nemudoma predložit, parla- munijo.
ga stran pogodbo enostransko odpovedati. . . ^ v p cmatrain	od drugih priprav ter da bo odločilna ak-	mentu- ^Ti.:bo par2^fnt šel že prve dm -
Določeno je bilo celo, da se bo razmerje Rl™> 29' z' Y ^atrajo za	^ Nemgije usmerjena najbrže na docela	meseca juhja na počitnice. Vplivni člam
med nemško in angleško pomorsko vojno posebno značilno^ da je francoska mmistr-	Ugotoviti pa jè treba, da v	^rmce pa se zavzemajo za to. I Atfllskö S*!*!glOVatlfe
silo v vseh okoliščinah ohranilo na bazi predsednik Daladier uporabil zaključi-	^^ Sedaj *e kažeiTnikak^neodloč-	ta 36 dal* vladi lzredna P^blastila, da A-ClOlSn» &JUGÌUVtASlJC
35 : 100 V smislu pogodbe so bile spre- teJ zasedanja parlamenta za to, daje on-	nostj kak(jr lanak septembra, marveč	bi mogla po potrebi povečati kredite za VJaffinlfi^ in ftalflo
membe možne, toda le glede na posamez- sal mednarodni položaj Rimski hstr pise-	z ^ odločnostjo opozarjajo na to, da bo	državno obrambo. nCIIlCi]^ lil lldlljC
ne vrste ladij in njih oborožitev. jo, da si je hotel Daladier na ta način ze	Anglija skupno z ostalimi zavezniki brez-	CeneralicStti Camefitt ® ,- oo • •• * A < .^ . .
Nemška vlada je izrazila željo, da bi se v naprej preskrbeti alibi za dogodke, ki	pogojno izvršila svoje obveznosti. Churchill	waerdHMm tramenìi Berlin, 28. junija. AA. (Stefani) Končani
pričela pogajanja za novo ureditev raz- pridejo. Zapadne velesile kljub temu ne	je v spodnji zbornici izrecno poudaril, da	V SaVOjskill alpah so razgovori med italijanskim državnim
merja pomorskih oboroženih sil obeh dr- bodo mogle otresti odgovornosti za seda-	delajo Nemci veliko napako, če grade svo-	Pariz 29 junija br Vrhovni poveljnik P00^"1™ ™ .letalstvo gneralom Valleom
žav, pri čemer naj bi bili kvalitativni po- njo mednarodno napetost.	je račune na neodločnosti francoske in an-	francoske vojske, general Gamelin je danes '^rSvSTE ^H^^vfS
gleške demokracije. Zavedati se morajo, da	odpotoval v Savoiske Alne Pregledal bo u , • P	- v m' lz pravic, ki so
♦	i- anp-lpški narod cniiHar« , ^riaHn	P : ju aavojsne /\ipe. rregieaai DO bile lzreCene pri sprejemu v letalskem do-
_ ^ ^	Je ves anglesk, narod solidaren z vlado.	vse utrdbe v obmejnem ozemlju na fran- mu na ^ italijanskemu državnemu pod-
«mI/uI^ »V««^"^«*	V fttfCfllrAVamfl	cosko-ita ijandn meji Nato bo odpotoval tajniku Valleu, se more v neki vrsti skle-
ÄtßVa Itliana ZFlCV Ulalllll	r»1«»*®vanju	na Korake kjer bo prav tako inspiciral pati o predmetu teh razgovorov. General
C ? V» ssaAWW«« w	nrpvrata V (Pil^^^lrilf	P° tamkajšnjih garnizijah in utrdbah. Milch je med drugim deial, da bosta obe
Akademik Dušan Klepec se je ubU v Jalovcevi steni	Y	Admiral Darlan poveljnik ^
n • i 4 Rateče-Planica, 29^ jun,ja pedicija SPD iz Rateč na pomoč Na čelu	^ieX	£ranCOSke momartce
Day, okrog 4. se je podala družba stinh ekspedicje je bil znan, plezalec Uros Zu-	lamentarnega usedanja je napravil silen	Pariz, 29. junija. w. Uradni list objav- sWmTn nernfkim tetalstvom bofedalie nol
plezalcev iz Tamarja v Jalovcevo steno. pance, z njim pa so bi , se Jože Mezik. Ja-	vtis ne ^ y parlamentar^ih ^ogih,	lja ukaz, s katerim je imenovan šef mor- polne še	^alstvom ^ cedal,e do-
V steno so plezal, v dveh skupinah, v prv, kob Benet ,n Janez Lrlah iz Rateč bkspe-	o	j j je bil akademik Dušan Klepec iz Ljublja- dicija je krenila v Jalcvčevo steno, da re-
ne z nekim tovarišem, v drugi pa sta bila ši ponesrečenega Klepčevega tovariša, ki	m -	^^ ^--i	-t
brata Deisingerja, vsi štirje iz Ljubljane. je bil na tako ogroženi točki, da ni mogel	If A Mjfeflj* D^lS/llr« krogov, objavlja k obisku varšavskega
Klepec in njegov tovariš sta plezala tako ne naprej ne nazaj Ob času našega poro-	OIHOF] allSKO DOUO MT 0113X1 oSo ^S' ^ c'ort^^ med
zvano Hornovo smer, brata Deisingerja čila, to je okrog 18 reševalcev še ni bilo	// S	~— m— oticiozno sporočilo. Msgr. cortesi Do mea
pa sta vzela smer čez Kot preko grebena do doma Ilirije, verjetno pa je, da so že	L^^M! —Ä	4 II svojim^vanjem v	imel priliko,
Fn srečno dosegla vrh Jalovi bili v koči pri Tamarju. Brata Deisinger-	OtMUl ZE VSAKO CCttO^	JÄSeÄÄ
Ko sta se vračala Deismgerjeva preko a sta se že vrnjla m sta se z vlakom ob	V» U1SAU ÜW ▼	VVUV gkem	Q w]ik|m ^ ^	Ja
ku oarja v I amar, sta opazila na snezjscu 1/. odpeljala v Ljubljano.	_ _	_ _____ ___-____ ___^
v k„i„.n„ truplo ponesrečenega ,„ris,a v Pokojni Dušira „„ slal. §ele ,,	Značilen govor prezidenta poljske republike na proslavi SÄSoTiT^r
katerem sta takoj spoznala akademika Du- ,ef je študiral pravo na ljubljanski uni-	pomorskega tedna V Gdinji	naroda, da živi v miru z vsemi svojimi so-
sana Klepca, ki je bil pa ze mrtev Uobil je verzj ßü je nadarjen in tudi zelo priden	sedi, v miru, zasnovanem na pravici in časti
smrtne poškodbe na glavi^ in je bil sploh dijak ter je bi] tjk pred drugim državnim	Varšava, 29. junija, br. V Gdinji so bile	VarŠaVSki flUllcii kakor ga je označil zunanji minister Beck,
močno poškodovan po teiesu izpitom Vzgojen je bil strogo v nacional-	danes velike svečanosti, ki so se jih udele-	1 Vse informacije, ki jih bo v teh in drugih
V	Jalovcev, sten, sta opazila njegovega nem duhu ^ . bj] kot tak tudi -lan So.	žiU prezident republike Moscicki, več čla-	pOTOČa VatlkaMU vprašanjih nuncij podal v Vatikanu, spa-spremljevalca, ki je bil na zelo ekspomra- koJa j na Taboru Za ugledno Klepčevo	nov vlade> vrhovni zastopniki poljske voj-	^ dajo seveda v njegovo osebno pristojnost nem mestu. Do njega nista mogla. Zavpil družino ki ;e v te'ku osmih mesecev izgu-	ske in dru&e ugledne osebnosti. Po vsej	Varšava, 29. junija, b. Katoliška agen- in ne more zato njegov obisk pomeniti ni-jima je, da se je nesreča zgodila zaradi b-, ge'druöeöa svoiesa člana — lani je	PolJski 36 3e namreč pričel praznovati	cija, ki izraža mnenje poljskih cerkvenih kiake apolitične« senzacije.
tega, ker se jima je v steni utrgala vrv. , „ f « g , d - odvetnik dr	običajni pomorski teden. V Gdinji je bilo	♦-
To se je pripetilo okrog 11. dopoldne. Po ™ Klenec - Tetoseveda strašenuda	danes °^romno zborovanje, ki se ga je
nesreči je Klepec omahnil kakih 500 m glo- ,_'ep!>Ca w oJ®.teaf 5p un	udeležilo preko 70.000 ljudi. Na zborova-	11----------«_______•
boko in padel na snežišče v kuloarju. Ta- fCC; .?last' pa ,U^0g0	nJu so imeli Prezident republike, trgovin-	KllfllUfllSKA OtlAZflCItfl
koj po padcu se je še zakotalil precej daleč £otfsm edine?. Poleg nje žalujejo za vrlim	3ki minister in neki general govore> w	llUllIUUJAa VUUIllU|a
po snežišču. nratom se stiri sestre.	so jih prenašale vse poljske radijske po-	m ^^
1 Vest o nesreči je prinesel v Rateče neki Ugledni Klepčevi rodbini ob tako tragi-	staje. Spričo občih prilik in še posebej	CMAflt^KVflflfflflfl fW UaI Ct, M«
turist in takoj nato je odšla reševalna eks- čni izgubi naše iskreno sožal je 1	je ""bü JJvOT^jeSdent^^ìblike PMoS°	JJ'* " 0^111 (t A Ulli U M» OvIKmiI
m — A- _____ __---	ckMoascickidjee%vo°rnespočetka o velikem	Protestna spomenica vodje kmetskega pokreta Mania
laiinstven Uniot na IIIIDIIEUSKI perlierlll	pomenu Gdinje in Gdanska za poljsko.	in vodje liberalne stranke Bratiana predsedniku senata
Tri četrtine vsega poljskega izvoza gre	n ,	. .. .	F
Ljubljana, 29. junija radi njegove mladoletnosti drži policija	preko obeh luk. Gdansk je že stoletja	ouKaresta, 2». junija, b. Vodja rumun- jo glede Dobrudže. Maniu in Bratianu še
V	Brinjah, prijaznem naselju na perife- vso stvar v najstrožji tajnosti.	spričo svojega posebnega položaja v go-	skega kmetijskega pokreta Maniu in vod- posebej protestirata proti »priznanju preriji Ljubljane v smeri proti Posavju, se Oba sta bila v dopoldanskih urah pre-	spodarskem, pa tudi v kulturnem pogledu	ja bivše liberalne stranke Bratianu sta iz- velikih pravic narodnim manjšinam v Ru-je davi razširila vest o strašnem umoru, peljana na policijo v Ljubljano in po za-	navezan na Poljsko. Obe luki predstav-	ročila predsedniku senata Argetoianu pro- muniji,« češ da »uživajo te že sedaj večje katerega žrtev je postala neka žena, ki slišanju v šentpetrsko vojašnico, kjer so	ijata. za Poljsko neposreden dohod do	testno spomenico, v kateri odrekata seda- pravice kakor rumunski narod sam.«
so jo našli zjutraj na njenem domu s pre- zaprli vsakega v posebno celico. Ves sum	morja. Poljska se lahko samo zaradi njiju	njemu parlamentu pravico, da bi sklepal V ostalem nastopata oba opozicionalna
rezanim vratom, že zjutraj sta pohiteli na je zgoščen okrog njiju, a se še ne ve, ko-	šteje za svobodno državo, ker more le	o čemerkoli, kar bi pomenilo kršitev ru- politika proti sedanjemu volilnemu siste-
kraj zločina policijska in sodna komisija mu bo pripadel večji, težji delež krivde.	preko njiju neposredno navezati stike z	munske neodvisnosti ali nedotakljivosti ru- mu in proti obvezni nošnji uniform. Ob
in zaradi suma umora sta bila takoj are- Novica o strašnem dejanju je vzbudila	vsem svetom. Tega ogromnega pomena	munskega ozemlja. izročitvi spomenice sta Maniu in Bratianu
tirana mož umorjene B. V. ter njen pasto- vznemirjenje po vsem Posavju.	obeh luk za Poljsko se poljski narod jas-	V informiranih krogih zatrjujejo, da se zahtevala, naj se spomenica prečita v se-
rek Ludvik, ki je še mladoleten. Prav za-	no zaveda. Zato smatra Pomorjansko za	ta del spomenice nanaša na glasove, ki se natu, predsednik senata pa je to njuno za-
--»	del Poljske, ki se mu pod nobenim pogo-	razširjajo zlasti v opozicionalnih vrstah, da htevo odbil in izjavil, da spomenice ne
jem ne more odreči. Zato se je poljski na-	se namerava vlada sporazumeti z Bolgari- | sprejme niti na znanje
Povoden] opustošila Nemški finančni minister	^ ^S^IST ZSi»	-*-
V Pragi	Poljska močna na kopnem in v zraku,	MnilUntll I vila češka vlada Zakon ima nampn H
lltAlaarckA mestece Pra&> 29- junjja- AA Nemški finančni	tako mora postati silna tudi na morju. To	PieiiraUl »©Oli bi se vsi češki delavci pridržali na Ce-
«JUlgctirSftU UIC91CWC mjnister grof v Crossigk je prispel danes	je osnovna deviza njenega svobodnega	- • ^U^^SI« ' §kem in se ne bi pošiljali na delo v Nem-
v Prago in obiskal protektorja barona Neu-	razvoja.	lZTCOlUl POODlaStlia čijo.
Sofija, 29. junija. w. Mesto Sevljevo na ratha predsednik dr. Hacha je priredil sno-	fri vsem pa poljski narod želi, da bi si	. .. „ . „.„ Teroristi V Palestini
severnem pobočju Balkanskega pogorja je fi, y praškem dvorcu Večerjo na čast nem-	ustvaril dobre gospodarske in politične od-	Praga, 29. junija br. Kancelar Hitler je BTOriSIl V raieSU«
postalo žrtev povodnji. Po več ur trajajo- gfcemu finančnemu ministru	nošaje z vsemi državami. Poljska ne mara	danes izdal naredbo, s katero je poobla- Jeruzalem, 29. junija, br. V okolici Tel
čem nalivu je potok Ružica tako narastel, '	nikomur ničesar vzeti in se tudi noče	stil protektorja Neuratha, da izdaja zako- Aviva je prišlo danes do novih atentatov
da je dosegla voda višino 12 m. Voda je MadŽarSkO-rottUinSki	vmešavati v tuje stvari, prav tako stališče	ne za področje Protektorats, jih spreminja in spopadov med Arabci in 2idi. Židovski
porušila vse mostove in dobesedno odnes- » ••	pa zahteva tudi od vseh drugih držav do	in razveljavlja. Protektor je tako postal teroristi so na vse zgodaj napadli skupino
la 150 hiš. dočim je nadaljnjih 50 hiš tako OlinOSajl	sebe. Svoje interese in svoje meje bo Polj-	vrhovni zakonodajalec v Češki in Morav- Arabcev. Pri spopadu je bilo 5 Arabcev
hudo poškodovanih, da so jih morali takoj Budimpešta, 29. junija. A A. (Stefani):	ska znala braniti v prvi vrsti s svojimi	ski. S posebno naredbo je bil pooblaščen, ubitih, 2 pa ranjena. V Rehovodu je bil
izprazniti. Dosedaj so našli 16 mrtvih, nad »Maggyarsag« piše, da v rumunsko-madžar-	lastnimi silami, izpolnila pa bo tudi vse	da spremeni marčni zakon o avtonomiji ranjen 1 Žid 2 Arabca pa sta bila ubita.
50 ljudii pa še pogrešajo, žetev je popol- skih odnošajih niso nastopili nobeni novi	obveznosti, ki jih je sprejela do drugih	protektorata. Pri nadaljnjih spopadih so bili ubiti 4
noma uničena, poginilo pa je tudi mnogo i momenti. List obenem smatra, da se od-	držav in v prvi vrsti do velikih demokrat-	Danes je bil protektorju predložen zakon Arabci in 1 Zid. Na področju občine Re-
živine. škoda sega v milijone. I nošaji utegnejo še poslabšati.	skih sil na evropskem zapadu.	o obvezni delovni službi, ki ga je pripra- hovod je bilo proglašeno obsedno stanje.
Ljubljana, petek 30. junija 1939
Upravaisivo ^juoijaiia. Kiiatljeva u — Telefon St 3122. 3123. 3124 3125, 3126 Inseraini jddeiek: Ljubljana Selen-
burgova uL — Tel. 3492 in Podružnica Maribor: Grajski Tg i
Telefon St 2455 Podružnica Celje K. oc enova ulica 2
Telefon St 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana 4L 11.842, Praga ČislC 78 180 Wien 8t 105 241
Uredništvo: Ljubljana, Knafljsva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312S 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št- 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon 65.
Angleška spomenica	Kriza zaradi Gdanska na višku
berlinski vlcldi Mednarodni položaj se je tako poslabšal, da je mir v Evropi v resni
nevarnosti — Priprave za prevrat v Gdansku in zbiranje čet v mestu
Odgovor angleške vlade na nemško odpoved pomorske
pogodbe iz 1.1935
London, 29. junija, z. Semkaj prihajajo tako alarmantne vesti iz Gdanska, da vznemirjenje od ure do ure narašča. Vse vesti govore o tem, da dosega napetost vrhunec in da obstoji resna nevarnost za mir. V tem smislu tolmačijo zlasti prihod velikih kontigentov SS in SA oddelkov iz Nemčije v Gdansk, rekvizicija več tisoč avtomobilov, razdelitev plinskih mask med nemško prebivalstvo v Gdansku in prekinitev vojaških dopustov v Nemčiji.
Na drugi strani kaže propaganda za poljsko mornarico, da se Poljaki za nobeno ceno ne bodo dali izriniti iz Gdanska. To dokazuje tudi izjava, ki jo je podal poljski trgovinski minister v Gdinji, rekoč, da je bodočnost Poljske na obalah Vzhodnega morja. Posebno značilen je v zvezi s tem tudi izredno oster govor, ki ga je imel predsednik poljske republike Moscicki, ki je poudaril, da bo Poljska branila vsako ped svoje zemlje in ščitila svoj življenjski prostor.
Na neko vprašanje v angleški spodnji zbornici je državni podtajnik Butler ponovno izjavil, da pomeni napad na Gdansk svetovno vojno. Pozornost je zbudil Churchillov govor, ki je podčrtal utemeljenost svarila francoskega ministrskega predsednika Daladiera in naglasil. da je nevarnost sedaj večja kot je bila kda.ikoli poprej. Listi naglašajo. da je Churchill doslej vedno nravilno ocenjeval mednarodni položaj, ter da so se zadnji dve leti vse njegove napovedi izpolnile.
Tudi v pučenih vladnih krogih smatrajo položaj za zelo resen in opozarjajo na to, da bo dosegla mednarodna napetost v mesecih juliju, avgustu in septembru svoj višek, če ne bo prišlo do še kaj hujšega. V Londonu mnogo razpravljajo o tem, da bo dal Hitler od gdanskega senata proglasiti priključitev Gdanska k Nemčiji, nakar bi nemška vojska vkorakala v mesto. Ni dvoma, da se bo Poljska temu zoperstavila in tako bo prišlo no svetovne vojne.
Na drugi strani se pojavljajo tudi glasovi, da so vsa nemška propaganda in vse nemške vojaške priprave v smeri Gdanska samo manever, ki naj bi odvrnil pozornost od drugih priprav ter da bo odločilna akcija Nemčije usmerjena najbrže na docela drugo stran. Ugotoviti pa jè treba, da v Londonu sedaj ne kažeio nikake- neodločnosti kakor lanskega septembra, marveč z vso odločnostjo opozarjajo. na to, da bo Anglija skupno z ostalimi zavezniki brezpogojno izvršila svoje obveznosti. Churchill je v spodnji zbornici izrecno poudaril, da delajo Nemci veliko napako, če grade svoje račune na neodločnosti francoske in angleške demokracije. Zavedati se morajo, da je ves angleški narod solidaren z vlado.
V pričakovanju prevrata v Gdansku
Pariz, 29. junija, z. Govor ministrskega predsednika Daladiera ob zaključku parlamentarnega zasedanja je napravil silen vtis ne samo v parlamentarnih krogih,
nego tudi v vsej ostali javnosti. Splošno ga tolmačijo kot resen opomin in svarilo pred vsakim nasiljem, ki bi neizbežno rodilo strnjen odpor Anglije, Francije in vseh njunih zaveznikov. Dogodkom v Gdansku posvečajo tudi v Parizu največjo pozornost in splošno pričakujejo, da bo tam počil prvi streL
Včeraj je prišlo v Gdansk nad 4000 »civilistov« iz Vzhodne Prusije in iz Varšave poročajo, da so danes SS in SA oddelki razdeljevali orožje in municijo Sto mož SS oddelkov je zasedlo tudi gdansko radijsko oddajno postajo. Na letališču je pristalo danes večje število velikih transportnih letal, preko Visle pa so začeli graditi zasilen most, ki naj omogoči neposredno zvezo z Vzhodno Prusijo
Iz raznih vesti sklepajo, da je treba pričakovati neposredno prevrat v Gdansku. Po pariških informacijah bo prevrat izveden na ta način, da bo gdanski senat pro glasil priključitev Gdanska k Nemčiji, na-kor se bodo iz Nemčije došli »civilisti« na mah spremenili v vojake ter sestavili polke in bataJjone, ki bodo zasedli vse stra-tegično važne točke. »Petit Parisien« naglasa. da je Poljska trdno odločena braniti svoje pravice, tako da izgleda spopad sko-ro neizbežen Angleško-francoske obveznosti do Poljske so na drugi strani tako jasne, da bosta Anglija in Francija morali avtomatično priskočiti Poljski n3 pomoč.
Himmler v Gdanska
Varšava, 29. junija. AA. (Havas): Iz Gdanska poročajo da bo jutri prispel tja Himmler, voditelj nemških zaščitnih oddelkov, ki bo izvršil inšpekcijo narodno socialističnih formacij.
Možnost novih vpokllcev v Angliji ?
London, 29. junija, w. »Daily"Mail« poroča, da se vplivni člani vlade zavzemajo zato, da bi se vpoklicalo pod orožje še več letnikov vse do starosti 24 let. Zato pa bi bil potreben poseben zakon, ki bi ga morala vlada nemudoma predložiti parlamentu, ker bo parlament šel že prve dni meseca julija na počitnice. Vplivni člani spodnje zbornice pa se zavzemajo za to, da bi se dala vladi izredna pooblastila, da bi mogla po potrebi povečati kredite za državno obrambo.
Generalisim Gamelin v Sa voj skih alpah
Pariz, 29. junija, br Vrhovni poveljnik francoske vojske, general Gamelin je danes odpotoval v Savojske Alpe. Pregledal bo vse utrdbe v obmejnem ozemlju na fran-cosko-italijanski meji Nato bo odpotoval na Korziko, kjer bo prav tako inspiciral po vseh tamkajšnjih garnizijah in utrdbah.
Admiral Darlan poveljnik francoske mornarice
Pariz, 29. junija. w. Uradni list objavlja ukaz, s katerim je imenovan šef mor-
| nariškega generalnega štaba, viceadmiral Darlan, za predsednika vrhovnega morna-' riškega sveta in je obenem povišan v admirala. Vršil bo tudi funkcijo vrhovnega poveljnika francoske vojne mornarice.
goji isti kakor doslej. Tudi Anglija je pripravljena pogajati se, a le, če se doseže jasen sporazum. Glede na to bi bila potrebna izmenjava misli o občem položaju. Če bi nemška vlada nato še instistirala pri pogajanjih, si angleška vlada želi pojasnil o tem. kaj nemška vlada prav za prav namerava. Predvsem bi angleška vlada rada vedela, kdaj naj bi se po nemškem mnenju pogajanja za novi sporazum pričela. in doklej bi mogla nemška vlada dati obvezna zagotovila, da nove pogodbe ne bo snet enostransko odpovedala ali spremenila.
Danes dopoldne je angleški poslanik v Berlinu Izročil spomenico zunanjemu ministru Ribbentropu.
Berlin: Nova pogodba
z Anglijo nemogoča
Berlin, 29. junija, z. Nota angleške vlade glede nemške odpovedi pomorske pogodbe med Anglijo in Nemčijo 'e naletela v nemških krogih na splošno odklonitev. »Völkischer Beobachter« piše, da o kakih pogajanjih z Anglijo in o sklenitvi kake nove pogodbe ne more biti niti govora Nemčija nima zaupanja v Anglijo, ki je postala glavni nasprotnik Nemčije. Govor francoskega ministrskega predsednika nemški tisk popolnoma ignorira.
Zastopniki laburistov pri Chamberlainu
London, 29. junija. AA. (Reuter): Glavni odbor delavske stranke je imel danes svojo sejo. Trije zastopniki glavnega odbora so včeraj v spodnjem domu obiskali predsednika vlade Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa ter z njima dve uri razpravljali o posameznih vprašanjih zunanje politike.
Italijanski glasovi o Daladierovem govoru
Rim, 29. junija, z. V Rimu smatrajo za posebno značilno, da je francoski ministrski predsednik Daladier uporabil, zaključi-tev zasedanja parlamenta za to, da je orisal mednarodni položaj. Rimski listi pišejo, da si je hotel Daladier na ta način že v naprej preskrbeti alibi za dogodke, ki pridejo. Zapadne velesile kljub temu ne bodo mogle otresti odgovornosti za sedanjo mednarodno napetost.
London, 29. junija, br. Britanska vlada je snoči objavila spomenico, v kateri zavzema svoje stališče glede na nemško odpoved pogodbe o razmerju pomorskih oboroženih sil med obema državama iz L 1935., ki je bila predlanskim dopolnjena. V prvem delu spomenice obravnava angleška vlada razloge, ki jih je Hitler v svojem znanem govoru v državnem zboru navedel za odpoved. Glavni razlog naj bi bil ta, da bo Anglija v kakršnikoli evropski vojni vedno v taboru, ki bo proti Nemčiji. Angleška vlada odločno zavrača to trditev. Velika Britanija bo proti Nemčiji le v primeru, če bi napadla kakšno drugo državo. S tega vidika je Velika Britanija tudi dala znana jamstva nekaterim evropskim državam, pa tudi ta jamstva bo Izpolnila le, ko bi bila ena ali druga od teh držav napadena od kake tretje države. Angleška politika ima zgolj ta namen, da se ohrani neodvisnost malih in velikih držav, ki bi bile lahko v danem primeru ogrožene.
Britanska vlada s svojo politiko nima namena, da bi kakorkoli ovirala razvoj nemške trgovine in gospodarstva. Spričo tega bi angleška vlada pristala na pogajanja, ki bi omogočila v kakršnikoli obliki zboljšanje gospodarskega položaja Nemčije, seveda s pogojem, da bi se pó-prej obnovilo nujno potrebno medsebojno zaupanje in pokazala dejansko dobra volja do sporazuma.
Angleško-nemška pomorska pogodba iz 1. 1935. je bila popolnoma jasno definirana kot sredstvo za omejit»- oboroževanja na morju Če nemška via ^ '3daj trdi, da je imela pogodba drug namen, tedaj ne govori resnice. Njena trditev tudi v pogodbi sami nima nobene osnove. V pismih, ki sta jih leta 1935. izmenjali angleška in nemška vlada, je bila pogodba izrecno označena za trajno. To izjavo je podpisal sedanji nemški zunanji minister Rib-bentrop. V pogodbi, ki je bila dve leti pozneje izpopolnjena, tudi ni bilo nobene klavzule, po kateri bi mogla ena ali druga stran pogodbo enostransko odpovedati. Določeno je bilo celo, da se bo razmerje med nemško in angleško pomorsko vojno silo v vseh okoliščinah ohranilo na bazi 35 : 100. V smislu pogodbe so bile spremembe možne, toda le glede na posamezne vrste ladij in njih oborožitev.
Nemška vlada je izrazila željo, da bi se pričela pogajanja za novo ureditev razmerja pomorskih oboroženih sil obeh držav, pri čemer n^j bi bili kvalitativni po-
Pravo ozadje ruskih pomislekov
Pariz, 29. junija, b. Londonski poročevalec tukajšnjega »Tempsa« razpravlja v daljšem dopisu o pravem .ozadju ruskih pomislekov proti angleškim predlogom in je mnenja, da izvirajo vsi dosedanji pomisleki moskovskih krogov predvsem iz tradicionalnega nezaupanja napram konservativni vladi v Angliji. Ako bi bila trenutno na čelu Anglije kaka druga, recimo laburistična vlada, je zelo verjetno, da bi Rusija ne zavlačevala pogajanj v tolikšni meri. V slehernem angleškem pridržku, zlasti glede baltiških držav, so vodilni krogi v Moskvi videli samo poskuse izmikanj od prevzema jasnih obveznosti. Zato so odločno vztrajali pri razčiščenju slehernega nejasnega vprašanja. Ruske dvome so v ostalem sproti potrjevali zlasti ultrakonservativni in imperialistični angleški elementi, ki so se večkrat oglasili proti zvezi z Rusijo. Vendar pa se zdi, da so vse težkoče že premagane in da je defini ti vni podpis sporazuma samo še vprašanje kratkega časa.
Letošnji ruski manevri bodo ob Baltiškem morju
London. 29. jun. AA. Reuter poroča iz Moskve: Danes je bilo uradno sporočeno, da bodo letne vojaške vaje sovjetske vojske meseca septembra na ruski obali Baltiškega morja. Časop;sie poudarja, da so bile prejšnje vojaške vaje vedno v pokrajini okoli Kijeva, v Ukrajini in v Bili Rusiji. kjer Rusija meji na Poljsko in Ru-munijo.
Letalsko sodelovanje Nemčije in Italije
Berlin, 28. junija. AA. (Stefani) Končani so razgovori med italijanskim državnim oodtajnikom za letalstvo gneralom Valleom in maršalom Göringom. Danes bo general Valle odpotoval v Rim. Iz zdravic, ki so bile izrečene pri sprejemu v letalskem domu na čast italijanskemu državnemu pod-tajniku Valleu, se more v neki vrsti sklepati o predmetu teh razgovorov. General Milch je med drugim dejal, da bosta obe letalski brodovji, ki sta se borili drugo ob drugem na španskem nebu, delali skupno po splošnih načelih organizacije in za skupne koristi. Sodelovanje med italijanskim in nemškim letalstvom bo čedalje popolnejše.
Nova mlada žrtev planin
krogov, objavlja k obisku varšavskega nuncija Cortesija v Vatikanu naslednje oficiozno sporočilo: Msgr. Cortesi bo med svojim bivanjem v Vatikanu imel priliko, da osebno informira papeža o vprašanjih, ki se tičejo katoliškega življenja na Poljskem, nadalje o velikem vtisu, ki so ga na Poljskem napravile papeževe pobude za mir ter končno o iskreni volji poljskega naroda, da živi v miru z vsemi svojimi sosedi, v miru, zasnovanem na pravici in časti kakor ga je označil zunanji minister Beck. Vse informacije, ki jih bo v teh in drugih vprašanjih nuncij podal v Vatikanu, spadajo seveda v njegovo osebno pristojnost in ne more zato njegov obisk pomeniti ni-kiake apolitične« senzacije.
Rumunska opozicija proti sporazumu z Bolgari
Tajinstven umor na ljubljanski periferiji
Ljubljana, 29. junija	radi njegove mladoletnosti drži policija V Brinjah, prijaznem naselju na perife-	vso stvar v najstrožji tajnosti, riji Ljubljane v smeri proti Posavju, se	Oba sta bila v dopoldanskih urah preje clavi razširila vest o strašnem umoru,	peljana na policijo v Ljubljano in po za-katerega žrtev je postala neka žena, ki	slišanju v šentpetrsko vojašnico, kjer so so jo našli zjutraj na njenem domu s pre-	zaprli vsakega v posebno celico. Ves sum rezanim vratom, že zjutraj sta pohiteli na	je zgoščen okrog njiju, a se še ne ve, ko-kraj zločina policijska in sodna komisija	mu bo pripadel večji, težji delež krivde, in zaradi suma umora sta bila takoj are-	Novica o strašnem dejanju je vzbudila tirana mož umorjene B. V. ter njen pasto-	vznemirjenje po vsem Posavju. rek Ludvik, ki je še mladoleten. Prav za-
Nemški finančni minister v Pragi
Praga, 29. junija. AA. Nemški finančni minister grof v. Crossigk je prispel danes v Prago in obiskal protektorja barona Neuratha Predsednik dr. Hacha je priredil snoči v praškem dvorcu večerjo na čast nemškemu finančnemu ministru.
Madžarsko-rumunski odnošaji
Budimpešta, 29. junija. A A. (Stefani): »Maggyarsag« piše, da v rumunsko-madžar-skih odnošajih niso nastopili nobeni novi momenti. List obenem smatra, da se odnošaji utegnejo še poslabšati.
Povodenj opustošila bolgarsko mestece
Neurath dobil izredna pooblastila
vila češka vlada. Zakon ima namen, da bi se vsi češki delavci pridržali na Češkem in se ne bi pošiljali na delo v Nemčijo.
Teroristi v Palestini
Jeruzalem, 29. junija, br. V okolici Tel Aviva je prišlo danes do novih atentatov in spopadov med Arabci in 2idi. Židovski teroristi so na vse zgodaj napadli skupino Arabcev. Pri spopadu je bilo 5 Arabcev ubitih, 2 pa ranjena. V Rehovodu je bil ranjen 1 Žid 2 Arabca pa sta bila ubita. Pri nadaljnjih spopadih so bili ubiti 4 Arabci in 1 Zid. Na področju občine Re-hovod je bilo proglašeno obsedno stanje.
Sofija, 29. junija. w. Mesto Sevljevo na severnem pobočju Balkanskega pogorja je postalo žrtev povodnji. Po več ur trajajočem nalivu je potok Ružica tako narastel, da je dosegla voda višino 12 m. Voda je porušila vse mostove in dobesedno odnesla 150 hiš. dočim je nadaljnjih 50 hiš tako hudo poškodovanih, da so jih morali takoj izprazniti. Dosedaj so našli 16 mrtvih, nad 50 ljudii pa še pogrešajo, žetev je popolnoma uničena, poginilo pa je tudi mnogo živine, škoda sega v milijone.
Praga, 29. junija, br. Kancelar Hitler je danes izdal naredbo, s katero je pooblastil protektorja Neuratha, da izdaja zakone za področje protektorata, jih spreminja in razveljavlja. Protektor je tako postal vrhovni zakonodajalec v Češki in Moravski. S posebno naredbo je bil pooblaščen, da spremeni marčni zakon o avtonomiji protektorata.
Danes je bil protektorju predložen zakon o obvezni delovni službi, ki ga je pripra-
I Dr, Mehitied Spaho I
— ■ i———— II III lil lllliB ili ■■■■■■■■■■■■■■■■IWlia
I
Beograd, 29 junija, p. Davi ob 8.45 je v hoteln »Srpski kralj« nenadoma preminul prometni minister in podpredsednik JRZ dr. Mehmed Spaho. Zadela ga ie srčna kap.
Pokojnik je šele davi prispel iz Sarajeva
v Beograd. V spremstvu svojega osebnega tajnika se je takoj odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer stalno stanuje. Šele pred kratkim je bil skoraj dva tedna službeno v Nemčiji. Tako.1 po povratku se ie iz Beograda napotil v Sarajevo, od koder sé je včeraj spet vrnil Po prihodu v hotel mu je nenadoma postalo slabo. Se preden je zdravnik prispel v hotel, je bil dr. Spaho že mrtev. Zdravnik je mogel dognati le smrt.
Vest o smrti ministra dr. Spahe se je z bliskovito naglico razširila po mestu. V hotel so se takoj pripeljali ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič. ki se ie šele davi vrnil iz Bleda v Beograda, in ostali člani vlade in zastopniki vseh Dclitičnih strank, da izkažejo poslednjo čast muslimanskemu državniku.
Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je izjavil novinarjem: Smrt dr. Spahe pomeni veliko izgubo za državo. Bil je politik velikih koncepcij in širokih vidikov. Z njegovo smrtjo bomo mnogo izgubili tudi za konsolidacijo občih prilik v državi.
Truplo pokojnega dr. Spahe je ostalo v hotelu do popoldneva. Medtem je vlada imela komemorativno sejo in ustanovil se je tudi državni odbor za pogreb, ker je bilo sklenjeno, da bo dr. Spaho pokopan na državne stroške. Določeno ie bilo, da bodo njegovo truplo še danes odpeljali v Sarajevo, kjer bo jutri pokopano
Ob 18.30 je bilo truplo preneseno v vagon in s posebnim vlakom je ob 20.15 krenilo proti Bosni. Na postaji so se pred odhodom poklonili zemskim ostankom dr. Spaha ministrski predsednik Cvetkovič in ostali člani vlade predsedstvo senata in narodne skupščine, diplomatski zbor, zastopniki JRZ in drugih strank, vojske, državnega uradništva, mesta in raznih ustanov in korporacij.
Vlak se bo v Bosni ustavil na raznih postajah, da se bo moglo bosansko muslimansko ljudstvo posloviti od svojega vo-
ditelja. Zvečer je odpotoval v Sarajevo tudi ministrski predsednik Dr. Spaha bodo položili k večnemu počitku na dvorišču
Begove džamije.
*
Pokojni prometni minister dr. Mehmed
Spaho je bil rojen 13. marca 1883 v Sarajevu. kjer-je obiskoval tudi gimnazijo. Univerzo je absolviral na Dunaju, kjer je bil tudi promoviran za dostorja pravnih ved.
Vrnivši se v svojo domovino, se je posvetil najprej odvetniški praksi. Leta 1910 je postal tajnik trgovske in obrtne zbornice v Sarajevu. S svojim gospodarsko-po-litičnim delovanjem, kakor tudi 8 svojim nastopom v sarajevskem občinskem svetu je kmaiu vzbudil pozornost političnih krogov. Leta 1917 se je pridružil jugosloven-skemu pokretu in je bil leto kasneje izvoljen v bosanski deželni zbor.
Po prevratu je postal v prvem koncentracijskem kabinetu pod Stojanom Proti-čem dne 20. decembra 1918 minister za šume in rudnike. Po odstopu Proticeve vlade se je posvetil organ, jugoslov. muslimanske stranke, stopil v marcu 1921 v Pašice-vo vlado kot trgovinski minister in je jeseni 1921 postal predsednik stranke, ki jo je sam organiziral. Od julija 1924 do 6. novembra 1924. je bil Spaho finančni minister v Davidovičevi vladi, od 17. aprila 1927 do 27. julija 1928 trgovinski minister v Vukičevičevi vladi.
Po ukinitvi ustave leta 1929 je Spaho sklenil razne taktične zveze. Pri volitvah v maju 1935 je podpiral dr. Mačkovo državno listo, po padcu Jevtičeve vlade pa je vstopil v dr. Stojadinovičevo vlado kot prometni minister in je obdržal ta svoj re-sor tudi v sedanji Cvetkovičevi vladi.
Pokojni dr. Mehmed Spaho je bil tudi podpredsednik Glavnega odbora Jugoslovenske radikalne zajednice in eden njenih najbolj uglednih članov. Z njegovo smrtjo zapušča našo politično pozornico osebnost, ki je imela med bosanskimi muslimani ne-sumljivo veliko zaslombo in vpliv. Pokojni dr. Spaho je bil po svojem prepričanju jugoslovenski nacionalist, najsi je stal na čelu versko usmerjenega in organiziranega političnega pokreta.
Japonski pogoji Angliji
štiri točke za mirno ureditev tiencinskega spora
Tokio, 29. junija. w. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se bodo pogajanja med Anglijo in Japonsko za ureditev spora, ki je nastal v Tiencinu, začela že v najkrajšem času. Po zanesljivih informacijah tukajšnjih krogov bodo pri pogajanjih sodelovali kot strokovnjaki tudi zastopniki angleških in japonskih oblasti v Tiencinu. Japonske vojaške oblasti so stavile kot pogoj za obnovo normalnega položaja naslednje štiri zahteve: 1. Skupna angleško-japonska kontrola za izsleditev teroristov v britanski koncesiji. 2. Skupno nadziranje proti-japonskih elementov v koncesiji. 3. Popolno sodelovanje obeh velesil za odpravo vseh gospodarskih težav v severni Kitajski. 4. Odškodnina 48 milijonov jenov v srebru za dejanja, ki so jib Izvršili kitajski teroristi pod angleško zaščito.
Tukajšnji krogi naglašajt), da bodo pogajanja uspela šele tedaj, ako bodo rešeni vai problemi, ki se nanašajo na obče razmerje Angležev do Japoncev na Kitajskem. Angleška politika se mora popolnoma spremeniti. Angleži morajo priznati novi položaj na Kitajskem in pristati na sodelovanje z Japonci in z novimi kitajskimi oblastvi v Pekingu in šanghaju.
London, 29. junija, w. Reuter poroča, da je japonska vlada obvestila angleškega veleposlanika, da bo ostala blokada kitajske obale v veljavi tudi med pogajanji, ki se vodijo v Tokiu za poravnavo sporov med Anglijo in Japonsko. V Tiencinu danes niso pustili pristati angleške trgovske ladje, ki je imela na brodu kitajske in inozemske potnike, šele po 7-urnih pogajanjih med angleškim in japonskim konzulom so se smeli potniki izkrcati.
Angleški in ameriški poslanik pri Bonnetu
Pariz, 29. junija. AA. (Stefani). Zunanji minister Bonnet je snoči sprejel angle-
škega veleposlanika Phippsa, s katerim se je razgovarjal o navodilih, ki bi jih bilo treba poslati francoskemu in angleškemu veleposlaniku v Moskvi. Zatem je Bonnet sprejel veleposlanika Zedinjenih ameriških držav, ki mu je pri tej priliki razložil svoje vtise o nedavnem potovanju v Ameriko.
Zopet IS bombnikov nad Zunanjo Mongolijo
London, 29. junija AA. Reuter poroča iz Moskve: Tu je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da je 15 japonskih bombnikov v spremstvu lahkih letal preletelo mandžur-sko-mongolsko mejo ob Buirskem jezeru. Protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati na napadalce, ki so se morali umakniti. Sestreljeni sta bili dve japonski letali.
Okrepitev pakta
proti kominterni
Tokio, 29. junija. AA. (Havas): Agencija Domej poroča, da je zunanje ministrstvo objavilo poročilo, ki pravi, da je zaradi incidentov, ki se zdaj dogajajo, potrebna okrepitev pakta proti kominterni. Poslanstvo tiskovnega atašeja je postalo zdaj pomembnejše kot je bilo kdajkoli prej. Zaradi tega je vlada sklenila poslati nove tiskovne atašeje v Berlin, Rim in Varšavo. Poročilo zunanjega ministrstva pripominja, da namerava vlada prav tako poslati svoje odposlance v razna druga središča, ki imajo mednarodni značaj.
Odhod ruskega zastopnika iz Tokia
Tokio, 29. junija. AA. Sovjetski odpravnik poslov v Tokiu Smetanin je sporočil danes japonskemu zunanjemu ministru, da ga je njegova vlada poklicala v Moskvo da bo 5. julija odšel iz Tokia Razlogi za ta odpoklic še niso znani.
Dva ugledna francoska politika
o razvoju mednarodnih dogodkov
K mednarodnemu položaju sta se te dni oglasila v francoskih listih dva politika, Tardieu in Déat, ki kritično in zelo resno presojata razvoj mednarodnih dogodkov, ne da bi se v svojih izvajanjih povsem ujemala. V listu »Jour« piše bivši ministrski predsednik Tardieu med drugim: Mi govorimo, medtem ko se Japonci iz-krcavajo v koncesijah. Ton naših vladajočih je navzlic temu zelo oster: Mi ne odstopimo niti pedi svoje zemlje in se ne odpovemo nobeni svoji pravici. To zatr-jemo v isti sapi, ko smo odstopili Turčiji aleksandretski sandžak! Francija je sama kriva, ako se je Japonska pridružila državama osi Rim - Berlin. Azija je v ostalem samo zrcalo Evrope. Po Monakovu so se japonski vojaški krogi prepričali, da si smejo prav za prav vse dovoliti. Ako hočeta sedaj Anglija in Francija pripraviti Japonce do pogajanj, morata čimprej poslati na Daljni vzhod nekaj ne preveč starih svojih ladij!«
Marcel Déat se v listu »Oeuvre« strinja s Tardieujem, da gre na Daljnem vzhodu v bistvu samo za inozemske koncesije. Japonska bi po njegovem mnenju takoj popustila, ako bi se Anglija. Francija in USA sporazumeel glede gospodarskega bojkota. To pa se zdi očitno nemogoče in tako je treba računati z dališim razvoiem dalj-novzhodne napetosti Pa tudi v Evropi ni položaj veliko boljši. Spričo dejstva, da je Nemčija tesno povezala svoje gospodarstvo z gospodarstvom podunavskih in balkanskih držav, se zdi vsa diplomatska in vojaška čarovnija naših dni smešna. Zapadni velesili ne moreta evropskemu jugovzhodu praktično ničesar nuditi Ako bi se odločili za nakupe njegovih poljedelskih produktov, bi marali te produkte na
odprtem morju potopiti, kajti tako angleški dominioni kakor naše kolonije so proti našemu sodelovanju s poljedelstvom evropskega jugovzhdoa. Edini izhod lz sedanjega zapletenega položaja je s svetovnih vidikov samo skupna angleško-fran-cosko-ameriška blokada Japonske, tako zaključuje Déat.
★
V zasedenih Košicah
Po poročilih madžarskega tiska je vbu-dimpeštanskem državnem zboru socialistični poslanec Szeder v obširnem govore opisoval bedno stanje zasedenih krajev zlasti nekdaj cvetočega slovaškega mesta Košic. Trgovine so prazne, ker je iz mesta odšlo vse imovitejše prebivalstvo, dobrega blaga primanjkuje, ker so ga pokupili že prvih mesecih oni Madžari, ki so v trumah privreli iz notranjosti države, da izrabijo ugodno razliko cen. V samih Košicah danes ni več nikakršne podjetnosti in mestna uprava beleži preko 3.000 nezaposlenih. Demonstracije, ki so bile prej na dnevnem redu in so se vršile pod geslom »Dela in kruha ali pa Čehe nazaj«, so sedaj znatno ponehale, kar pa nI dokaz, da bi se bilo stanje kakorkoli izboljšalo. Poslanec je opozarjal tudi na neugodne učinke madžarske politike v javnosti zasedenih krajev. Ti Slovaki, ki so nekoč gojili izvestne simpatije do Madžar rov, so silno razočarani. Dvajset let vzgoje v demokratičnem pravcu se ne da čez noč izbrisati in v tem je velikanski prepad med Madžari in Slovaki. Slednji so po zaslugi dosedanje vzgoje politično v vsakem oziru zBvednejši od Madžarov. Madžarski živelj ni več nosilec svobodnjaške misli, marveč predstavlja reakcijo,
Beležke
„Hrvatski dnevnik" In „Slovenčeve" informacije o sporazumu
V	sredo smo zabeležili »Slovenčevo« beležko »Končni sporazum na vidiku«, v kateri je iz dobro informiranih krogov napovedal skorajšnjo sklenitev sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvet-kovičem. Po njegovih informacijah »se je že našla nova oblika za ureditev hrvatskega vprašanja oziroma sporazuma in sta se obe stranki sporazumeli glede izpremem be nekaterih predlogov, ki sta jih, kakor vemo, svoj čas skupno sprejeli in podpisali. Pravijo, da so te izpremembe sklenjene v soglasju med obema in da ne bodo izzvale nobenih zapletljajev in motenj. Razgovori se bodo te dni začeli, ako se morda še niso.«	"" •
»Hrvatski dnevnik« beleži »Slovenčevo« informacijo dobesedno in pristavlja sledeči svoj komentar: »Čudimo se, da objavlja resen politični list v svoji politični rubriki take pripovedke. S tem, da je naslovil to svojo informacijo z vprašanjem, je že sam priznal, da ne veruje v njeno točnost. Še bolj pa je to potrdil z zaključkom te beležke, v kateri pravi, da se bodo pogajanja pričela prihodnje dni, Če se že niso.«
Staroradikali proti vstopu v JRZ
V	hotelu »Pariz« so se sestali pristaši Ace Stanojeviča iz Beograda pod predsed-ništvom bivšega ministra Miloša Bobiča. Razpravljali so o političnem položaju in akciji dr. Laze Markoviča in Ante Radoje-viča. ki se skupaj z bivšim ministrom Božo Maksimovičem zavzemata za povratek staroradikalov v Jugoslovensko radikalno zajednico. Po poročilih dr. Ninčiča, Miše Trifunoviča in Krste Miletiča so bili sprejeti sklepi, s katerimi se odobrava stališče Ace Stanojeviča in prijateljev, da mora ostati grupa starih radikalov tudi v naprej samostojna in v najožji povezanosti z ostalo združeno opozicijo.
Poslanec sušaškega sreza izključen iz JRZ
Krajevna organizacija JRZ na Sušaku je na svoji izredni skupščini razpravljala o korakih proti narodnemu poslancu za suša-ški srez, dr. Vinku Mikuličiču, ki je podpisal znano interpelacijo bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Po političnem poročilu poslanca dr. Luke Kostrenči-ča o političnem položaju in akciji predsednika vlade Cvetkoviča je bilo sklenjeno, da se poslanec dr. Mikuličič izključi iz JRZ, ker je kršil strankarsko disciplino in podpisal interpelacijo dr. Stojadinoviča brez predhodnega posvetovanja s pristaši stranke iz sreza.
V	dobi senzacij, ugibanj in domnev
V	uglednem švicarskem listu »National Zeitung« čitamo na uvodnem mestu naslednje značilne besede: »Nič ne označuje bolj jasno nervoznosti sedanjega časa kakor neštete napačne domneve in govorice, ki se povsod razširjajo in tiskajo in jim ljudje tudi verjamejo. Menda ni nobene, še tako nesmiselne in že na prvi pogled netočne vesti, ki bi je listi ne ponatisnili. Kar si na primer dovoljujejo zla-sti angleški nedeljski listi, presega že vse meje. Potem se ne smemo čuditi, ako je povprečni Evropec, potem ko je čez dan prebral kak tucat listov in ujel inozemska poročila po radiu, zvečer ves zmešan in bi najraje zapustil našo zemljo ter se preselil na kak drug planet...«
Čehi okoli Tješina
Odkar so Poljaki zasedli tješinsko okolico, kjer je bivalo kakih 70.000 oseb poljske narodnosti in poleg tega zavzeli še ozemlje s skoro 100.000 Čehi, so narodnostne razmere v tem kraju še bolj neurejene. V tješinskem ozemlju se izpre-pletajo tri narodnosti: češka, peljska in nemška. Vrhu vsega tega so se zadnji čas pojavile še verske težkoče. Oblastva so zaplenila cerkve češkoslovaške narodne cerkve in jih izročila rimski cerkvi. Obenem silijo vse vernike čsl. cerkve, da se vrnejo v rimsko cerkev, česar slednji nikakor nočejo. Rimska cerkev ima namreč izključno poljsko duhovščino, ki že od nekdaj ni naklonjena Cehom. Ravno na tješinskem ozemlju pa je imela čsl. narodna cerkev mnogo vernikov, ki se nikakor nočejo podvreči ukazu o povratku v naročje katoliške cerkve. Po poljski zasedbi se je število Cehov v teh krajih precej zmanjšalo, vendar je utegnilo oditi odtod le kakih 30.000 oseb češke na odnosti, tako da je Cehov na tem ozemlju vsaj toliko, kolikor Poljakov. Tudi šolsko vprašanje postaja pereče, ker je bilo v prvih dneh zaprtih mnogo šol brez vsakega razloga. Zdi se, da so poljske oblasti uvidele potrebo, da se s češkim življem postopa nekoliko drugače, kakor doslej; zato je za ponedeljek 3. julija napovedan po-set vojvode katovickega Graszinskcga, ki bo ob sodelovanju posebnega odposlanca ministrstva prosvete iz Varšave preiskal stanje stvari in po možnosti ustregel upravičenim željam Cehov.
Revizija čeških učnih knjig
Prosvetna uprava v Pragi je pred nekoliko dnevi opozorila starše šolo pohaja-jočih otrok, naj za nekoliko časa počakajo z nakupom učnih knjig, ker se pripravlja obširna revizija knjig za vse šole. Pregled se je izvršil nad 156 knjigami osnovnih šol, 235 knjigami meščanskih in 352 knjigami srednjih šol. Izločeno je bilo okoli 10% vseh knjig in to pred vsem zemljepisnih, zgodovinskih in čitank, katerih posamezni odstavki nliso več popolnoma v skladu z današnjim dejanskim položajem. Revizijska komisija je Izločila tudi nadalj-nih 60% učnih knjig, le da se bodo Slednje vzele iz rabe postopoma, ker nimajo naivno težkih in resnih Hib. Revizija pa ni samo golo učno vprašanje, marveč je važna tudi v gospodarskem pogledu. Približna vrednost sedanjih knjig znada do 200 milijonov kron in bi bila vsekakor huda obremenitev češkega gospodarstva, ako bi bilo naenkrat izločeno za več ko 100 milijonov knjig, ki bi jih starši morali nadomestiti a pshuù*
!
Zaključek kosovskih svečanosti
Beograd, 29. junija, p. Svečanosti na Kosovu, ki se jih je udeležilo preko 100.000 ljudi, da bi v imenu današnje generacije izrazil'i svoje spoštovanje kosovskim herojem, so napravile izredno globok vtis na vse kroge v državi in vzbudile veliko pozornost tudi v tujini. Mnogo današnjih tujih listov podrobno poroča o včerajšnjih svečanostih na. Kosovem polju in o legendarnih borbah srbskih in hrvatskih -vitezov za obrambo evropske civilizacije.
Za zaključek svečanosti je bila snoči v Prištini prirejena velika sokolska bakla-da. Sledil ji je veličasten ognjemet. V nebo so projicirali 24 m Visok lik Nj. Vel. kralja Petra n., nad katerim je lebdel napis »Živel kralj!« V prištinskem oficirskem domu je bila sokolska akademija, katere se je udeležilo mnogo najuglednejših osebnosti.
Patriarh Gavrilo, ki je prenočil v samostanu Gračanici, se je danes popoldne vrnil v Beograd.
Francoski poslanik Brugere je položil danes dopoldne pred spomenik kosovskih junakov lep venec.
Nemški pravosodni minister v Beogradu
Beograd, 29. junija, p. Iz Sofije je danes prispel v Beograd nemški pravosodni minister dr. Frank Na postaji ga je sprejel zunanji minister dr. Cincar Markovic v družbi višjih funkcionarjev zunanjega in pravosodnega ministrstva ter nemškega poslanika Heerena. Popoldne sta imela dr. Frank in dr. Cincar Markovič daljši razgovor.
Gospodarstvo
Ka] ho z našimi hranilnicami?
Ko je lani v decembru izšla uredba o občinskih hranilnicah, so naše hranilnice takoj opozorile na to, da so prišle v uredbo stvari, o katerih prej ni bilo govora, in da vsebuje uredba nekatere določbe, ki so neizvedljive. Najusodnejša je pač določba zadnjega odstavka § 8, ki pravi: »Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ne smejo presegati desetkratne vsote začetne glavnice in rezervnih skladov hra. nilnice.« Ker je izključeno, da bi hranilni, ce od srvojih občin, ki že itak jamčijo za vse obveznosti, dobile še nova denarna sredstva za glavnico ali za povečanje rezervnega fonda do one višine, ki ustreza eni desetini hranilnih vlog, bi morale po večini ustaviti nadaljnje sprejemanje vlog ali pa celo vloge vračati. Samo zagrebška in ljubljanska hranilnica bi morali vrniti vlagateljem ekoraj pol milijarde hranilnih vlog, Če bo ta določba obveljala. Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani in Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije v Zagrebu sta takoj napravila vse korake, da se ta določba spremeni in da se korigirajo tudi nekatere druge določbe, ki bi le ovirale poslovanje hranilnic. Ker pa uredba med drugim določa, da morajo ob. stoječe hranilnice svoje poslovanje prilagoditi novim predpisom v teku enega leta. to je do 2. decembra t. 1., postaja vprašanje spremembe uredbe vedno nujnejše. kajti določbi o višini glavnice in rezervnih fondov se poslovanje ne da tako lahko pri. lagoditi.
Neurejene razmere v našem denarništvu
S tem vprašanjem se obširno bavi tudi letno poročilo upravnega odbora Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki je ob. javljeno v najnovejši številki »Veenika Saveza šteddonica kraljevine Jugoslavije«. Iz tega poročila posnemamo naslednje:
Neurejene razmere v našem denarništvu so prišle do izraza tudi v poslovanju hranilnic. Naraven in zdrav razvoj bi zahteval, da z naraščanjem vlog naraščajo tudi krediti. V nesnici pa vidimo stalno pove. čanje gotovine pri naših hranilnicah in po. stopno nazadovanje poso j iL Naše hraniL niče so v letu 1937 držale skoro eno tretjino hranilnih vlog v gotovini, pri posameznih hranilnicah pa je šel ta delež na 40 do 50%. Ker pa naše gospodarstvo potrebuje mnogo kreditov, je jasno, da kaže visok odstotek nezaposlene gotovine le na to, da je naše denarništvo neurejeno. Hranilnice so prisiljene držati tako visoke zneske v gotovini, da bi lahko v vsakem času ugodile zahtevam vlagateljev, nimajo pa nikjer likvidnostne zaslombe Vse to gre na škodo rentabilnosti njihovega poslovanja, medtem ko favorizirane državne denarne ustanove dosežejo velike dobičke. Hranil, niče ne morejo znižati obrestne mere na vloge, ker drže državni denarni zavodi visoko vložno obrestno mero in s svojo konkurenco potiskajo v stran zasebne denarne zavode. Tudi v tem pogledu fe lani ni ničesar storilo, čeprav so nekateri napovedovali, da bo to vprašanje urejeno v zve. zi z enotno določitvijo odpovednih rokov za vloge.
Savez hranilnic In uredba o hranilnicah
Poročilo nato navaja pogajanja, ki jih je savez vodil zaradi stilizacije uredbe o hranilnicah. Ko je uredba izšla, je Savez še isti dan poslal trgovinskemu ministra predstavko, v kateri ugotavlja, da je določba § 8, po kateri hranilnice ne smejo sprejemati vlog preko 10-kratnega zneska
glavnice in rezerv, naknadno dodana in da
o tej važni in usodni določbi hranilnice nikoli niso bile obveščene. Večina hranilnic nima začetne glavnice in rezerv v taki višini, kakor to zahteva uredba, in bi mora. le ustaviti nadaljnje sprejemanje vlog in vloge vračati, mnoge hranilnice pa bi morale likvidirati, kar velja zlasti za one hranilnice, ki fo fvoje rezerve porabile za odpis kmečkih dolgov, kar so pogosti prime, ri zlasti v dravski banovini. Take določ. be ni nikjer na svetu, kjer uživajo hranilnice neomejeno jamstvo občine ustanoviteljice, ki je določeno tudi z uredbo.
Poročilo nadalje pravi, da Savez hranilnic ni slutil, da bi mogla priti v uredbo taka določba, ker se o tem vprašanju ni nikoli razpravljalo in je bilo na merodaj-nih mestih rečeno, da v besedilu uredbe ni bilo nič spremenjeno, kar ne bi bilo že znano, razen malenkostnih stilističnih spre. memb. Ko so organizacije hranilnic opozorile trgovinsko ministrstvo na usodno določbo uredbe, je bilo savezu na merodaj-nem mestu sporočeno, da bo ta odstavek takoj črtan v oblici popravka v »Službenih novinah«. Do tega pa ni prišlo navzlic stalnim urgencam saveza.
Poleg potrebe črtanja zadnjega odstavka § 8 pa se je pokazala nujna potreba, da se spremeni tudi besedilo nekaterih drugih določb, odnosno da se določbe izpo. polnijo. Savez je v decembru poslal trgovinskemu ministru novo predstavko, ki navaja vse potrebne korekture, 19. decembra pa je predložil tudi izdelano besedilo uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o občinskih hranilnicah. Te zahteve pa so doslej ostale navzlic obljubam in urgencam in navzlic zavzemanju Zveze mest kralj. Jugoslavije neizpolnjene.
Stališče Zveze mest
O tem vprašanju pravi Zveza mest kralj. Jugoslavije v svojem poročilu o seji dne 22. aprila t 1. v Petrovgradu med drugim naslednje: Glede uredbe o občinskih hranilnicah, ki vsebuje nekaj zelo nepovolj-nih in za hranilnice in občine škodljivih določb, je bilo sklenjeno, naprositi kr. vlado, da čim hitreje izvrši spremembo te uredbe. Predsedmštvo Zveze mest je skupaj s predsedništvom Saveza hranilnica to zahtevo sporočilo na pristojnih mestih. Na seji se je razpravljalo tudi o tem, da je ministrstvo navzlic zahtevam po spremem. bi uredbe izdelalo načrt vzornih pravil za hranilnice, ki vsebujejo vse ono, kar je v uredbi, in nikjer ne upoštevajo' obljubljenih sprememb.
Svojo zahtevo je Zveza mest kraljevine Jugoslavije ponovila tudi v resoluciji kongresa, ki je bil 16. in 18. t. m. v Beogradu. V 4. točki pravi resolucija: »Da se taKoj ukine določba § 8 uredbe o občinskih hranilnicah kot škodljiva za razvoj mestnih hranilnic; ta določba bi doVedla, če ostane v veljavi, do propasti teh zavodov, ker bi jim bil onemogočen vsak razvoj in polet.« »Na koncu opozarja, poročilo Saveza hra. nilnic na gotove težkoče pri ustanavljanju novih hranilnic, kar kaže potrebo, da se čim prej določi, v koliko smejo nekatere ustanove s pomočjo oblastev in na podla, gi posebnih privilegijev ustanavljati svoje podružnice tudi v onih krajih, kjer bi se sicer ustanovila hran1'.a: ca v duhu samopomoči, torej na najbolj zdravi osnovi. Končno je savez lani razpravljal o mož. nosti ustanovitve posebne osrednje denar, ne ustanove hranilnic po vzorcu sličnih ustanov v drugih državah.
Gospodarski krogi
in devizni odbor
Ko je prejšnji teden izšla uredba o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki, smo opozorili na nujno potrebo, da pridejo v ta odbor ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja, ki poznajo zlasti potrebe našega izvoza in uvoza. Med tem je izšel odlok finančnega ministra o sestavi deviznega odbora pri Narodni banki, ki ga tvorijo poleg dveh zastopnikov Narodne banke samo zastopniki ministrstev. Tudi oba pododbora za uvoz in izvoz sta sestavljena le iz predstavnikov državne administracije. Kakor poročajo iz Beograda, bodo člani deviznega odbora še ta teden imenovani, tako da bo devizni odbor pričel poslovati 1. julija. Med prvimi vprašanji, ki jih bo devizni odbor razpravljal, bo pred'og novega deviznega pravilnika, ki je v načrtu žt izdelan.
Sedaj poročajo iz Zagreba, da je tamoš-nja borza za blago in vrednote, ki ima letos piedsedstvo delegacije jugoslovenskih borz, au;'no sklicala izredno sejo delegacije borz, in sicer za 1. julij. Seja bo v Zagrebu v posvetovalnici berze. Razpravljali bodo samo o dveh vprašanjih, namreč o vprašanju predstavnika borz v deviznem cdlioru Xarodne tani.e in o vprašanju vnovčenja letošnjega presežka žetve.
Borze
29. junija
Na beograjski borzi so se nemški klirinški čeki trgovali nespremenjeno po 14.30 v čeških klirinških čekih je bil promet po 150.28 i» v grških bonih po 31. Na svobodnem deviznem trgu notirajo angle-žki fluiti aesjgrejBfiiyeflß 258»
DEVIZE
Beograd. Oficielni tečaji: London 206.03
—	209.23, Pariz 116.35 — 118.65, New York 4383 — 4443, Curih 995 — 1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 150.25—151.75 Amsterdam 2335.50 — 2373.50, Bruselj 748.25—760.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Curih 1237.75
—	1247.55, Pariz 144.84 — 147.14, New-York 5458.70 — 5518.70, Bruselj 931.19 — 943.19.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.7675, New York 443.8125, Bruselj 75.4250, Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 177.90, Stockholm 106.9250, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.70, Sofija 5.40, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, • -f New York, 28. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 9.51 (9.55), za dee. 8.56 (8.68).
EFEKTI
Beograd. Vojna škoda 465.75 — 466 (466 — 466.50), 4% agrarne 59.75—60.25 (60), 6% begluške 87.25 — 87.75 (87.50— 87.75), 6% dalm. agrarne 85 — 85.35 (85.25 — 85.50), 7% Seligman 100 den., 7% Blair 92.50 — 93 (93), 8% Blair 100 den., Narodna banka 7400 — 7450, PAB 210 — 211.50.
Blagovna tržišča
BOMBA2
+ Liverpool, 28. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za junij 5.04 (prejšnji dan 5.10), za sept. 4.66 (4.67), za dee. 4.45 (4.47).
Vremenska napoved
Vreme -X
Dunajska napoved: Jasno, še topleje.
Ali sem prispevat za sokolski dom u TrnovemZ
Naši kraji in ljudje
Zbor CMD bo v Ljutomera
V stari trdnjavi slovenstva bo 1. in z. julija zborovala naša najstarejša narodno-obrantbna organizacija
Prvič od obstoja družbe se sestanejo naši Cirilmetodarji v Ljutomeru, blizu današnje državne in narodnostne meje in na tleh, kjer je slovenski človek pred svetovno vojno bil hude in zmagovite boje za svoj jezik in narodni obstanek. V teh bojih je obranil Mursko polje in vzhodni del Slovenskih goric v glavnem radi tega, ker je bil kmet v teh predelih po večini narodno zaveden, ker tudi tržani po precejšnjem delu niso podlegali prenaglo tujemu vplivu in ker so tod delovali narodno zavedni duhovniki in učitelji. Na ljutomerskih tleh se je 1. 1868. prvič uresničila misel o narodnih taborih, ki so vzvalovili slovensko kmetsko dušo in jo pripravili za poznejše politične in narodnostne boje. Se poprej je bila ustanovljena ljutomerska čitalnica, ena najstarejših na slovenskih tleh, ki deluje še dandanes. Ustavno življenje je dalo slovenskemu življu v Ljutomeru in njegovi okolici oblast v okrajnem zastopu. Obdržal jo je kljub naporom nasprotnikov in avstrijske vlade do prevrata. Muropoljski kmet pa je tudi vedno pošiljal v deželni in državni zbor narodno zavedne može, ki so v teh zakonodajnih korporacijah branili slovenske pravice. Medtem ko so okoliške občine imele slovenske občinske odbore, so v Ljutomeru samem še gospodovali Nemci in njihovi podrepniki. Pomagala jim je glasovita avstrijska volilna geometrija V prvih dveh razredih so pri občinskih volitvah zmagovali naši narodni nasprotniki, tretji pa je ostal vedno v slovenski posesti. Pri vsem tem so imeli nesporno večino slovenski volilci. To kaže razmerje oddanih glasov: I. 1895 126 slovenskih: 58 nemških odnosno nemškutarskih, 1. 1898. 104 : 88, 1. 1901 119 : 100, 1. 1904. 133 : 101, 1. 1907. 112 : 99, 1. 1910. 136 : 101 in 1. 1913. 152 : 119. Ni čudež, da je bilo razmerje med obema taboroma vedno napeto, kar se je pokazalo tudi ob raznih spopadih, n. pr. ko je nem-
ško pevsko društvo moglo razviti svojo zastavo samo pod zaščito orožnikov.
V	gospodarskem pogledu se je kmet v ljutomerski okolici osvobodil tujih pijavk po ustanovitvi Okrajne posojilnice (1872). Ko so pozneje po raznih občinah snovali gasilska društva, so si ta skoro vsa izbrala kot poveljni jezik materinščino svojih članov. Za okrepitev narodne zavesti je dolgo let delovalo Slovensko pevsko društvo. Več let pred prevratom so si Ljutomerčani ustanovili podružnico naše šolske družbe. Pred prevratom sta delovali celo dve podružnici — moška in ženska, ki sta se pozneje zopet strnili v eno. L. 1903. je razprostrl svoja krila še »Murski Sokol«, eno prvih sokolskih društev na Slov. Štajerju. Mnogo zaslug za razvoj narodne zavesti med obrtniki in trgovci pa si je pridobilo tudi Slovensko trgovsko in obrtno društvo, nastalo iz prvotnega Slovenskega obrtniškega kluba.
V	stari trdnjavi panonskega slovenstva torej, v srcu gostoljubne Prlekije bo zborovala naša najstarejša in najvažnejša na-rodno-obrambna organizacija. Časi niso nič manj težki in usodni ko v letih pred prevratom, dasi živimo v svobodni in narodni državi. Dne 1. in 2. julija naj prihite v Ljutomer ne samo delegati posameznih podružnic, pridejo naj vsi, ki jim je sveta materinska govorica in sveta domača zemlja! Zavest, da zboruje družba sv. Cirila in Metoda na starih slovenskih tleh. med ljudstvom, ki je v krepkem odporu ohranilo svojo samobitnost — ta zavest naj prešine vse, ki se bodo odzvali vabilu družbenega vodstva in klicu svojega slovenskega srca, ter naj ojekleni njihovo voljo do nadaljnjega dela in novih bojev. Kresovi na naših zelenih gričih pa bodo takrat in na večer 4. julija pričali svetu tu — in onstran meje, da še živi tod rod bojevnikov, ki jc odločen braniti svoj jezik in svojo zemljo do zadnjega diha!
Razstava dela slepih
Zavod za slepe v Kočevju je ob priliki svoje 20. obletnice
priredil bogato razstavo
Kočevje, 29. junija.
Dan na dan hodimo mimo domovanja slepih brezbrižno in brez misli nanje. .Morda mislimo na dekleta, morje in užitek polet ia. Samo včasih nas ob večerih, ko se sprehajamo po drevoredu, vzdramijo njihovi glasovi na dvorišču. Kar nekam veseli so, ko se ob prostem času igrajo, sprehajajo in celo zapojejo. Redko si pa predstavljamo, koliko dela in truda je v zavodu, kakšno je to delo in kako uspeva. To nam je nazorno pokazala razstava izdelkov slepih gojencev, ki je bila odprta v zavodu od 24. do 26. t. m.
Razstava je bila obsežnejša kot običajno, ker je zavod za slepe ietošnjo šolsko leto praznoval 20. obletnico svojega obstoja in s tem jubilej prve slovenske šole za slepo deco. K otvoritvi dne 24. t. m. je prišel g. ban s spremstvom. Prisostvovali so ji predstavniki vseh kočevskih uradov, društev in korporacij, ki so z zanimanjem ogledovali raznovrstne izdelke slepih. Ob tej priliki sta prejeli upraviteljica zavoda ga. Bogomira Dobovškova in izkušena učiteljica slepih gdč. F. Vrhunčeva re-dova sv. Save IV. razreda. Poleg njiju je dobil zlato kolajno za državljanske zasluge slepi vodja obrtne delavnice mojster Fr. Dolinar. Razstava je bila razvrščena v treh sobah v pritličju zavoda. Na prvi pogled je dobil obiskovalec vtis harmonične razporeditve razstavljenih predmetov in izredne vestnosti. V primeri z razstavami drugih šol in zavodov je to popolnoma nov svet, v katerega se je treba uživeti. Slepi učenec »gleda« s konci svojih prstov, zato dojema in se uči čisto drugače kot učenec z zdravim vidom. Pretežni del razstavljenih predmetov I. oddelka, ki združuje dva najnižja razreda, tvorijo figure iz plastilina in različni predmeti iz lepenke. So to preprosta dela, ki jih učenec lahko dojema s prsti. Med njimi je še mnogo ple-tarskih izdelkov in ročnih del. Zanimiv je peskovnik, na katerem je zgrajena cela vas iz kartona. Ali smo si na jasnem, kakšno delo je to za slepega otroka? II. in III. oddelek s 4 razredi imata razstavljene že teže izvršljive figure iz gline. Med njimi opažamo različne živali, sadje, praktične predmete, skupine in drugo. Peskovnik podaja zavod z vso okolico. Nikar torej ne mislite, da slepci ne znajo zemljepisja. Začudeni smo obstali pred »kartami« Kočevja z okolico, Gorenjske in drugimi. V višjih razredih delajo tudi že risbe, ki vise po stenah. No, in nazadnje pisava in čita-nic. Za slepe najenostavnejše pisave t. j. točkopisa ne znamo čitati, ostali dve pa obsegata lepe črke, ki jih že od daleč vidimo. V največji sobi so na vpogled izdelki obrtne delavnice, in sicer pletarski in ročna dela. Ko jih gledamo, se zavedajmo, da jih delajo slepi, pa bomo znali šele prav preceniti te precizne in sijajne izdelke! Med pletarskimi dobite vse, kar si požel ite, ročna dela so tudi zlasti praktična. Obiskovalci so kupili precej predmetov, ki so jih videli na razstavi. Obrtna delavnica namreč izdeluje predmete za prodajo. Ko gledamo izdelke višjih razredov in delavnice ter šolsko delo nam postane razumljiv ves sistem pouka od prvih po-četkov. Ta pouk sloni na čim finejšem razvitju tipalnega čuta.
Po vseh treh sobah razstave so razvrščene fotografije iz življenja slepcev. Vidimo jih pri delu, v šoli, pri igranju in zabavi. Poleg slik nam nudijo številni diagrami vpogled v zavodovo delo. Iz njih povzemamo, da je število gojencev od ustanovitve do danes močno naraslo: L 1919 20 jih je bilo (brez odraslih) samo 19, sedaj jih je 46. Doma so iz različnih okrajev dravske banovine, 1 je iz Italije, 1 celo Izseljenec. Njihovi starši so v glavnem kmt-tje in delavci; več je otrok služkinj (neza-
konski!). Z ozirom na način razdelitve je zanimiv diagram o stopnji slepote: popolnoma slepih je 30n/o, svetlobo jih dojema 16%, barve in večje predmete jih razločuje 26%, prste v razdalji od 1—4 m jih šteje 19.5%, v razdalji nad 4 m pa 8.5%.
Razstava nam je kazala seveda le izdelke slepih, njihovega ostaiega dela nam ni mogla. Tega pozna javnost iz raznih nastopov, akademij in iger. Zlasti na glasbenem polju kažejo gojenci zavoda presenetljive uspehe, kar je zasluga glasbenega učitelja g. Oskarja Sonca. Radio - poslušalci so imeli že opetovano priliko, da so se prepričali o tovrstnih uspehih slepih.
Zavod je sedaj pod vodstvom vestne in delavne gdč. Bogomire Dobovškove. Njej stoje ob strani učiteljice Vrhunčeva Kraljeva, Pregljeva in za glasbo g. Sonc. Obrtno šolo in delavnico vodi slepi g. Dolinar, ki je doslej izučil že 56 otrok. Zavod se je v zadnjih letih v vsakem oziru močno dvignil. Ob njegovem jubileju, ki je obenem obletnica prve slovenske šole za slepe, mu želimo kar najlepši razvoj tudi v bodočnosti!
ŠŠ.
85 let Ivana Likarja
Te dni je dopolnil g. Ivan Likar v Celju, eden najstarejših celjskih Slovencev, 85. leto svojega plodonosnega življenja.
Splošno spoštovani in priljubljeni jubilant se je rodil 27. junija 1854 v občini Cerknem v sedanji Julijski krajini. Kot deček je sodeloval s svojim bratom, ki je bil doma učitelj in organist, in s sestrami pri cerkvenem petju, brat ga je pa obenem učil orglanja in igranja na violino. Ker je bilo takrat na Primorskem v slovenskem delu dežele v šolah vse slovensko, za višje šole v Idriji pa je bilo potrebno
tudi znaje nemščine, ga je brat na to po. sebej pripravil. Ivan Likar je končal šolo v Idriji z odliko. Nato se je posvetil trgovskemu poklicu. V Idriji je služboval štiri leta. Pozneje je bil dve leti v škofji Loki. Tam je sodeloval pri pevskem zboru in predstavah v čitalnici skupno s poznejšim direktorjem srednje tehniške šole v Ljubljani Ivanom šubicem in s poznejšim tržaškim in mariborskim knezoškofom dr. Andrejem Karlinom, ki sta bila takrat še dijaka.
Leta 1876. je prišel Ivan Likar v Celje. Po dveh letih službovanja v trgovini je vstopil kot uradnik v pisarno pokojnega narodnega borca dr. Josipa Serneca. Tu je ostal 18 let. Leta 1884. mu je izročila banka »Slavija« svoj celjski zastopi ki ga je uspešno vodil vse do 1. 1922. Likar ie je po svojem prihodu v Celje začel takoj udejstvovati v Čitalnici kot pevec in igralec. Prva leta je bil tudi odbornik in tajnik čitalnice. Ko je bilo leta 1882. v Mozirju ustanovljeno prvo sokolsko društvo na bivšem štajerskem, je bil Likar med soustanovitelji društva in poverjenik za
Pokojni prometni minister dr. Mehmed Spaho. (Glej poročilo na 2. strani.)
Celje, dokler ni bil ustanovljen Celjski Sokol, ki mu je bil Likar tudi »krstni bo. ter«. Z veliko vnemo je sodeloval Likar tudi pri Glasbeni Matici v Celju in Celjskem godbenem društvu, ki mu je bil so. ustanovitelj in vzoren blagajnik. Ko navdušen pevec pa je po vetil Likar posebno ljubezen Celjskemu pevskemu društvu, pri katerem sodeluje kot pevec že ve 3 čas od ustanovitve 1. 1894., torej že 45 let kar je gotovo velika redkost. Celjsko pevsko društvo je izvolilo Ivana Likarja za njegove velike zasluge za častnega člana. Jugoslovenski pevski savez pa ga ie za več kot 251etno aktivno pevsko udejstvo-vanje odlikoval s čavtno diplomo. Tudi razna druga narodna in kulturna društva štejejo Likarja med svoje soustano\itelje, odbornike in agilne člane. Ivan Likar je prejel priznanje tudi ? najvišjega me-ta. ko je bil 1. 1932. odlikovan z redom sv. Sa. ve V. stopnje.
Ko so se 1. 1883. pričele v Celju in okolici narodno politične borbe med Slovenci in Nemci, zlasti pri občinskih volitvah v celjski okolici, ki so bile v petih letih trikrat in pri katerih so Slovenci po hudih bojih zopet zavojevali celjsko okoliško občino, je dobil Likar kot odličen propaga-tor vedno dopust za, neumorno in uspešno agitacijo. To delo mu je nakopaio veliko pravdo, o kateri bo zgodovina še govori, la, saj sta v tej pravdi izpregovorila zadnjo besedo avstrijski cesar Franc Jožef in rimski papež Pri tem delu si je nakopal Likar težko bolezen. Hiral je dve leti in je ozdravel šele v Karlovih Varih. Likar spada med tiste zaslužne može, ki so se pred vojno odlično udejstvovali v borbi za slovenski značaj občin v celjskem okrožju, ki so bile delno pod renegatskim vplivom zaradi zvez s tedanjimi celjskimi mogotci in celjskim mestnim gospodarstvom.

Ivan Likar goji že vse življenje globoko ljubezen do petja, iokolskega dela in odrske umetnosti. Večer življenja mu sladi naša lepa pesem, ki jo še vedno goji z navdušenjem, saj menda ni nastopa Celjskega pevskega društva, pri kateiem bi častitljivi starček ne sodeloval.
Go podu Ivanu Likarju odločnemu, zna čajnemu in izredno zaslužnemu naiodnja. ku, iskrene čestitamo k 851etnic, 5 toplo I željo, da bi ga zdravje in zadovoljstvo spremljalo tja do skrajnih mej človeškega življenja!
Prometne nesreče v škofjeloškem okraju
škofja Loka, 29. junija
škofjeloški okraj je doživel v zadnjih dnevih kup prometnih nesreč. O nesrečni smrti šoferja Alekse Dolničarja pri Gorenji vasi smo že poročali. Druga nesreča se je primerila v Železnikih. K eni nesreči pa rada pride druga, pravi ljudski pregovor, in tako se nesreče množe. V soboto dopoldne je vozil s svojim motorjem na škofjeloški kolodvor trgovec z zelenjavo in sadjem v škofji Loki v Nunski ulici g. Marjan Tibljaš. Na križišču ceste v Starem dvoru je dajal znake s hupo, toda zaradi visokega žita ni imel razgleda, čim je zavozil na križišče, se je znašel pred njim neki luksuzni avto, baje iz Kranja. Tibljaš se je zaletel v limuzino od strani, nekako v sredo pri vratcih. Karam-bol je bil precej hud. Tibljaša je vrglo na cesto. Oni v limuzini so naložili ponesrečenca nemudoma na svoj voz in ga odpeljali v ljubljansko bolnico. K sreči se poškodbe niso izkazale za opasne in se leči zdaj Tibljaš v domači oskrbi, pač pa je materialna škoda precejšnja.
Prav isti čas je prišlo do manjšega ka-rambola pri Trebiji v Poljanski dolini. Za-sebnica Mure Marija se je vozila s kolesom in je imela s seboj triletno dete. Srečati bi morala dva voznika, ki sta vozila proti škofji Loki. V želji, da pride hitro naprej, je prvega voznika prehitela, drugega pa nI mogla, ker je prav isti čas privozil nasproti kolesar. Muretova se v kopici vozil okrog sebe ni znašla, zavozila je v voznika, padla pred voz in si zlomila desno roko pod komolcem. Hhrati je seveda padlo na tla tudi dete in dobilo manjše poškodbe. Muretova je iskala pomoči pri zdravniku, ki jo je napotil v ljubljansko bolnico. Nesreče je kriva Muretova sama, ker ne bi bila smela prehitevati. Nesreča se je pripetila pri šturmovi hiši. še sreča, da je voznik konje takoj ustavil, ker bi bila sicer kolesa Muretovo pregazila.
Dan preje je doživel nevarno srečanje trgovski potnik Omahen Alojzij, ki dela
Le leolar zna narediti kolo
kakor more perilo čisto oprali le dobro milo-Terpenlinovo mib Zlotorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo Irudo - in perilo je snežno belo, prijetno poduhlevo in ostone dolgo trdno.
r^V TERPFNTINOVO MILO
W "XÜttCTWLl
za tvrdko Vitamin v Ljubljani. Nasproti vasi Log je na banovinski cesti škofja Loka—Poljane obračal svoj avto. Prav takrat pa, ko je imel avto počez čez cesto, je pribrzel iz Poljan neki ambulantni avto in se z vso silo zaletel v Omahnovega, ga odrinil v stran in se potem daleč proč šele ustavil. Omahnov avto je utrpel hude poškodbe, manj razumljivo pa je, kako je moglo priti do takega srečanja. Cesta je tod pregledna in vse kaže, da je moral oni, ki je privozil iz Poljan, voziti hitro in so mu potem odpovedale zavore. Ambulantni avto je z osovinami posnel zemljo.
Te nesreče dovolj zgovorno povedo, da škofjeloški okraj ni več v dobi kake romantike, marveč da ima promet, ki narekuje slehernemu vozaču veliko predvid-nost.
Slovo dveh sester od šole
Poljčane, 29. junija.
Ko smo odhajali od vidovdanske proslave iz šole. smo se s hvaležnostjo spominjali dveh tukajšnjih bivših učiteljic, ki sta bili tekom leta upokojeni. Sta to vrli, nepozabni, v učiteljskih vrstah znani to-varišici, učiteljici, sestri: Hinteriechner Ana (poročena čonč) in Karolina.
Do upokojitve — čeprav sta se že pred tem naselili v Ljubljani — smo prikrito
še vedno upali, da zasedeta svoji mesti v naši sredi, zato se od njiju pravzaprav poslavljamo dokončno šele sedaj ob zaključku leta. Ob pogledu na naše najmlajše šolarčke smo spet pogrešali njiju, ki sta bili prav tem malim dolga leta učiteljici in vzgojiteljici, ki sta jih učili s pravo materinsko ljubeznijo.
Obe Ljubljančanki sta nastopili prvo službo v Poljčanah in je gospa Ana s presledkom enega leta, ko je bila na čreš-njevcu, poučevala na šoPi v Poljčanah 34 let, gospodična Karolina pa nepretrgoma zadnjih 20 let, medtem, ko je druga leta službovala v šmartnem v Rožni dolini, v Ljubnem, v Blagovini in v Celju.
Otroci, ljudstvo, društva in učiteljstvo se ju bo še dolgo s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjalo. Prvim bosta nepozabni učiteljici, drugim svetovalki in dobrot-nici in tretjim zgledni tovarišici. Kot vse-skoz odlični učiteljici sta bili deležni s strani nadrejenih ponovnih pohval in priznanj. Učiteljska organizacija ju prišteva med svoje najzvestejše članice.
Vemo, da jima je težko slovo od šole — od otrok, od ljudstva, od tovarišev, med katerimi sta toliko let delovali, vemo pa tudi, da sta po tolikih letih dela in truda potrebni oddiha in počitka, ki ga naj v zadovoljstvu vživeta v svojem rojstnem kraju, v Ljubljani, še na mnoga, mnoga leta.
Tomaž Dolinar kot človek in delavec
naj bo Slovencem v čast in ponos
Ljubljana, 29. junija
V nedeljo bodo člani društva »Pravnik« pohiteli k rojstni hiši Tomaža Dolinarja, slovenskega pravnega znanstvenika, ki je poleg nekaterih drugih redkih slovenskih znanstvenikov iz pretekle dobe že v časih tujskega gospostva nad slovenskim narodom prednjačil s tem, da je kot tršata gorenjska korenina od nam tujega kulturnega in znanstvenega sveta izterjal ugled in spoštovanje do znanja in sposobnosti našega človeka.
že v letu 1905, mu je društvo »Pravnik«, ki se je od nekdaj znalo obdolžiti zaslugam naših sinov, ki so delovali na pravniškem pölju, postavilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Dorfarjih blizu škofje Loke. V nedeljo bodo njegovi člani obiskali ponovno kraj, kjer mu je 12. decembra 1.1760. stekla zibel. Položili bodo v znak hvaležnosti in priznanja venec ob priliki 100-letnice njegove smrti, ki ga je v 79. letu starosti, kljub visokim letom še vedno neumornega pri pravno znanstvenem delu dohitela 15. februarja 1.1839. na Dunaju, v mestu, kjer se je skoro zdržema pol stoletja posvečal znanstvenemu delu.
S to svojo gesto, ki jo bo »Pravnik« opravil v nedeljo popoldne (skupen odhod iz Ljubljane ob 12., izhodna postaja škofja Loka ali žabnica), bo uvrstil samo nov člen svoje oddolžitve T..Dolinarju. Poleg omenjene spominske plošče je glasilo »Slovenski pravnik« pred leti prineslo že dva izčrpna orisa Dolinarjevega življenja in delovanja ter mu letos priključilo ob priliki 50. letnice svojega obstoja v »Spominski knjigi« nov oris izpod peresa univ. prof. dr. Janka Polca.
Iz teh izvajanj posnemamo, da je bil na pravniškem polju univerzalni Dolinar eden izmed tistih redkih slovenskih pravnih znanstvenikov, ki je prednjačil ne le med svojimi brati, ki so si s svojimi sposobnostmi prislužili priznanje v tujini, ampak je ostal še po svoji smrti celo stoletje vodilen v panogi avstrijskega ženitnega prava, kateremu se je poleg številnih drugih pravnih panog najbolj temeljito posvetil. Za praktično juridično delo nikdar ni kazal velikega veselja. Zato pa se je tem bolj vztrajno oklepal znanstvenega. To delo pa je bilo odlično in dokaj obsežno, pa se smemo Slovenci vsekakor z njim ponašati. Delal je na romanistiki, v cerkvenem pravu, v pravni zgodovini, civilnem pravu, statistiki, kakor že omenjeno, pa je bil vodilen v avstrijskem ženitnem pravu. Njegovo zakonsko pravo je bilo svoj čas klasično delo. Pri tem delu je za nas Slovence gotovo zanimivo, da se je oddolžil tudi svoji ožji domovini s študijami, v katerih se je pečal z dvema problemoma slovenske zgodovine. Kljub veliki mnogostrano-sti njegovega znanstvenega delovanja sloni njegov ugled v pravnem znanstvenem svetu še danes vsaj v njegovem delu o zakonskem pravu, s katerim še vedno ni popolnoma ugasnil njegov upliv. Toda z bogatimi zakladi svoje znanstvene zbirke nikakor ni skoparil in je marsikaterim pisateljem zgodovinskih del dajal na razpolago prepise listin in podatke iz svoje zbirke. Za nekatere izmed njih je celo nalašč zbiral bogato gradivo in si s tem stekel njih največjo zahvalo. Prav njegovo neovirano, kljub stalni bolehnosti neumorno in razgibano znanstveno delo v dunajski dvorni knjižnici je bilo glavni vzrok, da razmerno dolgo ni zasedel kake univerzitetne stolice. šele v 45. letu starosti je 1. 1805 zasedel stolico za cerkveno pravo na dunajski univerzi. Kljub temu, da je imel poleg svojega predavateljskega dela še marsikatere dolžnosti, ki so mu kradle predragoceni čas za znanstveno delo, je knjižno vendarle še dalje plodno delal. Odslej je njegovo glavno zanimanje veljalo avstrijskemu ženitnemu pravu. V 1.1830. je bil upokojen v 70. letu starosti, a tudi po upokojitvi ni miroval. Vse življenje bo-lehen, je prav do poslednjih svojih ur deloval.
Po svojem značaju skromen ni nikdar iskal in prosil časti, čeprav je bil gotovo med najuglednejšimi člani svoje fakultete, ni bil nikdar niti dekan niti rektor. Zelo dobrotljiv pa je bil svojim prijateljem in sorodnikom, najbolj pa svojim dijakom, ki
jim je celo odpuščal in vračal izpitne takse, a mnogim dajal tudi hrano. Saj se je sam moral vse do imenovanja na stolioo premnogokrat boriti za svoj življenjski obstanek.
»Pravniku« in njegovim publikacijam pa se moramo zahvaliti, da nam je poznim rodovom znal ohraniti pomembno sliko človeka in delavca Tomaža Dolinarja, ob katerem se upravičeno more dvigniti naša narodna zavest, da je slovenska zemlja že v preteklosti, ki nam ni hotela priznavati kulturnih sposobnosti, rodila moža, na katerega smemo biti skupno z današnjimi slovenskimi pravniki ponosni vsi Slovenci. Saj se je z njim že pred enim stoletjem celo tujina lahko ponašala in bila dolgo dobo pod vplivom njegovega pravniškega dela.
Tragična smrt otroka v goreči baraki
Celje, 29. junija.
Na Vidov dan okrog 18.30 se je vnela baraka v gozdu blizu mestnega pokopališča v čretu pri Celju, kjer sta stanovali brezposelna delavka Krajnčeva in njena hčerka škobernetova s svojimi otroki. Obe sta živeli v veliki revščini. Imeli sta prašiča in kozo ter nekaj bornega pohištva. Vse kaže, da so zanetili požar njuni otroci, ki so se igrali v baraki. V nekaj minutah je bila vsa baraka v plamenih. Vsi so se rešili, samo pol leta stari otrok škobernetove je ostal v goreči baraki, a ga niso mogli rešiti. Krajnčeva je vsa obupana skočila v gorečo barako, a so jo vendarle zadržalL Dobila
je več opeklin.
Na kraj požara so prispeli gasilci s Te-harja in iz Gaberja, ki pa so se morali zaradi pomanjkanja vode omejiti le na lokaliziranje požara. Lesena baraka je pogorela do tal. Zgorela sta tudi prašič in koza ter pohištvo, tako da sta ostali Krajnčeva in škobernetova z otroki brez sredstev. Ko so gasilci razkopavali pogorišče, so našli zoglenelo trupelce otroka škobernetove, ki je našel smrt v plamenih. Krajn-čevo in dva otroka, ki so sedaj brez strehe in brez sredstev, so prepeljali zaenkrat v celjsko bolnišnico.
S olTo L
Sokol v Konjicah praznuje ob priliki rednega letnega nastopa 2. julija dvajsetletnico obstoja društva in razvije takrat naraščajski prapor. Društvo je bilo ustanovljeno v poletju leta 1919 po pripravljalnem odboru, kateremu je načeloval takratni notarski namestnik Presečnik, ki je umrl kot notar na Vranskem, pripravljalni odbor sta tvorila še veterinar Franc Veble ter oficiant katastrske uprave Viktor Zorčič. Na prvem občnem zboru 31. avgusta 1919 je bil notar Presečnik izvoljen tudi za prvega starosto. Društvo je vseh 20 let krepko delovalo. V zadnjih sokolstvu neugodnih časih je sicer nekaj izgubilo na številu članstva, vendar delujejo v redu vsi oddelki in izpolnjuje društvo vse svoje naloge in tudi vse dolžnosti po zakonu o telesni vzgoji naroda. V zadnjem letnem poročilu sokolski župi v Mariboru je to društvo vpisano kot eno med najboljšimi. Spored proslave dvajsetletnice, ki bo na letnem telovadišču za Narodnim domom v Slov. Konjicah, je naslednji: Ob 14.30 razvitje prapora in nagovor staroste dr. Sbrizaja, ob 15. sprevod, ob 16. telovadni nastop. Pri nastopu sodelujejo člani sokolske mednarodne olimpijske vrste in sicer sokolski prvak brat Grilc ter brata Lesjak in Lapajne, dalje sodeluje sokolska godba iz Šmarja pri Jelšah.
Postani in ostani ilan Vodnikove družbe!

§maie vesti
*	V hudourniku je utonilo 11 »judi.
Strašno noč je 28. t. m. preživela vas Su-botnica v okraju Aleksinca. Ves dan so bili močni nalivi, pozno zvečer pa je vdrl v vas hudournik, ki je ruš 1 hiše in druge zgradbe tei odn& el 66 krav in volov, nekaj konj, mnogo svinj m drobnice. V nu_ dourniku je utonilo tudr 11 ijudi. Višina hudournika je bila preko 8 metrov in ie njegovo divjanje najhujša nesreča, ki se je dogodila med zadnjim, hudian poplavami v Pomorav^u.
*	Diplomiran je bil na pedagoškem odseku drž. muziške akademije v Zagrebu g. Albin Sever iz Maribora.
*	Maturanti mariborskega učiteljišča leta 1929. V soboto 5 avgusta se zberemo ob 20. v Cankarjevi sobi mariborske Na-bavljalne zadruge. Obujali bomo spomine na naše šolske dm Pridite vsi, da s tem dokažemo. da smo še vedno oni skupni in nerazdružljivi letnik 29. Kdor bi imel kake druge predloge, naj to sporoči na naslov: A. Lazn.čka, šol. uprav. Kramarovci, p. Rogaševci.
*	Prvi veliki letalski miting v Stični na Dolenjskem bo pr redii pripravljalni odbor krajevnega aerokluba v Stični s sode lovanjem jadralne skupine Stična in ob lastnega odbora Aerokluba v Ljubljani. Prireditev bo v nedeljo 2. julija ob 15. na krasnih travnikih za Marofom. Iz Ljublja. ne bo priletelo pet motornih letal, od katerih bosta dve vlekli jadraln. letali, ki bosta nad Stično skušali najti termične struje in prikazati jadranje. Nato se bosta spustili na letališče, kjer bosta na ogled vsem posetnikom mitinga Motorna letala bodo letela v skupini in bodo izvajala skup nske pretvoritve in akrobacije, nato bodo na razpolago občinstvu za ogled in za letenje. Za. majhen denar bodo letala vozila potnike nad stiškim letališčem in nad Dolenjsko. Na prireditvi bo tudi prikazan vzlet brezmotornega letala, ki bo pripreženo motornemu. Za Dolenjce bo ta miting velika novost, saj jè še mnogo ljudi, ki niso videli letala od blizu, marsikdo pa bo tudi doživel svoj zračni krst.
*	Pošastna vožnja gorečega tovornega avtomobila. Iz Vrbovca se je ponoči vračal v Zagreb tovorni avtomobil neke zagrebške tvrdke. Ko je avtomobil vozil skozi vas Lonjico, so vaščani opažali, da je njegov zadnji del v plamenih, šofer pa te. ga ni videl in tudi ni razumel vzklikov prestrašenih vaščanov. Šofer je opazil ogenj šele takrat, ko se je pojavil za njegovim hrbtom. V smrtni nevarnosti je mož skočil iz drvečega avtomobila, se pri padcu precej poškodoval, gor«;'-i avtomobil pa je brez voznika še nekaj časa drvel naprej skozi vas. Izven vasi se je vozilo, ko je zgorel že ve - tovor z 'e^er.irn ogrodjem vred, zrušilo v jarek ob cesti. Očividno pri. pevedujejo, da je bila ve.":nja gorečega avtomobila skozi v„s i-oias" ia. pi'\a::cn
*	Spomenik prvemu tiskaTnarju na Balkanu. V Podgorici so odkrili spomenik vojvode Božidarja Vukoviča, ki je bil med Črnogorci vzor prosvetnega delavca in nacionalnega voditelja, poleg tega pa tudi prvi tiskarnar na vsem Balkanu. Vukovič se je rodil v Podgorici v začetku druge polovice 15. stoletja. V mladih letih ?e je podal v Benetke, kjer se je zelo zanimal za umetnine, istočasno pa tudi za tiskarstvo, ki je bilo v Benetkah že takrat moč. no razvito. V Benetkah si je Vukovič nabavil vse priprave za ureditev tiskarne in že kakih 20 let po izdaji prve knjige iz Gutembergove tiskarne je v svoji domovini uredil tiskarno, ki je bila zelo važna kulturna ustanova.
*	Graditev unske železniške pr«ge. Delo na železniški progi Bihač—Knin napredu. je v toliki meri, da je na vsej progi dovršenega že nad 60 odstotkov dela. Od Bihača do Loskuna na razdaljo 24 km je delo že popolnoma končano. Na tem delu proge že dovažajo gradbeni material z vlaki. Te dni je prispela v Bihač komisija strokovnjakov prometnega ministrstva in zagrebške železniške direkcije, ki je preizkusila stabilnost prvega mosta preko reke Une v Loskunu. Ta most je zgradilo podjetje inž. Dukič in drug iz Ljubljane.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josef o ve« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
o.'.-l -op S »r. 10474/H
* Bivši upravitelj kaznilnice bo postal kaznenec. Pred okrožnirr sod iščem v Trav. niku je razprava proti bivšemu upravnika kaznilnice v Zenici, Miloradu Nikoliču, katerega dolži obtožnica, da je poneveril blizu 200.000 din uradnega denarja. Obtoženi Nikolič poneverbe sicer priznava, trdi pa, da je po njegovi krivdi primanjkljaj blagajne kaznilnice največ 130.000 din. Zagovarja se tudi, da je vse manipulacije zagrešil v dogovoru z bivšim svojim tova. rišem, poznejšim načelnikom ministrstva pravde Radomirom Pašičem, ki pa v tej zamotani zadevi ne bo mogel odgovarjati, ker si je nedavno v Beogradu vzel življenje. Obtoženega Milorada Nikoliča so pred nekaj meseci odstavili zaradi nekih drugih zadev in je šele njegov nas'ednik odkril v blagajni velike primanjkljaje. Zaradi zaslišanja novih prič je bila razprava odgo-dena.
».»«F1

»T 0 TI LIST«
izide danes na 16 straneh. Cena Din 2.—.
* V peči je zgorelo 513 tisočakov. Bogatemu sarajevskemu po estniku Josipu Kampusu je nezaupanje do denarn;h zavodov povzročilo veliko škodo. V mali peči v svoji kopalnici je imel shranjenih 6 vložnih knj žic za 500.000 din in še snopič bankovcev za 13.000 din Mož je mislil, da je ves ta denar dobro spravljen, in v tem prepričanju je nanj pozabil, ko je najel postrežnico. da mu temeljito očisti stanovanje. Po trežnica je poklicala na pomoč še svojega moža, oba sta se takoj lot la dela, gospodar pa je šel po svojih oprav-Vkih ter se šele po nekaj urah pomnil, da pustil v peči veliko premoženje. Naglo, slikor se je dalo, je tekel domov ter naj-ej vprašal postrežnico, če je že dovršila pjé delo v kopali ci. Dobil je odgovor, \ je tam že vse v redu in da so tudi peč Urili, da bi segreli vodo Namesto ti-kov je našel v peči kupček pepela.
\
Zadevo je prijavil policiji,, ker domneva, da je postrežnica, če že ne knjižice, gotovino vzela iz peči.
Oprema planinca ni popolna brez Slaml-čevih konzerv. Higijenično so izdelane in
v kakovsti brez tekmeca.
* Kavarna »Emona« ne bo ukinjena. V
zadnjem času so se po Ljubljani razširile govorice, da bo kavarna »Emona« ukinje na njeni lokali pa uporabljeni za trgov, ske Kakor smo izvedeli na merodajnem mestu, so take govorice brez vsake podlage, ker je lastn štvo te priljubljene ljubljanske kavarne za daljšo dobo let spet podaljšalo najemninsko pogodbo s hišnim lastnikom in torej kavarna ne bo ukinjena, pač pa bo celo renovirana.
u— Društvo »Soča« naznanja tužno ve t, da je umrl o lični član in bivši odbornik viš. fin. svetnik g. Hinko Perne. Pogreb bo danes v petek ob 17. iz mrtvaš. niče splošne bolnice k Sv. Križu. Vabimo članstvo k obilni udeležbi. Preostalim na. še iskreno sožalje. Odbor »Soče«.
u— Meserko Lojze je -egei Abrahamu v roke. Mislil je. da bo ostalo prikrito, in zdaj se bo morda jezil, ko bo čital te vrstice. ki pa so zapisane, ker zasluži, da se nanj spomnimo. Dne 18. junija 1889, je prijokal na svet pri Sv. Križu pri Litiji, že v otroških letih so ga pripeljali v Ljub. ljano, kjer je hodil v šolo na Ledini, nato obiskoval znano Mahrovo šolo, izučil se je pa pri Murniku. Pozneje je bil trgovski sotrudnik pri Mencingerju, pokukal je tudi malo v svet. Pri vojakih je bil četovodja, danes pa je trgov ki poslovodja pri tv. Pengov na Karlovški cesti. S svojo ljubeznivo ženico ima sinčka, ki mu je v veliko veselje. Gotovo jih je mnogo, ki mu želijo, da po prestani hudi bolezni dočaka še mnogo srečnih let, saj je le bil vedno zaveden Jugosloven (Sokol, pevec pri »Slavcu«, Ciril-Metodar itd.). Vsi, ki ga poznajo, in teh ni malo, ga cemmo kot veselega. družabnega človeka ter mu želi. mo še mnogo srečnih in veselih let — A. J.
u— Podružnica biletarnice Putnika, Miklošičeva cesta, se preseli in posluje z današnjim dnem v palači Graf ke nasproti glavnega kolodvora. (—i
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fu. Kr. dvorni dobavitelj. DFOGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
Ii Maritava
a— Lepo sokolsko slavje na Tohorju.
Iz Maribora in okolice so se zbrali včeraj na praznik na Pohorju naši vrli Sokoli k slovesnemu polaganju temeljnega kamna za Sokolski planinski dom na Pohorju, ki ga gradi agilna zadruga »Sokolska planinska koča«, ki ji načeluje br. dr. Boris Mihalič. Znane so ovire, s katerimi se je morala zadruga boriti, predno je lahko mislila na uresničenje pomembnega načrta. V temeljni kamen, ki je bil svečano položen, je bila vzidana listina z besedilom: »To stavbo so pričeli graditi mariborski Sokoli meseca junija 1939, da po-veličajo z njo dan, ko bo leta 1941 zasedel prestol jugoslovenskih kraljev po svojem očetu, Viteškem kralju Aleksandru I. Ze-dinitelju njegov sin Peter II., da dovrši njegovo delo. Vzidano 29. junija 1939.« Računati je, da bo ponosna sokolska stavba, ki predstavlja tvorno moč vsega obmejnega sokolstva, že do jeseni popolnoma dograjena.
a— Sokolska slovesnost v Kamnicl. V Kamnici pri Mariboru je bila včeraj ob 11. dopoldne slovesna zaobljuba članov in članic novoustanovljenega sokolskega društva v Kamnici. K zaobljubi in sprejemu so se zbrali v lepem številu tudi člani mariborskega matičnega Sokola. Slavje bo ostalo vsem udeležencem v najlepšem spominu.
a— Zanimiv izlet je priredil včeraj kolesarski odsek Sokola Maribor I. Za cilj izleta so izvedeli člani odseka šele na izletu. Izlet je bil združen s strelsko tekmo.
a— Požar v zdraviFšču Tooolšici. Iz še nepojasnjenega vzroka je nastal požar v gospodarskem poslopju državnega zdravilišča v Topolšici. Gospodarsko poslopje je zgorelo, razen tega tudi osebni avto in vozovi.
a— Učni uspeh na srednjih šolah in učiteljiščih. Na klasični gimnazüi je bilo vpisanih 816 dijakov in dijakinj. Izd^alo jih je 590, to je 72.30%, in sicer z odličnim uspehom 126 (15.44%), s prav dobrim 259 (31.74%), z dobrim 205 (25 12%). Popravni izpit ima 133 dijakov in dijakinj Razredni izpit po čl. 52 polaga 10 dijakov in dijakinj, razredni izpit po čl. 54 pa 6 dijakcv in dijakinj. Razred bo moralo ponavljati 75 dijakov in dijakinj, a pravico do nadaljnjega šolanja sta izgubila dva. — Na realni Gimnaziji je bilo vpisanih 827 dijakov in dijakinj Razred je uspešno dovršilo 607 dijakov in dijakinj, z odliko 74, s prav dobrim 209, z dobrim 324. Popravni izpit ima 1?9 dijakov in dijakmi. -azredni izpit po čl. 52 5, po čl. 54 pa 7 Razred bo ponavljalo 77 dijakov in dijakinj. Pravico do nadaljnjega šolani^ izfub'ta ? — Na d"*avn°m učiteljišču ie bilo 119 düakov in dijakin1. Razred je dovršilo 92 dijakov in dijakinj, z odličnim uspehom 6. s prav dobrim 54. z dobrim 32. Razred bo ponavljalo 9 dijakov in dijakini.
a— Deea iz »Abetini,je« ho mora'«« v raz-vanisko šolo. Znan ie problem obiska šoloobvezne dece iz naš° »Abesiniie«. naselbine marljivih ljudi nižjih socialnih plasti pri Teznem. Ta deca je obiskovala šolo na Teznem, morala pa bi posdati šolo v Raz-vanju, ker spada naselbina v razvaniski okoliš in pod upravno občino Koče šola na Teznem pa je precej bližje. Zaradi tega je nosečala tezensko šolo. Pred leti je bilo število šoloobvezne dece iz Soodnje Dobrave (Abesini je) še prav malo. Toda ta naselbina ie iz leta v leto naraščala, pa tudi Tezno ie rastlo. tako da ie bilo nazadnje v šoli nremalo nrostora. Hočka občina ni hotela nrisoevati za dozidavo in vzdr*ev»nie Šolskega ooslopja. Končno pa je padla odločitev in bodo morali z novim šolskim letom 1939/40 šolski otroci iz Spodnie Dobrave v Razvanje in morebiti celo k Sv. Miklavžu. Če bi rawaniskn šola. ne imela dovoli prostora na raznoiaco. Vsekakor na bi bilo nuino potrebno, da se zsradi v Spodnji Dobravi nova šola. saj je ima občina Hoče že kuolieno zemliišče. S tem bi bilo to aktualno vpraš^nie. ki se nanaša na šoloobvezno dec.o iz Spodnie Dobrave, nainrimerneje rešeno.
I a- Zadružno slavje bo 5. julija v Mariboru. Ob 14. bo zbor zadrugarjev in njihovih rodbinskih članov na Rotovškem trgu. Nato se razvije -sprevod z Rotovškega trga na letno telovadišče Sokola Maribor I. v V. mestnem okraju.
a— Vpisovanje v državno trgovsko aka danijo v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk bo dne 1., 2. in 4. septembra 193S od 8. do 12. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom al-i štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nege 17 let. Učenci (nke), ki imajo na dan vpi sa več nego 17, pa manj ko 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske upra ve, ki si ga je treba preskrbeti med po čitnicami. Učenci (nke), ki prihajajo iz V ah VT. razreda srednje šole kot repetent: s slabimi ocenami in slabim vedenjem, se v nobenem primeru ne morejo vpisati v trgovsko akademijo. Učenci (nke), ki žele vstopiti v I. razred trgovske akademije, se morajo javit osebno v spremstvu star. šev v času od 20. do 28. avgusta med 8. in 12. in predložiti z 10. din kolkovano prijavo za vpis, spričevalo, rajstni list in davčno potrdilo. S srednjih in meščanskih šol se sprejemajo predvsem učenci (nke), z odlič, n m ali s prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Dne 29. avgusta bo posebna komisija izbrala potrebno število učencev (nk), ki se sprejmejo v I. razred, njihova imena pa bo ravnateljstvo objavilo naslednjega dne na uradni deski. Taki učenci (nke) se potem lahko vpišejo definitivno v I. razred dne 1., 2. in 4. septembra 1939. Tedaj je treba izročiti dodatni kolek za prijavo din 40. in plačati šolnino in vse drugo, kakor bo razvidno na uradni deski. Odklonjenim učencem (nkam) se vrnejo dokumenti dne 30. avgusta radi event. vpisa v drugo šolo. V I. razred bo sprejetih le. ta~> 40 učencev in 40 učenk.
a— Uspeh na državni trgovski akademiji v Mari boril konec šolskega leta 1938/39. Na zavodu je bilo konec šol kega leta vpisanih 198 dijakov. Od teh je 101 učenec in 97 učenk. Od 198 dijakov (inj) je izdelalo razred 173 ali 87.37%. Ni izdelalo razreda 5 dijakov (inj) ali 2.53%. PoRrav-ne izpite meseca avgusta ima 20 dijakov (inj) ali 10.10%.
a— Dva soda vina v kanal. V neki gostilni v mariborski okolici so zaplenili dva soda, polna z vinom. Ob priliki analize se je namreč izkazalo, da je bilo ponarejeno in da je kvarno za človeško zdravje. Sestavljeno je bilo iz šmarnice in sadjevca Vino, ki ga je bilo za 600 litrov, pa so izlili v kanal.
a— Kamenje v avto. Na znanem klancu pri Zgornji Polskavi so izvršili mladi fantje pravcati »atentat« na avto indu-strijca Andreja Nikoliča iz Zaprešiča. Kamenje je razbilo šipe, k sreči pa se ni vozaču nič hudega zgodilo. Orožniki pa so krivce kmalu izsledili ter jih prijavili državnemu tožilstvu.
a — Zaradi neozdravljive bolezni v smrt. V Loški ulici 2 si je končal življenje 75-letni tesar Hinko Breznik. Obesil se je z električno žico na obešalnik. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Na mizi v svojem stanovanju je pustil pismo, v katerem pravi, da gre v smrt zaradi neozdravljive bolezni a— 2000 din za 10 din. Mariborska policija je zajela 221etnega Ivana Korparja ki je priznal, da je ukradel posestni ci Ro-zaliji Paligi z Mlejskega hriba 18 zlato žensko uro, vredno 2000 din, ter 60 din gotovine. Priznal je tudi, da je prodal uro za 10 din nekemu hlapcu, od katerega je dobil v zameno nikljevo uro, ki je vredna okoli 50 din. Hlapec pa je menil, da je ura iz medenine. Zaradi tega jo je prodal nekemu posestniku na Dravskem polju za 40 din. Korparja so izročili v tukajšnje sodne zapore.
a— Vse kradejo. Posestniku Francu Vinterju iz Sv. Ane v Slovenskih goricah so odnesli gotovine za 600 din in druge predmete. Orožniki so zlikovcem že na sledu. — Strojevodji Ferdu Korenu iz Studencev pa je izginilo izpred neke gostilne v Studencih kolo znamke »Steyr« z evid. štev. 2-126299.
a— Važna pridobitev za mariborsko bolnišnico je nov rentgen najsodobnejše sestave, ki je prispel iz Nemčije. Rentgen stane 350.000 din.
SAMO &E DANES.
Kopica šiber v hrbtu. 301etni posestnikov sin Martin Topolič iz šmartna na Pohorju =e je pojavil z nekim drugim znancem v gozdnih revirjih grofa Attemsa Pojavil se je lovski čuvaj oba sta pričela bežati, čuvaj je zaradi tega streljal na oba divja lovca. Streli so pogodili Totoli-ča, ki so ga vsega krvavega prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima ves hrbet poln šiber.
a— Dvakrat zaboden. Roman čuček se je peljal na kolesu iz Maribora v Slivnico. Nenadoma pa je stopil neki Ivan Beg iz Zgornjih Hoč s kole a in zabodel z nožem Romana čučka v prša. Ko se je čuček skušal braniti, se je pojavil drug napadalec in zabodel čučka v hrbet. Za napadalcema poizvedujejo orožniki
a— Specialisti na purane. Mali kazenski senat je obsodil 381etnega Mihaela Go-lubiča na leto in mesec dni strogega zapora, 331etnega posestnika Ivana Milca na leto dni strogega zapora. 261etnega Josipa Milca na 5 mesecev strogega zapora, ker so bili obtoženi, da so kradli v okolici Ormoža, Pušencev in Loparšičev številnim posestnikom purane in kokoši.
a— Usodni padci. 151etna Ema Grobin iz Strossmajerjeve ulice 28 je padla pri nabiranju lipovega cvetja z lestve. Obležala je na tleh z občutnimi poškodbami na glavi in no vsem telesu. — 441etna Ivana Pavlova iz Pivole je padla s črešnje in si poškodovala desnico. — S hleva ie padla lOletna Albina Hekič iz Janževe gore pri Selnici. Dobila ie hude poškodbe na slavi.
K» fvir*
e— Zaključna slovesnost na trgovski nadaljevalni šoli v Celju. V nedeljo 25. t. m. je bil na trgovski nadaljevalni šoli v Celju slovesen zaključek šolskega leta 1938/39, ki so se ga poleg učencev in učiteljskega zbora udeležili tudi zastopniki Združenja trgovcev za mesto Celje. Upravitelj šole g. direktor Marinček je v imenu učitelj kega zbora pozdravil zastopnike trgovstva in mladino. Zahvalil <se je Združenju trgovcev za trud in naklonjenost, ki jo je izkazalo s podelitvijo nagrad učencev, ki so izdelali razred z najboljšim uspehom. Vzpodbujal je mladino k nadaljnjemu izobraževanju, da bodo postali učenci nekoč dobri trgovski pomočniki, dobri nameščenci šefov odnosno dobri trgovci. Učiteljskemu zboru sta se zahvalila za njegov trud, vestnost in skrb g. Ja-godič v imenu Združenja trgovcev in g.
t c l ^ ^ n 2l-2i ipredstave ob 1 G 1 9.21 h
Veličasten film o osvajanju zraka — v naravnih barvah
OSVAJALCI VSEMIRJA
Film posvečen ljudskemu duhu in hrabrosti.
Fazarinc v imenu Zbornice za TOI ter spregovorila mladini nekaj vzpodbudnih besed. Absolvent III. razieda se je v ime nu v eh razredov zahvalil upravitelju šole in učitelj kemu zboru za trud in skrb ter Združenju trgovcev za mesto Celje za na. grade. Nagrade so prejeli naslednji učenci: I. nagrado po 200 din: Stanislava Hrastnikova, I. razred (tv. A. Kopušar), Jože Mule j, II. razred (tv. F. Strupi) in Božo Videnšek, III. razred (tv. Karol Loibner); II. nagrado po 100 din: Branko Gombač, I. razred (Nabavljala zadruga), Frider k Pollandt, II razred (tv. J. Meinl) in Valburga Kompostova, III. razred (tv. J. Weiner); III. nagrado po 50 din; Angela žoharjeva, II. razrel (Mohorjeva knjigarna) in Gizela Berglezova, III. razred (tv. A. Fazarinc). Ob zaključku je spregovoril g. direktor Marinček mladini še nekaj lepih besed, šolska svečanost je bi. la zaključena z državno himno.
e— Sokolski nastopi v nedeljo. V nedeljo 2. julija bodo v celjSk sokolski župi društva štore—Tehaije. ki je obvezen za društva celjskega o!ra*ožja, v št. Juriju ob juž. žel. zlet šmairke:~a okrožja, v št. Juriju ob Taboiu zlet Vranskega okrožja in otvoritev Sokol kega doma tamkajšnje čete, v Radečah pri Zidanem mostu pa nastop radeškega Sokola. Celjsko sokolstvo, je vabljeno, da se udeleži teh nastopov v čim večjem številu
e— K o pal n? sezona v Savinji je se-iaj že v polnem razmahu. Včeraj je v topli
Savinji od levškega mostu pa vse do Po. lui kar mrgolelo kopalcev, ki so temeljito 1 užival dobrote vode in solnca.
e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra, v Celju!
Iz Hrastnika
h— Tombola gasilske čete v Hrastniku je v nedeljo 25. junija prav dobro uspela. Ob napovedani uri je bilo zbrano več tisoč ljudi pred Šentjurčevo restavracijo. A tisti, ki so bili točni, so bili razočarani, ker so morali čakati na začetek celi dve uii Pozneje se je pa razočaranje izpre-meniio v veselje, posebno tistih, ki so bili deležni lepih dobitkov. Tako je dobila I. tombolo — par rejenih volov — rudarjeva žena Amalija Urbajsova, iz Prapre+na, šivalni stroj Amalija Brečko, preužitkarica iz Turja, moško kolo Janez Biderman, rudniški upokojenec iz Studencev in drugo moško kolo Ivanka Strniša, rudarjeva žena iz Trbovlj, otomano pa Viktor Mast-nak, brezposelni iz Hrastnika. Tudi ostalih pet tombol je prišlo v prave roke. Po tomboli se je razvila prijetna zabava pozno v noč. Tako je upati, da bo imela naša gasilska četa tudi lep gmoten uspeh. Saj bo letos denar potrebovala, ker si je že nabavila avto za prevoz moštva in si namerava zgraditi še nov zidan gasilski stolp.
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
Vidovdanska akademija Ljubljanskega Sokola
TrlumS sokolskega dela, volje ln misli — Nad 4*ooo
gledalcev
Ljubljana, 19. junija
Na večer Vidovega dne je priredil Ljuo-ljanski Sokol na svojem letnem telovadišču telovadno akademijo, ki ni bila samo ena najlepših prireditev zadnjih let, tem več pravi triumf sokolskega dela. volje in misli, že davno pred pričetkom akademije se je pričel polniti prostrani prostor letnega telovadišča, s katerega so odmevali zvok; vojaške godbe, in predno se je pričel izvajati spored, eo bile prostorne tribune zasedene do zadnjega kotička, gosto pa je bilo natrpano tudi stojišče, tako da je letno igrišče nudilo re prav impozantno sliko. Mirno lahko rečemo, da je bilo zbranih najmanj 4000 gledalcev — za akademijo pač več nego časten obisk Ljubljana je spet enkrat izpr.čala, da je vsa v sokolskem takoru.
Akademija je obsegala pester in bogat spored, vsaka točka je nudila nekaj novega in je bila za gledalce pravo presenečenje. Ljubljanski Sokol, matična organizacija jugosloven kega sokolstva, je spet en krat pokazal zrele sadove svoje smotrne sistematične vzgoje v sokolski telovadnici in na letnem igrišču. Pokazal je, da nam vzgaja zdravo sokolsko pokolenje v duhu velikih idej nesmrtnega Miroslava Tyrša.
že uvod v akademijo je bil slikovit: na telovadišče so prikorakali člani in članice, moški in ženski naraščaj in izvedli simultane preskoke čez 12 konj na šir. Omen ti je, da so se pre-koki prvič izvajali ob spremljevanju klavirja.
Sledile -O proste vaje dr. V. Murnika iz leta 1933, ki so jih izvajali člani in članice prav skladno in učinkovito. Za njimi sta nastopila ženski naraščaj in članice s hkratnimi vajami na osmih gredeh, ki jih ji zložil Boris Gregotka. Vaje so vžgale že zaradi skladnosti. Pozornost je vzbudil tudi izmen ki tek članov in moškega naraščaja z gorečemi plamenicami in ki se je v finalnih 100 m končal s skoki čez štiri goreče zapreke. Seveda so zmagali člani pred naraščajem, a je bila razlika le te:na.
Na drogu je nastopila izbrana vrsta Ljubljanskega Sokola, med njo trije olim. pijci Gregorka, Forte in Antosiewicz, ter več starih preizkušenih sokolskih tekmovalcev. Sapa je skoraj zastajala gledalcem, ko so opazovali elegantne odskoke, s katerimi <so vsi telovadci zaključili svoje bogate in težke prvine.
Nastopil je moški naraščaj z gorečimi kiji. Strumna vrsta postavnih, mišičastih fantov, je res zadivila: naravnost užitek je bilo gledati valovanje plamenic, ki so se prelivale v razne svetlobne like.
Chopinova pooneza članov in čanic je pokazala, da sokolstvo poleg krepke orodne telovadbe in atletike goji tudi lahke in elegantne vaje. Pohodne rajalne vaje članov in moškega naraščaja z lampion-čki pa so bile nekoliko predolge. Sledil je nastop članov na bradlji. Nastopila je skoraj ista vrsta kakor na drogu. Videli smo nekaj sijajnih prvin ( Fortejev premet iz stoje na roki v stojo na rokah). Ta vrsta je dokazala, da je Ljubljanski Sokol matica za gojitev orodne telovadbe.
Ljubek je bil nastop ženskega naraščaja, ki je v roza krilcih izvajal vaje z loki, ki jih je zložila s. Slapničarjeva. člani so nam nato pokazali že ponovno izvajani telovauni ples na Prešernovo pesem »Pod cknoim. Mogoče je to pot sestava vžgala prav zaradi tega, ker je bila izvajana na prostem pod milim nebom in ob svitu lune. Nastop je spremljal mehak bariton.
Telovadni nastop je bil zaključen s telovadnim plesom »U boj« z znano udarno Murnikovo koračnico, ki je že zaradi svoje udarnosti napravila globok vtis, saj so to izredno težke in bogate vaje. Ves spored pa je zaključila krasna alegorija: vsi oddelki so se zbrali pod jugoslovensko in češkoslovaško trobojko in mogočno je za-donela sokolska himna: »Le naprej, brez miru!«, ki jo je pelo tudi vse občinstvo.
V telovadni spored je bila vpletena bengalična razsvetljava: ognjeni vodopad, pavov rep, izbruh vulkana, šopki raket v narodnih barvah, v zrak so šinile velike rakete in se razpočile s srebrnim dežjem
ter bombe, ki so metale zvezdice.
*
Sokol Dolenji Logatec. Dne 2. julija bo-mo spet pokazali sadove našega dela na javnem nastopu, ki bo združen z zletom obmejnega okrožja. Gotovo je še številnim bratom dn sestram, kakor tudi vsem našim prijateljem v prijetnem spominu lanska pnoefeuva nade tridesetietaiee in
razvitje naraščajskega in dečjega prapora, zato pridite tudi letos v našo sredino na našo zapadno mejo, da nas boste podprli pri našem delu in naših stremljenjih. V Logatcu je bilo doslej še vedno lepo in prijetno in tudi letos nikakor ne mislimo zaostati. Dopoldne bodo tekme članov in naraščaja, ob 13. skušnje za nastop, ob 15. sprevod, ob 16. nastop, po nastopu pa prosta zßbava. Pri sprevodu in nastopu sodeluje železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane, po nastopu pa Akordeon-jazz iz Ljubljane. Udeležba je strogo obvezna za vse one, ki so se prijavili za Sofijo, ker bo pregled krojev in prostih vaj. zaradi čes»ar je tudi udeležba pri nastopu obvezana. Samo iz našega društva potuje v Sofijo 38 članov in članic. V nedeljo 2. julija naj bo geslo za vse Sokole in prijatelje sokolstva: Gremo na okrožni zlet v Dolenjk Logatec!
Iz državne službe
Beograd, 29. junija, p. V finančni službi so napredovali pri finančni direkciji v Ljubljani Živko Mihajlovič za svetnika v 4/2, Vinko Jereb za tajnika v 6. poL skupini in Franc Gomolj za pristava v 7. poL Pri osrednjem zavodu za žensko doma. čo obrt v Ljubljani je napredovala strokovna učiteljica Jerica Podobnik v 6. poL skupino.
Enajst žrtev poplave v Šuma di j i
Beograd, 28. junija, p. V okolici Aleksinca je divjala v pretekli noči strašna nevihta. Zaradi ogromnega naliva so tudi vse vode narastle in v bližini Subotinca je nastala poplava, ki je zalila ves kraj ter še sosednji Boran. Nevihta in poplava sta zahtevala 11 človeških žrtev. Povzročila sta pa tudi ogromno škodo na poljih in nasadih.
Naše gledališče
Opera Začetek ob 20. uri. 30. junija, petek: Plesni večer opernega baleta. Gostovanje gdčne Lidije Wisia-kove. Red Četrtek.
Drevi bo zadnja predstava letošnje operne sezone. Poslednjič bodo ponovili plesni večer opernega baleta na izvirno slovensko sinfonično glasbo, ki ga je naštudiral baletni mojster ing. Golovin, in ki je dosegel izredno velik uspeh. Gostovala bo odlična naša plesalka gdčna Lidija Wisia-kova. Dirigent: Zebre. Predstava bo za red Četrtek.	_	,
RADIO
Petek, 30. junija
Ljubljana 12: Naša pesem (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kmečki trio. — 14: Napovedi. — 18: žen_ fka ura: Prvo sadje (ga Ivanka Veliko-nja). — 18.20: Pisan drobiž (plošče). — 18.40: Prodajanje je umetnost (g. S. Me-gušar). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Pomen kongresa za gasilsko vodstvo (inž. J. Dolenc). — 19.40: Nac. ura: Sveta gora in samostan Hilendar. — 20: Komorni trio. — 20.45: Grieg: Peer Gynt (plošče). — 21.15: Samospevi ge. Marije Tutta, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 22: Napovedi, poročila — 22.20: Angleške plošče. — 22.50: Bsperantsko predavanje,
Beograd 16.45: Pester glasbeni spored.
—	20: Kakor Zagreb. — 20.30: Zvočna igra in plošče. — Zagreb 20. Petje. — 20.30: Orkester mandolin. — 22.20: PleB.
—	Praga 21.10: Simfonična glasba. — 21.20: Plošče. — 23: Nočni koncert. — Varšava 19.30: Pester glasbeni epored. — 21: Koncert orkestra in solistov. — Sofija 18: Vojaška godba. — 19: Klavirske skladbe. — 19.45: Prenos Smetanove opere »Prodana nevesta«. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Vesela muzika. — 19.15: Pesmi iz gozda. — 20.15: Večer lahke glasbe. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 20.15: Operni prenos. — 22.30: Lahka godba in ples. — München 19.10: Maili orkester. — 20.15: Nemška glasba. — 22 30: Nočni koncert. — Parte 19.30: Plošče.*— 20.30: Vesela muzika. — 21: Ocrkestralm koncert, — Rim 17.15: Plesi. — 21: Simf. koncert. — 22.20: Lahka <H«ihiL _ 2315" Mah
L. WINDER»
1061
QospodhJ£nopìSh
Roman o Franco Ferdinando
(AvtorizlraD prevod)
Franc Ferdinand je po tem stavku nehal brati. Njegovi drhteči prsti so krčevito stiskali papir. Na sto koščkov ga je hotel raztrgati. Srce mu je glasno razbijalo. Položil je roko na glasno razbijajoče srce in zravnal papir, ki so ga bili drhteči prsti zmečkali.
Cesar se je naglo opomogel. Ves svet je strmel nad pošastno živnostjo osemindesetletnega vladarja, ki se je upal peljati v Sarajevo, v priključeni pokrajini, v sovražno deželo. Da se je dal cesar na vožnji skozi Bosno zavarovati z dvojnim kordonom čet in da je bilo prebivalcem bosenskega glavnega mesta med cesarjevo navzočnostjo prepovedano zapuščati hiše, so časniki zamolčali. Franc Ferdinand je malodušno rekel Zofiji: »Ne bilo bi mu treba dvojnega kordona čet, Srbi mu nič ne morejo, saj je pod božjim varstvom. Bog je zanj in zoper mene.« Zofija je zmajala z glavo: »Bog naju ne zapusti.Bog samo hoče, da veruješ vanj in ne izgubiš potrpljenja.«
OVIRE
Doktor Karel Lueger, dunajski župan, je bil v neznosnih bolečinah umrl. Cesar je z negibnim obrazom sprejel novico o njegovi smrti in rekel:
»Zdaj bodo torej Dunajčani, se pravi, Dunajčanke, zadnjič dirjale za njim, ko ga bodo peljali na pokopališče.« Franc Ferdinand je pozabil, da so bili časi, ko je ljubljencu Dunajčanov zavidal. Mislil si je: »Tega je torej cesar preživel. Preživel bo tudi mene.«
Nihče ni za umrlim globlje žaloval kakor, na-mestni škof doktor Marschall. Lueger, ki se je svoje dni pogosto zatekal k diplomatskim zmožnostim namestnega škofa, je imel premalo moči, da bi bil dr. Marschallu, ki je bil v nemilosti, izposloval dostop v Belvedere, vendar pa je častihlepnega duhovnika od leta do leta tolažil ter spet in spet vračal potrtemu možu vero, da bosta maščevalna Zofija in z njo prestolonaslednik nekega dne milostno sprejela bivšega prijatelja in zaupnika nazaj. »Ta mah sem pri Estu sam v zameri, a kadar me bo spet potreboval, se bo vse uredilo«, je Lueger mnogokrat dejal. Zdaj je bil Lueger mrtev, in nič ni bilo urejeno. Dr. Marschall, ki je bil napre-gel tudi druge posrednike, a so se bili vsi zaman trudili za spravo med njim in Belvederom, se ni mogel nikoli dokončno sprijazniti z mislijo, da je njegova kariera pri kraju. Znamenja cesarske milosti namestni škof izza ponesrečenega posredovanja pri Francu Ferdinandu sicer ni bil dobil, toda vplivni gospodje iz cesarjeve okolice so trdili, da vladar gotovo ne bi ugovarjal, če bi bil po smrti kardinala Gruschke dr. Marschall izbran za dunajskega knezonadškofa.
Leto dni za Luegerjem je kardinal umrl. Prijatelji dr. Marschalla so razširili glas, da je namestni škof določen za Gruschevega naslednika. Marschall je ves oživel, njegova nekdanja podjetnost se je prebudila, in ko so ljudje v časnikih brali, da ga je cesar sprejel v avdienco, ni nihče dvomil o tem. da bo svetovnjak v duhovniški ob-
leki, ki je nekdaj očaral marsikatero nadvojvodi-njo, zdaj vendar že dosegel cilj svojega življenja, po katerem je toliko časa hrepenel. Dobro poučeni krogi so sicer menili, da ni prestolonaslednik še nikoli odpustil nobenemu nasprotniku in da bo z vsemi sredstvi izpodbijal Marschallu uspeh, a pričakovali so, da bo cesarjeva milost konec koncev vendarle odločila njemu v korist.
V tednu odločitve sta se pripeljala Franc Ferdinand in Zofija iz Konopišta na Dunaj. Prestolonaslednik je šel k cesarju ter mu naznanil, da ugovarja Marschallovemu povišanju. »Meni ni nič do njega«, je rekel cesar, »a kaj je zapravo vzrok, da naj ne postane nadškof?« Franc Ferdinand je odvrnil, da je doktor Marschall nizkotno obreko-val Zofijo, ko je rekel baronu Marguttiju, da hoče postati cesarica. Namestni škof po tem takem sumniči njega, prestolonaslednika, da se kani izneveriti prisegi. Margutti je rekel namestnemu škofu, da je takšna sodba o vojvodinji Hohenberški povsem napačna, a Marschall je odvrnil: »Če tako mislite, ste v silni zmoti. Hlepenje te ženske sega do neba, in v svoji razboritosti bo že našla sredstva, da ga uresniči. Prava sreča, da nihče ne ve, kaj vse se godi v njeni glavi. Da pa visoko meri, kaže najbolje to, da venomer trdi urbi et orbi, da ji je dana za monarhijo velepomembna naloga in da mora izvršiti poslanstvo, ki je silno važno za prihodnost habsburške države.« Cesar je nekoliko pomislil in rekel: »Če je tako govoril, je res raz-žalil tebe in tvojo ženo.« — »Da, veličanstvo. Posebno Zof najspoštljiveje prosi, da ne bi vendarle še postal nadškof. Misel, da bi se to utegnilo zgoditi, jo dela kar bolno.« »Torej jo lahko potolažiš«, je dejal cesar in končal avdienco. »Marschall ne bo nadškof.«
Namestni škof Marschall ni postal nadškof.
Zofijina maščevalnost je bila utolažena, hkratu
je pa zadel njen napuh nov udarec. Najmlajši brat Franca Ferdinanda, Ferdinand Karel, ki je še vedno bolehal na pljučih, se je bil v Pragi, kjer je dalj časa živel kot inženjerskl častnik, seznanil z meščanskim dekletom, Berto Czubrovo, hčerjp visokošolskega profesorja. Dekle se ni dolgo upiralo nadvojvodovim željam, a dekletov oče je nasprotoval tej zvezi in terjal, da se Ferdinand Karel s svojo ljubico oženi ali jo pa pusti pri miru. Zaljubljenec je bil voljan vzeti Berto za ženo. Ker se ni upal prositi cesarja za dovoljenje, se je pripeljal v Konopište in poprosil Franca Ferdinanda, naj mu pomaga. Brata sta bila ostala drug drugemu zmerom tuja. Prestolonaslednik se je vedno smejal navdušenju Ferdinanda Karla za dvorno gledališče prav tako so bila mlajšemu bratu barbarska nagnjenja starejšega nerazumljiva. Franc Ferdinand je bil že mnogokrat izrekel sodbo, da je dvorno gledališče »tako priskutno, da smrdi«. Ko so na Dunaju odkrivali Goetheju spomenik, je bil Franc Ferdinand rekel: »Goetheju in Schillerju postavljajo spomenike, mnogo avstrijskih generalov, ki so za našo domovino veliko bolj zaslužni, jih pa nima.« Take in enake besede Franca Ferdinanda so Ferdinanda Karla, ki ni mogel nikoli preboleti, da ga niso bili postavili za intendanta dvornih gledališč, odbijale in žalile. Toda vztrajnost, s katero si je bil Franc Ferdinand izvojeval zakonsko srečo, se je zdela mlajšemu bratu tako lepa, da je imel vse neugodne sodbe o odljudnežu za krivične. Menil je, da Franc Ferdinand sicer nima pojma o umetnosti, da pa nikakor ne more biti tako brezčuten, kakor vobče mislijo; zato se je od časa do časa oglasil v Kono-pištu in Belvederu ter se potezal za bratovo prijateljstvo in razumevanje.
SPORT
Gutenbergov spominski turnir
Glavno darilo turnirja je prejela SK Svoboda, tolažilno pa prireditelj — SK Grafika
Ljubljana, 29. junija.
SK Grafika je danes priredila v počastitev izumitelja tiskarstva Gutenberga spominski nogometni turnir. Povabila je SK Svobodo, SK Jadrana in SK Korotana.
Kot prvi par sta igrali moštvi
Svoboda : Korotan 4:0 (3:0)
Moštvi sta zaigrali agilno. Zmagovalci so bili tehnično boljši in rutiniranejši. Mladi Korotanci so se sicer žilavo branili, vendar niso mogli uspeti. Svoboda je pokazala prav dober kombinatorni nogomet kratkih j«sov, v drugem polčasu pa je le nekoliko popustila.
Za tem sta se srečala
Jadran : Grafika 1:1 (o : 1)
Moštvo prireditelja je zaigralo živahno in je bilo že v prvem polčasu uspešno. Tudi moštvo Jadrana je igralo odlično, tako da je igra nudila dober nogomet in dala maloštevilnim igralcem mnogo športnega užitka. Kazalo je, da si bo SK Grafika za-zluženo priborila prvo darilo. Sele v zadnji minuti je Jadranovcem uspelo, da so izravnali. Zreb je nato odločil v korist Jadrana.
Kot tretji par sta se pojavila
Grafika : Korotan 1:0 (0:0)
Mladi Korotanci so v tej tekmi nudili nenavaden odpor. Kolikor so bili tehnično slabši in fizično šibkejši, so nadomestili z elanom in požrtvovalnostjo. Slednjič pa je vendar odločila boljša igra in solidnejše znanje Grafike. Prvi polčas je bil sicer ne-
odločen, v drugem pa je moštvo Grafike kmalu zabilo zmagonosni gol. V zadnji tekmi
Svoboda : Jadran 0 : 0
sta moštvi nudili izravnano igro in sta bili res tudi enakovredni. Trudili sta se mnogo in igrali odlično. Pred golom pa je na obeh straneh manjkalo odločnosti. Po neodločenem rezultatu , je žreb prisodil prvo darilo SK Svobodi
Po končanih tekmah je predsednik prosvetnega odseka grafične organizacije g. Frelih s kratkim nagovorom izročil pokala Svobodi in Grafiki.
Zahvala pa gre tudi prirditelju, da je v času poletnih dni preskrbel za zanimivo prireditev. Grafičarjem gre v čast, da so se tako lepo spomnili svojega prvaka izumitelja tiskarstva Gutenberga.
Maribor : Mura S10
Pokalna tekma mariborskega okrožja
Maribor, 29. julija
Danes popoldne je bila na igrišču Rapida pred natanko 55gledalci odigrana pokalna nogometna tekma med enajstorica-ma Maribora in Mure. Po premočni igri je Maribor prepričevalno zmagal s petimi goli razlike, od katerih je tri zabil že do odmora.
Tekmo je sodil g. Bergant.
Moštvo Maribora bo v nadaljevanju tega tekmovanja v nedeljo nastopilo proti moštvu Olimpa iz Celja.
Tekme za atletsko drž. prvenstvo
V nedeljo bodo po vsej državi tekmovanja za naslov najboljšega atletskega kluba
Prihodnjo nedeljo bodo po vsej državi tekme za atletsko državno prvenstvo po klubih za naslov državnega prvaka. Pravico nastopa imajo v tem tekmovanju samo štirje najboljši tekmovalci. V tem tekmovanju nastopi lahko vsak klub v državi. ki lahko zadosti težkim pogojem razpisa, saj mora, če hoče tekmovati za prvenstvo po točkah, postaviti na start vsaj 30 atletov.
Tekmovanje bo po vseh naših športnih središčih isti dan v nedeljo dne 2. julija. Ljubljanska prireditev bo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, in sicer ves dan z začetkom od 10. dopoldne odnosno 15.30 popoldne.
Dopoldne bodo absolvirali tek na 110 m z zaprekami in skok ob palici, popoldne pa bo vrstni red disciplin naslednji:
met krogle, 200 m, 5.000 m, skok v daljino, met kopja, 400 m, skok v višino, met diska, 800 m, štafeta 4X100 m in 1.500 m.
Občinstvo že danes opozarjamo na to zanimivo lahkoatletsko prireditev!
Tekmovanje v Celju
V Celju bo tekmovala za prvenstvo, sicer ne za dosego naslova, temveč za čim častnejši rezultat, atletska sekcija SK Celja. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo 2. julija ob 8. zjutraj na Glaziji. Nastopilo bo okrog 30 atletov, samih članov SK Celja. V vsaki disciplini bodo tekmovali največ po štirje atleti, posamezen atlet pa ne sme tekmovati v več kakor treh disciplinah. Tekmovanje bo obsegalo naslednje discipline: tek na 110 m z zaprekami, tek na 200. 400, 800, 1500 in 3000 m, skok s palico, skok v višino, skok v daljino, met diska, krogle in kopja ter štafeto 4X100 m. Opozarjamo celjsko občinstvo na to
zanimivo tekmovanje.
*
Atletski podsavez v Ljubljani. (Službeno). Verificirajo »e, tn sicer za: SK. železničar, Maribor; Ferenčak Edmund, Tr-bovšek Štefan, Pok Valter, Gracijanski Jurij. Krajnčič Jože. (Za atleta Gala Sto-jana in Holca Mirka so potrebne rojstne listine); za SK. Celje, Celje: Gala Gojmir, Blaško Darko, Lošdorfer Karol, žohar Oskar, Latrnovič Nikola, Držak Avgust, Spanzel Rudolf, Jenko Rado, Dobrajc Rad-ko, Majcen Branivoj, Gradišnik Dušan, Gradišnik Fedor, Kodre Viktor, Bonač Marko. — (Na Kodreta in Bonača se opozarja prejšnji klub SK. Jugoslavija, — za atleta Kosa Antona in Deržak Zdenka so potrebne rojstne listine). — Za SK. Iliri-
jo: šemrou Vladimir, štefula Ludovik, Jenko Vladimir, Rožič Janez, Oberšek Jože, Gabrijelčič Dušan, Pleničar Marjan (1922) za. ASK. Primorje: Bezlaj Franc.
—	Sodniški odbor pri klubskem prvenstvu v nedeljo rasporedi na mestu teh. referent.
—	Za delegata podsaveza pri tekmovanju v Mariboru se odreja sav. sodnik ing. L. Cerar, za delegata podsaveza pri tekmovanju v Celju sav. sodnik Ivan Kocmur.
—	Delegati podsaveza imajo nalogo izmeriti tekališče, tek. proge, vse orodje in sestaviti zapisnik v prisotnosti ostalih sav. sodnikov. — SK Rapid in SK. Celje morata sporočiti podsavezu točno uro pričetka tekmovanja in jo objaviti v listih zaradi sodnikov in atletov. — Sodniški izpiti v Celju. V komisijo za sodniške ispite v Ce'ju se imenujeta gg. Karba Dragutin m Kocmur Ivan. Kandidata Per-tot in Dobnik se opozarjata, da bosta opra vila ispit pri tekmovanju za klubsko drž prvenstvo na Glaziji, g. Pleteršek pa v Ljubljani.
Kaj bo s trobo jem ?
Ljubljana odklanja, da bi za Zagreb startali tui Spličani
Iz krogov atletskega podsaveza v Ljubljani smo prejeli v zvezi s pripravami za atletski troboj med reprezentancami Beograda, Zagreba in Ljubljane naslednji dopis s prošnjo za uvrstitev:
»Leta 1937. se je po dolgem prizadevanju posrečilo ustanoviti lahkoatletsko tekmovanje med Beogradom, Ljubljano in Zagrebom, ki se je po velikih težavah istega leta v Ljubljani izvedlo in v katerem je Ljubljana tudi oficielno potrdila premoč v atletiki nad Zagrebom. Leta 1938 je bil Zagreb na vrsti, da bi izvedel to tekmovanje, vendar do njega ni prišlo, baje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Takrat se je govorilo tudi, da Zagreb ni priredil troboja, ker je bil preslab in bi ga bil izgubil, čeprav bi bila zanj nastopila tudi slovenska atleta Sra-kar in Kotnik.
Tudi letos je Zagreb slab, pa skuša zato s pomočjo g. Kovačevica doseči celo v vrhovnem atletskem forumu, da bi imeli pravico nastopa za Zagreb tudi atleti iz Splita. To pa ne drži! V propozicijah za kraljevi pokal je natančno določeno takole: če bi se v bodoče ustanovile nove podrejene organizacije JLAS, bi lahko podrejene organizacije v Beogradu, Za-
grebu in Ljubljani sestavile svoje reprezentance iz atletov onih klubov, ki bi bili v času troboja na teritoriju podrejene organizacije v Beogradu, Zagrebu ali Ljubljani.
Po teh propozicijah se je postopalo tudi leta 1937 v Ljubljani, ko je Zagreb odklonil, da bi smeli startati v maratonskem teku več kakor trije tekmovalci za vsako mesto. Zaradi pojasnila navajamo, da je bilo na občnem zboru saveza sklenjeno, da sme v maratonu nastopiti neomejeno število tekmovalcev To res ni v skladu s propozicijami za kraljevi pokal, pa se zato tudi ni moglo tako postopati. Pripominjamo še, da bi se te propozicije lahko menjale le po najvišji odobritvi in v soglasju z organizacijami omenjenih mest. Tako torej Split nikakor ne bo mogel tek-^—„ ^Dr,V(a7.pritanCj mesta Zagreba.
Ali ni čudno, da Zagreb, ki toliko go-von o premoči svoje atletike, tako sili. da bi ojačil svojo reprezentanco s SpličaniT Kaj bi bilo šele. če bi Zagreb zapustila še Srakar in Kotnik in kaj bi ostalo od onega tako močnega Zàgreba? Ne glede na "se take misli pa ie gotovo eno, da Ljubljana nikakor ne bo pristala, da bi se propozicije za kraljevi pokal tolmačile samovoljno. temveč vztrajala, da se ta tekmovanja izvedejo točno, po njih. Sedaj je Zagreb na vrsti, da pove, ali hoče tako ali ne!
V	nekaj vrstah
V	Wimbledonu gre našim dobro
Drugi dan wimbledonskega turnirja so bili na sporedu damski singli in moški dou-bli. Najlepša igra dneva je bila med Francozoma Borotro in Brugnonom ter Nemcema Menzelom in Göpfertom. Nèmca sta dobila že dva seta, v naslednjih treh pa sta zmagala Francoza, tako da se je srečanje končalo 2:6, 4:6, 6:3, 6:4, 6:2, za Borotro in Brugnona. — Naš par Punčec-Mitič je zmagal nad manj znano dvojico 6:2, 6:3, 6:3. Tudi Pallada je skupno z Madžarom Dallosom ostal v prvem doublu zmagovalec. — V damskih singlih Je naša druga igralka Florianova Izgubila proti Angležinji Lombe z 1:6, 2:6, medtem ko je prvakinja Kovačeva odpravila Italijanko Tonolli s 8:6, 6:1.
Tretji dan wimbledonskega turnirja je prinesel novo senzacijo, katere akter je bil naš Kukuljeviž, ki je
v treh setih po krasni igri premagal favorita vsega turnirja in zmagovalca iz Pariza Američana Mac Neilla s 6:4, 7:5, 6:1. Tudi Punčec je brez posebne muke zmagal nad nekim Angležem s 6:3, 6:1, 6:3. Prav tako je ostal zmagovalec Mitic nad Davidom s 6 : 4, 7:5, 6 : 4. Težje delo je imel Pallada, ki je zadel na Angleža Shayesa, s katerim sta se po treh setih s 6 : 4, 3 : 6, 9 : 7 razstala še brez odločitve.
šlpoševa zgodba se razvija
Ka,kor smo že včeraj zapisali, je znani igralec Gradjanskega Vili šipoš pobral šila in kopita in odšel v Bukarešto, kjer misli za dobro odškodnino in lepo plačo Igrati v tamkajšnjem Rapidu. Njegov odhod je dvignil v zagrebški športni javnosti precej prahu in listi so polni ugibanj ln nasvetov, kako naj bi se ta najnovejša nogometna senzacija rešila v vsestransko zadovoljstvo. Njegov klub Gradjanski, s katerim se je baje šlpoš pred odhodom sporazumel za odpustnico, bo imel zaradi tega izredno sejo in bo na njej skušal čim krajše likvidirati to afero.
Zanimivo je, da so nekateri informatorji spravili njegov odhod tudi v zvezo z neko ljubezensko afero v Bukarešti, proti kateri pa se je zelo odločno dvignila šipoševa zagrebška in prava zaročenka, ki zdaj sama posreduje pri Gradjanskem za šipoša in hoče v najkrajšem času stalno oditi za njim v rumunsko prestolnico. Pripovedovala je tudi, da je med tem že telefonično govorila s svojim zaročencem, ki je izjavil, da se za nobeno ceno ne misli več vrniti v Jugoslavijo.
Na izredni seji Gradjanskega je klubo-va uprava Sipošu odrekla odpustnico, zelo verjetno je, da bo tajnik Jakopič sam odpotoval v Bukarešto in skušal urediti vso zadevo.
V Sofiji so te dni končali tekmovanje za državno teniško prvenstvo, kjer je postal državni prvak Jordanov z zmago nad Cankovom.
Naši tabletenisti v Beogradu
Kakor smo zabeležili pred odhodom, je naša akademska tableteniška reprezentanca preteklo nedeljo nastopila v Beogradu v dvoboju z moštvom Krščanske zajednice. Ljubljančani so visoko izgubili z 1:8. Poraz je večji kakor so pričakovali sami prireditelji, res pa Je, da so bili naši to pot izredno nerazpoložent. Edino točko za Ljubljano je priboril Krečič v srečanju z Mihailovičem in je celo Djinovski ostal brez zmage.
Plavalni bazen v Zagrebu
Muke in težave pri gradnji športne
naprave, ki jo Ljubljana že dolgo ima
Kakor beležijo zagrebški listi, biva od torka v Zagrebu naž strokovnjak za gradnjo kopališč ing. Stanko Bloudek, s katerim si je posebna mestna komisija ogledala vse terene, ki bi prišli v poštev za gradnjo športnega bazena. Ing. Bloudek Je Izjavil, da bi bilo po njegovem najbolje graditi bazen blizu Save, ker v taki napravi sredi mesta nikoli ni dovolj svežega in čistega zraka. Po Bloudkovem mnenju bi bila vsota 2.5 milijona dinarjev zadostna za zgraditev modernega športnega kopališča.
Pesem o zagrebškem športnem bazenu Je že precej stara in smo jo v Ljubljani zmerom poslušali z nekim tihim veseljem, ker smo se zavedali, da je baš športni bazen SK Ilirije dvignil naš plavalni sport na višino, da se lahko meri z vsakim — tudi z onim ob morju — v državi. Zagrebčani so zato popolnoma upravičeno "stalno kazali v Ljubljano In se zmerom češče navduševali za ljubljanski vzgled — glede športnega bazena. Toda dolgo je ostalo le pri samih načrtih in lepih besedah, pred kratkim pa je predsednik zagrebškega plavalnega podsaveza, znani športni delavec mr. Praunsperger Sel s tem vprašanjem pred javnost in naslovil predsedniku mestne občine odprto pAsmo, v katerem Je zahteval natančna pojasnila glede raznih proračunskih postavk, ki se nanašajo na gradnjo zagrebških kopališč. Iz odgovora mestnega predsednika je razvidno, da so zneski, določeni za gradnjo športnega bazena — v roke tamkajšnega kluba Mara-thona — mnogo premajhni, da bi se dalo skoraj misliti na dovršitev takega dela, večina denarja v te namene je pa sploh določena za graditev ljudskega kopališča, ki seveda za športne namene ne pride dovolj v poštev.
Kakor se vidi, se je s prihodom g. Bloud-ka v Zagreb spet sestala ena izmed komisij, toda zdaj bo v kratkem julij in letos se vprašanje gradnje športnega bazena v Zagrebu najbrže spet ne bo dalo premakniti z mrtve točke, če zasledujemo te dolgotrajne napore zagreb. plavalcev, da bi dobili svoj športni bazen v trikrat tako velikem mestu kakor je Ljubljana, potem šele lahko precenimo, kakšne zasluge za razvoj plavalnega sporta — in ne nazadnje tudi za ljudsko zdravje — ima SK Ilirija ' nredvsem pa njen predsednik sam ing Bloudek), ki je v Ljubljani zgradila bazen, kakršnega za enkrat še ni v vsej državi.
Avtoklub Ilirija. Drevi v petek ob 19. v tajništvu Miklošičeva 15 odborova seja. Zaradi izredne važnosti obvezno za ves odbor.
SK Slavija. Drevi ob 20.30 članski sestanek v posebni sobi restavracije »Sokol« poleg magistrata. Tajnik.
Aeroklub v Trbovljah je imel včeraj svoj ustanovni občni zbor. Dne 2. julija bo ekskurzija z letenjem na aerodrom v Ljubljano. Prijave se sprejemajo pri klubu_
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
NAZNANILO
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da bova vodila zopet svojo delikatesno trgovino v lastni hiši na Kralja Petra cesti 18 v Celju v lokalih, ki jih je imel doslej v najemu gosp. J. Benko.
Svojim odjemalcem bova nudila vedno prvovrstno sveže in prekajeno meso vseh vrst, kakor tudi vse mesne izdelke po zmerni ceni. Potrudila se bova, da bova postregla cenj. stranke točno ln solidno. Dostava mesa in mesnih izdelkov po naročilu na dom.
Vljudno se priporočava za obilen odjem.
V. H. Šeligo
ZANY
mesarija, prekajevalnica in delikatesa CELJE, Kralja Petra c. 13.
Od Vas
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično Cistiti alf barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pfmloiei —
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA S. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Izolacije
proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, šamot in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TYRSEVA C. 36/b. Telcf. 27-16. — Brzojavi: Material.
Ob vsaki priliki se spomnite
da m „JutrarT .Mali oglasi" ^ Sloveniji naJuspelnejSe, naj-eeoejia io najhitrejša poaredo-vaiale» sa aluibe vseh mt, n prodajo tn nakup t se h stvari, sa nepremičnin*, lokalo. podjetja, kapital, to-nitve in ca vse drago
Umrla nam je naša ljubljena mama, zlata stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa
IVANA RAPUŠ ro}. LUKAN
VDOVA PO DOHOD. NADPAZNIKU V POKOJU
dne 29. t. m., po kratki mučni bolezni, v 80. letu starosti.
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 30. junija 1939, ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (na Vidovdanski cesti) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Selm Vestfalija, dne 29. junija 1939.
Globoko žalujoči: FRANJA por. ŽITNIK, MARLJA SCHREIBER, hčerki; IVAN ŽITNIK, zet; SLAVKO, vnuk — ter ostalo Mestni pogrebni zavod Občina Ljubliana	sorodstvo.
Dotrpel je danes ponoči naš srčno dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak, gospod
IVAN GOSTINČAR
GOSTILNIČAR IN POSESTNIK
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto, dne 1. julija 1939 ob 9. uri zjutraj lz hiše žalosti v Klečah št. 3, na pokopališče v Dolu.
Spominjajmo se ga v molitvi ln ga ohranimo v blagem spominu. KLEČE PRI DOLU, dne 29. junija 1939.
Globoko žalujoča vdova z otroci in ostalo sorodstvo
Tržaški listi o gostovanju
naše opere
Po srečnem poletu čez Ocean
Osemnajstorico ameriških novinarjev, Id so te dni kot prvi prekomorski potniki z letalom »Atlantic Clipper« prispeli, so povabili na vrtno zabavo v Armenouvilleu
Javno usmrčanje
v Franciji odpravljeno
Umesten in human odlok pariške vlade
Objavili smo kratka, pregledna poročila našega posebnega poročevalca o tako lepo uspelem gostovanju naše opere v Trstu. Da se izognemo očitkom, da je naš poročevalec gledal preveč skozi lokalno-patrio-tična očala, prinašamo še kratke izvlečke strokovnih kritik italijan. tržaških dnevnikov.
„Boris Godunov"
O prvi predstavi »Borisa Godunova« dne 22. t. m. piše kritik v. t v dnevniku »II Piccolo« v zelo obsežnem poročilu med drugim: Izvajanje »Borisa Godunova« pred publiko, ki je polnila do zadnjega kotička vse prostore in ki je sledila vsem slikam z živahnim zanimanjem, je dokazalo že od vsega početka v prvih zborovih prizorih spoštovanja vredno in plemenito soglasje ter disciplinirani študij in sigurnost umetnikov ljubljanske opere. Uravnovešenost vseh vrednot in harmoniziranje vseh moči sta se pokazali tako v slikah razgibanih mas kakor tudi v intimnih prizorih. Orkestralni del se je odlikoval že od prvih akordov. Orkester, četudi ne mnogoštevilen, je našel izraze razgibane plastičnosti, in originalnost v zvoku in barvitosti pod vodstvom kapelnika Poliča, ki je strogo in izravnano vzdržaval ubranost orkestra z izvajalci na odru.
V	»Borisu« se lahko smatra zbor kot protagonist opere. Zbor ljubljanske opere, četudi ne preštevilen, vendar živahen in svež po kvaliteti svojih glasov in po pevski šolanosti, je izvedel odlično svojo nalogo bodisi v prizoru kronanja, bodisi v koralnem zboru in v prizoru v snegu. Posebno v cerkvenem koralu je zbor pokazal značilnosti stila v padanju zborovih skupin, v poudarjenem fraziranju in v nasprotju temnega in svetlega.
Kar se tiče solistov ni med njimi spe-cielnih tenkočutnih razlik v dobri sposobnosti, četudi se vsak posameznik odlikuje po temperamentu, po glasu in po posebnih izraznih sposobnostih. Odličnega glasu, jasne in močne artikulacije je barito-nist Primožič pokazal zrela in prijetna glasovna sredstva. V vlogi Pimena je bas Betetto, umetnik velike izkušnje in zanesljivih sposobnosti, žel veliko odobravanje v prizoru svojega pripovedovanja. Tenor Franci v vlogi Dimitrija je našel posebne inteligentne sposobnosti v intonaciji in glasovnem izražanju. Ravnotako tenor Mar-čec, izborne solistke, tako Vidalijeva kot Ksenija, Kogejeva kot Marina, Poličeva kot gfostilniöarka, Ribičeva kot Teodor, španova kot rejnica ter Zupan in Rus kot vagabunda.
V	vseh teh in tudi v drugih izvajalcih manjših vlog sta se pokazali plemenita pevska zavest in sposobnost v glasovnih sredstvih, postavljeni v službo Mussorg-skijeve opere, ki je bila toplo in slovesno sprejeta po vsaki sliki in ob koncu dejanj. Vsem izvajalcem in kapelniku ravnatelju Poliču je publika na koncu opere burno in toplo ploskala in poklonila šopke cvetlic.
Slično piše tudi »II Popolo di Trieste«.
„Prodana nevesta"
Nič manj sijajna ni kritika o drugi predstavi, o »Prodani nevesti«. Po obširnem razpravljanju o vrlinah in lepoti opere same pravi »II Piccolo« med drugim: Ljubljanski operni ansambel je tudi včeraj potrdil svoje vrline, svojo kapaciteto ter iz-borno izvežbanost v predstavi »Prodane
V proslavo društvene 30 letnice bo v soboto 1. julija ob 20.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju jubilejna telovadna akademija viškega Sokola z bogatim in pestrim sporedom ob krasni razsvetljavi žarometov in bengaličnega ognja.
Vaditeljski zbor je pripravil za akademijo krasne telovadne točke, ki bodo gotovo zbudile pri gledalcih zanimanje in priznanje. Akademija bo obsegala 10 telovadnih točk, med katerimi bosta zavzemati prvi mesti »Svoboda*, simbolične pro ste vaje članov in članic in pa krasna telovadna skladba »Kresna noč«, ki jo bodo izvajali mladinski oddelki. Pri tej točki nastopijo najprej dečki pri rajanju palčkov, za njimi pa izvaja najmlajša ženska deca ljubke vaje »Metuljčki se zibajo«. Po deklicah nastopijo starejše deklice s kresnicami, nakar bosta oba naraščaja v posebnih kostumih izvajala »Ples škratov in vil«. Oba naraščaja bosta potem vsak zase še izvajala: naraščajnice »Ples vil meglic«, naraščajniki »škratje v kresni
neveste« in se je vokalno in instrumentalno izkazal vprav vzorno. Ničesar ni manjkalo v efektnem poudarku predstave. Orkester, v katerem sicer prevladujejo pihala nad godali, je pod sigurnim in odločnim vodstvom kapelnika Neffata izvajal skladbo čisto in fino v vseh potankostih, s prožnostjo, pestrim ritmom in pobožno lirično navdahnenostjo. Orkester je označil komične epizode, poudaril patetične, in ka-rakteriziral pitoreskne figuracije baletov, ki jih je baletni zbor, discipliniran, eksak-ten in izredno dobre šoie izvajal med burnim odobravanjem. Vokalna in scenič-na interpretacija umetnikov izkušenih sposobnosti in tankočutnosti, sta izzvali od vsega početka odobravnaje in najtoplejše aplavze mnogobrojne publike, ki se je kopičila v galerijah in v pritličju. Nato kritika pohvali posamezne soliste in poudarja odlične kvalitete zbora.
»II Popolo di Trieste« pravi o »Prodani nevesti« med drugim: Včerajšnje izvajanje opere je bilo najboljše. Izravnana in homogena skupnost v posameznostih kakor tudi v veliki liniji, disciplinirana zlitost vseh sodelujočih so posebno poudarile ne samo vse bisere te opere, nego tudi odlična svojstva interpretov, začenši s kapel-nikom Neffatom, ki je spretno znal oživeti prekipevajoči duh ili spomladno poezijo partiture, in se pokazal zanesljivega voditelja instrumentistov in pevcev. V glavni vlogi Marinke je ga. Ksenija Vidalijeva pokazala topel in nežno niansiran glas, zelo čisto artikulacijo in šarmantno gibčnost v petju. Te odlične vrline so ji prinesle živahne in zaslužne aplavze ob odprtem odru m po vsakem dejanju. Odlični umetnik bas Betetto je predstavil grotesikno figuro mešetarja Kecala s prekipevajočim humorističnim duhom in se pri tem obdržal vseskozi na trezni komični ravni, ne da bi iskal popularnih instinktov galerije. Tudi on je bil obsut s prisrčnimi in soglasnimi aplavzi. V vlogi Janka je tenorist Franci imel priliko izkazati se po svojem lepem in bistrem glasu in po topli prisrčnosti svojega petja. Tenorist Rus je z izredno lepim efektom podal Vaškovo vlogo in se odlikoval po svojem glasu prav prijetnega timbra in po živahni prisrčnosti svoje igre, združeni z veliko komičnostjo.
Nato kritika pohvali tudi vse druge vloge in zaključuje s sodbo: Prav odličen je bil zbor, zelo lepi kostumi, dekorativna inscenacija. Izredno dober baletni zbor.
„Ero z onega sveta"
O tretji, zaključni predstavi »Era z onega sveta« so pisali italijanski dnevniki: Tudi sinoči je bilo gledališče napolnjeno v vseh prostorih in je bil ansambel ljubljanske opere zopet deležen toplega sprejema in odobravanja. Opera je bila izvajana s posebnim krasnim poudarkom živahnosti in pestrosti tako v komičnih kakor tudi v patetičnih prizorih. Operno skladbo, ki je precej težavna in karakteristična, je »maestro« Mirko Polič, dirigent ostre muzikalne intuicije in močno izrazit v svojem hotenju, podal z jasnim naglasom njenih posebnosti. Odlikovali so se posebno protagonisti: tenorist Franci, sopraniatka Heybalova in basist Lupša. Vsi so si zasluženo izzvali burno odobravanje m aplavze popolnoma zasedene hiše. Koncem predstave so bili vsi izvajalci navdušeno pozdravljeni s posebnimi manifestacijami občudovanja in simpatije.
noči«, potem pa spet skupno oba naraščaja »Ples škratov in vil« tn »Rej ob zori«. Celotna skladba se konča s pravljično skupino »Car kresne noči«. Telovadna skladba je krasna harmonična celota in moremo načelniku br. Nahliku, avtorju skladr be priznati, da se mu je v polni meri ta zbirka simboličnih telovadnih plesov posrečila.
Mimo tega bodo nastopili na akademiji še vsi oddelki s prostimi vajami in na orodju. Posebnost bo nastop naraščajnic na dvovišinski bradlji, ki so že na lanski prvodecembrskü akademiji žele navdušeno pohvalo gledalcev. Tudi starejši bratje bodo nastopili z lepimi prostimi vajami pod geslom »še smo mladi«. Vabimo sokolsko članstvo in prijatelje društva, da pohitijo v soboto na ljubljansko telovadišče in izkažejo vflškemu Sokolu, ki je edino društvo brez telovadišča svoje priznanje. Nabavite si vstopnice v predprodaji v pisarni Ljubljanskega Sokola in v sokolskem domu na Viču.
Francoska vlada je s posebnim odlokom odpravila javne usmrtitve Francoski kazenski zakonik je doslej predpisoval, da se morajo usmrtitve izvršiti na javnem prostoru. Ta določba je imela strašilen namen. V resnici pa je vsa procedura zbujala seveda le senzacijske občutke in lin-čarske nagone.
V prestolnici so že davno ustrezali zakonu le formalno. Dostop na morišče so tako daleč zaprli, da ni moglo občinstvo ničesar videti. V provinci je bilo drugače. Tam so zijala lahko prihajala tik do giljotine. Zoperni prizori, ki so se odigravali pred nekoliko dnevi, ko so obglavili morilca Weidmanna, so francosko vlado napotili do tega, da je javnost izključila od usmrtitev. Velika množica, v kateri so imele ženske večino in ki so bili v njej celo otroci, se je zgnetla pred jetnišnico v Versaillesu, kjer je morilec nastopil zadnjo pot.
Švicarski arhitekt Paul Hosch iz Basla je izdelal načrt za nov predor pod prelazom Svetega Gotharda, ki naj Di bil namenjen avtomobilskemu prometu. Uresničenje tega načrta bi ustvarilo novo, hitro prometno zvezo z Italijo. Stroški bi pa bili dosti manjši, nego so običajni za catt-šna dela, in tudi čas gradnje bi bil krajši.
Po Hoschevem načrtu bi se namreč izkoristil za novi predor že obstoječi znam železniški predor. Izvedba sama na sebi ne bi postavljala velikih tehničnih zaprek, samo vprašanje stalnega zračenja zahteva posebnih ukrepov. Namesto da bi se izkopali dragi prezračevalni rovi> ki morajo biti pogosto več sto metrov visoki, bi Hosch uporabil obstoječi železniški pre-
Pri Bialystoku na Poljskem se je v reki Narvi zgodila velika nesreča. Iz Za-bludova je bila večja skupina moških in žensk priredila kolesarski izlet do reke. Po dolgi vožnji v pripekajočem soncu so se nekateri izletniki hoteli osvežiti v vodi. Nenadno je neka mlada ženska zašla v globoko mesto in se potopila.
Njene klice je hitro priplaval tajnik iz Zabludova, ki je se tucPi kopal, in po daljšem iskanju mu je uspelo, da je mlado ženo pod vodo dobil ter jo spravil na suho. Komaj pa jo je položil na kopno, se je
Moderna lestev za gasilce
WmÉmmt: lilHlfill
mt J?
'amrn
■ ' Splr • K *
JrT ,
'■'::■> mJW. ? i a
WSWM i	.
m t \
s, t
V Montreuiln na Francoskem je gasilska četa izvajala vežbe na 37 m visoki lestvi
Reporterji so »ovekovečili« vsako podrobnost žalostne predstave in buljvarni tisk je te posnetke objavljal v velikih povečavah. Pametni ljudje zato sedaj odobravajo, da je vlada sklenila preložiti usmr-tive na dvorišče jetnišnice. Sicer je senat že 1 18&Ö sprejel zakonsk predlog, da naj bi se izključilo javnost od usmrtitev, vendar pa ni prišlo nikoli do obravnavanja zakonskega osnuta v poslanski zbornici.
Odslej bodo smeli usmrtitvam prisostvovati samo predsednik porotnega sodišča, zastopnik glavnega državnega pravdnika, sodnik, sodni pisar, zagovornik, ravnatelj jetnišnice, policijski komisar, kaznilniški zdravnik in duhovnik. Tudi novinarji bodo torej izključeni. Tisk bo smel objavljati sploh samo usmrtitveni protokol in prestopki se bodo v tem pogledu kaznovali z globami 100 do 2000 frankov.
Idor kot prezračevalnik. Ker bi potem novega predora ne začeli graditi samo z obeh koncev, temveč istočasno tudi iz stranskih rovov iz železniškega predora, ■ bi se zelo skrajšala doba gradnje.
Na ta način bi odpadle nove dolgotrajne meritve, terenske preiskave in podobne stvari, ki jih je treba izvršiti pred začetkom prave gradnje. Ta čas premišljujejo o tem načrtu, ki bi ga bilo mogoče izvršiti. če bi se lotili dela takoj, že v dveh letih. Predor bi imel 6.4 m široko vozišče, na izogibališčih celo 9.4 m. Stroški bi znašali okrog 700 milijonov dinarjev. Po Ho-schovem mnenju bi skozenj šlo vsako uro povprečno 240 avtomobilov.
sam zgrudil nazaj in izginil v valovih. Neki drugi moški, klavec, ga je poskusil rešiti. Našel ga je, toda tajnik je bil že mrtev.
Ko je priplaval s truplom do kopnega, je bil tudi sam tako izmučen, da so ga valovi potegnili s seboj in je utonil. Občinski tajnik je bil umrl zavoljo srčne kapi. Mlado ženo so po daljših poskusih z umetnim dihanjem vendarle spet oživili.
Letošnji manevri italijanske vojske
Veliki jesenski manevri italijanske vojske se bodo letos vršili v nižini Pada in se prično 3. avgusta. Tri velike, popolnoma motorizirane edinice bodo imele nalogo, da v hitrih pohodih absolvirajo vso nižino od Benečije do Piemonta. Močni »sovražni« zračni oddelki bodo imeli spet nalogo, da ta pohod preprečijo, dalje bo armada v pohodu naletela na polno namišljenih ovir v obliki razdrtih mostov in cest.
Preizkusiti hočejo vse možnosti gibalne vojne. Sodelovali bodo tudi oddelki fašistične milice, in sicer v velikem obsegu ter deloma z organizatornimi posebnimi nalogami.
Deset tisoč slik je izginilo
Izmed kakšnih 30.000 slik, ki so jih imeli ob izbruhu španske državljanske vojne v javnih in zasebnih zbirkah v Španiji, je izginilo, kolikor so mogle Francove oblasti doslej ugotoviti, kakšnih 10.000. Isto tako so izginile dragocenosti iz kakšnih 5000 cerkva in samostanov ter vse zlato in srebro iz madridske kraljeve palače. Veliko število slik je v palači Društva narodov v ženevi, francoska vlada pa hrani kupe draguljev, slik in kipov, ki so jih odvzeli rdečim miličnikom ob prestopu meje.
INSERIRAJTE V ..JUTRU"!
Dvesto potopov do »Squalusa«
Preiskovalno sodišče zavoljo katastrofe ameriške podmornice »Squalus« je zaslišalo potapljaškega častnika Doylea, ki je izpovedal, da so pri potapljalnem manevru te podmornice vse žarnice kazale zeleno luč, kar pomeni, da so bili vsi ventili zaprti. Ko je brod dosegel globino 15 m, pa je zdrknil v globino 80 m kakor kos svinca.
Pri reševalnem delu je potapljačem uspelo, da so s pomočjo stisnjenega zraka pripravili jarke pod ladijskim trupom, okrog katerega bodo sedaj lahko položili verige in bodo nesrečno podmornico potegnili potem na plitkejši kraj. Prejšnji teden so se potapljači nič manj nego 200-krat spustili do podmornice.
Strela končala prepir za dediščino
V	Körmendu so se dediči bogatega klo-basičarja zavoljo neke stare hiše, ki jim jo je bil zapustil, hudo sprli. Skupina dedičev je hotela staro hišo popraviti in obnoviti, druga pa jo je hotela prodati. Spor, ki je prišel pred sodnike, je zaposlil pet advokatov in je šel že skozi več instanc, tako da so bili stroški na zadnje skoraj večji, nego je bila hiša vredna.
V	enem izmed zadnjih dni pa je nastala huda nevihta nad mestom in med nevihto je treščilo baš v to staro hišo ne da bi jo vžgalo. Bila pa je že tako slaba, da se je sesula vase do temeljnih zidov. Spričo tega položaja so se dediči zedinili končno za pameten sporazum.
Vilice za špagete
V	Zedinjenih državah je izumil nekdo posebne vilice za špagete. Imajo poseben ročnik, ki omogoča, da špagete naviješ. Odslej za obed s špageti torej ne bo treba več žlice v levi roki in posebne spretnosti v desni.
V Rimu grade velikanske hotele
V	Rimu so začeli graditi šest velikanskih hotelov v bližini Tacijevega mostu. Vsak teh hotelov bo visok 30 m ali osem nadstropij, pročelja bodo dolga 80 m, a v vsakem bo po 3000 postelj in nad 300 kopalnic. Gradbena dela bodo končali ob koncu 1941., tako da bodo hoteli pripravljeni za tujce, ki pridejo 1942 na svetovno razstavo v Rim.
Zveza v znamenju obroča
Francoski belesar in tekmovalec Paul Maye se je nedavno oženil. Ko je z nevesto zapuščal cerkev, so ga tovariši pozdravljali s kolesi v rokah in so v simboličen spomin nevesto in njega zajeli v gumasti obroč
ANEKDOTA
Napoleon in Jožefina sita prišla k notarju Ragiudeauju, da bi oznanila svojo zaroko. Jožefino so povabili v zasebno pisarno znanega notarja, med tem ko je moral Napoleon čakati zunaj. Bodoči cesar je razločno slišal, kako je notar dejal: »Blaznost je z vaše strani, da se hočete poročiti z Bona-partejem. Kmalu se boste te neumnosti ke-sali. Saj nima ničesar razen svojega meča in plašča.«
Napoleon ni Jožefini nikoli povedal, da je slišal te besede. Toda tistega dne, ko se je dal kronati za cesarja, se je obrnil do ceremoniara, pogledal je Jožefino in dejal: »Privedite Raguideauja!« Ko je notar prišel, mu je dejal Korz z naMneškom: »Nu, kaj imam sedaj razen svojega meča in plašča?«
VSAK DAN ENA
ploščah. V času odmora bomo oddajali glasbo na gramofonskih ploščah ...
(»Ric et Rac«
— Vsi y Ljubljani,
Lep
v Šoštanju
šoštanj, 28. junija
šoštanjski Sokol je v polnem razmahu. Po lanski proslavi 301etnice se kar vrstijo prireditve: akademije, igre, lutkovni oder. Letni društveni nastop, ki je bil zadnjo nedeljo, pa se je uvrstil med najlepše in največje šoštanjske prireditve eploh.
Letno telovadišče se je v nedeljo zjutraj odelo praznično. S številnih drogov so plapolale dolge t robo jnice, vmes pa so se bohotile kite cvetja in zelenja v pozdirav množicam, ki so se popoldne zgrnile v Šoštanj. Sprejem na kolodvoru je bil odličen. DomaČi sokolski oddelki so v krojih pričakali goste. Najprisrčnejše pa je bila pozdravljena vojska. Vod celjskih vojakov sta privedla kape tan Vrebac in podporočnik Popovič. Po pozdravih je sprevod odkorakal na telovadišče, kjer se je ob treh vršilo svečano razvitje dečjega prapora. Na tribuni, oviti si trobojnico, so se zbrale kumice prapora v narodnih nošah.: sestre Ivanka Seničeva, Draga šumerjeva in Rozmanova, ki je zastopala zadržano kumico Angelo Pibernikovo. Na tribuni so bili tudi praporščaki s prapori, zastopnik celj-ke župe br. dr Kloar, zastopnik občine g. Araenšek, kapétan Vrebac, zastopnik rezervnih oficirjev dr. Koran in drugi. Društveni starosta br. Rozman je začel sloves, nost z lepim govorom; ko je razvil prapor, so nanj pripele kumice trakove z gesli: »Z lastno močjo«, »Brez koristi in slave« in »čuvajte Jugoslavijo«. Praporščak, mali Tonček Rozman, je prevzel lepd, po načrtih učitelja br. Kurndka izdelani prapor,
obljubljajoč, da ga bo pogumno nosil in čuval. V imenu celjske župe je čestital društvu dr. Kloar, v imenu občine pa g. Arzenšek. Godba je zaigrala državno himno, sokolski oddelki 90 se uvrstili v povor-ko. Za godbo »Zarjo« so korakali vojaki, nato članstvo v krojih, članice, narodne no. še telovadci in članstvo v civilu. Povorka je' bila dolga, skoro daljša od lanske. Z mnogih oken se je na sprevod vsipalo cvetje, ljudje so toplo pozdravljali povor-ko med prepevanjem pesmi sokolskih legij in slovanske himne.
Ob pol 17. uri, ko se je začel telovadni nastop, je bilo telovadišče že zasedeno. Velik del gledalcev je ostal na Cankarjevi cesti in pri kolodvoru. Telovadba je obsegala 16 točk. Reči moramo, da so vsi od. delki pokazali nemalo izvežbanosti. Iz njihovih izvajanj sta se odražala delo in trud, ki so ju opravili v telovadnicah. Domače društvo je postavilo na telovadišče nič manj ko 150 telovadečih, gostov pa je nastopilo okoli 100. Zadnja je nastopila vojska, ki je izvedla napad na Šoštanj m njega obrambo. Znani kapetan Vrebac je vse skrbno pripravil, da ®o bila izvajanja občinstvu čim bolj nazorna in razumljiva. Vojaki so oddali okoli 2000 strelov iz strojnic. Razumljivo, da je bila vojska deležna navdušenega odobravanja.
Zvečer je bil v nabito polni dvorani Sokolskega doma družabni večer, ki je zaključil slavje. Nedelja 25. junija je dokazala res uspešno delovanje šoštanjskega Sokolskega društva.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak.
»Kresna noč« Sokola Ljubljana-Vič
V soboto 1. julija jubilejna akademija v Tivoliju
Avtomobilski predor pod prelazom Sv. Gotharda
Zanimiv načrt švicarskega inženirja
Rešitev za ceno dveh življenj
Velika nesreča v poljski reki