Poštnina pavžalirana tii rtu »to t !« »Vi i*5 u»j Ib ®»i * Političen list. Naročnina znaša: £ dostavllanfem na dom ali po poSti K 10'— mesečno. četrtletno K 30-—. Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9"B0. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva St. 276, uprave St. 24. Leto III. Maribor, sreda 21. julija 1920. St. 159. Ostavka Vesničevega kabineta. Uspeh Andrewsove preiskave. i°— Rusija hoče skupne meje z Nemčijo. Bela Kun v Moskvi. V resnih momentih. Pq premirju S centralnimii državami se je etablirala v Parizu družba, katere proto kolirana firma se imenuje »mirovna konferenca«. To je delniška družba, ki jo tvori petero velikih in več manjših tovarišev in ki si je zagotovila za proizvajanje miru monopol Po vsem svetu. Glavna pot do miru je bila Pač likvidacija vojnega stanja ter vzoostavitev zopetnih rednih odnošajev med narodi. Po vojnih grozotah izmučeno človeštvo je gojilo do te družbe vpliko zaupanje in mnogo nad, toda vse to zaupanje, vse te nade so polagoma izginile, ko je človeštvo spoznalo, da ta družba ne bazira na onem temelju, ki ga je ob postanku proglasila kot svoj program- Z zaupanjem in z vanjo stavljenimi na-dami človeštva pa je izgubila ta družba tudi vso avtoriteto in danes je le žalostna karikatura, ki je nihče ne jemlje več resno. Pa tudi sama se menda več ne smatra za resno; zadnje čase pa se je je polastila fiksna ideja zasledovanja, da beži sama pred seboj iz kraja v kraj. Prepotovala je že več francoskih Izpoved žrtve demona. (Dalje.) Zadnji angel varuh. V tem času se je pričelo najino razmerje kaliti. Prihajali so vo aki, oficirji in s temi je Pričela koketirati. Iskala je zopet na ta način krajšati si čas. S tem pa je meni zavidala najhujši udarec. Postal sem preko vse meje ljubosumen, v tem popival ter pričel razbrzdano živeti. Nisem se imel več v močeh, nisem se mogel premagovati. Sem-tertje mi je bila še malo opore moja zaročenka, ki je pričela slutiti, kaj se z menoj godi, prosila, rotila me je, naj se zdramim, naj zoi et postanem kakor sem bil nekdaj: miren, tih, resen. Pomagalo je sicer malo, o: rijel sem se dela, uredil v uradu zaostanke, založil tudi denar, katerega sem v nepremišljenosti porabil. Toda žal, kmalu sem bil zopet na starem potu. V breznu. Ni bilo več pomoči. Vedno dalje sem se spozabil. Ljubezen do »nje« je postala že nekaj nadnaravnega — nisem mogel biti več brez nje — vedno sva bila skuhaj, po vseh potih, v vsaki družbi sem moral biti zraven. Moja službena dolžnost, moja dolžnost na- mest, gostovala je v Londonu, v San Remu in sedaj naposled v Spaji. Kam jo sedaj povede pot, momentano še ni znano. Če pa se sploh loči od sveta, ter se preseli na kak drug planet, menda nikomur tega ne bo žal. Med tem časom pa, ko se lovi ta mirovna družbo iz kraja v kraj, se pojavlja na svetu vedno večji nered, število perečih in nerešenih vprašanj še bd dne do dne veča, vojna traja dalje, narodi se koljejo naprej. Eno največjih in najbolj perečih in nevarnih nerešenih vprašanj je rusko vprašanje. Rusija, čeprav še nedavno potisnjena v blato, je danes najmočnejši faktor na svetu, je država, ki edina razpolaga z ogromno, disciplinirano, dobro izvežbano in popolnoma zanesljivo armado( kateri ni kos nobena druga na svetu. In ta velika in močna Rusija je največja nasprotnica one potujoče mirovne družbe, katere ! avtoritete sploh ne priznava. Ta mirovna družba se sicer bojuje z Rusijo, ukazuje ji neprestano, naj pade pred njo na kolena, toda Rusija se za vse to ne zmeni, ampak gre brez odgovora dalje svojo pot. Njena armada je porušila vse protiarmade reakcionarnih generalov, zrušila je ravnokar Poljsko pram moji zaročenki, nazadnje dolžnost na-pram samemu sebi — vse, vse sem pozabil. Ona šema pa je postala zopet lahko-živka, igrala se je z menoj, z mojimi čuvstvi, iskala je utežbo pri drugih, kar me je spravilo popolnoma ob um. Počel sem popivati, igrati. Postal sem zgubljen človek. Prišlo ie moje imenovanje za' poštnega odpravnika v Vuhred, zakar niti prosil nisem, ker je bilo pač premalo zame in mojo službeno dobo. Da je prišlo to imenovanje že rreje, vsaj do koi.ca anrila, sigurno ne bi bil sprejel tega mesta. A pot^m sem post il zadovoljen. Moja zaročenka se je odpeljala nazaj v Pulj k materi, ostal sem sam. Bilo mi je usojeno. Urad sem zanemarjal, denar jemal iz blagajne, ne da bi bil kaj premislil. Prišli so trenotki, ko sem se streznil, ko sem z obupom zapazi1,.kam sem prišel, kaj jez menoj postalo, hrepenel sem p j rešitvi, iskal jo, pa premenila me je zopet ta nesrečna ljubav — postal sem njeno slepo orodje. Danes sam sebe ne razumem, kako je bilo to mogoče, streznil sem se — toda prepozno! Grehu sledi maščevanje. Prišel je usodepolni dan 7. februarja 1920. Zjut.aj sem se odpeljal z njo v Maribor. V večernem vlaku, s katerim sva se in pripravlja se, da 'Stopi na vrat Romunski. Mirovna družba pa je brez moči in na obupne klice Poljakov in Romunov ne more odgovoriti drugega, nego: Storite kar morete 1 Dokler so se Rusi borili za svoje meje, se nam je zdel ta boj čisto naraven in mu nismo pripisovali večiega pomena, toda danes izgleda, da zasledujejo ruski vladarji druge* vse važnejše in pomembnejše cilje. Če bi se jim šlo le za meje, bi sedaj sklenili s Poljsko mir, toda tega nočejo. Njihov glavni mirovni pogoj zahteva vse več, zahteva vzpostavitev poljske sovjetske republike. Položaj je sedaj dobil čisto novo lice. Kaj naj Poljaki store? Ali naj se bijejo dalje, ali naj se vdajo? Oboje je za sedanje poljske voditelje nemogoče. Če se bijejo dalje, je gotovo, da bodo popolnoma poraženi, če sprejmejo ruski predlog, so istotako poraženi. Izhoda torej ni in nam se zdi, da ni več-daleč dan, ko bo Pa-derevvski vzkliknil zgodovinske besede Kosciui szkove: Finis Polonie. Enaki usodi se bliša tudi Romunija. Preko Poljske in Romunije pa vodi pot v Čehoslovaško in v našo državo. Zadnje čase smo mislili, da je oni Trockij od danes drug mož, nego oni, ki je nekoč vračala, sem opazil, da se pelje tudi vladni komisar. Slutil sem, da se pelje v Vuhred. Prestrašil sem se, kaj bo, kaj bo. Izstopil je res v Vuhredu, jaz v svod zmedenosti sem se skril pred njim. Nič nisem vedel, kai bi in kako bi napravil. Celo noč nisem zatisnil očes, begal sem gor in dol po sobi, bil sem docela brez uma. Zjutraj sem se odločil za Samomor. Sp>sal sem poslovilna nisma, tudi za njo in njenega moža. Poslal sem pismo takoj gori, želel sem, naj bo informirana, kaj se bo z menoj skoro zgodilo. Nisem prav storil. Kajti, ko sem bil ravno pri tem, da sprožim kroglo, prihiti nekdo k vratom, potrka ter mi izroči pismo od nje. Prosila, • rotila me je, naj se spametujem, ako sem jo ljubil, ne bom kaj takega napravil. Vse bo še dobro, lahko se mi bode še pomagalo. Oori el sem se tega uoa ter čakal kaj bo. Prišel je njen mož k meni ter me vprašal, koliko mi manjka, ker sem mu že v pismu povedal, da ni blagajna v redu. Pomoč. Tudi drugi prijatelji so mi obljubili pomoč. Šel sem na pošto, priznal g. komisarju svoje dejanje. G. F. se je peljal v tem času domov k mojim starišem se informirat o pre- govoril mirno mirovnim delegatom osrednjih velesil v Brestu Litovskem skozi okno ter se smejal generalu Hoffmannu, ki je bil s sabljo po mizi, toda motili smo se. Trockij od danes je isti kot je bil tedaj. In ona Rusija, ki je zrušila centralne države, je zrušila sedaj tudi mirovno konferenco ter napravila iz nje karikaturo. Ko je Nemčija prosila antanto za mir, •ji je odgovoril Wilson, — odstranite cesarstvo, pa vam bomo ugodili — in Nemci so ubogali. Danes pa, sicer ne direktno, ampak faktično pa vendarle pvosi ista antanta Rusijo za mir. In Trockij ji odgovarja, vzpostavite sovjetsko vlado, pa se sprijaznimo. Položaj je jako resen in postaja od dne do dne resnejši. Poleg tega največjega vprašanja pa je še nešteto drugih več ali manj perečih odprtih vprašanj. Grška se je zapletla v borbo s Turki. Kakšen bo izid? Kdo ve. Prerokovati se ne da prav nič. V Albaniji se bije boj med Italijani in Albanci. Na Jadranu divjajo Italijani proti Jugoslovenom, na Reki pašuje D’Annunzio, Madžari se pripravljajo na nove boje. Na Irskem so nemiri na dnevnem redu. v Egiptu, Tripolisu, v Arabiji, Mezopotamiji Indiji, Perziji in Kini vre. Kaj se bo skuhalo ? Napram vsemu temu pa stoji mirovna konferenca brez moči, samo še žalostna karikatura onega, kar bi morala biti. Ponižana in razžaljena Nemčija molči in — čaka. Toda ta molk in to čakanje govorita več nego vse drugo, govorita, da se dobro zaveda položaja in dogodkov, katerim se bliža človeštvo. In ti dogodki je ne bodo našli nepripravljene. Kaj pa mi ? Romunija baje prosi pri nas pomoči proti Rusiji, morda zato, ker nam je vzela Banat in Temešvar? Toda tudi če bi nam v sili ponudila za nagrado vse, kar bi si želeli, niti tedaj ne smemo ustreči njeni želji. Če §e ji ne upajo pomagati antantne velesile, še manj si ji smemo pomagati mi. lASiSftem bi napravili korak, ki bi nas privedel'! prej ali slej v oni položaj, v katerem sejnahaja danes Poljska. ^ /Naj se bojujejo z Rusijo vsi, ki jim je drago,^mi se ne smemo, pod nobenim pogojem ne. Nasprotno, naloga naše vlade je. da čimprej prizna sovjetsko rusko vlado ter sjopi ž njo v prijateljske odnošaje, kajti le to nas zamore še rešiti, kajti nič ne pretirujemo, če trdimo, Ida je danes Rusija gospodarica položaja. Podpirajte ,Jugosl. Matico4! moženju. Odgovor ni prišel zadovoljen, pa vendar so bili pripravljeni pomagati, pogojno, da bode ona stala dobro. Vsak je odkrito vrgel krivdo na njo; poznali so jo vsi bolje ko jaz. Zahtevali so od mene, naj celo zadevo razložim komisarju, da bo on nastopil proti nji. Toda tega nisem storil, ni mi bilo mogoče. Saj sem se čutil tudi sam krivega, ker sem tako lahkomišljeno in slepo ravnal. Bilo je mislim, 12. februarja, ko smo se zadnjič pogajali o denarju. Gg. Mravljak in Pahernik sta zahtevaia že omenjeno garancijo 6000 K od moje ljubimke. Šel sem k nji, bila je pripravljena za to svoto pegojno, da njen mož nič ne zve o tem. Javil sem to onima, a sedaj sta tudi ena dva zahtevala 12.000 K. To ji je bilo preveč. Za toliko se ni mogla odločiti, do 9000 K bi bila skoro pripravljena. Sporočil sem to gospodoma, katerima se je pridružil g. Schneider, ki je bil pripravljen nekaj pomagati. Protestni shod ZJŽ zoper podražitev premoga. Sinoči se je vršil na vrtu Narodnega doma protestni shod ZJŽ z glavnim namenom protesta proti povišanja premoga. Ker to povišanje ne zadene samo železničarjev, ampak tudi vse druge sloje in vsakega posameznika, je bila pričakovati tudi od strani neželezničarjev večja udeležba, zlasti ker se je ob enem razpravljalo tudi o naših stanovanjskih škandalih in veriž-ništvu. Predsednik podružnice ZJŽ Msribor, posta-jenač. Mohorko je pojasnil deloma že iz ljubljanskih listov znani škandal o vzrokih podra-ženja premoga od 7 na 55 K torej za 800®/«. Ta škandal je izsledil pred. „Zveze“ Deržič. Dognalo se je, da je pri tem veriženju sodeloval tudi ,,sodrug" dr. Korun. Mohorkov poziv „PrC'č od Dunaja 1" je vzbudil viharno odobravanje. * Govornik se je potem pečal tudi z „dr-žavno stanovanjsko komisijo", katere posamezni člani izdajajo nakazila raznim strankam za isto stanovanje. Železničarji, ki največ trebijo tuje-rodce iz Maribora, ne dobijo stanovanj, oddajajo se raje zopet tujim verižniškim elementom. Pri točki »državni urad zoper verižnike" je nek uradnik prinesel vest, da so trgovci tekom dne umaknili znižane cene sladkorja, ker ga nameravajo zopet povišati od 52 na 66 K. To je izvalo viharne klice: sladkor zaplenit! roparji 1 Govorila Sta še Dekleva, ki je naglašal.da ista usoda kot železničarje zadene tudi poštarje — in novinar Pirc, ki je opozarjal, da vsi protesti proti stanovanjskimi škandalom in veriž-ništvu ne pomagajo, ako občinstvo ne prijavlja posameznih konkretnih slučajev. K>nečno se je sprejela nastopna, tudi za splošnost zanimiva: Resolucija: Na javnem železničarskem shodu v Mariboru dne 20. julija 1920 zbrani zborovalci in zborovalke: 1. protestirajo proti nečuvenemu povišanju cen premogu potom deželne vlade za Slovenijo. Skrajno predrzna žalitev jugoslovenskega delavskega ljudstva je, da deželna vlada dovoli tujemu od nemških in madžarskih čifutov vode. nemu podjetju v svrho nekakih investicij preko noči 65°|0 povičanja cen premogu. Investicije naj se krijejo iz posojil, a ne iz žuljev »aj-nižjih slojev; 2. zahtevajo, da dbratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani takoj prekliče z Dunaja ————————f—f Na pobegu. Pri teh pogovorih z njo je pričela nami-gavati, naj bi šel preko meje, ona nima veliko upa na pomoč, zvedela je, da bom vzhe poravnavi zaprt. To mi je bilo preveč. Toliko potov, toliko nepopisnega trplenja, samo da odidem tej sramoti, to naj bo vse zaman ? Bil je skoro najhujši udarec zame, nisem vedel kaj bi napravil. Zaupal ~sem se gosp. Schneiderju, povedal.mu, kaj mi je ona sporočila. Tedaj mi je povedal primer iz Maribora, kjer je baje neki uradnik bil na istem stališču, povrnil je škodo in bil vzlic temu aretiran. Ako je tako, raje pobegnem. Prosil sem ga, naj gre z menoj k nji. Bilo je ob 10. uri zvečer, ona je bila doma. Sel je gori. Povedal sem ji še enkrat, kar zahtevajo. Pro-tivila se je tej veliki svoti. Kaj naj napravim? Pobegni! Povedal sem, da nimam denarja, ne paoirjev in nikakega poznanja v Nemški Avstriji. («one« prih.) zapovedano povišanje cen premoga in to brez vsakega pridržka, ter da izposluje dobavo premoga po istih cenah, pod katerimi ga dobivajo SHS železničarji Zatiranje s strani nemške gospode so slovenski železničarji do grla siti in izvajajo v slučaju neupoštevanja skrajne konsekvence; 3. zahtevajo od centralne vlade takojšnje razveljavljenje ukrepa deželne vlade in kaznovanje krivcev. Na narodne predstavnike vseh političnih strank apelirajo zadnjič, naj ne tirajo s svojo brezdelnostjo ljudstva v obup, in naj že vendar enkrat omogočijo rekonstrukcijo pokrajinskih vlad; 4 protestirajo proti krivičnemu zapostav-ljenju slovenskih železničarjev pri zadnjem julijskem napredovanju in zahtevajo takojšnjo in popolno ločitev od Dunaja ; 5. zahtevajo od stanovanjske komisije, da stori nemudoma vse korake, da preskrbi še vedno po vagonih bivajočim železničarjem primerna stanovanja, ter da pregleda vsa stanovanja, ugotovi cene in izžene verižnike in tuje elemente iz Maribora. 6. zahtevajo od državnega urada zoper na-vijalce cen, verižnike itd. podružnica Maribor, da začne brezobzirno pometati. Vso pažnjo naj posveti cenam življenskih potrebščin, predvsem moke, sladkorja (od kod imajo trgovine beli sladkor v kockah in po kateri ceni ?) mesa, sadja, blaga za obleke, usnja, podplatov itd. Maribor 20. julija 1920. Dnevne vesti. Gg. mežnarjem pri „Stražl“. Ne čudite se, da pas nazivljem mežnarje, iz pon-deljkrve številke vašega visoko moralnega lista sem se naučil zamenjavati stanovske pojme. Če nazivljete mene, trgovsko-akade-mično naobraženega človeka trgovskega na-stavljenca, potem nazivljem jaz vas z isto pravico mežnarje, kajti razmerje med menoj in trgovskimi nastavlienci je isto, kakor med vami in mežnarji. Po vašem receptu bi se arhitekte lahko nazivalo tudi zidarje, učiteljice pestunje itd. O tem pa, kdo spada boij v uredništvo, ali jaz ali kaplani, prepuščam sodbo onemu občinstvu, ki še lahko prevdari, kaj se strinja z visokimi krščanskimi nauki in vašimi deli. Sic^r pa jaz za svojo osebo višje cenim one Much> k* yeč delajo, a se mani ponašajo s svojimi visokimi študiiami in doktorati, ter mi niti na misel ne pade, da bi vašega tovariša Zebota, ki nima »akade-mične« izobrazbe, manje cenil. Nasprotno, prepričan sem, da je on vkljub svoji nešo-lanos i storil za obmejne Slovence in za vašo stranko več, nego vi vsi skupaj. Isto-tako tudi nisem podcenjeval pokojnega glavnega urednika »Slovenca«, g. Stefeta. O kru-hoborstvu pa povem toliko, da sem postal žurnalist iz golega idealizma in iz ljubezni do stanu samega, katerega cenim visoko in ga ne pus,prvorazrednih" tvrdkah v Celju: D. Rakuscli, F. Konig; v Mariboru: Herman Wo-gerer, Vilim Badel, Pugl in Rosmann, Rudolf Welle itd. Naj bi bile take reklame resen opomin za naša pristna slovenska podjetja, kajti le ona so v prvi vrsti oškodovana, če pustijo, da najhujši Nemci ponujajo blago po naših listih. Stanovanja za naše begunce se še vedno ne dobivajo, pač pa se šopiri še mnogo Nemcev tukaj, ki nimajo tu niti posla niti niso naši državljani. Evo slučaj! Neki Goričan, vodja večje tovarne v Mariboru, ki se mu je v vojski v Solkanu vse uničilo, Posluje že nad leto dni v našem mestu, ne da bi bil doslej dobil stanovanja za svojo rodbino, ki jo ima pri svoji svakinji p Ljub-l|ani. Zvedel je za vilo v Karčevini, 0 k0ji stanuje žena aktivnega avstrijskega podpolkovnika na Dunaju, ki od svojega moža ni sodno ločena. Stanovanjski urad je še dokaj prizanesljivo podelil tej gospej rok do 15. julija za izselitev, da otroci dokončajo šolsko leto. Gospej podpolkovnikovi se pa očividno mastne sklede v Jugoslav.ji, ki jo sicer javno blati in psuje ob vsaki priliki, vendar-le dopadejo, radi tega je zaprosila Pri zapuščinskem sodišču, ki je obravnavalo zapuščino njenega očeta, v kojo spada tudi Prej navedena vila, da se ji izda potrdilo, da Pred plačilom zapuščinskih pristojbin ne sme zapustiti Jugoslavijo. Sodišče ji je to potrdilo dalo in ga. podpolkovnika stanuje lepo mirno naprej v svoji vili, kaj jo briga stanovanjska beda v Mariboru! Če premislimo, da imajo pristojbine zakonito jamstvo v neobremenjeni vili, nam je težko verjeti v stvarne razloge za to prepoved izselitve, saj ni prav nobene nevarnosti, da bi se mogli dediči plačilu pristojbin odtegniti. Gospa računa pa dobro: Navadno traja šest mescev, da se te pristojbine predpišejo, en mesec imam roka za plačilo, med tem se lahko še veliko spremeni in morda dobim zopet kako prepoved izselitve pri kakem SHS uradu! Ljubljanski stanovanjski urad pa je med tem pozval družino prej navedenega goriškega begunca, da Ljubljano zapusti, češ po zakonu žena, ki ni ločena od moža, ne sme imeti druzega bivališča kot mož. Čisto prav, kaj pa poreko mariborske oblasli k ženi nemško-avs rijskega podpolkovnika, zakaj pa sme ta vživati ločeno stanovanje! Na ta način bomo še dolgo čakali, da se Maribor posloveni, če to naše oblasti same umetno zadržujejo! Novo hišo vničil. V času, ko je povsod tako pomanjkanje stanovanj, se je zgodilo in sicer v Zgor. Žerjavih pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah nekaj, kar se zdi neverojetno, pa je vendar resnično: Posestnik Schiitz^ je prodal svojo enonadstropno, pred nekaj leti lično zgrajeno hišo, ki se je vporabila za gostilno. Novi lastnik pa je špekuliral, da dobi mnogo več dobička, ako razproda posamezne dele hiše, kakor če jo zopet naprej proda. Ia mož je storil tako; raztrgal je celo lepo hišo, ne da bj'' bila katera javnih oblasti se za tak vandalizem pobrigala; vsak si je mislil, hiša je njegova in lahko ž njo napravi, kar se mu zljubi. Ob enem z hišo je vničil tudi vrelec slatine, ki bi bil strokovnjaško izpopolnjen, lehko v čast Slov. Goricam. Zanima nas zvedeti, ali je ta dogodek našemu g. okrajnemu glavarju kaj znan in ali res sme pri današnjih razmerah vsak lastnih hiše početi kar se mu zljubi ? Dijaški demokratski dom v Beogradu. Centralna organizacija jugoslovenskega demokratskega dijaštva je v zvezi z ostalimi institucijami demokratskega dija|tva osnovala Centralni odbor za zidavo lastnega doma v Beoqradu. V odboru se nahajajo: univer. profesor dr. Bogdan Gavrilovič, ministri dr. Kukovec, Ljuba Davidovič, Svetozar Pri-bičevič, narodni poslaniki Todor Božinovič, dr. Vojislav Veljkovič, Ivo Grisogono. zastopniki trgovcev, odvetniki in dijaštvo. Glasom pravil postane dobrotnik, kdor plača enkrat za vselei 500 dinarjev, ustanovitelj pa kdor plača 200 dinarjev. Imena ustanoviteljev in dobrotnikov se vsečejo na mramorno ploščo v veliki čitalnici Doma; oboji dobe diplome. Vrhutega se vrežejo tudi slike dobrotnikov v mramorne plošče v Domu in natisnejo njihove slike in biografija v posebnih spomenicah. Centrajni odbor poživlja in prosi vse demokratsko občinstvo širom Jugoslavije, da po svojih močeh prispeva k fondu za to vele-važno zgradbo. Komur je pri srcu napredna demokratska dijaška mladina in dobrobit domovine, naj nakloni plemenitemu namenu svoj prispevek. Sprejme se hvaležno vsaka še tako mala svota. Kdor kako svoto nabere pri posebnih prilikah (veselice in druge prireditve) naj obenem s pošiliko navede tudi natačna imena darovalcev. Prispevki se pošiljajo na naslov: Nikola Krstič, trgovec, blagajnik Centralnega odbora za ustanovitev študentskega demokratskega doma v Beogradu. Podrobnejša pojasnila in pravila pošlje na željo: Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani, Narodni dom 1. nadstropje. Dnevnice za učiteljstvo na meji. Za to vprašanje, ki ni tako čisto kakor bi se mislilo, se doslej menda še nihče ni zanimal Čudno je namreč to, da dobivajo nekateri učitelji in učiteljice obmejnih šol dnevnice, dočim jih drugi ne dobivajo. V tem oziru je treba, da se v bodoče drugače postopa ter ne dela izjem, ki so Popolnoma nerazumljive-Brez dnevnic so nekateri učitelji in učiteljice popolnoma obmejnih šol, dočim jih dobivajo nekateri, ki so mnogo dalje od meje. Delo v naših obmejnih šolah, kjer je ljudstvo večinoma ponemčeno od prejšnjega nemškega, posebno šulferajnskega učiteljstva je jako’ težko in naporno. Poleg tega pa si naši učitelji in učiteljice v nekaterih krajih niso niti življenje varni. Radi tega pozivliemo merodajne činitelje, da te naše obmejne pijonirje primerno odškodujejo za nadčloveške napore ter ne delajo med njimi nikakih razlik. Učiteljski kongres v Beogradu Učiteljskega kongresa v Beogradu, ki se je otvoril v nedeljo zjutraj se je udeležilo lepo število učiteljstva iz vseh delov naše države. S4bsko učiteljstvo je priredbo posebno slovenskim in hrvatskim tovarišem res prisrčen sprejem. V nedeljo opoldan je priredila beograjska občina na Topčideru vsem udeležencem sijajen obed, katerega so se udeležili tudi zastopniki vlade in drugi odličniki. Za „Sokola“ v Studencih sta darovala ob priliki slavnosti na Muti gg. učitelja Porekar in Vidmoser po 20 K. K včerajšnji brzojavki, da dobi Italija vso trgovsko mornarico bivše avstro-ogrske monarhije je treba pripomniti, da one ladije, katerih lastniki so naši državljani, ostanejo nam. Kongres kmetovalcev vse naše države se bo vršil dne I. in 2. avgusta v Beogradu. Petdesetletnico svojega obstoja je praznovalo v nedeljo v Ljubliani na slavnostni način prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Dovoljenje za izvoz koruze. Ministrski svet je sklenil, da dovoli prost izvoz 40 000 vagonov koruze. Zahteva se samo zavarovanje v zdravi tuji valuti. Sv. Lenart v Slov. gor. Glasom »Uradnega lista« se je »rekonstruiral« celi občinski sosvet. Seveda sami narodniaki najnoveišega kova. Krona pa je g. Schibert, stari notorični nemčur, bivši avstrijski orožnik, kateri najrajši izziva po trgu z nemščino. Gosood gerent bo učinil dobro, če ga malo pouči o poljudnem postopanju s strankami, kjer fungira kot občinski tamik, ne pa da jih po feldvebelsko nahruli. Tudi se ta dični gosood prav odkrito in skeptično izraža o obstoju naše države In taki ljudje sedijo po milosti nazadnjaške pokrajinske vlade v našem črnem sosvetu 1 Biš-Sv. Bolfenk v Slov. gor. (Dopis). Oba gg. kaplana iz Sv. Lenarda in od Sv. Ruperta opozarjamo, da bi nas silno veselilo, če bi pobirala mesto za mariborsko orlovsko pajacado za reveže, katerim je zadnja toča vse pobila. Toda ko bi se gg. vsaj z malim zadovoljila, in ne bi zahtevala od posameznika kar po 10 dinarjev. Oba prav dobro vesta, da jih bišeški samostojni kmetje ne marajo, torej naj jih pustita na miru. Zadnje vesti. Naša kabinetna kriza. Beograd, 21. julija. Ministrski predsednik Vesnič je včeraj podal ostavko celokupnega kabineta, ki je bila sprejeta. V poMičnih krogih se govori, da bo s'sestavo nove vlade, ki bo tudi koncentracijska, zopet pooblaščen Vesnič. Uspeh Andrewsove preiskave. LDU Beograd, 20. julija. V političnih krogih se govori, da je ameriški admiral, ki je vodil preiskavo splitskih dogodkov, v svojem poročilu ugotovil, da Jugoslovene v ni-kakem primeru in na noben način ne zadeva niti najmanjša krivda na tem, kar se je pripetilo in da so vse to izzvali Italijani. Admiral bo pri zaveznikih storil korake, da se odstrani italijanska mornarica iz dalmatinskih pristanišč in nadomesti z angleškimi in francoskimi ladjami, ker italijanske neprestano povzročajo incidente. Francoska in angleška mornarica naj ostaneta v lukah do končnoveljavne rešitve jadranskega vprašanja. Po čitanju je I Ijevanje ladij, polkovnik Sineš. Danes dopo- Naša demarša radi italijanskih pustošenj. LDTJ Beograd, 20. julija. „Narodno dijelo“ prinaša iz Beograda vest, da je naša vlada poslala zavezni. om spomenico o zadnjih dogodkih v Splitu. Spomenico so izročili vsem poslanikom zavezniških vlad. V spomenici zahteva naša vlada, da vrhovni svet zaveznikov prepreči nadaljnja pustošenja ter se zahteva odškodnina za pokvarjeno imovino naših dr. žavljanov- H koncu spomenice izjavlja vlada, da ji ni mogoče zadržati jeze naroda v primeru, ako bi se popustilo, da Italija še nadalje ne. kaznjeno vrši taka vandalska dejanja. Rusi hočejo mejiti na Nemčijo. DKU Wa s h in g ton, 20. julija. (Brez žično.) Po poročilih iz Helsingforsa je izjavil Lenjin, da je skupna meja med Rusijo in Nemčijo za bodočnost obeh držav neobhodno potrebna. Prodirarije v Poljsko se bo nadaljevalo toliko časa, dokler ne dosežejo ruske čete nemških mej. Rusi in Angleži. DKU London, 20. julija. »Daily He-rald« poroča, da se je sinoči nenadoma sestal ministrski svet. Lloyd George je prekinil svoje bivanje v letovišču ter se nemudoma podal v London ter konferiral s Churchilom. Ministrski svet se je, kakor se zatrjuje pečal z ruskim odgovorom na Lloyd Georgejevo noto. Kakor se zatrjuje je ruski odgovor tak, da nanj ni mogoče resno odgovarjati. Rusija se sedaj v pogajanjih z antanto poslužuje istih metod, katerih se je posluževala nekoč v pogajanjih s centralnimi državami. Bela Kun v Moskvi. DKU. Dunaj, 21. julija. Moskovska »Pravda« poroča, da je prispel tjakaj Bela Kun, kateremu je sovjetska vlada pripravila krasen sprejem. Lenjin je v posebnem govoru poveličeval njegove zasluge. Poverilo se mu je takoj neko zelo važno mesto v Moskvi. Poljsko prisilno posojilo. DKU. Dunaj, 21. julija. »Neue Freie Presse« poroča iz Berlina, da je razpisal poljski državni zbor prisilno državno posojilo v višini 15 milijard poljskih mark- Razprava proti Radiču končana. LDU Zagreb, 20. julija. V današnjem nadaljevanju razprave proti Radiču, ki se je vršila v njegovi odsotnosti (ker so v prejšnji razpravi obtoženec kakor tudi njegovi branitehi izjavili, da razpravi ne bodo več prisostvovali), se je nadaljevalo čitanje spisov, povzel besedo držayni pravdnik, ki je v dolgem govoru dokazoval Radičevo krivdo. Drž. pravdnik v celoti še sedaj stoji na stališču, ki ga je zavzel v obtožnici. Razprava je s tem dovršena. V nekoliko dneh se bo razglasila razsodba. Virvaj v Italiji. DKU Berlin, 21. julija. »Vossische Zei-tung« poroča iz Rima: Vzpostavitev prometa cestne električne železnice v Rimu je povzročila nove velike spopade, ker je osobje o-krasilo vozove z rdečimi zastavicami. Radi tega je promet zopet ukinjen. Delavska zbornica se peča z vprašanjem proglasitve nove generalne stavke. Italijani v Srbiji proti italijanskim zločinom. LDU Beograd, 20. julija. Italijani, ki že dolgo časa žive v Srbiji, bodo podali izjavo, v kateri bodo ostro obsodili italijanska nasilstva v Trstu in na Reki. Romunsko-bolgarska pogajanja. DKU Amsterdam, 20. julija, »jjournal des Debatts« poroča iz Bukarešte, da se pogaja Take Jonesku z Bolgari radi ureditve vprašanja Dobrudže. Laška natolcevanja. DKU. Rim, 20. julija. V ministrskem svetu je podal Giolitti poročilo poslanika barona Aliottija. »Giornale d’Italia« pripominja, da vsebuje Aliottijevo poročilo odkritja o zvezi albanskih vstašev z Jugosloveni. Vstaši so prejemali orožje in municijo od ]ugo-slovenov in Grkov, ki so zasledovali razdelitev Albanije- Razdelitev donavskega brodovja. LDU Beograd, 20. julija. Iz Romunije se je danes vrnil v Beograd sodnik za razde- ludne je bil na ladji slovesni obed na čast ameriški komisiji. Danes potuje komisija na Dunaj, kjer se bo reševalo vprašanje ladij. Prva seja, na kateri se bo o tem razpravljalo, bo 22. t. m. Mednarodna finančna konferenca. DKU. London, 20. julija. (Brezžično.) Mednarodna finančna konferenca, ki bi se morala sestati 23. julija v Bruslju je odgodena za 14. dni. Gibanje nemških komunistov. Velika skupščina nemških neodvisnih soci-jalistov v Hamburgu je sklenila, da se ustanovi na revolucijonami podlagi stoječ obratni svet, ki bo pripravil vse potrebno za delavsko diktaturo ter socijalizacijo produkcije v Nemčiji. Pogajanja s Čehoslovaško. LDU Beograd, 20. julija. Ta teden bodo končani razgovori med našo in čehoslovaško vlado glede trgovine in carine in medsebojnih gospodarskih odnošajev. Zarota v Turčiji. DKU A m s t e r d a m, 20. julija. Dopisnik londonskih »Times« poroča iz Carigrada, da je prišla turška policija na sled zaroti, ki je nameravala odstraniti sultana ter vzpostaviti začasno provizorično vlado. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.< Mala oznanila. Hočem zamenjati enakega hudega ali eventuelno kupiti. Ponudbe na »Vedež«, Maribor, Gregorčičeva ul. 6, telefon 132. 3—3- Prva jugoslovanska tovorna za no c ; m I t iiifii 1 je jiričela 5—4 z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz naj finejšega usnja. V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. 1Naročila se izvršijo po najnižjih cenah. sila Spedicijski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu, špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vsklodiščenja raznega blaga in pohištva. .Jiy | ib fiUSiUrMi fll?• Cc*rOG Največje domače podjetje v Jugoslaviji! Sl SIS 71 Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1 Telefon interurb. 375 Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. * !_________________________________________________ I Blagovni oddelek: Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, imnort ter eksnort. prek-morska kupčija. Komisija: Prevzame se vseh vrst blago v prodajo