States —
CsSo lste lete .

tete M©&§čr«.
!•—
iS*
«j jWsi?ff«t —-
tete
15-
št@vHk« — 1© ^lH«yJev. —
STRAŽA
'5
ivm
lucrati all oznanil»
s« nbtmje po 12 •d Čredne pestaste: vežksain& oznani ■
— popust. -»
»Streže*8 »zhaj* v detjek »n petek popofcfesat
Rokopisi se ne vr&čste
1 Neodvisen političen iist za slovensko I ndstvo. 1 LÄT-ITÄ
ItoroSSBa sö«.
SGia
Velika italijanska ofenziva.
Povsod italijanski napadi odbiti. — Le na jugozahodnem Tirolskem ge umaknili na glavno
y	. iff*
obrambno érto. — Soška fronta nedotaknjena. — Sabac zopet v naših rokah. — Bolgari pred
Pirotom. Bolgar: proti Kumanovem.
'Boéoèe koalicije« .
V veleugledni nemški reviji „Hochland“ razpravlja neki Austriacus (uredništvo ga imonuje znanega n emško-avst r i j ske g a politika) v. članku „Wenn von Frieden gesprochen werden wird“ tudi o možnosti bodočih koalicij med sedaj se vojskujočimi državami. V članku pravi:
Bila bi jako velika napaka, ako bi že sedaj ne mislili na bodočnost, na njene toke in pravce. Najbrž se bo tudi v bodočih stoletjih javljalo interna,cijo-nalno življenje v potrebi držav, da se družijo v koalicije, notranje življenje držav pa se bo Javljalo v potrebi, da se še bolj ojači narodna, socijalna in državna misel. Kakšne bodo bodoče koalicije, se danes še ne more predstavljati; interesi posebno velikih držav so preveč raznoliki, nego da bi mogli že vnaprej za-dobiti jasno sliko; tudi vemo, da se zveze menjajo, da postane cilj, ki je privedel dve državi skupaj, v letih manj važen in da ga potisnejo ob stran drugi cilji, ki vodijo državi na različna pota in k drugim zvezam.
Celo lahko je n. pr. mogoče, da bo Francija po strašnih izkušnjah, ki jih je doživela, v sedanji vojski, ne da bi se ločila od Anglije, vendar le prenehala, slediti Angliji, osobito ako lai izgubila, svoje sred-njealriškei kolonije, za kojih ohranitev je angleško prijateljstvo veliko vredno, a angleško sovraštvo u-sodepolno,
Mogoče da se bo Francija in mogoče tudi Italija za nekaj časa odrekla častihlepju, da. si osvaja tujo zemlje, in mogoče, da bosta ti državi, akjo čutita v sebi dovolj razvojne moči, rajši delovali v okviru svojih mej. Mogoče je tudi, da se bo v Rusiji in.Japanu pojavilo še močnejše skupno nagnenje, nadaljevati o-ropanje Kitajske, dočim bosta, na Jdrugi strani Anglija in Amerika smatrali za potrebno, da ovirata napredek 'Japonske, tako da bi to nasprotje oviralo ru-sko-angleške težnje, skupno nastopati proti Nemčiji.
Nove sestave, ki ne bodo izrazito protinemške, le olajšamo, ako ne izkopljemo nepremostljivih prepadov med nami in našimi nasprotniki. Pripraviti pa se moramo tudi na zveze, ld morajo priti.
Brezdvomno je, da se bo misel angleške skupite državnosti po vojski zelo okrepila, slično kakor avstrijsko-ogrska. Kajpada je v tem oziru računiti le na angleške kolonije, ki so naseljene z Evropejci, — kajti v Indiji, Egiptu in drugih posestvih, ki nimajo •evropskega značaja, bo angleški ugled padel in se bo to javilo v večjem nasprotstvu proti angleški nadvladi. In v tem bo obstojala za Anglijo mnogo večja nevarnost, nego je domišljena, nemška. Vsled tega se Modo posamezni državni deli skušali trdneje zvezati, kar bo le pospeševalo prehod k preklicanemu militarizmu.
Tudi v Združenih severno-ameriških državah bo želja po jugu, 'Mehiki in osrednji Ameriki, dovedla militarizem do večjega ugleda, Imeli bomo torej v Modločc več vojaške močnih držav kakor dosedaj. toda tudi nove naloge bodo stopile v ospredje. Danes še ne moremo vedeti, kdo bo nas pozneje kedaj potreboval, da se nasloni na nas. V našem interesu ie, cla si ne zapremo poti in da v vsakem slučaju ostanemo močni,
Bolgarij a ili avstrijski
Slovani.
Sedaj živeče generacije v Avstriji pridejo prvikrat .v položaj, da. stopi njih država v zvezo z drugo slovansko državo. O tem pač ni nobenega dvoma, da ozka zveza, ki jo dokazuje vojaški nastop Bolgarije v sedanjem trenotku, preživi tudi sedanjo vojsko in da Bolgarija ostane naša zaveznica tudi, ko nastopi mir.
Nočemo danes govoriti o vojaški in politični koaliciji, ki bo nastala po vojski inođ Avstrijo in Bolgarijo in o nlaisledkih, ki jih bo imela ta zveza; na vse naše jayno življenje v Avstriji. V istini se da o lem samo ugibati, kajti nikomur ni danes mogoče, ustvariti si jasne slike naših bodočih razmer. Vendar se lahko toliko reče, da kakor so avstrijski Nemci veseli nad zvezo z nemško državo, tako avstrijski Slovani z zadovoljstvom pozdravljajo novo zvezo Avstrije z jugoslovansko državo Bolgarijo.
Vojaške zveze so tajne, za to je o njih nemogoče govoriti; politične zvene, njih jakost in slabost, pa so odvisne od spreminjajočih se javnih razmer in od stoterih betežnin, za to je prezgodaj in neprevidno že sedaj govoriti o njih. Samo gospodarske zveze nujajo že sedaj realna, tla, na katerih se da približno sestaviti slika bodočih razmer.
Bolgarija je agrarna država. Pri nas je le mar lo znanega o sadovih bolgarske zemlje in o agrarnih panogah med bolgarskim prebivalstvom, Le dvoje je splošno znano: bolgarski vrtnar in bolgarsko rožno olje. Toda največ < zemlje v Bolgariji je posvečeno proizvajanju žita, ki ga Bolgarija tudi v velikih množinah izvaža. Vse panoge kmetijstva so v Bolgariji še le v razvoju, toda v krasnem razvoju. ■ Država je veliko storila in še veliko stori, da splavi bolgarskega kmeta na visoko stopnjo strokovnega znanja.
Avstrija bo torej v agrarnem oziru odjematel-jica in obenem učiteljica Bolgarije. Kar se zadnjega tiče, . nastaja posebna naloga za nas Slovence. Mi Slovenci smo v vsakem oziru najbolj kulturen narod med avstro-ogrskimi Jugoslovani, in mi smo torej v prvi vrsti poklicani, dati razmeram med Avstrijo in njeno zaveznico Bolgarijo vsebino in obliko. In ravno v gospodarskem oziru smo zadnja leta v vsakem oziru tako napredovali, da bomo lahko kos svoji bodoči nalogi.
Slojvenci nismo brez zvez z Bolgari, kajpada te niso gospodarskega, še manj političnega značaja, — ampak verskega. Že škof Slomšek je opozoril Slovence, naj vzdržujejo misijonske odnošaje; z izhodnimi Slovani ter jih skušajo zediniti s katoliško cerkvijo. V ta namen je ustanovil leta 1851 Bratovščino sv. Cirila in Metoda. Toda ker uspehi niso bili povoljni, je zanimanje za misijonsko delo na Balkanu kmalu zaspalo. V zadnjih letih pa se je med Slovenci vnelo veliko zanimanje za katoliške Bolgare izhodnega ob-reda. Leta 1909 se je ustanovilo v Ljubljani „Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda“, ki popolnoma v Slom-šekovem duhu deluje za razširjenje katoliške vere med Bolgari. Med drugimi balkanskimi nekatoliškimi narodi se tako misijonsko delo niti ni moglo pričeti, ker je bilo med njimi preveč fanatizma proti katoliciz-
mu.	Slovenci smo torej med Bolgari) dobri znanci, posebno med katoliškimi.
Ako bo hotela Avstrija vzdržati svojo zvezo z Bolgarijo in svoj upliv na javno življenje med Bolgari, bo morala v marsičem posnemati dosedanje delovanje Rusije v Bolgariji. Rusija ni sa,mo na svojih kadetnicah in višjih vojačkih šolah izobraževala častnikov za Bolgarijo — skoro izključno brezplačno, ampak na svojih gimnazijah, realkah, učiteljiščih, trgovskih in obrtnih šolah je imela v izobilju brezplačnih mest za bolgarske mladeniče. Tajko se je zasidrala v Bolgariji, dokler ni vihar n'ad izdajalskim po-
četjem v zadnji balkanski vojski pretrgal vseh sider. In kje se naj bolgarski mladeniči izobražujejo v Avstriji, nego med Avstriji najbolj zvestimi in Bolgarom najbližjimi Slovenci?
Slovenci imamo veliko nalogo, da navežemo srca Bolgarov n!a avstro-ogrskb državo. Ostala javnost nam mora v tem oziru pomagati.
Kako se govori s priprostim
ljudstvom v tem resnem Sasu?
(Priobčil Anton Kosi, šolski ravnatelj, Središče.)
Vlada, oziroma oblasti, niso imele Še nikoli poprej" priprostomu ljudstvu toliko povedati, kakor ravno sedaj v vojnem času. Poučiti ie ljudstvo, vzlasti kmečke ljudi n. pr. o napovedi živil, zlasti žita, o živini, o delavcih, o setvi itd., zakaj v vojnem času je v marsičem ravnati drugače, kakor sicer v normalnih razmerah. Kmeta je tudi svariti pred tujimi a-genti, špekulanti, prekupoi itd.
Oblastva, osobito c. kr. okrajna glavarstva, iz-dajejo in pošiljajo po naročilu c. kr, namestnije na občinske in župne urade, na šolska vodstva. in na razne korporacije prav pogosto naredbe, odloke in u-kaze, ki se potem ljudstvu čitajo s prižnice, ali pa o-znanjuje po občinskih slugih ali drugih za to pooblaščenih osebah zunaj cerkve; tudi v šoli se na višji stopnji otroci seznanjajo kolikor toliko z naredbami, in ukazi, došlimi od ,„fzgoraj.“
.Vprašanje je, so li te naredbe, odloki in razglasi pisani v takem jeziku, da jih priprosto ljudstvo lahko razume. Jaz bi se upal trditi, da ne, četudi so pisani pri nas v obeh deželnih jezikih, torej tudi v slovenskem; a sestavljeni so v jeziku, ki mu pravimo „uradni“ in ki ga često tudi omikanec, torej na-obražen človek težko razume. Da pa cenj. čitatelj ne bode mislil, da uradnega jezika samo preprost Slovenec ne razume, naj navedem tukaj besede znanega nemškega pesnika, in, ljudskega pisatelja Petra Roseggerja, ki piše v svojem listu „Heimgarten“ — zvezek za mesec april 1915 — o tem med dragim sledeče :
Oblastva in uradi, ki hočejo in morajo z ljudstvom govoriti, pišejo jezikovni slog, ki ga celo naob-raženee komaj razume. Med uradniki se dobe gotovo tudi taki, ki se znajo v našem nemškem jeziku preprosto, jasno in poljudno izražati; toda ti tega ne smejo storiti, ker morajo jahati urajdno kljuse, ono mrcino, ki ne more živeti in ne crkniti (diese Schindmähre, die nicht leben und nicht verrecken kann). Kako naj torej vlada, oblast, z ljudmi govori, če jim. • hoče brez ovinkov povedati kaj * važAegž?? —..Kako? Skratka po zaupnih osebah, ki so:	župnik, učitelj,
občinski predstojnik; ti vedo najbolje, kako se z ljudmi govori . . .
Okrajna glavarstva naj povzročajo, da se ljudem vsako nedeljo po teh zaupnih osebah v poljudnih, lahko umljivih besedah, bodisi v cerkvi, v, Soli, v občinski hiši ali pod milim nebom pojasni, kaj jim je storiti. Ni dovolj, da se kako važno reč pove samo enkrat, ponovi se naj trikrat, ponovi se naj vsako nedeljo. Pa ne morda v uradnem tonu. ki zveni suhoparno, marveč izvrši se naj to na način, da ljudstvo spozna, da ž njim čutimo ter mu želimo in svetujemo le najboljše. Oblastva naj dado svoje predpise, občinski zastopi pa naj dobe stroga povelja, da se ljudstvo neposredno in primerno pouči o gospodarskih potrebah naših dni . . .
Tem Roseggerjevim besedam nimamo ničesar drugega dostaviti, kakor ta-le resnični dogodek:	V
nek večji kraj na deželi je prišel nekoč poročat drž. poslanec o svojem delovanju v državnem zboru. Imeniten govornik je bil to, v državnem zboru je vzbu-
jal s svojimi govori občno pozornost. Pred volilci je govoril takrat nail Ono uro. Ko jo končal, stopil je 'domači župnik na govorniški oder ter pričel nekako tako-le: Vse to, o .čemur vam je sedaj gospod poslar neo na obširno razpravljal, vam hočem sedaj nakratko pojasniti. Na to. se je dotaknil župnik v poljudni besedi vseh točk, o katerih je razpravljal poslanec, ljudstvo je z zanimanjem sledilo njegovim kratkim, a jedrnatim besedam in ko je poslanec odšel, je pristopil neki kmetič k župniku ter dejal: „Hvala vam lepa, gospod župnik, za vaš govor in pojasnilo, vas smo razumeli vsi, gospoda poslanca pa n:e. Vi razumete nas, mi pa vas.“
Poznam dušnega pastirja, ki vsak uradni dopis natanko preštudira, predno ga priobči vernikom, zlasti pa razmišlja o načinu', kako bi ga ljudstvu s prižnice objavil, da. bi ga razumeli. Navadno pogodi pravi ton, ker pozna duševno obzorje svojih ljudi ter ve, kako je treba ž njimi govoriti, Ida — besede zaležejo.
V Rusiji nas poznajo.
jReichspost“ poroča z dne 11. oktobra:
V ruskih časnikih se neprestano pritožujejo čez zadržanje naših Jugoslovanov v sedanji vojski. Moskjavsko „Ruskoje Slovo“ — glasilo ruskega zunanjega ministrstva — je pred kratkim odkrito izjavilo: Avstrijski Jugoslovani so svojemu cesarju In kralju Francu Jožefu tako ulani, da na kako zvezo s Srbijo niti ne mislijo-
Zdaj objavlja „Novoje Vremja“ dopis iz Sanga-ja na Kitlajskem, v katerem se Rusinja M. D. Slav-janskaja strašno nad tem razburja, da so Nemci in a v s tj r i j s k i S 1 o v a ta i, ki prebivajo v S an gaju, slavili zavzetje Varšave. Zraven nemških (vskli-kov je bilo slišjati tudi slovanski „jživio“ in celo noč se jo prepevala hrvatska in slovanska ljudska himna: „Liepa naša domovina.“
,wTbrej vidite“, pripominja znani, k desnici se nagibajoči časnikar M. Menčiikov v „Golosu Russi“, „kako Hrvatje celo v Sangaju mislijo o naši tragični usodi ..."
Mirovna pogajanja med Anglijo in Nemčijo?
Londonski list „Times“ piše na uvodnem mestu : Dopisnik, ki se je ravnokar vrnil iz Nemčije in Avstrije, nam pripoveduje, da verujejo v Berolinu v neko prav čudovito govorico, Kakor se nam zatrjuje, so se osebe v visokih uradih opetovano izjavile, češ, da so se člani angleške vlade pogajali z gotovimi o-sebami v Londonu glede sklepanja miru. Tozadevne predloge so baje stavili člani angleške vlade.
Ta vest se v visokih berolinskih krogih ne le pripoveduje, ampak tudi trdno veruje. Za tiste, ki poznajo sedanje ljudsko razpoloženje na Angleškem, je ta vest veliko presmešna, da bi zaslužila resno odklonitev. Na Angleškem ni človeka, ki bi trenotno verjel, da bi se udeležil kakega tozadevnega pogajanja bodisi kateri član angleške vlade, bodisi kateri Anglež na odgovornem mestu.
Ce pa vlada v resnici v visokih nemških krogih tako veliko varanje samega sebe, se isto ne mo- j re dovolj hitro in temeljito uničiti. Nemce, ki so ne- j vedni dovolj, da se udajo varanju samih sebe, žago- j tavljamo, da bi jeza ogorčenega angleškega prebival- j stva strmoglavila takoj za vselej vse tiste angleške j vodilne vladne osebe, ki bi se spustile v take razgo- j vore, jih pripustile, jih zamolčale iz tega ali onega j vzroka, ali ki bi krivce skrivale ali krile. Vse toza- j devne vesti so popolnoma neutemeljene. Angleško j prebivalstvo noče vedeti ničesar o miru, ki bi trajno ne jamčil, da niso smotri, zaradi katerih se je začela Vojska, doseženi, tem manj sedaj, kakor takrat, ko so Nemci prekoračili belgijsko mejo.
- Tako piše „Times.“ Berolinski listi odgovarjajo na to:	Ni sicer znano, taji je vest o povratku dopis-
nika iz Nemčije in Avstrije resnična ali ne, ali pa je le zgolj iznajdba londonsjkega lista, z namenom, da bi mogel govoriti o mirovnih vesteh. Ce bi pa v Berolinu v resnici „verovali“, da se pogajajo člani angleške vlade o miru, naj bosta lista „(Times“ in .„Daily 'Mail“, ki sta največja vojna hujskača, trdno pre-pričataa, *da je to tudi res. V zaidnjih tednih je bila opetovano razširjena, vest, da je v imenu neke osebe angleškega ministrstva (lord Haldane ?) poizvedoval j poslanik neke nepristranske države v Berolinu, pod kateri- ! mi pogoji bi sklenil a. Nemčijamirz Ang- j lijo. Toda od takega poizvedovanja do resnih miro- j vnih pogajanj je še dolga pot, zlasti tedaj, če je trd- j na volja, kakor v Berolinu. da se mora vojsjka izvo- ; jevati do konca, dokler Anglija ne sprejme brez upi- j ranja vseh nemških zahtev.
kimi uspehi. Srbi so mogli proti Bolgarom postaviti le manjše sile in tako prodirajo bolgarske čete, ne da bi naletele na poseben odpor. Najvažnejši in dalekosežni uspeh so dosegli Bolgari v gornji Moravski dolini. Bolgarska skuipina, ki je udarila čez Bo-silevgrad, se je polastila malega, a Važnega mesta Vranja.
Zavzetje Vran j e je največje važnosti. Vran-j je leži ob železnici Niš—Skoplje. Z zavzetjem Vranje j je torej Bolgarija ločila Staro Srbijo od macedonske Srbije, prerezala srbske sile na (dva dela 'ter' onem o g o č i 1 a na daljno dovažanje vojnega materi-jalazasrbsko armadoiz Soluna. Vrhu-tega je Bolgarom prosta pot v Skoplje in v Kuma-novo.
Zelo važno je tudi poročilo, da so Bolgari, ki so udarili iz Strumičine |doline v Srbijo, zavzeli mesto Stiplje. Stiplje leži v dolini Bregalnice. Odtod pelje zahodno cesta v Krivolak! ob Vardarju, južno v Velesovo ob Vardarju, na obe strani okoli 25 km daljave. Ako pridejo Bolgari v Velesovo in v Krivolak, pade v njih roke 40 km železnice Solun— Niš, obenem dobijo proti jugu zvezo s petami, ki se pri Valandovem borijo že tudi proti Francozom in Angležem, V Solun je dospel vlak s francoskimi in angleškimi ranjenci s tega bojišča.
Fran cos k o-tan gl e ški načrt je Ml, da koncentrirajo svojo pomožno armado priKumanovem. Ta načrt je sedaj že preprečen. Bolgari so pripravljeni na francosko-angleško prodiranje ter imajo dovolj čet, da ga ustavijo.
Jedna bolgarska skupina prodiraj čez Suita n T, e p e, ki je že zaseden, tudi proti Kumano-vem. Prodiranje v Maeedonijo je za Bolgare tem lažje, ker jih prebivalstvo sprejema kot svoje rešitelje.
Opreznejše in vsled tega tudi počasneje prodirajo Bolgari čez Timok in proti Pirotu. Teren je tam težaven in Srbi imajo očividno na tej fronti precej dobro (zgrajenih obrambnih pozicij. Navzlic temu napreduje Bojadjevova armada nevzdržno na fronti Za-ječar—Negotin, proti Knjaževcu in proti pirotski kotlini, kjer je zavzela Knjaževac in osvojila prvo utrjeno črto pirotskega mostišča. Operacije v smeri na Pirot in čez Knjaževac so naperjene naravnost proti Nišu.
V Solunu se nadalje izkrcavajo sporazumove čete. Grčija je že trikrat vložila protest, toda, zaman. S silo pa si še ne upa, ali ne mtaj-a nastopiti.
Bolgari zavzeli Sultan-Tepe,
Bolgarska armada je dosegla že izredno lepe I uspehe. Čde bolgarske čete silijo neprestano naprej.
! Želja po pravič i osve i jih žene v Macedon jo in s srbsko ozemlje. lakor pravi uradno poročilo z dne
20.	oktobra, je boLarska kolona asedia po naglem zamaha močno sovražno postojanko na višini Sultan-Tepe, južno-zahodno od Krive- (Egri) Palanke. Višina Sultan Tepe oovladuje cesto, ki vodi iz Bo! a-rije v Kumanovo. Od te višine je š kakih 50 ki lometrov do Kumaaovega. Od Sultan-Tepe prodira bolgarska kolona dalje proti Kumanovu. V teh bo jih so Bolgari ujeli 2000 Srbov ter uplenili 12 topov.
Pot proti Skoplju prosta.
Zavzetje Vranja je izredno velike važnosti — bolgarskim Četam je sedaj odprta pot v Leskovac in Kumanovo ter v Skoplje. Ko bodo Bolgari zasedli to črto, bo Srbija od Macedonije popolnoma odrezana.
Dva turška armadna zbora na Bolgarskem.
List „Stampa“ poroča, da sta že dva turška armadna zbora došla na bolgarsko ozemlje, da se tam vsporedno z bolgarsko armado — vsaka kot samosvoja skupina — borita proti Četverosporazumovim četam. List izjavlja, da je sedaj prišel za Italijo Čas, da svojo vojno napoved napram Turčiji tudi praktično izvede.
Kako se Bolgari borijo.
Sofijski poročevalec bukareškega lista „Minerva“ poroča:	Vojna podvzetja bolgarske armatele se
sijajno razvijajo. Zavzetje Vranja in Kočane je naj-lepjši dokjaz, da bolgarska armada daleč n.adkriljuje svoje nasprotnike. Kakor pravijo poročila iz bojišča, se borijo bolgarski vojaki z občudovanja vrednim junaštvom in premagajo pri svojem prodiranju vse na-
rajvne in umetne zapreke. Pred Pirotom so morali zavzeti Bolgari utrjeno postojanko*. SrM so, sipali strašni ogenj proti Bolgarom, a ti so kljub temu vstraja-li pri naskoku. Bolgari so vrgli svoje puške proč in so samo z bajoneti v rokah, drli v sovražne strelske jarke. Razvila se je strašna borba, mož proti možu. Mnogo Srbov je bilo podaivljenih in po kratkem času so Bolgari zavzeli sovražno postojanko.
Italija napovedala Bolgariji vojsko.
Rim, 19. oktobra. »Agenzia Stefani« poroča: Ker so pričeli Bolgari sovražnosti proti Srbiji in se zvezali s so vražniki Italije in se bore z njenimi zavezniki, je italijanska vlada na kraljev ukaz izjavila, da obstoja med Italijo in Bolgarijo vojno stanje.
Fred vojno napovedjo Rusije Bolgariji«
Pariški „Petit Parisien1“ poroča iz Petrograd Vsak čas se pričakuje vojae napovedi Rusije Bolgariji Mogoče, da bo vojna napoved v zvezi z manifestom ruskega carja na bolgarski narod.
Glede Italije pravi , Stampa11, da je Salandra poslal kralju Viktor Emanuelu spomenico, katero sta skupno izdelala z ministrom zunajmh zadev, Son-ninom. V tej spomenici se poudarja, da se bo Italija udeležila blokade bolgarske obali Egejskega morja.
Rumunija čaka*
ZESF^-
Rmnunski finančni minister Costinescu priobčuje v nekem bukareškem rusofilskem listu razlago o vzrokih, zakaj da Rumunija danes ne more iti z entento. Pod sedanjimi razmerami, pravi Costinescu, ne preostane Rumuniji nič drugega, nego počakati dogodke na Balkanu. Ako bi posegla Rumuaija vmes, bi to imel® za posledico, da bi se morala Rumunija bojevati na dve fronti. Ako bi se bila Bolgarija oborožila proti nam, potem bi se bili moeali zganiti tudi mi. Zakaj naj bi bili torej vezani na dve fronti? Vzrok, da Rumunija v maju ni stopila z akcijo, je ta, ker je Rusija odbila naše opravičene teritorijalne zahteve. Rumunija se ne more udeležiti dolge vojne. Vojna pa bo dolga, mi pa ne moremo vzdrževati dolge vojne. Raz.aga Costinescujeva končuje s tem, da v slučaju, ako bi sedanja vlada vsled napadov opozicije odstopila, ne bi prišla do oblasti ne Take Jonescu, ne Filipescu, marveč konservativna stranka, katero podpira liberalna, da bi se deželi prihranil prelom nevtralitete.
Sporazum m> d Bolgarijo in Grčijo.
Posebni poročevalec ogrskega lista ,„JAz Est“ poroča iz Sofije:
V celi Bolgariji se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da se vse bolgarske armade samostojno borijo. Bolgarske armade delujejo popolnoma samostojno in neodvisno tudi napram Turkom. Bolgarski vojaki gredo k naskoku proti Srbom s klici: ^Izdajalski zavezniki! Roparska druha.1!“ Bojujejo se z nedosegljivim junaštvom. Akoravno je bolgarska fronta več kot 600 km dolga, je vendar bolgarska meja zavarovana) celo proti slučajnemu napadu četverospo-razumovih čet. Bolgarske čete so že s prvega početka vojske kazale posebno premišljeno zmernost nar pram Grčiji, kar je izzvalo pri Grkih ugodni odmev. Vse to svedoči, da je pričakovati med Bolgarijo in Grčijo popolnoma sporazumnega postopanja.
Rusija in Rumunija.
„Berliner Tageblatt“ poroča iz Sofije : „Do danes še ruska vlada — kakor sem izvedel v diplomatič-nih krogih-ni pod vzela v Bukarešti nikakih uradnih korakov, da bi dobila dovoljenje od rumunske vlade za prebod ruskih čet skozi Romunijo. Vendar so merodajni krogi prepričani, da se Rus ja temu pod-vzetju ne bo odpovedala in bo prehod ruskih čet, kot svoje zadnje obupno sredstvo, skušala izvršiti. V Bukarešti pa prihajajo do nazorov, da se je treba tej možnosti z vso .odločnostjo ustaviti. Rumunci dobro vedo, da bi Rumunija sled prehoda ruskih čet, če bi proti temu vlada tudi protestirala, prišlo do srditega spora med Rumunijo in osrednjima državama. Veliko vprašanje je, če se bo Rumunija v tem oziru postavila proti Avstriji, Nemčiji in Bolgariji. Predobro je še znano, da je ob ’začetku svetovne vojske kralj Karol odklonil, takrat še ne oslabšani Rusiji dati dovoljenje za prehod ruskih čet skozi Rumunijo. Dvomljivo je, da bi sedaj vlada
kralja Ferdinanda druga e postopala napram poraženi Rusiji, ee bi Rusija Rumuaiji tudi Besarabijo obljubila kot protiuslugo. Sicer pa je ramunsäa vlada v Petrogradu izjavila, da se bo Rumuoija vsaki kršitvi njena nevtralne te zoperstavila z orožjem.
Nov poveljnik v Solunu.
Iz Londona se poroča: Angleški general Sir Charles Monro je imenovan za vrhovnega poveljnika če t ve rospo r azu mo vili čet v Solunu. Dosedanji vrhovni poveljnik general Hamilton se vrne v: Anglijo, da poroča v Londonu o poteku izkrcavanja in, o stanju izkrcanih četverosporazumovih .čet v Solunu, Do prihoda novega vrhovnega poveljnika generala Monro-a v Solun je začasno izročeno poveljstvo četverospora-•zumotoh čet generalu Birdwoodu,
flBsMjsla-srlsko bojišče.
V angleški „modri knjigi“ je omenjeno, da ie Anglija takoj po umoru Franc Ferdinanda sporočila zaupno Srbiji, naj se ne una zahtevam Avstrije po zadoščenju. Isto je starila, kakor znano, Rusija odkrito in javno. In Srbija, ni hotela dati zadoščenja za ničvredni zločin. Tak® je nastala! sedanja svetovna vojska. Srbija je po pravici upala na; pomoč Anglije in Rusije. Teda obe državi sta jo v sili zapustili — Rusija še sploh1 ni poslala vojaka na pomoč, Anglija bore malo, le Francija, ki je bila med vsemi krivci še najmanj udeležena, ne dovolj in ne pravočasno, 'Tako zločinca v sili zapuščajo njegovi sokrivci ter sami skrbijo za njegovo kazniiev. Srbija umirat, kaznovana od onih, M jih je kruto žalila, in zapuščena od o-nih, ki so jo tirali k zločinu in jj branili dati zadoščenja,
Srbi se morajo umikati na celi črti. 'Mačva je malodane popolnoma zasedena od naših čet. jTo je že velik uspeh. Kajti cela Mačva je bila kakor ena velika trdnjava, Vsako ped zemlje smo morali vzeti v boju. Zraven pa še pride nenavadna žilavost srbskega vojaštjva, ki se bori za obstoj svoje domovine. — S a b a c je zopet v naših rokah, istotako O b r e n o-V a c. Mesto S'abac je v teku svetovne vojske že tret-jekrat v naših rokah, prvič dne 14. avgusta 1914, v drugič dne 2. novembra 1914 in sedaj tretjič.
dužno od Obrenovoa so naše čete prodrle že do Stepojevca, v dolini Kolubare, okroglo 18 km od Obrenovca, Južno od Belgpada smo prodrli čez 20 km, južno od Smederova do Solo ve a, torej tudi čez 20 km, le. jugoizhodno od Pasarovca. kjer iščemo zveze z'«Bolgari, smo že nad 25 km napredovali.
Na Srbskem se je. pokazalo franktirerstvo v najširšem obsegu. Boja se udeležujejo ženske, otroci in starci, z nedovoljenimi sredstvi in iz zasede. Za to se more* vršiti napredovanje naših čet sila previdno in počasi. Toda za Srbe, kakor sploh za vsaki narod, je 'iranktirerstvo samoumor. Za vojsko so možje, stoječi pod vojaškim poveljstvom, ne pa ženske, starčki in otroci. Franktirerjem se nikjer ne daje pardo-na, in gotovo še tudi v Srbiji ne.
Srbska uradna poročila,
Srbsko uradno poročilo od dne 12. okt. pravi: Dne 10, oktobra, ob 2. uri popoldne, ,je pričel sovražnik ljuto obstreljevati naše pozicije pri Zabrežju. V-porablja! je granate z dušečimi plini, ki pa niso poto zročile v naših vrstah nobenega nereda. Naši vojaki so se takoj opremili z obrambnimi krinkami. Nek naš oddelek je juriša! proti sovražniku ter je š‘el s>kozi neko s pUnovimi bombami delujočo kolono. Vsled našega napora preseneče sb se sovražne čete umaknile. Nekaj jih je šlo celo čez most nazaj, ki je bil tam zgrajen Čez Savo. Proti !5, uri popoldne je sovražnik zopet napad obnovil ter je pričel ljuto streljati z dušečimi bombami. Ko so njegove čete jurišale, so jih naši vrgli nazaj ter jih zasledovali do TOO ali 400 m pred njihove strelske jarke. Pri tem sino ujeli 1 častnika in 30 mož.
Srbsko uradno poročilo od dne 13. okt. pravi: Položaj dne 10. oktobra in ponoči od 10. na 11. okt. je bil sledeč: Donavska fronta je neizpremenjena. Severno od Požarevca je sovražnik dvakrat poskušal, da bi se polastd naših postojank; oba napada smo odbili in zadali sovražniku težke izgube. Ob naših postojankah pri Smederevu je sovražnik ponoči vzel vas Lipo, mi smo jo pa zopet osvojili in prisilili sovražnika, da se je umaknil ter mu zadali občutne izgube. Sovražnik je podvzel dva ponočna napada, da bi se polastil trdnjave in mesta Smederevo; oba napada sta bila odbita; sovražnikove Jzgube so visoke. Pri Belgradu je sovražnik dne 10. oktobra napadni naše postojanke v okolici mesta. Noč je potekla brez bojev, Ob savski fronti je otvoril sovražnik močan artilerijski ogenj s topovi velikega kalibra. Naše čete so obdržale svoje postojanke, Ofd Sora ni nič važnega poročati.
Srbski generalni Štab poroča dne 14. oktobra: Dne 11. oktobra in sledečo noč se je nadaljeval boj ob donavski fronti južno od Gradišta in zapadno od Smedereva. Smederevo smo opustili. Pri vasi Lipe še' je vršil srdit boj, sovražnik je mogel vas zasesti. A
plačal je ta uspeh z bolj težkimi izgubami, kakor jih .je imel od začetka svoje ofenzive. Bojišče je pokrito z mrtvimi 'sovražniki. Neprijatelj nas je napadel na ' betgrajski fronti pri Mokrih, Velikem Lugu in Tornala». Od savske in drinske fronte ne javljajo ničesar pomembnega. •
Srbski generalni štab poroča dne 15. oktobra: Dne 11. oktobra zjutraj so nas Bolgari presenetljivo napadli pri Korici glavi. Napad smo odbili. Isti dan .so Bolgari navalili na naše pozicije pri Ivanovu in Livadi, kjer so bili takisto vrženi nazaj. Isti dan so še napadli našo pozicijo pri Pisani in Bukvi. Ne da bi dosegli kak uspeh, so imeli izgube pri Ra so vatih ('r), Kamnu in Goruši. Dne 13. oktobra so navalili Bolgari naj naše črte pri Crnih, Kamnu ter pri Psi-nji, Bukvi, Beselih (?) in Novi tv-erki (?) ter so vrgli naše oddelke nazaj. Bolgari so pričeli streljati na «eli ti moški fronti; naše pozicije jim niso odgovarjate. Dne 14. Oktobra so presenetljivo navalili na Eš-čane. Klade n au in Črni vir. Zasedli so te kraje ter nadaljevali svoj napad proti Djuleji Glavi, Plašinji, in Kovačevu piri Pirotu. Pri Krivi Palanki so napadli Bolgari dne 13, oktobra ob 11. uri ponoči malo u-trdbn Ravne Gnile in naiše pozicije Požidarico in Rajen pri RacloviiicL Takisto so bas napadli v smeri Radičevo in Ograđena ter skozi dolino Strumne. Tak' pričenja Bolgarija z nami vojno, kakor I. 1913, na kk ši na nas prav iznenada in brez vsake vojne napovedi.
Dne 17. Oktobra poroča srbski generalni štab: Na severni fronti so se morale čete, ki se nahajajo južno od Smederovega, radi umikanja onih sil, ki so branile Belgrad, umakniti.Na izhodni fronti v dolini reke Timok in Nišave so se vršili boji, ki so velike Važnosti. V Vlasinadolini in ob bolgarski meji se srditi boji nadaljujejo. Med Vranjo in Ristoveem so sovražne čete zasedle ozemlje, ki obvladuje železniško črto. Radi tega se je železniška zveza; med obema mesijama prekinila. V Vranji se srditi boj nadaljuje. Bolgari so bili v Žibevcib vrženi nazaj. Razpoloženje srbskih čet' je izborno. Dobile so znatnih ojačenj. Oriosiran Vranje so brzojavne zveze pretrgane. Na južni fronti imajo naše čete zasedeno ozemlje med goro Stracin (32 km izhodno od Kum amove g a) in breg reke Bregalnice.
Srbski tiskovni u raid razglaša dne 18. oktobra: Na srbski fronti so Bolgari z močnimi silami napadli na celi črti. Na ozemlje Timok a, blizu ZajeČa-rja, so prekoračili Rajskovsavat. Dalje proti jugu so nas prisilili, da smo se umaknili proti Knjaževeu. Z več polki so tudi napadli pri Krivi Palanki ob cesti na Kumanovo. Posrečilo se jim je priti do Cupino-br-da, odkjer morejo ogrožati K uman ovo—Vran j o in železnico Niš—Solun. Ob Bregalnici smo se uspešno u-pirali.
Prehod naših čet pri Belgradi!
Za prehod čez Donavo in Savo pri Belgradu jc naša artilerija tamošnja tla dobro pripravila. Dne 6. oktobra je začela težka artilerija bljuvati grozovit o-genj na mesto. Vsled obstreljevanja belgrafstoh u-trdb je bil posebno severni del mesta, Kailimegdjan, kolodvor, klavnica in tovarniški del, po naših bombah skoro popolnoma razrušen ter neprestano zavit v gost dim in plamen. Grmele je tako, da se je v mestu Zemunu zemlja tresla, kakor ob potresu. Avstrijski možnarji so izstrelili čez tisoč bomb proti Belgradu.
Vi noči od 6. na ,7. oktobra okjrog polnoči so bile naše prve čete pripravljene za prehod. Pionirji so veliko štelvilo čolnov in splavov že več dni prej pripravili ob Donavi in sicer tako, da jih Srbi niso o-pazili. V teh čolnih bi se naj prepeljale naše napadalne čete na srbsko stran Donave. Vse je bilo tako spretno uprizorjeno in maskirano, da soj Srbi naše priprave prepozno opazili. Dne 7. oktobra, točno ob
2.	uri zjutraj, so naše baterije pričele z silovitim ognjem obstreljevati ona mesta, ki so bila določena za prehod naših čet. Srbski žarkjometi so bili takoj uničeni in naši težki topovi so zdrobili nevarne sovražne baterije na Vračarju in na Bandvem Brdu. Tako se nam je zvečer cine 8. oktobra; s pomočjo temne noči posrečilo, do jutranjega svita — okrog u5. ure v jutro — spraviti več bataljonov čez Donavo in sicer na severo-izhodni strani Belgrad a. Te čete bi se bile morale vgrijezditi v tovarniški del mesta, To pa je bilo mogoče šele tedaj, ko je bil železniški nasip, ki leži čisto blizu, zavzet, Ta nasip so imeli Srbi prav močno zaseden. Nasip je bil za Srbje izborno dobra postojanka in kritje. Več mesceto so Srbi nasip votlih in svoje tamošnje utrdbe tako izborno krili in pa maskirali, da je bilo edino edino s silnim bajonetnim jurišem mogoče istega, zavzeti. Bil je trd, srdit in izredno krvav boj, M se je bil za to srbsko belgrajsko postojanko. Srbske izgube so bile tukaj izredno velike.' Po sedem do osem mrtvih Srbov, je ležalo drug ' G; drugega v globokih obrambnih jarkih. Večina letele mrtvesev je padlo že poprej kot žrtev našjega artilerijskega ognja. Naše žrtve so Mie razmeroma zelo male. Za to se imamo zahvaliti naši vrli artileriji. Naše izgube so znašalo namreč samo približno eno četrtino 'srbskih izgub, čeprav 3ma| po naitodi napadalec mnogo večje izgube kot branitelj.
Ko je napočil dan, so bili naši prednji oddelki na sovražnem bregu v zelo nevarnem položaju. Pri . belem dnevu namreč ni bilo misliti na to, da bi se nadaljevalo prevažanje naših Čet na srbsko stran
Donave. Lastna artilerija pa naše čete na oni strani ni mogla več podpirati, ker sta nasprotujoči si sovražni infanterijski Črti bili oddaljeni druga od druge samo 50 do 100 korakov. Za hrbtom naših oddelkov je bila široka in deroča Donava, tako da je bilaj ta hip zveza z glavno našo armado na severnem bregu Donave nemogoča. V takem položaju so morale naše čete na srbski strani vstrajati, kajti n!a takojšnjo nadaljevanje naskakovanja srbski h postojank še misliti ni bilo. Iz neposredne bližine so sipale srbske strojne puške, ki so se šele v zadnjem trenotku oglasilje, od spredaj in zadaj ogenj na naše vrste. Celi nočni napad se je namreč odigral na zelo majhnem prostoru., Ozek pas ob donavskem bregu do nasipa je bil brez vsakega kritja*. Enako ozemlje se drži nasipa na drugi strani in se raztezaj nekoliko navkreber. To ch zemlje je obraščeno z grmičevjem in se razteza do starih nasipov Kalimegdana, Na izhodni strani se pa pride po majhnih livadah najpoprej do hišnih skupin in nato do tovarniškega dela mesta.
Našim sedaj ni drugega preostajalo, kot' vstraj-no vzdržati in počakati, da j-e bila srbska artilerija, katero so naši topničarji izsledili, uničena. Proti srbskim strojnim pulškiam in infainteriji so se naše čete dovolj močno zakopale. Za naše je veljalo le pravilo, da se ne smejo dati napasti in vreči v vodo. Celi dan (dne 8. okt.) se je nato vrstil artilerijski boj. Na Ka-limegdanu so se pojavili vedno noto topovi, katere pa so naše baterije na banatski strani in havbice z monitorjev uspešno obstreljevale in jih končno prisilile. da so morali umolkniti.
Ko je nastopila noč, se je zopet najdaljevalo s prevozom svežih čet čez Donavo. Ranjence prvih Čet so spravili čez reko, čete na srbski strani pa znova založili s strelivom in živili. Srbi so celo noč od 8. na 9, oktober z Vračarja streljali na naše čete. Posluževali so se tudi minskih metačev z največje bližine. Boj je bil silno krvajv. Naši so s silo drli preko žičnih ograj; razvil se je boj moža z možem. Srbi so se hudo borili. Srbski infanterist, ki je imel že prestreljene prsi in je ležal na zemlji v mlaki krvi, je še vedno prožil svojo puško proti našim, dasirav-no mu je bruhala kri iz rane. Končno je bil nasip in bližnje postojanke v naših rokah.
Nato pa so drle naše cete proti mestu. V vrtu na Kaliinegdanu sta se pojavila zopet dva težka topova, Naša artilerija ju je kmalu uničila;. Srbi so se umikali pred našim naskakovanjem in jurišanjem le korak za korakom. Vrženi so bili z predmestnih livad v zunanje dele mesta. Naši so morali vsako hišo samo za-se zavzeti. Boj je trajal skoro cel dan. Celo srbske žene so bile med branitelji ter so streljale iz pušk in metale bombo na naše. Vsaka hiša je bila polna napadalcev. Žo v jutru dne 9. oktobra je udrl
3.	bataljon šenthipolitskegai polka na Kalimegdan in tam razobesil avstrijsko zastavo. Srbi so se neprestano umikali, boreč se za vsako ped zemlje in za vsako bajto. Končno so vsled vedno bolj silnega ju-rišanja naših čet morali Belgrad popolnoma izprazniti. Boj za mesto je trajal cela dva dni.
Vojni plen je bil v Belgradu izredno lep. Poleg obilo topov, pušk in streliva so dobili naši v roke i mnogo drugega vojaškega gradiva, mnogo usnja in premoga,. Med tem, ko so naši na izOiodni strani zapodili Srbe popolnoma iz mesta, so udrle tudi zavezniške čete na zahodni strani v Belgrad. Se prej pa so na Ciganskem otoku prizadjale Srbom velike izgube. Na zahodni strani mesta, ob okoliških hišah, vinogradih, pašnikih in koruznih njivah se je še sovražnik obupno ustavljal, a je bil končno trn i še tam vržen nazaj.
Tako je Belgrad po zelo krvavem boju padel 9.: oktobra našim četam v roke.
Kövesova armada zasedla 120 kv km ozemlja.
Berolinski „JLokalanzeiger“ poroča iz Bukarešte, da je armada avstrijskega generala Kövesa v teku 10 dni zasedla 120 kv km srbskega ozemlja.. Odkar so naše čete v Srbiji v ofenzivi, so angleško-franeosk! zrakoplovci svojo delavnost v Srbiji popolnoma opustili.
Za bakrena rudnike«
Pariškemu „Temps“ se dne 19. oktobra poroča iz Niša: Avstrijske in nemške čete so dosedaj v dolini reke Morave zasedle že 15 kilometrov srbskega ozemja. Te čete nadalje rapadajo Srbe z močnimi silami z višin, ki ločijo Moravsko od Mlav-ske doline. Kakor se vidi, imajo ti napadi kot neposredni cilj, zavzeti zrav«n kraja Bor ležeče bakrene rudnike med Žagubico (ob izriru Mlave, zahodno cd Negotina) in Zaječarjem. Zavezniški armadi hočeia v dolini reke Timok podati Bolgarom roke in se ž njimi združiti. V tem prostoru grozi velika nevarnost.
Vojvoda Putnik zbolel,
„Az Est“ prinaša iz Bukarešta privatno poročilo Vojvoda Putnik je radi bolezni odložil službo generalštab-nega načelnika. Njegov namestnik jo Pavlovič.
Znano je, da vojvoda Putnik boleha na astmi, za to je mogoče, da je ta vest resnična, toda pri privatnih poročilih je kljub temu treba previdnosti.
Srbski glavni vojni stan.
Poroča se, da se je srbski glavini vojni stan iz Kragujevca preselil v Bitolj (Monastir).
Iz Niša v Bitolj.
Diplomatski zbor se preseli v Bitolj. Istotako se preseluje tja zunanje ministrstvo, arhivi in narodna banka. Vlada še ostane v Nišu.
Novejši listi prinašajo vest, da diplomale ne morejo odpotovati, ker so železnične zveze pretrgane. Da so ßelezniöne zveze pretrgane, bo res, ali da bi ne mogli odpotovati, n. pr., z avtomobili, se nam ne zdi verjetno.
Iz Bitolja v Solun.
Srbski državni zaklad, ki se je spravil iz Niša v Bitolj, so prepeljali sedaj tv Solun, .odkoder v slučaju neugodnega položaja pride v Pariz. S tem dobijo Francozi garancijo za srbske dolgove v roke.
Železniški promet v Srbiji ustavljen.
Na srbskih postajah je nabito, da je po celi Srbiji ustavljen osebni in blagovni promet na vseh železnicah dežele.
Balkanske armade.
Iz Berna poročajo, da ceni „Raakij Invalid“ bol gara o armado na 563 000 mož, srbsko pa le na 276 tisoč mož Tttdi grSka armada je po tej statisuki manjša, kakor ee je mislila ; šteje namreč le 250.000 mož.
Kako je v Srbiji?
Vojni poročevalec opisuje srbsko armado in notranje srbske razmere sledeče:
Vso srbske Čete so popolnoma križem zmešane, čete prvega, drugega in tretjega poziva se bojujejo vse križem. Oborožene so vobče dobro, le čete drugega poziva so večinoma oborožene s turškimi puškami, uplenjenimi v balkanski vojski.. Uniiormirane niso enotno. Gete tretjega poziva nimajo sploh nobene uniforme, ampak nosijo srbsko narodno nošo. Plašči linijskih čet so deloma ruskega, -deloma angleškega izvora in ta zunanja razlika napravlja utis pisane mešanice. Vobče nočejo dajati ujeti srbski vojaki nobenega pojasnila, v-endar je bilo ujetih tudi nekaj srbskih častnikov, kojih izpovedbe glede stanjh, notranjepolitičnih razmer so bile zelo zanimive. Talco na primer je pravil ujet srbski stotnik, da je prišla sedanja nemška ofenziva za Srbe popolnomla nepričakovano in so bili Srbi glede števila avstrijsko-nemš-kih čet popolnoma na nejasnem, tato) da so bile tozadevno razširjene najrazličnejše vesti. V deželi je zavladala velika pobitost, k temu še pa pride veliko na-sprotstvo med vlado in kraljem. V častniških krogih vlada glede franktirerstva mnenje, da bodo divjali ti franktirerski boji samo v obmejnih okrajih, kjer so srbski popi hudo fanatizzali prebivalstvo, toda v notranjosti dežele se bo pa prebivalstvo, ki je že dp grla sito vojne in si želi miru za vsako ceno, zadržalo miroljubno. Srbski zrakoplovci niso. bili kos svoji nalogi, so popolnoma odpovedali, čeprav se nlalhaja v srbski armadi veliko francoskih zrakoplovov in zra-koplovcev. Vsled tega si je možno razlagati, da- so mogle naše čete takorefcoč neovirano prekoračiti reko Donavo. V bližnjem času bržčas ne bo prišlo uo velikih, odločilnih vojnih dogodljajev, za kar že govori značaj gorskih bojev. Bližnji dogodki p e pač ne boldo nudili slike velikega in enotnega podvzetja, ker se bodo bili boji na raznih mestih. Dejanski uspehi sedaj se vršečih bojev bodo postali oči vi dni še le takrat. ko bo prišel vsled skraj-šanili razdalj tudi v taktičnem oziru do veljave strategični pritisk sedaj od treh strani prodirajočih avstrijskih, nemških in bolgarskih čet.
Izkrcayanje v Solunu.
Italijanski listi poročajo : Izkrcavanje v 3 Inn« se nadaljnje. 80 velikih parnikov, ài so rasdelie n v brodovja po 6 parnikov, prevaža čete $ Gali pola v Solu-, in sicer svete avstralske in kanadske čete, ki so se nahajale še le 3 tedne pred Dardanelami Danti parniki dovažajo ogromne množine vojnega materijala in ž vil. V prvem tednu se je izkrcalo 40 000 m ž, pričakuje se vsega skupa- 300 000 m; ž. V solunskem pristanišču križarijo angleške torpedovke „Pester Lloyd“ pa poroča: Izšrcane četo se marajo boriti z ogromnimi težkočatai. Ser je žel -znic* na N š Se pretrgana, ss se morali vrniti številni vlaki, si so vozili čete in vojni materijal.
Zdravstveno stanje v solunskem taborišču je sl bo . Taborišče je tudi premajhno, tako da se ao?i transporti, i Ì prihajajo, sploh ne morejo rzkreaii.
flystFijs!
am
mie i
u sl
y«
Proti Italijanom se bije sedaj tretja velika bitka o b Soči, katero podpirajo Italijani z
napadi tudi na koroško in tirolsko fronto. Ta ofenzi-ya je najsilnejša izmed vseh, ki so se dosedaj vršile.
Vsi deli italijanske armade se udeležujejo te ofenzive. Nepregledna množina streliva, topov, strojnih p-ušk, in metalcev min je Italijanom na razpolago. Italijani si mislijo: sedaj‘ali pa nikdar- Toda hrabrost naših vojakov je že odgovorila in odločila: Nikdar! Ob Soči, kjer so bili napadi najhujši, tako na fronti od Kobarida do Tolmina, pri Gorici, na Deberdolski planoti, in ob spodnji Soči je bitka) pravzaprav že odločena. Kupi italijanskih mrličev pred našimi jarki so u-speh tretje velike ofenzive ob Soči. Toda Italijani še ne mirujejo, na vsak način napadajo dalje, kljub dosedanjim velikanskim izgubam hočejo izsiliti še navsezadnje vojno srečo.
V	vsem se udeležuje 700.000 do 806.000 Italijanov sedanje ofenzive. Nikjer se nismo umaknili, le v Judikarijah, na jugozahodnem Tirolskem, smo šli na glavno oporno črto nazaj, kakor smp v prejšnjih bojih prepustili Monte Coston n-ai planoti Vielg-ereuth I-talijanom.
Toda na soški fronti stojimo trdno, nepremakljivo kakor naše ondotne gore. Vojaštvo dopirinaša čudeže v hrabrosti in prenašlanju štrapac.
Cadorna se baje najbolj upira, da bi Italijani šli na Balkan. Sedanja ofenziva bi potemtakem naj bila tudi dokajz, da Italijani itak doma storijo sjvojo dolžnost. Italijan pač mora povsod goljufati svoje zaveznike.
Italija na. Batk$nn
V	angleški poslanski zbornici je Lord George odgovarjal na stavljena Vprašanja. Poslanec Dlalziel je vprašal, ali bodo italijanske čete skupno s francoskimi in 'angleškimi nastopale v Srbiji. Nato je Lord George odgovoril, da se med zavezniki pre-
V	!d a r j a, n a k a k i način bi se mogla Italija n a j i z d a t n e j š' e udeležiti skupnega podvzetja.
To je edino zanesljivo poročilo, kaj namerava Italija glede Balkana) sforiti. iZadeva še je torej v stadiju posvetovanja. Vsa druga poročila, ki vidijo že Italijane na Balkanu in njih ladje pired Solunom, so neverjetna.
Niti m t vi i i up puntò v m mi
V Gorici, 14. oktobra.
„(Pojdiva, Marko“, reče dr. Romanevsky, „pojdiva v Standrež,“ Pa piojdivja. Gledal sem dva dni zaporedoma, Standrež je bil ves v dimu. Granata za granato je letela nanj. Doktor vzame fotografski aparat- V pol ure sva tam. Podriija za podrtijo, zlasti o-koli cerkve. Prizadeta je tudi cerkev, na pročelju je luknja pri luknji od granat. (Vendar je kip sv. Andreja na pročelju, dasi so v neposredni bližini udarile 3—4 granate, nepoškodovan. Streha je porušena in zvonik je na tem, da se bo podrl. Nekaj granat je padlo tudi v cerkev. Altarji niso mnogo trpeli, samo altar naše ljube Gospe. Doktor je nekatere reči fotografiral. Pa zakaj je Italijan sploh streljal semkaj?! (Cerkev'sv. Andraža je dal prenoviti pokojni slovenski kardinal dr. Jakob Mis'sia.)
Videla sva nekatere domačinke. Komaj prenehajo streli, so že tu. Doktor pravi : „(Vidi se, kaj je ljubezen do domače zemlje.“ — „(Ta prekleti hudič od Laha uničil nam je vse hiše!“ govori ena od jeze in žalosti.
Skozi podrtije prideva Ido pokopališča. Vstopiva. Tudi pokopališče je od granat prekopano. Moj spremljevalec pravi: „I t a l i j a n i n i t i, m r t v i h ! no puste v miru!"	j
Ker govorim o mrtvih, pride mi na misel pretresljiv dogodek. Biio je to na pokopališču v Podgori.
V	sredini pokopališča stoji mrtvašnica. 'Semkaj smo
nosili padle brate. Včasih jih je bilo pokopališče polno, dfrug je ležal pri drugem. Navadno smo jih nanosili ponoči, ker čez dan zavoljo streljanja to ni bilo mogoče. Eden od sanitete je v jutro šel pogledat, so li ponoči prinesli mrličev. Priti je imel zatem duhovnik in nekoliko vojakov, da. skažejo mrtvim še zadnjo ! čast. Neko jutro pride sanitetni vojiajk na pokopališče. Približa se mrtvašnici. iTam so položeni nekateri mrliči. Pregledava jim legitimacije, Naenkrat pa sliši tih, slab glas: „Daj, brate, vode!“> Strese se po celem telesu. Zdaj ne ve, kateri ofd teh, M tu leže, je še živ. Odkrije „icentlo“ raz lica. Ne, ta ni živ! Od krije drugemu. Taj tudi ne. Odkrije tretjemu. Ta začne polagoma odpirati oči. Gre še po lednega saniteta, Prineseta nosilnice in ga odneseta. Tiako-le se je j bilo zgodilo: Prejšnjega dne je priletela in eksplodi- jj rala granata v bližini in ga s zemljo /msida. Ponoči j so ga našb ih izvlekli, in meneč, da je mrtev, ga od- | nesli na pokopališče.	]
Izmed mnogih sličnih slučajev je ta vojak edini : oživel. Drugi niso prišli več k zavesti. Na nekaterih \ ni bilo opaziti niti rane, granata jih je samo zasula s (j zemljo in zadušila, Tako so ostali mrtvi, — Enkrat j sem videl, kako so pokopavali vojaki kose človeških j teles . . . Ali vse to ni nič ! M o e n e j a j e v o 1 j a j in odločnost enega samega našega; vojaka, kakor tisoč italijanskih g r a- jj n a t!	S
MijÉi-riìÉQ bojišče.
Na ruskem bojišču smo zakopani, izvzemši severno Rusko, kjer Hindenburg operira proti Rigi in Dvinsku. S tega stališča se morajo presojati vsi sedanji dogodki, tako tudi da smo se umaknili ob Sty-ru. To se bo zopet prej ali slej popravilo, glavno je, da naša fronta ostane nepredrta.
Nemška ofenziva pri Dvinsku in v Velini ji.
V petrograjskem listu „Ruski Invalid“ priobčuje polkovgik Clerget pregled najnovejših dogodkov na ruski bojni črti. Clerget piše: Nemci razvijajo ne le okrog Dvinskega, ampak tudi v Voliniji prav živahno ofenzivo. Na severu hočejo doseči, železniško progo čez Ponjeviešte ter prehod čez reklo Dvino. Nemški general Below upa, da bodo nato njegove čete iz severne smeri padle v hrbet ruski armadi, ki brani mesto Dvin.sk in katera bi bila na ta način odrezana od PskovSaj, Ce bi hoteli Nemci izpeljati ta načrt, bi imeli zelo velike izgube, ker je ruska artilerija prav bogato opremljena z municijo in s topovi vseh kalibrov in bi se mogla uspešpoj ustavljati nemškemu prodiranju. Z zavzetjem Konštaptinovke so dosegli Nemci v Voliniji velik usipien. Tudi je že postalo gibanje avstrijskih čet v Bukovini prav živahna.
Reorganizacija raške armade.
Ruski polkovnik Šumski piše v listu. „(Birševija Vjedomosti“: Ruska armada vrši s svojo sedanjo o-fenzivo še več kot za časa lanske velike ofenzive, A napor ruskih sil ne more večno trajati. Želeti je, tako pravi Šumski, da bi ofenziva na] zahodu bila že kmalu kronana z zmago. Rusija si namreč želi svojo armado skofei zimske mesce reorganizirati.
N>*va ofenziva m zahfedu
Francoski ministrski predsednik Viviani je, kakor se poroča iz Curiha, v zadnji seji francoske državne zbornice podal sledečo izjavo:	„Na fran-
coski fronti se pripravljajo odločilni d o g o d k i!“
Pariški listi komentirajo to naznanilo talco, da se bo na tem bojišču v najbližnjem času pričela druga velika ofenziva, (ki bi naj bila še strašnejša, kot ona dne 25. sept. Francoska vlada računa z vso gotovostjo,, da se bo tokrat posrečilo nemško bojno črto predreti.
Gemè c o bojih v Flandriji,
V berolinskem listu .„[Tageblatt“ opisuje očividec in vojni poročevalec Kellermann iz belgijskega mesta Donai boje v Flandriji sledeče: Predao so napravili Angleži napad nas širok|o bojno črto Ypern-Loos, so poprej hudo obstreljevali z granatami nemške bojne postojanke. Dne 13. oktobra; je pa bil artilerijski ogenj tako hud, da je prekašal še celo onega v mescu septembru. Na nemške postojanke se je vsula pravcata toča granat. Ker. je pa preti poldneva nekoliko pojenjal angleški artilerijski ogenj, so iz tega sklepali v nemških postojankah, da se gre le zgolj za artilerijski napad, dokler se niso zaceli valiti celi oblaki dušečih plinov proti utrjenim nemškim postojankam»
Ob 2. uri popoldne omenjenega dne se je pričel splošni angleški napad na celi črti. Severno od kar naia La Bassee notri do Yperna je bil nekoliko sla-beji, na nekaterih mestih sploh niso Angleži, zapustili svojih strelskih jarkov. Na drugih mestih, kakor n. pr. izhodno od mesta Bethune, so udarili oblaki dušečih plinov nazaj v angleške črte.
pužno od kanala pri Hohenzollernwerku in na ozemlju HohenzoUernwerk—Loos je bij angleški naval zelo hud. V vedno novih bojnih vrstah so prodirali Angleži, Nemški ogenj je napad popolnoma odbil. Angleške izgube so bile na nekaterih mestih še celo večje, kakor dne 25. sept. JUjeti Angleži so izpovedali, da so ležali pred nekaterimi jarki' kar celi kupi mrličev
Le samo v nekaterih posameznih jarkih južno od Hohenzollernwerka so se mogli Angleži mimogrede ustaviti in vstrajati tako dolgo, dokler jih niso še tudi iz teh jarkov pregnale nemške* ročne _ granate. Boji za/ te jarke z ročnimi granatami so bili nepopisno ljuti. Proti večeru je bil ustavljen angleški napad na celi črti. Ta napad je prinesel Angležem še manj uspehov, kakor oui dne 25. sept.
Izhodno ocl Soucheza so odbilo nemške čete q-petovane francoske napade. Tudi tukaj so bile francoske izgube (velikanske. Nekaj proti nemškim postojankam prodirajočih francoskih čet so nemški saperli odrezali ter v boju z ročnimi granatami ujeli o-krog 400 Francozov. V teh bojih ujet francoski vojak je izpovedal, da je prizadjala nemška artilerija Fran-
cozom ogromne izgube. Priti skozi porušeno mesto Souchez, ki je ena sama razvalina, je skoraj nemogoče. Tudi ta vojak je potrdil, da so francoske čete popolnoma izmučene in vsled silnih bojev vo;sk)e skrajno naveličane.
Skader — vojni cilj Crnegore.
Oseba iz bližine črnogorskega prestolonaslednika, ki se zdravi trenotno ob Rivieri, se je izjavila napram sotrudniku lista JMatin“, da si hoče Crnago-ra zasigurati v tej voni končnoveljavr.o posest Ska-tìria*., Mesto je sedaj zasedla Crnagora in ga ne da več iz rok.
Japonsko-r uske pogodb® mi.
Iz Tokija se z dne 17. oktobra poroča: Japonski list „Asahi ShirnburP objavlja izjavo japonske vlade, da ni res, da bi bila japonska vlada zaprosila Rusijo, da naj sklene Japonska čimpreje zvezo z Rusijo.
Car Nikolaj odloži vrhovno poveljstvo.
Iz Petrograda se poroča, da ee bodo v kratkem vršile temljite spremembe glede višjih ruskih vojaških poveljnikov. Važno je zlasti poročilo, da bo car Nikolaj v najkrajšem času odložil vrhovno armadno vodstvo ker njegjvo oslabljeno zdravstveno stanje ne more prenest! velikih težav pozimske voj ke. General Europatkin, ki je sedaj poveljnik armadnega zbora grenadirjev, bo imenovan za visokega armadnega poveljn ka. Istotako bodo poverjena izza rusko-japonske vojske znanim generalom Lineviču, Grippenbergu, Charkieviču in Oranovskiju visoka vojaška poveljstva, ker hoče ruski car uporabiti za zimsko vojsko v prvi vrsti izkušene generale.
Raznoterosti.
Cesar za vojaško božičnico. Cesar Frane Jožef je za božičnico na božiščn daroval 10.000 kron.
Kardinalski konzistorij. Dunajska „Reichspost“ piše: Iz zelo dobro poučenega r.mskega vira izvemo, da bo sv. Oče sklical konzsstorij za 15. novembra, v katerem bo prvič imenoval nove kardinale. Med novimi bo tndi sedanji dunajski nuncij Scapinelii, titulami škof v Laodi-eeji.
Osebna vest. C. g. vojni kurat dr. Izidor Cankar, urednik „Dom in Sveta“, ki je đo sedlaj služboval v Gradcu, je premeščen v bolnišnico na Dunaj, v kateri je mnogo Slovencev in Hrvatov.
t Ra» uit UtuKur i'ražak. V Brau u» Moraskem je dne 18. oktobra n mrl v starosti 57 let staročešii politik in bivši državni poslanec baron dr. Otokar Pražak. B I je dober prijatelj Slovencev.
* Grof Berchtold in slovenščina. Bivši minister zunanjih zadev grof Berchtold se mudi na gori-ški fronti in se pri dno uči slovenskega jezika .
General Kade Uu iia jo	v vujašAi prilogi
dunajskega „Fremder blatta“ jako zanimivo črtica o zgodo vini srbske prestolnice, ki se nahaja sedaj v posesti naših zmagovitih armad
Baron Conrad - Hötzendorf pozdravlja 87. pešpolk. Generalni polkovnik baron Conrad- Hötzendorf je poslal nekemu maršbaialjonn 87. pešpolka sledeči pozdrav : Prisrčna zahvala za prijazne pozdrave. Junaški 87. pešpolk pozdravlja njegov bivši brigadir! Conrad, generalni polkovnik.
Obsojeno ovaduštvo. Iz Celja pišejo „Siov. Narodu“ 15. oktobra 1915: Danes so bili pri tukajšnjem okrajnem sodišču obsojeni: Ivan Detona, trgovec ia gostilničar, Dernjač Franc in Frece Karol, vsi iz Dobja pri Planini, ker so bili lani tamkajšnjega nadučitelja Radoslava Knssfliča in župnika Jerneja Vurkeljca po krivem obdolžili srbofilstva in izdajstva proti državi. Oba obdolžena sta bila dolgo časa v preiskavi, prvi je bd celo interniran pri vojaškem sodišču v Gradcu, kjer so ga kmalu izpustili, potem ga je na podlagi teh ovadb tožilo celjsko državno prav ništvo, a okrožno sodišče ga je oprostilo vsake krivde in kazni, proti drugemu pa se je obtožba ustavila. Oba po krivem preganjana sta bila proti ovaduhom že lani vložiia tožbo radi prestopka žaljenja časti. Detoma je bil obsojen na tri, Dernjač na dva mesca, a Frece na šest tednov za pora, vsi z dvema trdima ležiščema in z enim postom na teden
Edini -slovaški list v Budimpešti ustavljen. — Ogrska vlada je ustavila v Buffimpešti izhajajoči e-dini slovaški list „Slovenski Denik.“
Z.ikons/dajstvu v Bosi»: -n jdeiv,rguViJU. Ker „e bil ob izbruhu vojne razpuščen hosansko-hercegovinski sabor in vsled tega ni mogel poslovati in izvrševati zal ant dajstva, je izšel za omenjeni deželi dne 18 oktobra ce.> r-ski odlok, ki določa, da je poverjena skupnemu finančnemu i ministrstvu naloga, urejevati v nujnih slučajih sakom-da j- -stvo ter izdajati potrebne odtedbe za omenjeni deželi, ki ; pa morajo bit odobrene in potrjene od peharja.
Veleizdajniški proces v Brkaču. Proces proti trem profesorjem in 40 dijakom v iTuzli zaradi vele- ; izdajstva je končan in je bila dne 5. t. m. razglašena j oodba. Na smrt na ve š alili jo bil obsojen abiturijent j Todor Ilič zaradi veleizdajstva. Po istem paragrafu j so bili obsojeni, a zaradi nedoletnosti ne na smrt: ; pravoslavni bogoslovec Marko Ilič na 12 let, dijaki ‘
Mladen Stojanovič na 10 let, Stefan Bofcič na 15 let, Božidar Tomič na 12 let, Vojislav Vasiljevič na 14 let. Drago Madžar na 3 leta, S ne ten Stojanovič na 10 let. Zaradi sokrivde, oziroma zatajevanja so bili obsojeni dijaki Alija Simetovič na 3 leta, Ljubo Todorovič na 554 leta, Obrad Mičič na 5% leta, Alojzij Budimir na 2% leta, Ivan Zečevič na 454 leta, Sveto-lik Mihičič na. 254 leta, Vid Gakovič na 4 leta, Nikola Nikolič na 1 mesec, Lafzar Kladar na 254 leta, B. Mikovič na 1 mesec, Ljubomir Ramov na 554 leta, Ca-I harija Zarič na 254 leta, Rade Starovič na 154 leta, J-. j Tangič na 254 leta, Drago Stanišič na 254 leta, Peter I Jovanovič na 254 leta, Branko Vukovič na 254 leta, M.
I Ilič na 254 leta, Angjelko Popovič na 1 mesec, Jakob I Savič na 1 mesec, Gaje Jovanovič na 254 leta, Milan I Jokovič na 1 mesec, Kosta Haicfkmann na 1 mesec, j Nikita Todič na 554 leta, Stefan Hackmamn na 1 leto,
! Milivoj Popovič na 1 leto, profesor Vieljjko Vujasino-j vič na 10 mescev, Veljko Stjepanovič na 10 mescev, profesor Adam. Bise na 11 mescev, ravnatelj trgovske šole Peter Miletič na 10 mescev, Musta, Bektič na 15 mescev, Velimir Narančič je bil oproščen.
Boigaiska, zastava j j belo zeleno rodeča. Bela bam mora biti na zunanji strani oziroma na vrhu, en»ko kot pri naši slovenski zastavi. Enake barve ima tudi mažarska za j stava, samo da so razvršča ne ravno nasprotno, namreč ru-dečo zeleno-belo.
Slovencem! V Feldbaebu (Štajerska) so velike bol nišnice za ranjene vojake Med njimi je jako veliko Slovencev. Vsi dobijo svoje časnike, Madjari, Nemci, Čehi. samo za Slovence ni dovoli berila in časnikov. Dobili smo sicer knjige, toda to je le malo za tako veliko vojakov. Prosimo tedaj naročnike „Straie“ in „Gcnpodaga“, ds svojim očetom, bratom, tovarišem blagovolijo poslati čas nike. Ljubi Bog Vam bo stokrat vse povrnil! Adresa: Militärseelsorgeamt der k. u. k. Verwundetenspitäler in Feldbach, Steiera ark.
Božičnica našim vojakom na bojišču. Vojno oskrbni urad vojnega m nistrstva razglasa: Zopet se bližajo božični prazniki, katera bodo naši hrabri vojaki obhajali tudi letos v boju za cesarja in domovino de proč od svojih dragih na bojišču in v strelskih jarkih Zapoved ljubezni do naših hrabrih berile v, ki nam stražijo naše domove n našo domov no pred sovražnimi vpadi, nam na laga sveto dolžnost, da se jih spomnimo v obliki darilc za bližajoče se božične praznike. Tudi letos ne smemo v tem oziru zaostajati za lanskim letom. Vsako, tudi najmanje denarno dari ce se hvaležno sprejme in bo našio tisočeri hvaležni odmev v srcih naših junakov. Poskrbljeno je, da se bodo tudi letošnja božična darila pravočasno odposlala. Denarna darila se naj pošljejo na naslov: Vojno-oskrbni urad c. in kr. vojnega ministrstva Dunaj, N., Berg-gasse 16.
Na bojišču je padel bivši predsednik brv. kat. akad društva „Domagoj“, prof Stjepan Matkovič. Zapušča mlado vdovo in hčerko. Kakor pri nas, se redčijo tudi vrste hrvatskih katoliških akademikov. Bog jim daj večni mir in pokoj. Bratom v Zagiebu pa naše iskreno sožalje!
Ranjen je bil na italijanskem bojišču, kakor poroča „Sl. N * naš rojak Anton Vrečko, praporščak pri lovskem bataljonu. Odlikovan je bil z veliko srebrno in bronasto hrabrostno svetinjo.
Črnovojno pregledovanje prostovoljnih strel-* cev. C kr. domobransko ministrstvo je odredilo, da se ! člani črni vojni podvrženih korporacij, če so v oraovojaiš j kih letih in če niso v bojni vrsti, piedstavijo črno voj a mu j pregledovanju. Potrjeni člani sa n rste k skupni vojni ali \ k domobranstvu. Letniki 1865—1872 se uvrste z dnevom ; spk inega nastopa teh letnikov.
Nepopolne prošnje za sprejem v vojaško u-pra o Prejeli smo od vojaške uprave: Množijo se slučaji, da prihajajo osebne prošnje za sprejem v c. in kr. vojaško upravo brez podatkov glede kvalifikacije in usposobljenosti prosilcev na etapno vrhovno poveljstvo, torej te spioh glede takih prošenj ne more ničesar ukreniti in se često zavrnejo, čeprav bi se jih morda sprejelo, če bi bili podani natančni kvalifikacijski podatki. Tozadevne prošnje, redno opremijo ne, se morajo vlagati v takem stanu, da se more presoditi strokovna kvalifikacija in dosedanje službovanje prosilčevo. Vse prošnje se morajo samoumevno vlagati potom pristojnega vojaškega poveljstva ali potom državne predstojne ci-I vilne službene oblasti, ker bi sicer v nasprotnem siučaju I že v naprej ne prišle v poštovanje in bi se na nje ne ’ oziralo.
t	«
*	Ne zakopavajte denarja. Štajersko namestništvo razglaša: V dobi sedanje vojske so se opetovano pri godili slučaji, da sa ljudje iz strahu, Češ, sovražnik bi utegnil udreti v naše dežele in odnesti kovani denar, zakopali in poskrili v loncih veliko množino zlatega in srebrnega, denarja. iT-ako dejanje je pa skrajno nespametno, kajti prav lahko se pripeti, da umrje dotična oseba nagle smrti in zakopani de-
1 nar ostane pozabljen. Edino pravilno in modro je, če stranke skrbno nalagajo svoj odvisni denar v nagie I varne domače denarne zavode, kajti od naloženega I denarja imajo pač lepe obresti, od zakopanega pa nobene koristi.
*	Pozor pred sleparji! Po Spodnjem Štajers1-kem se klati mlad postopač, ki hodi po vaseh od hiše j do hiše tor pobira od ljudi nože, škarje, britve itd., češ, da jih nabrusi za malenkostno odškodnino. 'Slepar se sicer spravi navidezno na delo, toda kmalu izgine ter proda za brušenje. mu izročene predmete v bližnji vasi. V Dravinjski dolini je slepar ž,e ogoljufal cele vasi. Torej pozor!
Cene za mleko. Poseben pododbor štajerske kmetijske družbe v katerem je zastopal Slov. Stajer g. posl Ozmec, se je posvetoval dne 20. t m. o cenah za mleko, ki jih priporoča c. kr. namestništva kot naj višje cene za Šta-
jersko. Sklenil je priporočati za neposceto mleko 32 v, za posneto mleko 14 v, za sirovo maslo 5 K 50 v Cera velja za prodajo na domu
Subvencije okrajnim zastopom za vzdrževanje okrajnih cest se bodo v kratkem izplačale, toda za sedaj samo 80*%, dokler ne bodo državni prispevki za dežele preračunjeni.
Cene pri trgovanju s klavno živino In s klavnimi prašiči na Kranjskem. Kranjska deželna vlada je dogovorno z armadnim etapnim poveljstvom določila za celo Kranjsko naslednje cene pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči : pri volih za 1 kg žive teže 2 K 20 v, pri kravah in bikih 2 K, pri teletih 2 K 20 v, pri prašičih pršntnikih 2 K 50 v, pri pitanih prašičih 2 K 70 v. Kdor te cene prekorači bo kaznovan z globo od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni
Cene za fižol, lečo, grah. Ker še raj višje cene za fižol, lečo in grah niso določene, bodo žitni komisarji po navodilu štajerske podružnice žitnoprometnega zavoda do nove ureditve plačevali: za zdrav fižol 40 K za me; za zdravo fižolo (krmilo za konje) 35 K za me ; za zadnji fižol 25 K za me; za lečo in grah po 50 K za mc
Zaplemba bakrene galice. Poročali smo že, da je vlada bakreno galico zaplenila. Kdor ima več krt 100 kilogramov galice v zalogi, mora isto takoj naznaniti poljedelskemu ministru. Kdor ima manj kot 100 kg galice, je prost naznanila; njegova galica je tudi hvzeta od zaplembe
Trgovci in prodajalci posode, kakor tudi stranke, se znova rpozarjajo, da bo do 30. novembra oddati vso posodo iz bakra, medenine in niklja ter pralne kotle in si mesto te treba nabavit» nadomostilno posodo iz pločevine. Ker bodo stranke nadomestimo posodo začele kupovati, je vsak trgovec in prodf-jalee postavno dolžan imeti v svojem lokalu maksimalen cenik, krteri se dobi pri političnih uradih. Kakor je pa videti, so interesovanei to pustili popolnoma vnemar in ee za stvar prav nič ne zanimajo in jim preti nevarnost, da se uvede proti njim kazensko postopanje, ki bi imeio zelo neprijetne posledice. Ker je naredba stopila že v veljavo naj se tozadevni obrtniki z maksimalnimi ceniki takoj preskrbe. Kazen je do 5000 K globe ali pa zapor do 6 mesecev. Torej, pozor!
Povračilo za zaplenjeno kovinsko orodje. Za kovinaste predmete, ki se morajo po 30. novembru oddati, je nastavilo ministrstvo sledeče cene za 1 kg: posoda za krhsoje 5 K, ista z okovi iz druge tvarine 4 K; enotna namizna posoda 5 K, pralni kotel in kotel za nkuhavanje sadja 5 K; kotel pri štedilniku s pipami 4 K 50 v; priproste žrjavuice 4 K ; kopalna pohoda 4 K ; priprosti pred« pečki 4 K ; kuhinjsko orodje iz niklja 12 K ; pe.ioda iz medenine brez okovov iz drage tvarine 3 K 75 v, z obitki iz druse tvarine 3 K; možnarji in tolkači 2 K 50 v; svečniki 3 K 20 v; likalniki okrogli 3 K 50 v, ploščnati
3 K; uteži 3 K; drage navadne vlitine 2 K; vinske pipe
4	K 50 v; orodja ra vodnjake 4 K; verige 3 K 50 v; okovi pohištva 3 K. Vlada plača za dokazana potrebna dela pri nabavi novih predmetov namesto zaplenjenih 50 v za kilogram prevzetih predmetov.
Cerkveni zvonovi zaseženi. Z Dunaja se dne 20. oktobra poroča: Uradni list dunajske nadškofija javlja: „Dasirvvno je bil uspeh brezplačnega odstopa onih cerkvenih zvonov, katerih se lahko pogreša, zelo razvesei iv, vendar je vojna uprava spoznala za potrebno, da za vojne potrebe zaseže one zvonove, kateri z ozirom na verske interese in gojitev ter ohranitev spomenikov, niso neobhodno potrebni. Zvonove, katere bo vojaška uprava zasegla, se bo odvzelo proti odškodnini. Dela za odstranitev zvonov in prevoz istih mora prevzeti vojna uprava!“
Krmila za živino. Ker vladajo dvomi, objavljamo, da se sme krmiti 1. do 5 % kot zadnje žito ; 2 nova tur-šica ali koruza brez vsake omejitve; 3. ena četrtina ječmena od množine, ki ostane, ako si dal za semen na stran ;
4.	oves po 1 kg na dan za vsakega konja
Krmite konje z divjim kostanjem. Odsek centrale za krmila na Dunaju, ki se peča s piesojo redilne vrednosti raznih snovi, je aognal, da je di?ji kostanj prav dober dodatek h krmi sa konje. Več kot 5 % se ea sme naenkrat primešati.
*	Kuga-slinovka se je pojavila v občinah: St. Peter v Savinjski dolini, Sv. Peter pod Sv. gorami, Brežinah in Vidmu ob Savi.
*	Podraženje črnila v Nemčiji. Nemški tovarnarji za izdelovanje črnila so sklenili, da zvišajo cene za črnilo za 1Ò odstotkov. Kakor se sliši, nameravajo tudi avstrijski tovarnarji vnovič zvišati cene za cryilo.
Sulski zvezki se podražijo. Štajerski deželni šol ski svet je dovolil, da smejo letos trgovci s papirjem povišati cene šolskim zvrzkom za 1 vinar pri komadu
*	Poštni promet z Dalmacijo. Odslei naprej je zopet dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoj«. Teža posameznega poštnega zavoja ne sme znašati več kakor 5 kg. Pošiljatvi ne sme biti nridjanoga nobenega pismenega ali tiskanega obvestila. Tudi je nedovoljena označba vrednosti poštnega zavoja. Na odrezku spremnico se sme zapisati le samo naslov od-pošiljatelja.
Svetovna razstava v San F» ancisku. Mesto San Frančiške v Združenih državah Severne Amerike je priredilo velikanske svetovno razstsvo. Do dne 1. semptembra t. 1 je znašalo število obisku alce v razstave 12 milijonov oseb čisti dobiček je pa znašal že čez 5 milijonov kron. Ker bo trajala svetovna razstava Še do konca decembra, se ceni, da ee bo število obiskovalcev, kakor tudi svota čistega dobička podvojila.
*	V Bosni in Hercegovini ni kolere. Bosansko-
hercegovinska vlalda javlja, da se že old idne 8. sept. t. 1, naprej ni pojavil v omenjenih deželah noben slučaj kolere	«
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v zadnjih 14 dneh prav nobene kupčije s tujim hmeljem. Se celo najstarejši hmeljski trgovci ne pomnijo, da bi se bilo kedaj pripetilo kaj sličnega na hmeljs-kem trgu v Žatcu. Vzrok temu je pač, ker je ustavljen vsled vojne vsak izvoz hmelja v druge države. Domači in nemški pivovarnarji pa raje kupujejo češki hmelj, ki ga dobe sedaj zelo poceni. Cene za štajerski hmelj, ki so bile le zgolj na papirju, ker ni bilo nobenega popraševanja po njem, so se gibale med 65 do 75 K za 50 kg.
Hmeljsko listje in bičevje dobra živinska kia-
ja. Bavarski list „[Wochenblatt“, ki je glasilo bavarskih gospodarskih zadrug, piše glede uporabe hmelj-skega listja in bičevja za živinsko klajo sledeče: Na splošno je razširjeno napačno mnenje, češ, hmeljsko list'e in bičevje ni za živinsko hrano. Toda temu ni tako. Nasprotno, mlado hmeljsko listje in bičevje je naravnost izborna živinska klaja., toda žival je ne sme preveč naenkrat zavžiti. Tozadevno je bilo na Bavarskim napravljenih več poskusov, ki so se vsi prav dobro obnesli. Sklepčno piše omenjeni časnik: Čeprav je bilo lansko leto, je letošnje leto in še utegne biti prihodnje leto za hmeljarje neugodno, se y-kli-ub temu ne priporoča obirati hmeljskega listja in bičevja predčasno, t. j. dokler je še mlado in sočna-to, kajti dognano je, da se s predčasnim obiranjem listja in bičevja škoduje rastlini najmanj za dve leti. Tako dolgo pa sedanje neugodne hmeljsko razmere prav gotovo ne bodo trajale.
Stekle mačke. V Sarajevu so mačke tekom dveh dni napadle in ogrizle sedem oseb. Vlada je takoj oskrbela da so te osebe odpotovale v Pasteurjev zavod v Badim-pešto.
Redka lovska sreča. Ko je prijahal dne 15. ekto bra podlovec Stanko Žnideršič na vojaško vežbališče v Nea-marktu na Gornjem Štaje skem, je zaslišal in zagledal jato divjih gosi, katere so ravno nad vežbališčem vedno nižje ir nižje krožile in se končno spustile na tla. Imenovani pod lovec je zajahal v bližino, nakar so se zopet dvignile v zrak. Pognal je konja v dir za njimi in posrečilo se mu je stoječemu v ostrogah prijeti eno gos za nogo in jo obdržati, konj se je seveda splašil, a podlovec prime vajeti v zobe in zadavi v najhujšem dim gosko, na kar ustavi ko nja. Vjeta goska je bila jako lep komad, tehtala je 4 kg 2 dg. Podlovec jo je oddal stotniku in ta jo je dal na gačiti za bataljon v trajen spomin na lov goske z ko njem.
Princ in hči dvornega svetnika. Dne 17. oktobra se je odigrala na Danajn ljubavna žaloigra, ki je zahtevala dve mladi človeški žrtvi. Price August šaško-koburški je šel proti večera omenjenega dne obiskst svojo ljubimko Kamile Rybieka, hčerko dvornega svetnika. V stanovanju Rybieke je prišlo iz neznanih vzrokov med obema do prepira. Deklica je vrgla princu v lice večjo množino viirijola, oddala nanj zaporedoma tri strele is samokresa, ki so vsi zadeli. S četrtim strelom si je pa sama končala življenje. Princ August, ki je edini sin princa saško-kobnrškega in njegove od njega ločene soproge, Lnjze belg'jske, se bori s smrtjo.
350 letnica kitajskega lista. Letos obhaja eden največjih kitajskih listov in sicer „Kitajske novic?,“ ki izhajajo v kitajskem glavnem mestu Pekinga, 350 letnico svojega obstoja. Glede starosti se ne more meriti s „Kitajskimi Novicami“ nobeden evropskih listov.
Kaj pomenijo kitajska čajeva imena. Kitajci delijo čajeve vrste v zelene in črne. Od teh sta dve poglavitni clou gaka in bohooska vrsta, ki se zopet delita v razne vrste. Oloug pomeni „Zeleni zmaj,“ ker ima dosti zelenkastih lističev. Bohooski čaj je dobil ime od gorovja, kjer pridelujejo najboljše vrste. Čaj „Pekoe“ pomeni „beli puh,“ ker imajo lističi beli nadah, „Souchong“ pomeni „majhna vrsta,“ „Congong“ vrsta, ki se prideluje s trn dom. „Miyson“ ali „Maizon“ pomeni „cvetoča pomlad“ in pove, da se spravlja ta čaj v pomladnem cvetu. Miyson Pekce čaj imenujejo Kitajci „čaj zmajevega studenca“. Čaj, ki je potvorjen z robidnim in vabinim listjem ia se pošilja zn drag denar v Evropo, imenuje Kitajec „Meiu-pan-tscha,“ to je „slabi čaj “
* Zemljevid balkanskega polotoka. Ravnokar je izšel nov zelo pregleden zemljevid balkanskega polotoka, na katerem je že tudi razvidna nova meja med Bolgarijo in Turčijo na črti Odrin—Rimotika., Ta zemljevid je izdal zna,ni kartografom zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju, VIL, Schottenfeldgiasse 62 in stane s poštnino vred K 1.30, Priporočamo!
Primorske novice.
Sedem zrakoplovov nad Gorico. Iz Gorice se poroča 19. oktobra:	Danes so italijanski zrakoplovci zgo
daj vstali. Po osmi uri dopoldne so bili že nad Gorico in sicer jih je priplulo kar sedem, ki «o prinesli Goričanom za zajutrek bombe. Metali so bombe, padale so po ulic* Torrente, okoli vile Windsbach, torej blizu Koštan,evice, škode pa niso napravile nobene. In zrakoplovi so odšli, od koder so prišli. — Nad ulico Formica je bila pred par dnevi priletela granata, padle so še druge granate poleg živinskega trga in smeri proti državnemu kolodvoru. Od nekod iz Furlanije so priletele ; so jih imeli za tisti dan I talijani še neka* odveč. — V Gorici se dobi : pečenko, juho in kes kruha za 1 K 78 vin. Vino točijo po 1 K 76 v do 1 K 92 v liter. — V naši okolici poka pogostoma Srapneli in granate priletajo tja do Volčjedrage. — Seme-niška ulica nima miru. Sedaj so šrapneli prebili in preluknjali orla nad tobakarno.
Kako je v Gorici. Arnold Hölbriegel piše v podlistku „Neue Freie Presse“ : „V Gorici pa je tako : Ko piješ kavo, je skoro bolj gotovo, da te ustrelijo, kakor ne.
.Dame. gredo v trgovino kupit rokavice. Gospodična v prodajalni se smeje zahvalno — deset minut pozneje je brez nog... Odkar Italijani né streljajo samo če>. Gorico, marveč tudi v Gorico, se je povrnilo v mesto 6000 oseb. Trgovina in promet sta oživela, meščansko življenje dobiva stare o-blike, vojna in bombe ter smrt ne predrugačijo vsakdanjosti , .
Dopisi*
Maribor. Okrajno glavarstvo naznanja: Vsled ukaza c. in kr. vojnonadzornega urada z dne 17. septembra se je raztegnila prepoved streljanja zoper nevihte v obče tudi na streljanje z možnarji (topiči). Izjeme se smejo dovoliti samo v posebnega ozira vrednih slučajih.
*	Maribor, V torek, 'dne 26. oktobra, ob 4. uri popoldne, se vrši v hotelu JNadv\ Ivan“ razprava radi užitn inskega davka na vino in meso za okoliš mesto Maribor in Krčevina.
^Maribor. V hiši Št. 35 na Tegetbofovi ulici je dne
20.	t. m. umrla 17 letna Alojzija Rečnik. — Dne 19. oktobra je preminul železniški mizar Jakob Divjak, fig igi!
Maribor. Pomanjkanje petroleja je v našem mestu sedaj odpravljeno. Trgovci so pretekli teden dobili večje množine petroleja.
Rače. Dno 15. t. m. bi sa bil imel vršiti živinski sejm v Račjn. Na sejm je prišlo veliko živinskih kupcev, mesarjev in živinskih trgovcev, toda nobene živine. Le iz Frama je prignal nekdo kravico na sejm, katero je nameraval prodati s teletom vred. Ker se ga je pa nasrkal nekoliko preveč, je tele pozabil doma. Prišedši na gejm, se je vrnil s kravo domu in napovedani živinski sejm je bil brez živine.
*	Št. IlJ v Slov. gor. Z italijanskega bojišča je
došla vest, da je hudo obolel na tifusu gosp. Anton Hmšovee, bivši vodja tukajšnjih deželnih nasadov. Služil je pri ... pešpolku ter je bil pred kratkim odposlan nad polentarje. Doma je od Sv. Jurija ob Šč. Želimo mu ljubo zdravje in skorajšnjo vrnitev!
*	Ptuj. V občini Zhičrtje, okraj Krapina, je izbruhnila) pri govedi slinovka, Ptujsko okrajno glavarstvo je rajdi tega prepovedalo uvoz goveje živine iz krapinskega okraja,.
Ljutomer, Rez. polkovni zdravnik dr. A. Heric, po veljnik rezervne bolnice v Trbižu, je bil odliko*an z viteškim križcem cesar Franc Jožefovega reda na traku vo jaškega zaslužnega križca.
Janžev vrh. Mlinar in posestnik Lovra Fisebinger na Janševem vrhu je bil od mariborskega sodišča zarad konkurza kaznovan s petimi dneyi strogega zupora, ker s* znašali njegovi dolgovi 8000 kron več, kakor je bilo vred no njegovo imetje.
Celje. ? našem mestu je uradno dognanih 18 slučajev trebušnega -legaria. 1 slučaj kolere in 1 slučaj griže.
*	Trbovlje. 10. oktober je spomina vreden, ker ta dan je imela trboveljska deklištkapin ženska Marijina družba izlet k ljubki in zares prav krasni novo popravljeni Marijini cerkvi v Marijo-Reko. V procesiji smo, moleč sv. rožni venec, prišli v lepo okončano, mično cerkvico Matere božje. Najprvo je bil vele-zanimiv govor in sicer Marija naš zgleld in o četrti božji zapovedi. Nato je Sledila slovesna sv. maša — med sv. mašo je bilo splošno skupno sv. obhajilo. Ob dveh popoldne so bile slovesne pete litanije;; potem smo odšli zopet moleč sv. rožni venec, od nam tako priljubljenega kraja, iz Marijinega svetišča proti domu.
Zadnja poročila došla o petek dne ZZ. oktobra.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 21. oktobra. Rusko bojišče.
Zahodno in južno-zahodno od C z a r t o r y s -k a so se vršili tudi včeraj, dne 20. oktobra, celi dan hudi boji. Južno-izhodno od K ti li kj o vi o so odbile hvstrijsko-ogrsfce in nemške čete močne ruske napade. V včerajšnjih bojih ob reki Styr je bilo ujet i h 1 3 0 0 Rusov in zaplenjen.© tri strojne puške. Pri
22. oktobra 1915,
... ■	...	i .... —
Novo-Aleksinacu je bil danes zjutraj, dne 21, oktobra, odbit sovražni sunek.
Sicer nič novega.
Italijansko bojišče.
Načeli juž no -zahodni b o j ni črti se vršijo boji v ve 1 i k e m obsegu. Na Ti* rolskem so bili včeraj, dne 20. oktobra, odbiti ob' naših postojankah številni močni italijanski napadi. Tako so odbile naše čete na gorski planoti pri Vielgcreutu y pretečeni noči Šest sovražnih napadov ter so odbile včeraj po dnevu trikrat n i sovražni naskok.
Ista usoda je doletela tamkaj danes ponoči, 21.
: oktobra, z močnimi četami i z jv r š © n i sovražni n a p a d. Tudi v Dolomitih so bili o d-b i t i n o v i i t a 1 i j a n s k i nap a d i p r i G o 1 di L a n a, na gori S i e f in pri obmejnem mostu južno od Schl u derb a c h a. Sovražnik,, ki se peha na tem ozemlju že več dni, ni mogel doseči nikjer niti n a j m a n j š e g a uspe h a.
Na k a r n s k e m gorskem o z e m l j u je bil odbiti zahodno od jezera Wolava napad italijanskih alpskih čet.
Na Primor s k e m se je v r šil s k r a j -n o s r d i t sovražni a r t i /1 e r i j s k i ogenj, ki je t r a( j a 1 po d n e v tu n a celi s o š k i b oj n i črti. Poskuse sovražne infanterije in tehničnih čet se približati našim postojankam, je izjalovil ogenj naše infanterie in strojnih pušk.
V
Sabac zopet naš»
Srbsko bojišče.
Naše čete so vkorakale v Šabae. Ravnina Mačve je očiščena od sovražnika. Armada generala pl. Kövesa ter nemške čete, prodirajoče ob obeh straneh Morave, prodirajo v tesnem stiku vedno globeje v srbsko ozemlje. Od avstr o-ogrskih čet generala pl, Kövessa je prodirala zahodna armadna skupina na višini Kokbase notri do izliva reke Tu-ria, dočim je prekoračila izhodna skupina izhodno od Grocke v boju nižine Ralje.
Bolgari so prišli med Zaječarjem in Knjaževa-cem v dolino Timck ter so se približali izhodno od Pirota glavnim trdnjavskim utrdbam. Nnjihove armade so si priborile predvčeraj dne 19. oktobra s svojimi prendjimi četami uh od v kotlino pri Ku« manovem ter v dolino reke Vardar.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 21. oktobra.
Zahodno bojišče.
Nobenih novih dogodkov. -	/
Rusko bojišče.
Arm a d na skupina g e n e r a 1 - f e 1 d * maršala pl. Hindenburga. Severo-izhodno od Mitave so naše čete med Borkofvlčami in krajem Bersemiinde dosegle obrežje reke Dvine. Dosedanji plen tamošnjih bojev znaša 1725 ujetnikov in 6 strojnih pušk.
Armadna skupina g e n e r a 1 - f e I dra a r š a 1 a bavarskega p rine a Leopolda. Izhodno od mesta Baranoiviči so naši s protinapadom odbili ruski napad.
Armadna s k u p i n a g e n e r a 1 a plenu L i n s i n g e n a. Ob rekä Styr in v okolici Czarto-ryskija so tamošnji krajevni boji Zavzeli večji obseg, Radi precejšnje premoči se je moral del tamkaj se boreče nemške divizije umakniti v postojanko v ozadju. Pri tem smo nekaj topov, ki so do zadnjega v-strajali na svojem mestu, izgubili. Naši pripravljajo protinapad.
Srbsko bojišče.
Zavezniške čete na celi fronti sledijo polagoma se umikajočemu sovražniku „ Srbi so vrženi iz močno utrjenih postojank južno in izhodno od Ripen j a v s-meri proti jugu. Naše prednje čete so dosegle Stepo-jevac, Leskova« in Babo. Zahodno od Morave prodirajo nemške čete čez Selevac, izhodno od reke čez Vlaskido, Rasanac in na Ranovlac.	,
Bolgarske čete se .borijo pri Negotinu. Dalje proti jugu so dosegle cesto Zaječar—Knjaževac.
Italijanske izgube.
Nevtralen diplomat poroča svoji vladi, da imajo Italijani že do 100000 mrtvih in 250.000 ranjenih. V deželi narašča nezadovoljnost
Ranjeni^ padli in ujeti.
Urivo moStto:
Ujeto močtro:
Ahlin Anton, pešec;
Bervar Jožef, pešec; Bohino Alojzij, narednik;
Grden Alojzij, pešec ;
Jelenc Franc, pešec; Jeleno Jožef, pešec;
Kavčič Andrej, peišec; Kavčič Anton, pešec; Kurent M., poddesetnik;
Levičar Fdafnc, pešeo;
Marn Franc, četovodja ;
Pevec Ignacij, narednik;
Novšak Marijan, pešec;
Žnidaršič Luka, četovodja.
Poljski lovski bataljon štev. 7l Ujeto moStvo:
Ahačič Janez, nadomestni (rezervist; Ambrož Jožef, nadomestni rezervist; Arh Valentin, nadomestni rezervist;
Babič Vinko, lovec; Babnik Anton, lovec; Bajda Janez, lovec; Balantič Peter, lovec; Baš . Jožef, nadomestni rezervist; Bizjan Andrej, podlovec; Bobnaij Alojzij, lovec; Boštjančič Janez, lovec; Božič Alojzij, lovec; Brežnikar Jožef, lovec; Bukovnik Primož, padruljovodja,;
Čadež Alojzij, nadomestni rezervist; Öeö Jakob, lovec; Cmok Janez, patruljovodja; Což Jožef, nadomestni rezervist; J. Curk, nadomestni rezervist; Curi Jožef, nadomestni rezervist;
Dejak Jožef, nadomestni rezervist; Dobrin Mihael, podlovec ; Dolenec Alojzij, podlovec; Dolničar Franc, nadomestni rezervist; Drnovšek Martin, nadorngStni rezervist; . Drofenik Janez, lovec;
Erjavec Franc, lovec;
Finžgar Franc, nadomestni rezervist; ;'Flis Janez, loveo; Flebus Karol, lovec, Trbovlje; Fon Anton, nadomestni rezerv.;
Germ Janez, nadomestni rezervist; Germ Janez, lovec; Goli Andrej, nadomestni rezervist; Gračelj Janez, lovec; Graj-Sar Jožef, nadomestni rezervist; , “Gričar Franc, lovec; Grohar Franc, lovec; Grošel Janez, lovec»;
Hrastar Alojz, loveo ; Hrovat Janez, nadomestni rezervist; Hutar Matija, lovec;
Intihar Andrej, loveo;
Javornik Janez, lovec, Slivnica; Jerančič Matija, lovec; Jesenko Jakob, lovec; Jurkovič Mihael, četovodja;,
Klarcer Alojzij, nadomestni rezervist, Brežice ; Klemen Jat nez, nadomestni rezervist; Klemen Jožef, nadomestni rezervist; Kogaj Janez, loveo; Koseo Franc, nadomestni rezervist; Kcjjzač Franc, nadomestni rezervist; Kristan Janez, lovec;
Lisco Jožei, nadomestni rezervist;
Majhen Franc, loveo; Marinšek Jožef], lovec; Mulej Jožef,
loveo:
NagHö Mihael, loved; Novak Janez, podlovec;
Oštir Anton, podlotvec;
Paulič Jakob, lovec; Pečar Frano, nadomestni rezervist; Piro Anton, nadomestni rezervist; Planinšek Franc, lovec; Pogorelec Franc, nadomestni rezervist; Plevnik Franc, lovec;
Rebernik J., lovec; Resnik Janez, nadomestni rezervist; Robljek Vinko, nadomestni rezervist; Rojo Janez, lovec;
Škrjanec Jožef, nadounejstai rezervist; Sluga Peter, nadomestni rezervist; Štefanič Franc, nadomestni rezervist; Štorman Andrej, lovec, okolica Celje; Štravs Alojzij, nadomestni rezervist;
Žiherl Matevž, lovec ; Žugelj Janez, loveo.
Čmovojnlškl pešpolk štev. 2:
Mrtvo moštvo:
Duh Janez, desetnik;
Eržen Janez, poddesetnik;
Fašalek Anton, pešeo, Ljutomer; , Firbas Rudolf, pešeo, Radgona ;
Grazei Jožef, pešec, Vuzenica; Gumze Lovro, pešec, Maribor;
Habjanič Janez, pešec, Ptuj;
Kaisersberger Janez, pešec, Maribor ; Kaufmann Anton, pešeo, Radgona ; Klemen Leopold, pešec, Mislinja; Kögl Peter, poddesetnik, Radgona;) Kolbl Ferdo, pešec, Ljutomer; Koren Jakob, pešec, Št. Ilj; Krabonja Blaž, pešeo, Ptuj;
Lužnik Franc, pešec, Celje, Teharje;
Penici Jožef, titulami desetnik, Brežice; Pirker Franc, pešec, Slivnica ;
Rajšp Ljndovik, pešec, mariborska okolica; Rozmanič Janez, pešec, Ptuj;
Schmid Karol, pešeo, Jurklošter;
Vratarič Anton, desetnik, Gornja Pristova;
Zvetko (Cvetko) Franc, pešec, Ptuj.
Crnovojniški pešpolk štev. 26:
Častniki:
Erhatič Mirko, praporščak, ranjen;
Paulič Jernej, praporščak, ranjen;
Schur iVam, poročnik, ranjen;
Voslar Tomaž, poročnik, mrtev.
MoStvo:
Padlo moStvo:
Bračun Mihael, pešec; Bratuša Aleš, pešec;
Cene Anton, pešec; Cinzer Anton, pešeq;
Hajek Jožef, poddesetnik ; Hemeo Jakob, pešec; Horvat Prane, pešec;
Jeranko Anton, nadomestni rezervist, Celje, Sv. Elma;
Kramer Leopold, pešec, Maribor, Sv. Lenart; Kapun Ro^ dolf, pešec; Kapun Franc, pešec; Kerček Avgust, pešec; Koro* šeo Jožef,. pešeo ;
List Ignacij, pešeo;
Mlaker Valentin, pešeo; Mumel Frano, pešeo;*
Narat Franc, pešeo;
Selh Jožef, pešec; Sodomak Edvard, pešec; Špindler Jožef, pešeo.
Nove skladbe.
Naš neumorno delavni skladatelj g. Ign. Hladnik, mostni organist v Novem Mestu, jè izdal zopet dva nova opusa svojih skladb in sicer: „Petero prošnjih Marijinih pesmi ob vojnem času“ za mešani zbor, in „Vojne pesmi“ za moški rfoor. Besedilo v obeh delih je zložil Franjo Neubauer. Besedilo k Marijinim je potrdil visokočasdti kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, Skladbe Marijine so vseskozi dostojne ter bodo našim cerkvenim pevskim zborom prav dobro došle zlasti v teh težkih časih. Cena partituri 1 K. — Drugo delo „Vojne pesmi“ vsebuje: 1. Fantje svojemu cesarju. 2. Slovenski fantje. 3. Dekletova pesem. A, Zvončki zvonijo. 5. Domu. Vse skladbe so v narodnem duhu in prav primerne za prireditve „V znamenju zmage zlatega Masa“* zlasti štev. 1 in 5. Škoda le, da ni oblika bolj priročna, torej manjša za vojake-pevce. Cena 1 K. Obe zbirM je založil skl ar datelj ter oba opusa toplo priporočamo.	551
Edina štajerska steklarska narodna trgovin Na debelo !	Na drobno!
FRANC
STRUPI
Graška cesta
• • * • • •
CELJE
priporoča po najnlžjih cenah svojo bogato zalogo steklene ln per« celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ss podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnejša in točna postrežba.
SlROLIN"Roche
Prsne Memš, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
Mfdo naj jamije Sir&IIn ?
t, Vhak.fci Inai*«	kaÄlju.	j 1 V*dwAlftvl .kdtertm Steoftn
(OŽI« j@ söv®ttr*ö« s® fcoikasnlrago fo «JrowÈL j e!«H£* «oduho-	. .. .
X Osebe e kroničnim	bronhijev, I <4. $Jr?o*uxn« otfoct.pri katerfe M0nkuj«3«ro8n
Id s SffsBnoin sedrave.	t i ugednnn y*pw>om naiptoM poeut«k.
Se debi meh lekarna* è K.H.-
Tiskarna sv. Cirila v Maribora


priporoža siedele molitvenike:
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico. K 1.60.
B. Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za deMeta. Rud. obr. K2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2.-,
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede :	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Cigon Karol :
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1:50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne veiz. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razno vez. od K 1.40 do K 2A0.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1,— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov,. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
L. Herg : Venec i sv. pesmi za domačo službo božjo (za-fee vezane samo pešaš) K 2.—.
Ä. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini I Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv, Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z tri ato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouki slovenskim mladeničem, M so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20,
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški alii darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s seMricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rndeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter; Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Sfava i Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni nri pred sv. Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za, sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 io K2.50.
PSSi»5»WOWläBKraS»*»Ä?r'
RudeSa obreza 90
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja, vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rndeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.	J ^
Sveta ura ali kažipot v nebeškb domovino. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50<
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.-20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebešMh vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 8.60.
Denar se najboljše poseje aaorej. Za poštnino je treba dodati za vsako kn’igo 10 vin.
Spoditfešiaf* ljudska posojilnica v Mariboru
MvttwItMA	e* «Mfctft te's*	m»im po 4Y,*/* pm& riiasesefeti odpsrosžž po 4*UV+ öfew#t! ** P&nf*
TO mUR« * àCSQ:%. jLjsauasja in 1. JaMj* msafcegft k**w Rndb ksjtfie« » sprejcnite» kol goto* «tornar, m & bi m akrontevHgt; kaj Ss BoiogMg* p« pem a» prtto* tes*«' polòiateo (W.Ö7S) u ****1*8*. S**« i«A sos&jiSatoa «tat*.
»/»■-	j*o h čto*»* te »«•*: **	»set popOiBkl vsruost: po #V«V« »» rkajiioo *pl»k pa •*/■*/«• ■» tčajMte* sa f«Kät9S jm
©fé «Sf&iJO B*/»% te »a «weteaf biétt p» 0%. Mstđajje tsfeesjàje na tastovo woésostnik papaj«», Dolgov« pri drsgSb	swsnoSto
v sv-sj* taft' pote patraitoi gotmrik stooM»*, k* p a!Mw » ponagoje 7 krón, Profano s«. vknjižb« dels posojifaiea brospsaSss, stank» pladte I» Mho.
«. «oli «o4o Sa ferirtok «4 ». A» 1* ss» dopsUb» ss wake seterie «4 8. š® il. wo ctepsüaa temiate psssaiks. T «wfofli mak ss äs	èssa*.
Uradn© lir«
-sak dokvssife «4 8. è® 13, ass dopolte* ì» od 3. do ». wo popoUteo.
fW* Psaofttsie* Ima fatei ®* raut^olag© tiottri« tareailss« tuiMreìMltè..
Pofaquila m đafajo lH fJ0*^
št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
YOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množine po naj vi;ji ceni pro ti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prev/eti.
Veletrgovina RJtemeeiti,
Celje štev. 19, Štajersko. SSTpcnisčnloa-iačetnlóiHteìi ? riti
v trgo' no mešsntgt blaga dekle srednje starosti z učnim sprče vab m Najraje na deželo. Nas'ov v npravništvo pod „Pomočnic.;.1 Štev. i 55.
Učenca poštenih star še? sprejme takoj v svojo trgorino g Miloš Oset, trge,vira z mešanim blagom r* Muti, Štajersko.
Krzcarski učenec se proti "opolni oskrbi takoj sprejme K. Granita. Maribor Gosposka ulica 7
Divn ter pravi kostanj
suhe češplje, suhe hruške laneno in k, nopljeao seme. butne zrne, preso, krompir, želo , jezice (kne-per) orehe, vosek vinski tata?n, suhe ( obe, pr: divo, s eže sadje, ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina Anton Kolenc v Ceìjn. Ijtotako tedi filiate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje g steklenicami vred od miner? ine vode.
Krepkega deška s primerno šolsko izobrasbo, ter pridneja trge škrga
jsomsiioka, spre.me takoj večja trgovina "s mešanic blagom Da Dolenjskem. Pcncdbe pod 344 poste restante Šaocjan, Dolenjsko
Strokovna, stolte !„ioa neke obrtne sole as Primorskem, ki se je vsled vojna začasno zaprla daje ure c,ti ui damam, ki se hočejo izučiti v krojenju in š- anni oblek. Ir učenje za domačo rabo traja prav kratek čas. To.’&đavne ponudbe se naj ia-lovijo ea npravništvo lista.
Pomanjkanje zsbatekni: av ie postalo zelo občutno, kei jo skoro vsi vpoklicani v vejašk-i službo Zatoraj bo naše cenjen« čitatelje gotovo vesjlo iznenadilo, da je ustrpil pri Dr, Anton Schwab - u, zobozdravniku v Celju izvrsten zo-botsbnik Scböügut, ki je delal v prvih velikcmeitnid sobotebničnih atelijejih.
--------------------------------
Cedi-asiško izobražen organist in Cerkvenik z j ai o lepimi 'pričevali želi službo premen ti Nartov v upiavništvu.
Trg«v8ke«a pomočnika in učenca
iz poštene hiše sprejme takoj za trgovino z mešanim blagom Maks Robič, S-edišču Ro. Štaj. 580

Točia ifistre&i
VeHfei zalaga bp, <bmm-nostJ spuntai šb spfea
?3Él Pl ISSli ISfiL
Tudi na obroka. -zastonj. - Gramofoni 20 -288 K
Niklasta remask-ura K 3*## Pristna »rebrna ura K T— Original omega sr» K 24*— Kuhinjska ara	K	1©"—
Budilka niklasta K S' — Poročni prstani	K	3‘ —
Srebrne verižice K 3-— Večletno jamstvo.
Masi. Dieting®!*
tol fetaiaoi
bpbf ia ešale?
mim, Gsspeske mUS
Kupajem zlatulno te srebro.
Kupim
za aproYizacijo vsako množino lepih suhih orehov in posušenih sliv po naj višji ceni. Piada se takoj pri prevzetju Vprašanja in ponudbe na naslov: K. Starovašnik, Kon»
j i e e 6 2, Štajersko.
Kupujem
seno, sismo. fižc-I ;n sploh v e poljske pridelke
p® nsIviSJih čekali
Mut» Birkmaier
Maribor, Meljska cesi® 2B (MeUingerstr.)
a^- \ Umi
in p© nizkih cenah.
Srebrne mre zo fante od ? K Srebrne are damake od 8 K Srebrne verižice od K à 40
damske 8 3'BU
ure od 26 S
vsako aro se jamči;
Preeiaijske are, Schafhansen. Slenith, Ornega, Eterne
Oäala : Za kratkovidne nova zboljšsna stekla
FeiM Bures N--—
urar, mlatomar ia očalar,
iepttiotaž cesta 39. Prvi arar d ^».Mivirs.
Knüearn®, umetnino in miiiltelii©.
Goričar & Leskovšek == Cele =='
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na di belo in drobno, priporoča trgovcem m preprodajalcem velikansko takers dopisale XX P° raznih cenah. XX
Zm n®sfiänilaria:
Papirnate servi j eie vsled novih predpisov namestiti;e v Gradcu po zelo nizkih cenah.
oooooooooo
Povodom Vseh svetnikov
priporočam svojo bogato zalogo nagrobnega o-mrežja, nadalje omrežja za žrfe, stojala za svetilke, zalögo za cvetlične košare zelo solidnega
izdelka.
Frette Sešteli
umetni ključavničar, ladfeor, Koroška cesta št. 31.
oooooooooo
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celle,
veletrgovina.
Bacmadstropna Mia
s prostori za malo prodajalno in lepim vrtom v Gaberju pri Celju se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Zelo dobra naložitev denarja!
Vpraša se: Celje, poštni predal št. 43.
Prva in n,, j večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
šjteeisiSisi -? mtelovanj« cerkvenega orodjst «n [»»sede
Maribor Pfarrhof9«3
se priporočam prečastiti dubovščii i za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.

ljudska hranilnica in
reglstrovttns w&ùtwm s mmmm» mmm
Obrestuls hm&Hm %r!
4\\	"
od dnem vloga d® dneva va digs.
Rentni davsì piada goiojlMcm sam.
»ossflla
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradiš# mm
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
v lastni Hill (Hotel ,Pri f»aleni volu