Leto tffl., štev 46
Ljubljana, četrtek 25. februarja 1926
Poštnina pavšailrana.	Cena 3 Din
cs l»haja ob 4. «iirtr»j. ==»
Stane mesečno Din 15—; sa inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knafiova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. 4.91
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-Jana it 11.84» - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241.
LJubljana, 24. februaria.
Danes še je peljal skozi Ljubljano v spremstvu italijanskega poslanika Bodre ra naš zunanii minister. Dr. Ninčič potuje v Rim in nato še v Pariz, da izvrši samo še formalnost podpisa in »prisrčnega objema«, ki navadno zaključuje dolgotrajne priprave za sklep mednarodnih pogodb. To pot se napovedujejo dalekosežne konvencije, ki naj imajo značaj iskrenega prijateljstva ter na. men ustvaritve ožje trozveze med Jugoslavijo. Italijo in Francijo.
Ko smo danes videli na ljubljanskem kolodvoru našo delegacijo na potu v Rim, se nismo mogli otresti občutkov, ki smo iih imeli tedaj, ko so se odposlanci naše države peljali mimo Ljubljane na »prijateljske® pc-godbe v Rappalo. v Sv. Margerito in v Rim. V vseh treh slučajih smo bili kot kompasciscenti slabejši, ne le po diplomatični sposobnosti naših zastopnikov, marveč tudi po naravni po lirično - vojaški in gospodarski situaciji male, mlade Jugoslavije napram velesili Italiji. Jedro vseh treh sklenienih pogodb je bHo v tem, da smo bili žalostno poraženi in ponižani, a da se je Italija neizmerno okoristila ne le nad našo zemljo, marveč tudi nad našo krvjo.
Položaj v katerem sklepa sedaj gosp. Ninčič z g. Mussoiinijem novo pogodbo še pojačanega prijateljstva, je sicer nekoliko ugodnejši, kot ie bil pred leti. ko je šlo sanm za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Italija je v strahu pred Nemčijo in išče zaveznikov proti njej. Pri tem se moramo zavedati, da .ie naš položaj napram nemštvu bistveno drugačen kot položaj Italije. Jugoslavija ni vzela Nemcem nobenega ozemlja, temveč so Nemci nam vzeli slovensko K°* roško. Italija pa ima z Nemčijo račun radi južne Tirolske. Navziic temu ni opažati velike izpremembe v tretiranju italijanskih državnikov z našo kraljevino. Italija je vsegamcgočna velesila. Jugoslavija v njihovih očeh revna in sla botna država druge vrste. Vse to nas navdaja z opravičenim strahom, da tudi rezultat najnovejše pogodbe z g. Mussoiinijem za nas ne bo ugodnejši kot izid vseh dosedanjih paktov, pa naj bi bila ideja sama na sebi še tako zdrava in še tako potrebna realizacije. Ljudje so tisti, ki lahko izvedejo kaj dobrega, a tudi tisti, ki lahko uničijo najboljše stvari ter napravijo mesto blagra neizmerno gorje.
In nai bi bila pot gosp. Ninčiča v Rim še tako potrebna in neodložljiva ter cilji. ki jo zasleduje njegova akciija. še v tako velikem interesu tudi Jugoslavije, vendar nas navdaja moreč občutek, da zopet sklepamo internacionalno kupčijo za mačka v vreči.
Razumemo, da se morajo internacijo-nalne pogodbe pripravljati na širokem trgu beograjskih Terazij. a da take dalekosežne državne odločitve na svojo pest sklepa v državi le par ljudi, to ni ie parlamentarno, ne le nedemokratično, marveč za državo tudi opasno in lahko usodno. Razen gosp. Ninčiča in gosp. Pašiča in njihove najbližje okolice še danes nj nihče točno poučen, zakaj potuje gosp. Ninčič v Rim na razgovor z gosp. Mussoiinijem. O tem ne ve niti Narodna skupščina, niti ostala javnost. Gosp. Ninčič je še na ljubljanskem kolodvoru odklonil novindarjem vsako informacijo, ki presega njegov oficijelni kormmikč par vrst.
Gosp. Ninčič hi gosp. Pašič sta lahko boljša diplomata kot deset Mussoltnijev. pa je povsem nemogoče, da bi v svoji državniški erudicifi za svrhe male Srbije ter s svojimi dokaj zastarelimi diplomatskimi nazori mogla biti kos težki nalogi, ki sta jo vzela na sebe. Zlasti ie to nemogoče, ker je notorično, da nista baš najboljša poznavalca interesov onih pokrajin in onih delov naroda, ki so nedvomno po predstoječem rimskem paktu neposredno prizadeti V koliko so bili vsaj zaslišani za svoje mnenje Dalmatinci in zastopniki našega osta lega Primoria. nam ni znano, vemo pa, da kompetentnih Slovencev v tej zadevi ni nihče ničesar vprašal, dasi so ln bi morala biti v zvezi s to akcijo vitalna vprašanja baš slovenskih delov našega naroda. Ignoriranje Slovencev v tako eminentnih in odločilnih trenutkih opravičeno vzbuja sum, da se nameravajo — hote ali nehote — sklepati internacionalne kupčije na račun zemlje in krvi našega dela jugoslovenskega naroda.
Sedanje zunanjepolitične akcije naše vlade ponovno in na ilustrativen način dokazujeta. kako pravilna in pravična ie stara naša zahteva parlamentarnega zastopstva samostojnih demokratov, da treba ustanoviti v Narodni skupščini zunanjepolitičen odbor, ki bi imel efektiven vpliv na smer in izvajanje naše zu-nanie politike. Ce bi ta odbor obstojal ne bi mogli naši diplomati sklepati uso-depolnih in dalekosežnih mednarodnih Pogodb na lastno pest. Jugoslaviji fn njenemu ljudstvu bi bilo prihranjeno marsikatero veliko razočaranje in marsikatera velika in nepopravljiva škoda. Pakti pa. kj bi se sklenili z vednostjo
Garancijska pogodba med Jugoslavijo in Italijo
«Pakt prijateljstva« se naj spremeni v zavezniško pogodbo. — Razdelitev akcijskih sfer v Srednji Evropi in na Balkanu. — Revizija granice? — Rimski krogi trdijo, da razpravlja Ninčič tudi
za Češkoslovaško.
Rim, 24. februarja, s. Kakor izve vaš dopisnik iz zanesljivega vira, bo v Rimu podpisan dalekosežen jugosioven-sko-italijanski garancijski pakt, ki bo v vsem spominjal na pravo zvezo. Oba soseda si bosta baje medsebojno garantirala vse meje. Pri tej priliki bodo dogovorjene medsebojno tudi mednarodne akcijske sfere v Srednji Jugovzhodni Evropi. Prišlo bo tudi do korektur Italijansko-jugoslovenske meje.
Rim, 24. februarja, o. Potovanje jugoslovenskega zunanjega ministra dr Ninčiča v Rim je' tudi italijansko javnost povsem iznenadilo. Italija, ki je sklenila z Jugoslavijo tesno priiateHsko pogodbo, vzdržuje prijateljske odnošaje tudi z iugoslovensko zaveznico, reou-bliko Češkoslovaško. V političnih krogih se zatrjuje, da dr. Ninčič ne bo razpravljal samo v imenu Jugoslavije, temveč bo obravnaval z Mussoiinijem po sporazumu z dr. Eenešem vse najvažnejše aktualne mednarodne probleme. Locsrno, Nemčija in priključitev Avstrije bodo glavni predmeti rimskih posvetovanj. Ti ministrski razgovori bodo imeli zato izredno važnost, ker se bodo nanašali na države z istimi interesi. ki so prizadete radi vstopa Nenf-čije v Zvezo narodov. Jugoslavija, tako zatrjujejo v rimskih diplomatskih krogih, ni nič manj zainteresirana kot Italija, da se ohrani status quo. ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Kampanja, ki jo radi priključitve Avstrije k Nemčiji vršijo v zadnjem času s posebnim povdarkom. bo tudi prišla na dnevni red. Na posvetovanjih bodo Izdelali skupni akcijski načrt ofceh držav Tu se poudarja, da je italijanska zunanja politika odločno orijentirana v Srednjo
Evropo. Stališču češkoslovaške so se v Rimu v zadnjih mesecih nekoliko čudili. dočim so z gotovostjo računali na prijateljstvo Jugoslavije. Zdi se. da je konferenca v Temfšvaru razčistila položaj. in da je bilo med dr. Benešem in dr. Ninčičem sklenjeno, kako bosta obe državi v bodoče postopali proti Nemčiji. To akcijo želi sedaj voditi Italija, ki je prelomila s svojim svoječasnim prijateljskim stališčem do Nemčiie. Ita-lofobska kampanja Nemčije je samo olajšala pregrupacijo evropskih sil in spravila združenje italijanske, jugos!o-venske in češkosiovrške diplomacije v neposredno bližino. Značilno za novo orijentacijo italijanske zunanje politike je dejstvo, da je v oficijoznem časopisju izšlo mnogo člankov, v katerih rvoziva-jo Češkoslovaško, naj misli na lastne interese, ki se sedaj popolnoma krijejo z italijanskimi.
Z ozirom na dr. Ninčičevo potovanje v Rim piše »Glornale d* Italia»: Probu-jenje pangermanskega bloka ima že svoje neizogibne posledice Vsakdo ve. da tvori nedotakljivost Avstrije pogoj sedanjemu ravnotežju v Srednji in v Vzhodni Evropi. Ako se Avstrija priključi Nemčiji, bo uničeno vse dosedanje delo mirovnih pogodb. Italija je že izjavila Avstriji, da ne bo dovolila priključitve k Nemčiji. S tem se strinjajo tudi nasledstvene države. V Beogradu se kaže že dalje časa tendenca, da se razširi z Italijo sklenjena prijateljska pogodba in tako onemogoči nemški »Drang nach Suden». Prihod jugoslovenskega zunanjega ministra v Rim in njegov sestanek z Mussoiinijem je radi tega Izredno velike važnosti
Minister Ninčič v Ljubljani
Spremlja ga v Rim italijanski poslanik Bodrero. — O konkretnih ciljih svojega potovanja odklanja g. Ninčič vsako informaci-V soboto odide iz Rima v Pariz.
jo.
Ljubljana, 24. februarja, č. Z današnjim dopoldanskim brzovlakom je prispel v Ljubljano zunanji minister dr. M. Ninčič v spremstvu šefa odseka za zadeve Zveze narodov Antiča in šefa svojega kabineta Vučkoviča. Z istim vlakom potuje v Rim beograjski italijanski poslank Bodrero. kateremu je naša vlada dala na dispozicijo poseben salonski voz.
Na kolodvoru so pozdravili visoke funkcijonarje vel. župan dr. Baltič, direktor drž. železnic dr. Borko in italijanski generalni konzul markeze Ga-votti. Napram zastopnikom listov sta bila minister Ninčič in poslanik Bodrero jako ljubezniva, a glede konkretnih ciljev rimskega sestanka skrajno rezer-
virana. Njune izjave so bile le parafra-za sinočnega beograjskega komunikeja. da gre za izmenjavo misli o položaju, ki je ustvarjen v Evropi po locarnski pogodbi. Toliko smo mogli doznati, da se sestanek v Rimu vrši po inicijativi g. Mussolinija. Minister Ninčič ostane v Rimu verjetno do sobote ter bo v nedeljo v Parizu. Tam bo konferiral z g. Briandom ter bo verjetno sprejet tudi od predsednika republike.
Z opoldanskim brzovlakom sta oba diplomata nadaljevala svojo pot proti Trstu.
Italijanska vlada je poslala do granice svoj salonski voz. ki ga je stavila ministru Ninčiču na razpolago.
Fašisti napovedujejo konec Ma?e antante
Angleški listi pa napovedujejo
Trst, 24. februarja. 1. Fašistovski »Popolo di Trieste« piše ob priliki dr. Ninčičevega potovanja v Rim: Podonavski politični krogi vidijo v potovanju srbskega (!) politika pri četek definitivnega razpada Male antante. Mussolini je strmoglavil vsa stara ravnotež ia. Italija nokdaj brez veljave, ie danes potrebno težišče evropskega življenja. Mala antanta se ie končala v Temfšvaru ln dr. Beneš se ne more več varati. Ninčič in Ju-goslovenl so razumeli, da se že deli časa opaža v majhnih narodih podonavske Evrope »detente« En da so ti narodi doumeli moč in prestiž nove Italije. Končno se ne more pozabiti, da sta danes v evropskem življenju samo dva živa naroda čuječa in pripravljena na vse. t. i. AngliSa ln Italija. Qual d' Orsay je prišel Iz mode!
London. 24. februarja. I. «Daily Tele-
novo zbližanje Italije in Nemčije.
graph* prinaša senzacijonalen članek, v katerem se govori o možnosti nove ori-ientacije v italijan. politiki napram Nem čiji. Ugledni londonski list pravi, da prav lahko pride do itaFjansko - nemškega sodelovanja v Svetu Zveze narodov. Zadnji razgovori obeh vlad so pokazali. da imata Nemčija In Italija skup. ne interese v Ženevi. Prvotna ideja, kl izvira še od grofa Sforze in k] jI Mussolinl nikoli n; bil naklonjen, da bi se namreč sklenil poseben protlnemški pakt med Italijo In državam; Male antante, je zdaj popolnoma opuščena in rimska vlada se misij orijentirati drugače. To orijentacijo. tako zaključuie «Daily Telegraph». mora Anglija z zanimanjem PTon«*iti in nadzirati
Interpelacije posl. Žerjava in Pivka
Beograd, 24. februarja, p. Dr. Žerjav in dr. Pivko sta vložila vprašanje na ministra za šume in rudnike povodom odpuščanja det lavcev pri Trboveljski premogokopni druži bi, dalje na ministra trgovine in industrije radi zanemarjanja ljubljanske srednje tetu nične šole ter na poštnega ministra radi zgradbe poslopja za čekovni urad v Ljub« Ijanl.
in odobreniem parlamentarnega odbora, bi imeli tem večjo veljavo tn bi se jim tem lažje dal naziv prijateljskih paktov, ker bi odgovarjali našim dejanskim potrebam in bi stal za njimi cel narod.
Tako kot se danes vodi v Jugoslaviji zunanja politika, se je na sramoto za politični napredek državljanov vodila v absolutističnih In reakcionarnih državah one čase. ko so potentati smatrali sami sebe za državo.
Zopet nova komisija za osnovne šole
Beograd, 24. februarja, p. V ministrstvu prosvete Je začela delo strokovna komisija ki ima pretresati novi načrt zakona o osnov nih šolah.
Internacionalen kongres študentov v Beogradu
Beograd, 24. februarja, p. Od 20. do 30. Julija t L bo v Beogradu tntenacijonalni kongres študentov, na katerem se bo sklepalo o zelo važnih dijaških vprašanjih. Beo grajski študenti delajo velike priprave za ta kongres.
Seja finančnega odbora
Beograd, 24. februarja p. Plenum finančnega odbora Je hne! popoldne seo. na kateri se Je odobril vladi 1 milijon od presežka dohodkov narodnega gledaHšča v Beograd* za potrebe gledališča samega ter nekateri manjši zneski za ceste v Bosni. Ostale točke se niso pretresale radi dela v Narodni depušCini.
Težave RR režima
Režimski listi napovedujejo nove volitve kot izhod iz nevzdržne politične situacije__Minister financ Stojadinovič poda ostavko? — Minister Simonovič izjavlja, da o ustvarjanju srbske
fronte ni rekel niti besede.
Beograd, 24. februarja, p. Današnji dan je bil nenavadno živahen v političnem svetu. Narodna skupščina je delala dopoldne in popoldne ter dovrševa-la proračusko razpravo v načelu. Jutri je zadnji dan razprave v načelu, nakar bo načelno glasovanje. V petek se bo začela specijalna debata. Odsotni ministri so se danes vrnili v Beograd, tako Simonovič iz Kruševca. Stenan Radič iz Zagreba, dalie Jovanovič, Slavko Mi-letič in Miša Trifunovič iz Novega Sada. Vsi klubi so oživeli. Važnih političnih dogodkov pa ni bilo.
Od 4. do 5. se je vršila konferenca radikalnih ministrov, ki je, kakor se zdi, bila izključno posvečena neprili-kam. ki jih imajo radikali še vedno z radičevci. Približuje se dan, ko se vrne dr. Stojadinovič v Beograd. »Reč« piše. da pride 1. marca in da bo podal ostavko, da bo imel odrešene roke v svrho obračuna s Stepanom Radičem, ki je razžalil osebno njegovo čast. Razpravliali so tudi o likvidaciji spora med Simonovičem in Radičem. Simonovič je svojo ostavko umakniL V posebni izjavi dementira g, Simonovič, di bi bil govoril o ustvarjanju srbske fronte. O tem da ni rekel niti besede, temveč da je le govoril o zgodovini političnega dela. Pričakuje, da bo sedaj mnogo bolje, da nam ne bo treba biti partizani, temveč da je treba iskreno prijeti za parlamentarno delo, o kakih frontah pa da ni govora.
Beograd. 24. februarja, r. Nekateri režimski listi so začeli zadnje dni zopet pisati o skorajšnjih volitvah, ki nai bi jih v odšla sedanja vlada RR. Ta verzija ie t>o informacijah z jako verodostojnega mesta popolnoma napačna. Zgraiena je na resnici, da ie današnja politična situacija nevzdržna, da je sedanja vlada navzlic njeni V* večini v parlamentu
nesposobna za upravo države in za delo v Narodni skupščini in da je neizogibno potrebno iskati novih izhodov iz težke situacije. Naravno je, da vlada, ki .ie trroralično in politično že zlomljena, in ki je doživela poraz svoje politike tva celi liniji, ne more in tudi ne bo dobila razčiščenja situacije potom novih volitev v svoje roke. Išče se marveč nova kombinacUa, kateri bi bila poverjena odločilna uloga čim bo proračun pod streho. Sigurno je da pokret med strankami za pregrupfacijo še vedno traja. Ta pokret grozi davidovičevcem celo z razkolom, ker postajajo odnošaji med grupo dr. Veljkoviča in ostalim delom kluba vedno bolj napeti. Znano je, da bi velik del davidovičevcev želel priključitev k politiki Svetozarja Pribičeviča. odnosno SDS.
Mnogo pažnje vzbujajo konference radlkalskega prvaka Ace Stojanoviča. ki skupai z radikalskimi prvaki išče izhoda iz težav.
Danes se ie mnogo opažalo, da je Sti. Radič, ki je prispel zjutraj v Beograd, v svojem zagrebškem »Domu* postal zopet ofenziven in da zopet namiguje na svoj stari programi. Osobito se beleži iz «Doma» razlaga sedanje taktike HSS. ki jo priobčuje posl. Brkljačič. Av. tor p-rimerja taktiko HSS s taktiko nekdanje Kossuthove stranke na Madžar, skem. ki ie morala «silom prilika* priznati nagodbo. da je prišla na krmilo države. Toda s tem ni opustila glavnega cilja svoje politike (neodvisnost Madžarske, op. ur.), temveč je spretno izrabljajoč prilike, postopoma ustvarjala svojo voljo ... S to razlago hoče »Doni« hrvatskemu seljaštvu dopovedati, da HSS nj pustila svojega programa, temveč, da se sedaj poslužuje le druge taktike, da postopoma doseže svoj stari cilj.
Živahna seja Narodne skupščine
Radičevska zahteva: 20 odst. odtegljaj naj ostane državni blagajni, uradniki so dovolj dobro plačani. — Govor posl. Kecma-
noviča.
Beograd, 24. februarja, r. Današnja seja Narodne skupščine se Je pričela ob 9. dopoldne. Po končanih formalnostih sta najprej govorila posl. dr. Zanič (HFS) in Ve-senjak (kler.) nakar je dobil besedo radi-devec Anton Babid, čegar nastop je Izzval mnogo smeha in medklice v. Posl. Babič Je oStal opoziciji, da nič ne dela ta da samo kritizira. Pri tem so se čuli klici iz opozicije: »Vi ste prej trdili, da se ne dela, zakai sedaj sami ne delate?« Posl. Vilder: •Kaj se sedaj med seboj prepirate, zakaj ne delate?« Posl. Babid je primerja! sedanjo vlado s hruško, ki spomladi cvete in ki na Jesen rodi sad. Parlament bd bil mnogo boljši če bi bili v nJem samo selja-ki. V parlament bi se ne smelo hoditi ob 9. dr/poldne, temveč ob 4. zjutraj, kadar gredo tudi seliaki na polje. Glas iz opozicije: »Vaši ministri bi potem prišli naravnost iz varileteja v skupščino.« Posl. Babič Je nato govori o 20% odtegljaju pri žigosanju bankovcev ter je dejal, da tega odtegljaja ni treba vrniti narodu, temveč naj se ta denar pusti v državni blagajni, da bi mogla država bolje delati. Uradnikom ni treba izplačati dotžne razlike, saj so dovolj dobro plačan!. Posl. Vilder: »Ba-biča bi morali postaviti za ministra.« Govorila sta še favidovidevec Pera Mar-kovič ter radidevec Ivan Celan, k! Je zagovarja! sporazum
Za tem ie predsednik sporoči! vest, o smrti ge. Jelene Trifkovfd, matere predsednika skupščine Marka Trifkovida, ki Je utnrla preteklo noč v 93. letu starosti. Seja se ie nato zaključila.
PmpoJdne ob 5. se Je seja nadaljevala. Najprej Je predsedujoči 4t. Subotid naznanil. da ie umri po«!, dr. Ivan torkovi č. Narodna skupščina mu Je Izkazala čast. Izrazila so&rije rodbini ter ho položila venec na njegov grob. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi Je govoril dr. Vola Marfnkovld, ki Je stvarno krftfzrral finančno politiko vlade, zlasti pa vojni budžet, ki le z ozirom na narodno mofi ogromen, pa vendar nezados^n. Vlada ni lzved'3 ustave, ker nI izvedla samouprav. Situacije v vladnih strankah je taka, da šef ene stranke desavuira drugega. Današnja ojo-itoja Je lojalna, večina pa bo imela odgovornost za to, kar ne dela, odnosno za to, kar dela.
Nato ie dobil besedo samostojni demokrat prota Dušan Kecmanovid. k! je izne-naden. da »seljaška« vlada prihaja s tako osjro«mnini proračunom. Vrednost dinarja Je zrastla, budžet pa Je vedno več}!, namesto da bi bil manjši. Konstatira veliko obremenitev »eljaka. Naša vlada Je napram vsem nepTilfkam v državi hvttferentna ter ničesar resnetra ne ukrene. Vlada za to nima časa. ker se peča s svojimi nmtrajijbni ne-prfliVaiml fn nezrodumf, ki vediro pretilo, n<xehno odkar Je v vl?d! Stlepan Radič. VJa*. le bila v*e poletje in Jesen na potovanju. na veselleah tn proslavah. Ko ie
začela od 20. oktobra delati s parlamentom, se Je pokazalo, da ničesar ne zmore. Tako narod izgublja vero v ureditev naše države. Od osvoboditve do danes smo imeli 33 vlad. To Je nesrečna številka za današnjo vlado. Zaveznika v vladi drug rugemu ne zaupata. Neka zla usoda spremlja to našo nesrečno državo in stalno ovira njen napredek Narod trpi, nezadovoljstvo narašča. V drugem delu svojega govora posl. Kecmanovid obširno razpravlja o prilikah v Bosni ter zlasti slika težak položaj seliaka in uradnika. Pri tem je prišlo do žalostno veselega Incidenta. Posl. Kecmanovid je v dokaz, kako bedno živi bosanski seljak, pokazal kos grrbega ovsenega kruha, glavne hrane bosanskih kmetov. Poslanci ogledujejo corpus delieti In pristopi radidevec po-sl. Seljak, ki pokaže na kruh ter pravi: Ta črna pšenica ni bila sejana pod našo vlado, temveč že pod prejšnjo! Klic: Moj bože, saj to je oves! Buren smeh v dvorani. Med govorom posl. Kecmanovšda je prišlo do ostrih prerekanj z radikali, zlasti s posl. Kosto Majlddem, ki Je potem dobil besedo ter imel velikosrbsld govor, ki je dal povod za mnoge, deloma dovtrpne l:cn-traverze.
Seja ie bila ob pol 9. zaključena. Pri-h^nja Jutri dopoldne cb 9.
Francozi proti Bethlenu
Pariz, 24. februarja, s. V »Matinu« protestira Sauenveln proti nesramnosti madžarskega ministrskega predsednika Bethlena, ki se namerava udeležiti prihodnjega zasedanja Zveze narodov. Ta mož, pije Sauer-wein, k! je vedel za dva falzifikatorska atentata proti prijateljski državi v Zvezi narodov |n jih je dopustil, ne more pričakovati da bi mu Briand ali dr. Beneš v Ženevi stisnila roko.
Napadalca na posl. Vazsonyija, Var.nav in Franc Molnar sta bila izpuščena iz preiskovalnega zapora. Državni pravdnik se ie proti tej odredbi pritožil. Preiskovalni sodnik utemeljuje svojo odredbo, češ da dejansko stane ne izkazuje nasilnega dejanj?, proti kaki oblasti iu da pričakovana kazen ni tako težka, da bi obstojal sum na motnost bega obeh obtožencev. Vazsonji je pač član parlamentarne komisije, ni pa kot tak noben uradni organ.
Interpelacija slovenskih avtono-mistov radi Južne Srbije
Beograd, 24. februarja, p. Poslanec dr. Hohnjec je stavil vprctšanje ministru za vere, za notranje stvari in vojsko ter mor narioo povodom agitacije organov teh treh ministrstev za prestop katoličanov v pravo-slavje. Dr. Hohnjec navala, da Je nad 20 delavcev katoličanov v Južni Srbiji prestopilo v pravoslatfe. V tem vidi opasnost za katoliško vero, kl Je po ustavi enakopravna Postopanje ze nezakonito in zahteva, da se to odpravi.
Dr. Ivan Lorkovič f
Zagreb, 24. februarja, r. Danes popoldne ob 4. je umrl v svoji vili v Tuškancu nar. poslanec in predsednik Hrv. federal. stranke dr. Ivan Lorkovič.
Z dr. Lorkovičein je izgubil hrvatski del našega naroda enega svojih naj-inteligentnejših sinov. Mož globoke izobrazbe in silnih talentov je žal v preveliki občutljivosti in iz nekega bolestnega pesimizma, ki je bil posledica njegovega rahlega zdravja, v zadnjih letih krenil daleč od poti. ki io je kot mlad mož pripravljal našemu celokupnemu narodu. On je bil med ustanovite, lji hrvatskega naprednega pokreta, ki se je pozneje v ideji narodnega edinstva združil z enakim srbskim pokretom ter je skupaj ž njim igral vodilno ulogo v poznejši srbsko - hrvatski koaliciji. 2e med vojno se je pričel dr. Lorkovič nagibati na stran federalistov ter je v zad. njih letih bil navdušeno a tudi moralič-no najjačji človek v separatističnem taboru. Škoda talentiranega moža. katerega nekdanji najboljši prijatelji čvrst') vztrajajo v politiki, za katero je tudi on položil marsikateri trden kamen v temelj.
Pokojni dr. Lorkovič je bil rojen leta 1876. kot sin vseučiliškega profesorja. Ze kot dijak je stal v sprednjih vrstah tedanje mlade srbsko - hrvatske inteligence. Skupaj s Stjepanora Radičem in Svetozarjem Pribičevičem je 1. 1895. ustanovil «Narodnu Misao*. od 1. 1898. do 1903. je bil urednik lista »Narodna Obrana* v Osijeku, L 1903. pa je prevzel glavno uredništvo »Pokreta* v Za grebu. Kot tak se je posebno javljal s svojimi članki v času veleizdajniškega procesa pod banom Rauchom. L. 190S. je bil izvoljen za narodnega poslanca srbsko-hrvatske koalicije v okraju Val-povo v Slavoniji ter je ostal poslanec tega okraja do prevrata. L. 1917. se je razšla hrvatsko - srbska koalicija in dr. Lorkovič je že tedai zastopal idejo fede-ralizacije. S prof. Šurminom je ponovno osnoval Hrvatsko napredno stranko. Ob prevratu ie sodeloval v Narodnem Veču v Zagrebu kot eden izmed gen. tajnikov. Leta 1919. se je pridružil starim pravašem ter z njim osnoval Hrvatsko zajednico. Pod njegovim vodstvom se je tedaj osnovala zaiednica z radičevci. takezvani Hrvatski narodni blok. Po sporazumu RR je dr. Lorkovič zapustil Radiča ter leta 1925. osnoval Hrvatsko federalistično stranko.
Pogreb bo v petek ob 4. popoldne. Naj v miru počiva!
Beograd. 24. februaria. p. Namesto umrlega dr. Lorkoviča pride v parlament seljak Stjepan Matej iz Blata pri SpHtu. Niti radičevci niti federalisti ne vedo. ali je to njihov človek. Pri fede-ralistih vlada velika depresija. ker čutijo. da so izgubili voditelja ter da je eksistenca njihove stranke dvomljiva. Vsi poslanci federalistične stranke so odpotovali v Zagreb na dr. Lorkovičev pogreb.
Tirolci preti Ramku in Mussoliniju
Velik protestni shod v Inomostu.
Innsbruck, 24. februarja, d. Včeraj se je vršil tu velik protestni shod oroti izjavam zveznega kancelarja o južno-ti-rolskem vprašanju. Tirolci zamerijo dr. Ramku pohlevno držanje napram Mussoliniju, silno jih je razkačil njegov izraz »gornja Adiža* namesto »južni TiroI,» v čemer vidijo pristanek na italijansko tezo. Razjezila jih je tudi Ram-kova izjava, da je južnotrrolsko vprašanje navsezadnje notranja zadeva Italije.
» Shoda se ie udeležilo okoli 3000 oseb. Prišli so zastopniki vseh strank in poklicev. Predsedoval je podžupan Fi-scher. Ta je v svojem uvodnem govoru poudarjal, da ima zborovanje namen predočiti celemu svetu težke krivice, ki se gode v južnem Tirolu. Ko je govornik izrazil svoje obžalovanje, da tega ni storila tudi avstrijska vlada v primerni obliki, so zadoneli lz množice ogorčeni «fej»-klici proti dr. Ramku. Demonstracije proti dr. Ramku so se ponavljale tudi med govorom prvega govornika dr. Pembauerja, ki je napadal vlado, ker ni spravila južno-tirol-skega vprašanja pred Zvezo narodov. Dr. Pembauer je izjavil: »Mi ne maramo neprestano prenašati tako postopanje. Ml hočemo vedeti, za katero ceno se je dal dr. Ramek pripraviti do tega, da je izdal stvar južne Tirolske. Mi kličemo vodji avstrijske zunanje politike: »Mi nismo v Galiciji, gospod Ramek.* Govornik je nato najostrejše osebno napadal zveznega kancelarja, nakar se je obrnil proti ministru Thalerju, češ, da Je ta na svojem potu na Dunaj zgubil svojo pošteno tirolsko prepričanje. Doktor Pembauer je pozival velenemška ministra Schiirffa in VVaberja, naj takoj Izstopita iz vlade, in je izjavil: »Mi zahtevamo takojšnji odstop vlade, ki je s svojim klavrnim obnašanjem pokazala, da ni sposobna zastopati interesov našega naroda. Mi čvrsto vztrajamo pri tem, da mora priti južnotirolsko vprašanje pred Zvezo narodov. Ce se naša prisiljena samostojnost tolmači tako, da smo dejansko vazalna država Mussoll-nijeva, tedaj moramo zahtevati priključitev k Nemčiji, kar nam bo edino za-jamčilo, da bodo interesi naših tlačenih rojakov onstran meje dostojno zastopani.*
Prihodnji govornik krščansko-socijal-ni poslanec dr. Steidle je bil zmernejši v svojih izvajanjih, vendar le tudi on napadal avstrijsko zunanjo politiko, kl Je pozabila na južno Tirolsko in se je Iz-
kazala prehlapčevsko pred Mussolini-jem. Vlada se ni obrnila na Zvezo narodov in dr. Ramek je zakrivil veliko napako, ko je v svojem uradnem odgovoru ponovno rabil izraz »Gornja Adiža«. To je najgloblje razžalilo čustva tirolskega ljudstva. Tirolci ne zaupajo avstrijski zunanji politiki v južnotirol-skem vprašanju. Zborovanje je bilo zaključeno s petjem Hoferjeve pesmi.
Sledečo brzojavko so zborovalci poslali ameriškemu senatorju Borahu: »Shod zastopnikov tirolskega ljudstva prosi plemenitega prijatelja miru, naj se spomni Tirolske, kateri je italijanski ministrski predsednik Mussolini na ofi-cijelen način zagrozil s fašistovskim vpadom in čigar južni, pod italijansko oblastjo stoječi del trpi nečloveške grozovitosti. Spominjamo na to. da je Wilson v svojih spominih označil dodelitev južnega Tirola Italiji kot največjo zmoto mirovne pogodbe.*
Bolgarska politika
Zanimive Izjave bolgarskega poslanika v Pragi.
r. Praga, 23. februarja. Bolgarski poslanik prof D. G. Mihal-čev je imel razgovor z zastopnikom poročevalskega urada »Central European Press®, kateremu je izjavil med drugim:
»Bolgarija se stalno prizadeva, da zboljša svoje odnošaje s sosednimi državami, predvsem z Jugoslavijo. Lahko se reče. da se v tem pravcu opaža velik napredek. Res je sicer, da sc nebo med Beogradom in Sofijo včasi potemni, toda to ni nič čudnega, če se pomisli, da obstojajo važna vprašanja, ki delijo Bolgarijo in Jugoslavijo. K sreči pa obstojajo geografsko-politični in drugi temelji. ki združujejo obe državi. V teh temeljih pa je po mojem mišljenju tudi garancija za »siguren obstoj balkanskih Slovanov.«
Na vprašanje, kaj misli o H. Wend-lovem članku, ki zatrjuje, da je v obeh državah resno razpoloženje za medsebojno državno ujedinjenje, je odsrovoril: »Samo to. da so se široki sloji obeh bratskih držav po težkih vojnah, ki so trajale skoraj neprestano od 1912. do 1918.. naučili medsebojnega spoštovanja. Tudi je res, da bi bila »Velika Jugoslavija* od Jadranskega do črnega morja, katere se tako rad spominja St. Radič, veliki dogodek prvovrstnega mednarodnega značaja. Toda ta slika ostane za enkrat v politiki balkanskih Slovanov podobna maksimalnemu programu socijalnih demokratov.*
Prof. Mihalčev je v svojih nadalinih izvajanjih hvalil min. predsednika Ljap-čeva in njegovo politiko. V mednarodni politiki zasleduje Bolgariia lojalno izpolnjevanje mirovnih pogodb, zbliža-nje s sosednimi državami in korektnost napram Zvezi narodov.
Pangalosova taktika
Ne mine teden, da ne bi prišlo iz Grčije kako novo poročilo, kako preganja Pangalos svoje mnogoštevilne nasprotnike. Te vrste časopisne vesti so postale že povsem običajne. Vendar kar se godi prav zadnji čas na Grškem, presega tudi že dosedanjo politično prakso in stavlja politični razvoj v Grčiji v Prav čudno luč.
Da preganja Pangalos svoie politične nasprotnike, je zelo razumljivo in spada takorekoč med bistvene atribute take vrste vlade, kakor ie Pangalosova. Dik. tatura je gotovo ona oblika vladavine, ki mora računati z zelo velikim številom nasprotnikov, in sicer ne Ijudomi-lih. Toda taktika Pangalosova je taka, da odpira za bodočnost najneugodnejše perspektive.
Osnovna misel, ki je Pangalosa vodila, ko ie vrgel parlamentarno vlado in uvedel diktaturo, sestoji v sledečem naziranja: Parlamentarizem je pokazal najslabše sadove. Politične stranke so se disk redi tirale do skrajnosti: politiki so porabili mesece in mesece za prazne debate in besedne borbe v parlamentu, ki niso dovedle do nikakih koristi, dočim je država čakala v potrebi. Grčija radi brezplodne politične rivalnosti ni dobila niti svoje nove republikanske ustave, niti se ni rešilo begunsko vprašanje in nista vojska in mornarica dobili potrebnih sredstev za svojo obnovo. da bi nudili primerno zaščito državi.
To je bil Pangalosov očitek na račun političnih strank, ki jih je hotel naučiti, kako se služi domovini. Ne more se reči. da ni logike v njem. Tudi reme-dura, ki jo ie doslej izvajal Pangalos. ni bila brez uspehov. Izvedel je v državi izredno varčnost, obnovil javno varnost in predvsem izvedel finančno sanacijo s pomočjo obveznega notranjega posojila, sicer na način, ki je že vzbudil veliko nejevolje in tehtnih ugovorov, ki pa je vendarle pokazal mnogo uspeha. Toda enega ni dosegel Pangalos: političnih prijateljev si ni pridobil Nasprotno; odbil ni od sebe le venizeli-stov. ki so bili že od začetka njegovi nasprotniki, marveč kmalu tudi republikanski blok. katerega vodja Papanasta-zru je prvotno hotel celo sodelovati z njim. Toda vse to je še sodilo prav dobro v njegov politični koncept, katerega osnova je odstranjenje posedanjih političnih vodij in da je Pangalos krat-komalo vzel pravico političnega udej-stvovanja glavnim voditeljem političnih strank v Grčiji, je bil samo logičen zaključek vsega dotedanjega. — Ce je upravičen, ostane seveda veliko vprašanje. — Toda da je moral poseči Pangalos tudi v armado in iz nje Izločiti ter pregnati na samoten otok vplivne oficirje, to je usoden korak, ki bo imel nedvomno še velike posledice. Vsa grška
armada sicer politizira in častniki so raz deljeni po političnih strankah, toda obstojala je že dolgo vojaška liga. ki jo ima v glavnem za seboj Pangalos. Toda njen šef polkovnik Mamuras, ki je bil glavni diktatorjev pomočnik, ko se ie izvedle prevrat zoper vlado Mihalako-pulosa. se je tudi zameril Pangalosu in je moral na Santorin, Plastiras, Kondilis, Hadžfeiriakos, nekdai glavni pristaš Pangalosev, vsi so že vrženi s politične pozornšce.
Pangalos je mož, ki si ne zna pridobivati ljudi, marveč jih odbija. To je njegov fatum. Kakor je imel nesrečno roko v konfliktu z Bolgarsko, kjer je njegova neprevdarna prav vojaška prenagljenost povzročila Grčiji obilno škodo, prav tako, se zdi. bo fatalna tudi njegova taktika v notranji grški politiki. Dosedanji dogodki vsaj z gotovostjo napovedujejo tak zaključek.
Politične beležke
+ Proti Vodnikovi družbi. Kakor nam poročajo, so se proti novoustanovljeni Vodnikovi družbi pričeli boriti ponekod že v cerkvah. Pridiguje se proti slabim knjigam in namiguje, da se je ustanovila nova družba, ki da je naperjena proti Mohorjevi družbi in ki hoče izdajati pohujšljive knjige. In to kljub temu, da bodo prve knjige Vodnikove družbe izšle šele proti koncu leta in da se o nobeni stvari ne more izrekati kritika v naprej. Način tega boja proti novi književni drnžbi je v resnici pristno klerikalen. Zanimivo pa je, da se klerikalna kletev izpreminja v blagoslov. Klerikalno hujskanje proti Vodnikovi družbi je zbudilo toliko zanimanja med slovensko javnostjo, zlasti pa ogorčenja, da se je že prve dni komaj ustanovljene družbe priglasilo naravnost presenetljivo veliko članov. V desetih dneh od ustanovitve se je predvsem zaradi nesramnih napadov klerikalnega časopisja prijavilo že nad tisoč oseb za članstvo Vodnikove družbe, med njimi tudi mnogo ustanovnikov, dasi družba še ni pričela poslovati v polni meri in še ni razvila nobene agitacije. To je najboljši doksr. da je klerikalno zabavljanje in hujskanje najboljša reklama za Vodnikovo družbo. Upamo, da ji bo tudi reklama v cerkvah precej koristila.
+ Čas je zlato. Radikalna »Samouprava* je 23. t. m. objavila članek, v katerem pravi na koncu: »Čas je drag in resen. Izguba časa, v katerem bi moralo pametno in koristno delo služiti splošni blaginji, se nikdar z ničemer ne more nadomestiti. Ta izguba v resnem in usodnem času, kakor je sedanji, more prinesti zelo slabe posledice za narodno in državno bodočnost O tem bi morali redno razmišljevati vsi, ki jim je ljudsko zaupanje dodelilo resno in častno nalogo, da prispevajo s svoio pametjo in svojem delom k splošni dobri-nji.» Prav lepe in zelo resnične so te besede, vedeti pa ie treba, da Diše »Samouprava* tako zaradi tega, ker bi radikali radi pospešili proračunsko debato in da bi se predloženi 13 milijardni proračun sprejel brez vsakih izprememb in podrobnih razprav. Umevno je, da se vladni večini zelo mudi spraviti ta proračun pod streho brez podrobnejšega pojasnjevanja. Koliko pa vladna večina v resnici upošteva gesto, da Je čas zlato, pa priča najbolje dejstvo, da ni doslej niti tistih zakonov uveljavila, ki so navedeni v besedilu sporazuma RR. Ako razen tega tndi upoštevamo, da je bil parlament večino časa. odkar imamo vlado RR. na počitnicah in da je večina članov vlade skoro neprestano na potovanju, — nekateri zgolj zaradi strankarske agitacije in visokih dijet —, potem seveda tudi ni čudno, da je uspeh dela sedanje vladne večine po desetih mesecih njenega obstoja še vedno enak ničlL Glavno glasilo radikalne stranke bi zaradi tega naredilo veliko pametnejše, ako bi svoje lepe nauke naslovilo na člane vladne večine, ki neprestano obeta koristne posledice sto-razuma, pa do danes na podlagi tega sporazuma še ni ničesar koristnega ustvarila za ljudstvo. Res, čas je zlato,
zakaj, vladno zapravljanje časa občutijo najbolj davkoplačevalci v svojih
žepih.
+ Nova Radičeva ofenziva proti notranjemu ministru. St. Radič se je opomogel od zadnjih udarcev, ki jih je prejel po svojem povratku v Beoerad ter je radi maščevanja, ker so radikali objavili besedilo sporazuma RR, v današnjem »Domu* objavil mal pravilnik za izvrševanje sporazuma v Dalmaciji Tako piše v članku o strahovladi občinskih komisarjev v Dalmaciji, da se je pri zaključevanju sporazuma uredila tudi ta zadeva, in sicer tako, da se prvotno na podlagi zadnjih parlamentarnih volitev določi število radičevskih in ra-dikalskih zaupnikov, ki naj bi potem izmed sebe izvolili nove občinske uprave. Radičevci so pristali na to, da se vsi za Narodni blok oddani glasovi računajo kot radikalski glasovi: »Dom* pravi, da je bil ta sporazum obnovljen in v podrobnostih izdelan v času kraljevega bivanja v Dalmaciji, in sicer so ga izdelali v Šibeniku notranji minister Boža Maksimovič, minister agrarne reforme Pavle Radeč ter veliki župan za severno Dalmacijo Perovič. Od ted?i je minulo pet mesecev, pravi »Dom*, ostal je veliki sporazum v veljavi, mali v Šibeniku je samo prazna beseda, ker so dalmatinski radikali, seveda sama gospoda, in dalmatinski batinaši, ki so vstopili v radikalno stranko, zaprosili v Beogradu. bodo zapustili radikalno stranko, ako se sporazum izvede tudi z ozirom na dalmatinske občine. In tako je došlo, pravi nadalje »Dom*, da ie po 7 mesecih sporazuma dalmatinski seljaški narod še vedno pod obznano in da občinski komisarji uničujejo občinsko imovino ter gazijo vse. kar je hrvatsko. Radič zaključuje svoja izvaianja, da je edini fzhod iz tega stanja Izvedba občinskih volitev v Dalmaciji še tekom pomladi, pred tem pa se mora še odstraniti veliki župan Perovič. Torej se zopet pričenja Radičev boj proti velikemu županu Peroviču in notranjemu ministru Maksimoviču.
Osnovanje prosvetnih inšpektoratov
Beograd, 24. februarja.
Razen novega zakonskega načrta o univerzah, kl bo te dni predložen vladi, Je v ministrstvu prosvete izdelan tudi nov! načrt zakona o prosvetnih inšpektoratih. Pri izdelavi tega načrta se Je prosvetni minister RadSfi poslužil tretjega in četrtega odstavka H. 93. ustave, ki se glasita: »Z zakonom se morejo Izjemoma določiti skupne Snstance za Iste stroke državnega ln samoupravnega delokroga v oblasti. — Veliki župan Je vrhovni predstojnik splošne državne uprave v oblasti, v kolikor Po zakonu ne obstoje za posebne posle državne uprave posebni uradi za eno ali več oblasti.« Novi zakonski načn ima 10 do 15 členov. Glavni njegov namen Je ustvaritev manjšega Števila prosvetnih Inšpektoratov, katerih delokrog bi obsegal po vefi oblasti N? še definitivno določeno, koliko bo takih Inšpektoratov, vendar pa se misli, da Jih ne bo manj kokor štiri in ne več kakor sedem. Za sedaj se omenjajo naslednja mesta kot sedeži bodočih inšpektoratov: Beograd, Novi Sad, SkopIJe, LJubljana, Sarajevo in Zagreb. Ti inšpektorati bi bili nekaki prejšnji prosvetni oddelki pri pokrajinskih vladah. Podrejen Jim bodo doslej ustanov!] eni oblastni prosvetni Inšpektorati, ki Jih je 17. Novi prosvetni inšpektorati bodo podrejeni direktno ministru prosvete ter bodo vrfiU vse one posle, za katerih rešitev ni tx8a pred ukinjeniem pokrajinskih uprav potrebna odobritev ministrstva. S tem bi se po mnenju prosvetnega ministra omogočilo hitrejše reševanje prosvetnih za.dev ter bi se izvršila tudi decentralizacija prosvetne uprave.
Po mišljenju političnih krogov nima Radi« čev načrt nobene stvarne utemeljitve, ker le š? koraplicira upravni aparat, a je povrh v protislovju z duhom obstoječih zakonov, kl prosveto decentralizirajo pri velikih žu« panih in ne dopuščajo ustvarjanje poseb« nih inštanc. Enotnost uprave, eden glavnih principov zdravega državnega gospodarstva, bi bila s tem še bolj porušena nego je že
Vedno isti
Pred stoletjem so Vodnika davili jezuiti kot fra-mazona, danes pa klerikalci dušijo »Vodnikovo družbo« kot brezversko.
itak, ko ee je cela vrsta administrativnih poslov osamosvojila ter neposredno podre« dila ministrstvom (n. pr. javna dela, agrar« na reforma, narodno zdravstvo). Utemelji« tev da gre pri ustanovitvi prosvetnih in« Spektoratov za temeljitejšo decentralizacijo je naravnost iz trte Izvita. Ravno naspro« ten efekt bi bil dosežen. Politično kopito pa je v tem, da Radič hoče preluknjati oblastno administracijo. Smatra se. da tak njegov projekt ne bo mogel doseči pristan« ka vlade.
Krotke brzojavke
Voditelj grške opozicije Plastiras v Skoplju
Beograd. 24. februaria. p. Ministrstvo z* notranje ln zunanje stvari Je prejelo brzojavko iz Skopija, da so grškega generala Plastirasa našli v Skoplju. Po nekem poročilu je z napačnim potnim listom dne 17. t m. prestopil mejo ln tz Bitolla šel v Skop-t/e. Potni list se glasi na lrne Gjorgie Karala trgovca iz Bolgarske. V Skoplju le bil dva dni ter je prosil grškega konzula, kl (e bil prel njegov prijatelj, da s« mu zat«pa. Grški konzul Je takoi obvesti! vlado v Atenah, kl je potem obvestila našo vlado. Naše oblasti so dobile nalog, da preprečijo prehod Plastirasa na grško ozemlje, kl se nahaja še vedno v Skoplju svoboden, toda strogo nadzorovan. Tud! policija mu je naznanila, da bi bilobilo zanj neugodno, ako zapusti Skoplje ter mu priporočala, <ia ostane tam.
Kar se tiče generala Pangalosa. ie naša vlada prejela obvestilo, da Je zapustil Solun ter da se vrača slovesno v Atene. V srvojem govoru je Pangalos naglašal veliki po mer. Soluna, kateremu bo grška vlada posvetila ogromno pažnjo, da ga povzdigne, da Grška brez njega ne more biti, da mora biti Solun prvo grško mesto, ne pa drugo.
Vstaja v Sudana
London, 24. februarja, o. Iz Chartuma po« ročajo, da postaja položaj v Sudanu, kjer se je uprlo pleme Nuba, z vsakim dnem ne« varnejši, ker se vstsško gibanje širi. An« gleži se prizadevajo že 15 dni, da bi udušili vstajo, pri čemer imajo malo sreče, čeprav so tekcrm kazenske ekspedicije postrelili 35 upornikov, ujeli pa 300. Kazensko ekspedici« jo so organizirali Angleži zato, ker so vsta« ši umorili poglavarja Nek Djebel Gulada in njegovega srna, ki sta bila zvesta podložni« ka Angležev. Vstaši štejejo par tisoč mož, ki se hrabro bore. Angleži so uporabili te dni letala, za bombardiranje uporniških po« stojank in taborišč.
Princ Karel odpotoval v Pariz
Milan, 24. februarja, o. Snoči ob 23.30 je odpotoval v Pariz rumunski princ Karel. Na potovanju ga spremljata ga. Lupescu in po« bočnik Gordescu. Poučeni krogi zatrjujejo, da se bo Karel sestal v Parizu z odposlanci romunskega dvora z namenom, da prekliče svojo odpoved na rumunski prestol. Ta vest je z ozirom na ostavko rumunskega mini« strskega predsed. Bratiana zelo verjetna.
D' Annunzio - lastnik Snežnika!
Rim, 24. februarja, s. Davi je sprejel kralj v avdijenci lastnika Snežnika Herman Schon burg«W'aldcnburga. Kralj se je razgovarjal z njim nad tričetrt ure, glede gospodarske« ga razvoja julijske in kvarnerske pokrajine in glede Snežnika. Princ Schonburg je izja« vil kralju, da namerava odstopiti vrh Sncž« nika »snežniškemu princu® D' Annunziju za ves čas, dokler bo živel. Jutri bo princ spre« jet pri Mussoliniju ter mu bo tudi sporočil to svojo namero.
Letalski promet v Italiji
Rim, 24. februarja, o. Ministrstvo za zra« koplovstvo namerava postaviti v Italiji ve« liko zračno omrežje v svrho pospeševanja zračnega prometa. Dne 7. marca bo otvor« jena zračna črta Genova . Rim « Napolj « Palermo in bo polagoma podaljšana do Tu« nisa in Tripolisa. Nadalje bodo postavljene zračne črte Napolj « Brindsi » Atene, Lem« nos » Carigrad, Genova « Barcelona. R.m « Cagliari « Milan « Curih « Ženeva » Inomctet.
Češkoslovaška za odpravo vizumov
Praga, 24. februarja, k. Zunanji odbor po« alaniške zbornice je odobril danes lani skic njeno pogodbo s Poljsko radi olajšanja ob« mejnega prometa, kakor tudi pogodbo o ureditvi sodnih ln financijelnih vprašanj, kl so nastala vsied razdelitve tešinskega ozem« Ija. Odbor je dalje sprejel resolucijo, v ka« teri poziva vlado, naj uvede s sosednimi dr« žavami pogajanja za odpravo vizumov na potnih listih.
Zločinska tolpa v Siciliji
Rim, 24. februarja, k. »Tribuna* poroča, da je bila v pokrajini Palermo odkrita zlo« činska tolpa, obstoječa iz 164 ljudi,"od ka« terih jih je samo 45 ubežalo, dočim so osta« H že zaprti. Tolpa ima na vesti nad sto zločinov, med temi nad 30 umorov. Ostali zločini so izsiljevanja, tatvin« in poskusni 1 umori. Oblast je potrebovala 12 tovornih ; avtomobilov, da je prepeljala zločince v Pa« i lermo.
Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik
„D0M0VINQ"?
99BABILQN GREHA?"
Doktorski jubilej Edvarda Šavnika
Dne 25. februarja 1876. leta je bil ab-Ulvirani medicinec Edvard Šavnik iz Kranja promoviran na univerzi v Gradcu za doktorja vsega zdravilstva. Mladi še ne 24 letni mož je dovršil svoje študije in izpite v najkrajšem roku, ki so ga dopuščali takratni predpisi Rojen 1852. v Kranju v znani patricijski Šav-jjkovi rodbini je obiskoval takratno nižjo gimnazijo v Kranju v letih 1862.-63. do 1865.-66, nato višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral 1. 1870. Po
^pHHM^I

dovršeni gimnaziji se je vpisal na medicinski fakulteti v Gradcu. Tu je pripadal onemu krožku naših dijakov, ki so ustanoviti akad. društvo «Triglav». Predpisano bolniško prakso je opravil mladi doktor na deželni bolnici v Ljubljani. Tu ga vidimo v onem krogu naših mladih rodoljubov inteligentov, ki so tvorili literarni klub. Z Jurčičem, Krsni-kom, Levcem. Levstikom in drugimi so
stajali v znanem Avrovem vagonu. Po dovršeni praksi v bolnici se je jubilant naselil 1. 1877. kot zasebni zdravnik v Laškem. V kratkem času si je ustvaril dobro prakso. Tu se je tudi poročil s hčerko iz ugledne ljubljanske rodbine Terpinc. Mlada soproga mu je pa umrla že leta 1884. Iz Laškega je moral odriniti v Bosno, kjer je opravljal službo rezervnega vojaškega nad-zdravnika do pomladi 1879. Med njegovo odsotnostjo se je naselil v Laškem drug zdravnik. Vsled tega se je nastanil L1879. v Kranju, v začetku kot zasebni zdravnik. L. 1887. je postal državni okrajni zdravnik, pozneje pa višji okrajni zdravnik. Kot tak je stopil pred dvema letoma v pokoj, izvršuje pa še danes privatno prakso čil na duhu in telesu.
Kranj je pravo torišče njegovega lodonosnega delovanja. Poln rodoljubna in idealizma se je udejstvoval na raznih poljih. Bil je član. večletni odbornik in predsednik Narodne Čitalnice. Sodeloval je v njenem pevskem zboru. Bil je aktiven član orkestra, ki ga je ustanovil pokojni skladatelj Parma v okviru Narodne Čitalnice. Kranjsko meščanstvo je zastopal dolgo vrsto let v občinskem odboru. Pri prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu opravlja od ustanovitve brezplačno posle društvenega zdravnika. Olepševalnemu dru-tvu v Kranju je njegov stalni predsednik. Telovadnemu društvu Sokolu je (Ial svoje moči na razpolago od same-iia pričetka. Tu je nastopal vedno kot predavatelj v roditeljskih tečajih in kot izpraševalec pri vaditeljskih izpitih. Dijaški kuhinji v Kranju je od prvega dneva, danes že 30 let, predsednik. Sad njegove neumorne žilavosti pri zbiranju prispevkov in daril je uživalo že na stotine revnih dijakov. S svoio delavnostjo je ustvaril v Dijaški kuhinji •klad kralja Petra, ki naj tvori podlago za bodoči Dijaški dom.
V Kranju se je spoprijateljil in sodeloval z raznimi uglednimi možmi v na-fen javnem in kulturnem življenju. Tu Ea vidimo v družbi monsignora Tomo Zupana, dr. Ivan Tavčarja, Simona Jenka. dr. Ivana Mencingerja in mnogo drugih.
Nevenljivih zaslug in večno hvaležnost si je stekel kot zdravnik revežev. Marsikdo izmed njih se spominja s hva--žnostjo trenutka, ko mu je jubilar na •Drašanje, koliko je plačati za zdrav-ienie. odpravil račun z dobrodušnim smehom in pomenljivo gesto.
Nikjer in nikoli se ni silil v ospredje. Svojo dolžnost je vršil vedno do skrajnosti vestno in natančno. Spoštovan in Priljubljen je pri vseh brez razlike sta-in politične pripadnosti, čeprav se "■i odmaknil nikdar za las od narodno-"aprednega prepričanja. Za svoje požrtvovalno delovanje na humanitarnem •n karitativnem polju je bil ponovno odlikovan. Sedaj je imejitelj zlate kocine za 40 letno službovanje pri prostovoljnem in gasilnem društvu ter re-c'a sv. Save IV. stopnje.
Vemo, da mu ne izkažemo nobene "sluge, ko mu pridejo te vrstice pred oči. On ne ljubi hvale, zadostuje mu za-v'est, da je storil dobro in postopal Prav. Dolžni smo pa javnosti, da pred-očimo v današnjem času materijalizma ''' egoizma delovanje moža. ki mora biti vzor vsakemu, kdor hoče veljati kot značaj. Sedanja generacija naj vidi. da še niso izumrli možje, ki jim rodoljub-<e in idealizem nista puhla beseda.
Gospodu jubilarju čestitamo najpri-srčnejše k redkemu jubileju z željo, da bi ostal še dolgo let v krogu svoje rodbine čil in zdrav, nam pa v veselje, vzor in ponos!
Poslovilni večer gen. konzula dr, 0. Beneša v Ljubljani
Jugoslovensko - češkoslovaška liga, Jugoslovenski Sokolski Savez, Češka obec in Muzika dravske divizije so priredili sinoči v veliki kazinski dvorani poslovilni večer na čast češkoslovaškega generalnega konzula dr. O. Beneša.
Dvorana je bila nabito polna najod-ličnejšega občinstva ter zastopnic in zastopnikov vseh vrst ljubljanskega občinstva. Večera so se udeležili komandant divizije general D. Kalafatovič z generalom Tripkovičem, veliki župan dr. Baltič s soprogo, rektrr univerze dr. L. Pitamic z dekanom dr. M. Dolencem in mnogimi vseučiliščnimi profesorji, predsednik viš. dež. sodišča doktor Babnik, predsednik gerentskega sveta dr. Puc, minister n. r. dr. Kramer s soprogo, načelnik Ribnikar, bivši prosvetni šef dr. Pestotnik, šef trgovskega oddelka dr. R. Marn, sodnik upravnega sodišča dr. Steska iz_ Celja, ga. Franja Tavčarjeva, ga. M. Žerjavova, ga. generala Stojadinoviča, preds. zdravniške zbornice dr. V. Gregorič, predsednik not. zbornice Al. Hudovernik, zastopnik odvetniške zbornice dr. Žirov-nik, železniški direktor dr. Borko, za prosvetni oddelek inšpektor Jos. We-ster, direktor P. Graseli, dir. Nar. banke Gregorič, upravnik Nar. gledališča M. Hubad, polkovnik Antonijev?č z gospo, višji inšpektor A. Ludvik, predsednik velesejma Fr. Bonač, tajnik^ Trgovske zbornice Mohorič in Pless, šef kmet. oddelka Sancin, zborniški svet. Rnhr-man, sokolski starosta Kajzeli. podpred- I sednik mariborske lige dr. Reisman, ! dvorna svetnika Vedernjak in Kliment, j prota Dim. Jankovi,č, zastopniki mest- j nega magistrata, ženskih društev, aka- i demičnih društev Jadran in Triglav, j pevskega društva Slavec, SDS, NSS j in tako dalje.
Generalni konzul je bil sprejet po odborih in uveden v dvorano s fanfarami in živahnimi pozdravi zbranega občinstva. Po uverturi iz Smetanove Libuše mojstrsko azvajani od godbe Dravske divizije je govoril predsednik Lige doktor K. Triller ter naznanil, da je Liga pravkar izvolila g. dr. Beneša svojim častnim članom ter mu je izročil krasno diplomo, ki jo je naslikal g. akad. slikar Iv. Vavpotič. Ga. operna pevka Je-nikova je ob spremljevanju g. kanelnika Balatke zapela troje_ pesmi, nakar so govorili predsednik Češke obce dr. inž. Kasal, zastopnik godbe dravske divizije Malik, starosta J. S. S. Gangl, predsednik gerentskega sveta dr. Puc, zastopnica narodnega ženstva v Ljubljani Franja Tavčarjeva, za univerzo rektor dr. Pitamic, prof. dr. Bubnov za ruske znanstvenike, akad. Gojmir Jelene za napredno akad. omladino in dr. Av-ramovič za pravoslavne Jugoslovene v Ljubljani.
V čustvenih besedah se je zahvaiil g. generalni konzul dr. Beneš. snomi-njajoč se predvsem Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. Odgovarial je vsem govornikom ter naglašal, da ga je vodila vedno samo ljubezen do Slovan-stva. Zagotavljal je, da Slovencev in Ljubljane nikoli ne pozabi, da ostane Ligi še nadalje oče in prosil, naj ostane zapisan v srcih Slovencev, za katere bo deloval tudi na novem mestu kot brat in vedno udan prijatelj. Spominja-joč se bratstva slovenske in jugoslovenske armade ter češkoslovaškega in ju-goslovenskega Sokolstva. se je še posebej zahvaljeval za simpatije in podporo slovenskega novinarstva ter zaključil svoj prisrčni govor z vzklikom: Na svidenje! Ko je nazdravil predsednik doktor Triller še prisotnim zastopnikom jugoslovenske armade, češkoslovaški armadi ter dobrovoljcem obeh narodov, se je zaključil oficijelni del večera.
Med govori je izvrstno preneval sokolski pevski zbor pod taktirko g. Ju-vanca ter je svirala Dravska godba. Nato sta prav umetniško izvajala gdč. Wisiakova in g. Vlček, ki sta se pravkar vrnila iz Beograda, ob spremljevanju g. kapelnika Balatke dva umetna plesa. Večer je potekel v jako animiranem in prisrčnem razpoloženju. Dvorana je bila s slikami Njegovega Veličanstva in prezidenta Masarvka ter z zelenjem in dragocenimi preprogami zelo okusno dekorirana.
im JI!
•ni sn
dne 1. marca 192S. 883
Danes zadnji dan
„Cesaričine vijolice"
z slavno francosko filmsko zvezdo R-quel Meller.
Prihodnji film:
msr „F8IZIJSKA KRI"
V glavni vlogi Hans Schletow znan glavni igralec v filmu ,V imenu cara* (Lya de Putti.)
Predstave pop. 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
š	Kino Ideal
Don JuvEj ^iankini
bivši podpredsednik vlade, ki je bil te dni odlikovan z najvišjim češkoslovaškim re> dom Belega leva. Kakor smo poročali, je bil don Biankini smrtnonevarno bolan, pa je srečno okreval in je sedaj izven nevara nosti.
Proslava narodnega borca Svetozar ia Miletiča
v
V torek, dne 23. februarja se je vršila v Novem Sadu redka svečanost. Proslavljala se je stoletnica Svetozarja Miletiča. voditelja vojvodinskih Srbov.
Svetozar Miletič je izšel iz one generacije tridesetih in štiridesetih let prošlega veka, ki je sanjala o slovan-stvu in slovanskem carstvu ter je videla rešitev slovanskih narodov predvsem v Rusiji, kot cilj prve etape pa si je postavljala Srbijo, Pijemont jugoslovenske ideje. Ta široka slovanska koncepcija je dajala vzgon narodnostni borbi predvsem v Vojvodini kakor tudi po drugih deželah avstroogrske monarhije. Svetozar Miletič je bil nosilec te koncepcije in nacijonaine misli, ki je krepila narod in ga navdajala s pogumom v dobi zadnjih sto let.
*
Novosadska proslava je bila kolikor mogoče veličastna. Akcijski odbor je izdal poziv vsem Srbom. Hrvatom in Slovencem. Njegovo besedilo se glasi takole:
Te dni poteka prvih sto let, odkar se je rodil Svetozar Miletič, eden največjih sinov Vojvodine, mož, ki se je kljub svojemu siromaštvu povzpel do političnih zmožnosti in znanja ter ni teli svojih sposobnosti prodajal, marveč jih je položil na žrtvenik naroda. Prožet z novimi idejami tedanjega časa. veren narodnosti in ustavnosti, se je Miletič boril že v dijaških letih za ti dve ideji. Kot takega borca ga najdemo v Budimpešti 1. 1848. in 1849. Leta 1860. postane voditelj omladine. deset let pozneje pa voditelj celokupnega srbskega življa na vojvodinskih tleh. Petindvajset let je stal na tem braniku in se je v borbi za dobrobit svojega naroda popolnoma izčrpal. Njegovo delo je imelo za cilj srbsko in liberalno Vojvodino; zahtevalo je državno, ne samo ukrajinsko samostojnost Hrvatske, Slavonije in Dalmacije; zahtevalo je svobodno Srbijo. ki bo izvedla v bratskem sporazumu s Črno goro osvobojenje vseh balkanskih Slovanov. Imajoč pred seboj te cilje, je Miletič osvetljeval pota tud'i drugim Jugoslovenom. Sprejel je nase vse gorje, ki je bilo namenjeno južnim Slovanom, branil je Stross-mayerja v borbi proti Rauchu, pripravljal je pomoč za Srbijo in Bosno ter je bil najprej eno leto v ječi, potem pa še tri leta v zaporu. Prej so ga zlomili kakor uklonili.
Vojvodina, hvaležna svojemu vodji in učitelju, poziva na pobudo Matice Srbske v Novem Sadu. v imenu novosad-ske mestne občine ter imenom šokač-kih občin vse Vojvodince. da dostojno proslavijo stoletnico rojstva Svetozarja Miletiča in da mu postavijo spomenik. Miletič in njegovi sobojevniki niso poznali pokrajinskih razlik med nami. V istem duhu pozivajo danes nasledniki Miletičeve borbe i Beograd i Zagreb i Ljubliano ter vsa ostala mesta in kraje. kjer živi naš narod, naj sodelujejo pri tej veliki proslavi.
Kolosalen uspeh velikega in edinega PARAMO U NT-filma
. »MADAME SANS GENE"
j\i Najboljši francoski in ameriški igralci med drugimi Gloria Svvanson kot Madame g Sans Gene in Emile Drain član Comedie Francaise kot večno živi Napoleon Bona« " parto. — Razkošnost na višku! Izvrstno izborno, krasno, to je pa res lepo itd. itd. itd . . je šlo od ust do ust med včerajšnjim predvajanjem tega velefilma seveda v
kinu »LJUBLJANSKI DVOR"
še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri.
Prednaznanilo: Pisma, „ki ga niso nikdar dosegla", po slovitem romanu
baronice 5Jeyking.	1191 a
Poziv so podpisali: vojvodinski poslanec Svetozar Stankovič kot predsednik; ravnatelj Radivoj Vrhovac za Matico Srpsko, Milivoj Petrovič, veliki župan; dalje zastopniki beograjske župa-nije, Srema, B. Crkve, Velikega Bečke-reka. Velike Kikinde, Zemuna, Ljubljane (gerent dr. Dinko Puc), Sente, Som-bora, Splita, Sremskih Karlovcev. Subo-tice, Cetinja, Sarajeva itd. Podpisali so ga tudi predstavniki cerkve, pred vsemi pravoslavni škof Irinej za Bačko ter mitropolit v Vršču Hilarij, škof Maksimilijan za Sremske Karlovce. škof Ge-orgij za Temišvar; dalje upravni odbor srbskega pravoslavnega samostana karlovške mitropolitije, zastopniki So-
kolstva, novinarjev, zastopniki trgovine in industrije, ministri, narodni poslanci, univerzitetni profesorji. Akademija znanosti v Beogradu in druge kor-poracije.
Svečana proslava Miletičevega spomina bo dne 6. maja v Novem Sadu. Med 23. februarjem in 6. majem pa se bodo vršile slavnosti izven duševnega središča Vojvodine. S potrebnimi pojasnili postreže vsakomur Odbor za proslavo Svetozarja Miletiča v Novem Sadu (Matica Srpska), ki sprejema tudi prispevke za spomenik velikemu narodnemu borcu in mučeniku za ujedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Minister dr. Momčilo Ninčič
Minister ver Miša Trifunovič
ki zastopa zunanjega ministra Ninčič a v ča* su njegove odsotnosti.
Minister Ninčič na svojem potu v Rim pri prihodu v Ljubljano.
Od leve na desno: načelnik Antič, minister Ninčič, šef njegovega kabineta Vučkovič, italijanski poslanik Bodrero, italijanski generalni konzul markeze Gavotti, veliki župaD
dr. Baltič.
Mariborski državni most
V «Mariborskih nedeljah® je «Jutro» že ponovno naslikalo divne panorame, ki jih nudi razgled z državnega mostu v Mariboru. Divni so zimski večeri na tem mostu, čarobne so pomladne fantazije. ko pada mrak iz Dravske dolne na splave, ki počivajo globoko pod mostom ori mariborskih Benetkah. Roke umetnika še čakajo večerne zarje nad temnim Pohorjem in solnčni vzhodi izza Slovenskih goric, ki dan na dan vžigaio novo hrepenenje daljnih lepot. Na severnih obronkih gleda iz solnčnih vinogradov avstrijska meja. nad strehami srednjeveškega «!entplaca» pod mostom krožijo golobi. Čez cesto državnega mostu pa hiti skoro velemestno življenje z uradniki, industrijskimi delavci.
vozovi in avtomobili ob električnih lučkah.
Tik pred vojno je bilo tu še mnogo več romantične poezije. Državna cesta je vadila po globokem klancu in strmini pod sedanjo Veliko kavarno na nizek lesen most. ki ga je ob povodnjih skoro dosegla Drava s svojimi blatnimi valovi. Nov m-ost so zato že desetletja pripravljali. Po vsej naravni logiki bi moral peliati v Kopališko ulico in so radi tega naši narodni prvoboritelji pred 30 leti začeli zidati Narodni dom ravno na oglu te ulice pri Dravi. Mariborski Nemci pa so skrbno čuvali svojo posest in so po daljših bojih s pametjo sklenili raje podreti celo kopico hiš. zasuti polovico trga. da ni šel novi most mimo Narod-
nega doma, ampak naravnost v ozko Gosposko ulico, kjer se morajo vozniki sedaj v ostrem kotu obrniti — vendarle proti Narodnemu domu. Otvorili so ta most ob velikih nemških in avstropatri-jotičnih slavnostih leta 1913. Most je državen, ker pelje čezenj državna cesta od meje proti Ljubljani (Dunaj - Trst).
Ob znanih krvavih demonstracijah leta 1919. so padle tudi na tem mostu žrtve.
Nasproti Velike kavarne je še lep, prazen prostor, kjer mislijo ob boljših časih zgraditi monumentalen nov magistrat, medtem ko na desnem bregu že zapira pogled več ali manje posrečena palača Pokojninskega zavoda, ki bo letos dovršena.
Poleg Narodnega doma. frančiškanske cerkve m palače Mestne hranilnice, je državni most v Mariboru gotovo najim-pozantnejša posebnost Maribora. Najlepši so pa večerni sprehodi na njem.
Zastopniki francoskih mest v Jugoslaviji
Ze dolgo se govori o tem, da pose-tijo naša mesta predstavniki francoskih občin. Prvi poset bo veljal oficijelno prestolnici Beogradu, katerega obiščejo župani in podžupani Grenoblea, Lyona in Chamberyja. V njihovem spremstvu dospejo tudi odposlanci francoskih pevskih društev, številni senatorji, poslanci, politiki ter predstavniki francoske trgovine in industrije.
Poset bo manifestacija iskrenosti napram našemu narodu, katerega cenijo in čislajo Franoozi posebno izza svetovne vojne. Prihod delegatov je določen za dan 4. junija. Bivaijje Francozov v naši državi je predvideno za tri dni. V tem času si bodo gosti ogledali Beograd in Šumadijo, pa tudi prečanske kraie.
Med gosti so doslej najavljeni: poslanec Mistral, poslanec v francosiki zbornici, župan Grenoblea. bivši podpredsednik francoskega parlamenta ter njegova rojaka, senatorja gg. Valccr in Bronier. S temi gospodi pride tudi grenobelsko pevsko društvo »Orphecn*. Iz Lyor,a pride pevsko društvo »Harmonija*. V njegovem spremstvu bodo: g. Godard, poslanec Rognon, podžupan Lyona. ter predsednik francoskega parlamenta g. Herriot. S pevskim društvom iz Cham-beryja dospe poslanec Falcose.
Med pevci imenovanih društev obiščejo naše kraje tudi nekateri solisti pariške Velike in Komične opere. S Francozi pridejo k nam številni časnikarji. «Društvo prijateljev Francije* bo poskrbelo, da bodo gosti prijazno sprejeti, dobro pogoščeni in sploh, da dobe o naših krajih, ljudeh in razmerah najboljše vtise. Za časa poseta se bosta vršili v Beogradu dve koncertni produkciji ter počaščenje na grobu »Neznanega junaka*.
Arhiv nekdanjega cetinj-skega dvora
Po begu kralja Nikole s Cetinja so za-apniki pokojnega dinasta zakopali črnogorski arhiv v nekem gozdiču, ki je bil last dvora. Med vojno se ni za tajne listine nihče brigal. Gradivo je prišlo na dan šele Po vojni in po osvobojenju ju-goslovenskega naroda, čim se je to zgodilo. je poslala vlada na Cetinje strokovnjaka v arhivalnih zadevah dr. Tiho-mira Gjorgieviča, ki je arhiv pregledal in uredil.
Dokumenti, ki so dolgo let ležali v zabojih pod zemljo, predstavljajo celo zgodovinsko prošlost male in žilave črnogorske dežele. V arhivu je prof. Gjor-gjevič našel pisma in dokumente, katere so vladarji, da jih očuvajo pred tujimi očmi in rokami, skrivali v dvoru, kjer so bili popolnoma gotovi, da jih ne bo nihče videl. Dokumenti so ležali brez reda. vsevprek razmetani in mnogo jih je močno poškodovanih; deloma so jih obgrizle miši, deloma molji in črvi. Veliko škode je povzročila na njih tudi vlaga.
Najstarejši dokumenti, ki so prišli g. Gjorgjeviču v roke, so datirani iz leta 1600, torej baš točno dvajset let prej nego je bil izvoljen prvi član vladarske rodbine Petrovičev za črnogorskega metropolita. Najboljše ohranjeni so spisi in pisma iz dobe vladanja vladike Danila in Petra I. Svetega.
Vsebinsko najvažnejši pa so rokopisi, katere je zapustil vladika Rade. Med njimi se nahaja tudi originalen tekst Njegoševega testamenta, ki je dobil tekom časa naravnost legendarni značaj. Šlo je namreč za neki denar, katerega je baje obetal črnogorskim pripravnikom za duhovniški stan v Rusiji Iz pomanjkljive korespondence med črno goro in Srbijo je spoznati Njegoševe odnošaje s knezom Milošem in, kasneje, z Aleksandrom Karagjorgjevičem. Ohranjeno je tudi sporočilo Njegoša o zasedenju prestola. Sporočilo je poslal knezu Milošu, ld mu ie na to pismo odgovoril.
Posebno znamenita je korespondenca med Aleksandrom Karagjorgjevičem, prednikom današnjega našega kralja in med vladiko Rado. Slednji je večkrat pisal ter je izražal svoje občudovanje srbskemu vofvodL Nekatera mesta teh pisem vladike Rada so naravnost biseri srbske proze tedanjega časa. V nekem pismu prosi Njegoš, da bi se tiskalo v BeogTadu njegovo »Ogledalo srpsko* ter izraža obenem željo, da bi bila na naslovni stram tega dela slika vojvode KsrsjrJor^js.
Življenjepise; Njegoša bodo naSH v ori ginalnih pesnikovih diplomah mnogo gradiva za proučevanje Njegoševe osebnosti. Dragoceno gradivo hrani posebno neka diploma »Srpskog Učenog društva*.
Na nekem listku, ki se je našel v arhivu med drugimi dokumenti, se je našel tudi listič Njegoša, na katerem so bila zabeležena imena onih, ki so predstavljali »Gorski vijenac* v stari Biljardi. Škoda samo, da je listič brez datuma. Tihoniiir Gjorgjevič sodi, da je to bila prva predstava dela velikega vladike. globokega pesnika in čudaškega hajduškega vladike. Celo Njegoš sam je nastopal v igri, dasi tega do danes nikjer ne beleži zgodovina.
Poleg tega je v arhivu bivšega cetinj. skega dvora dovolj obširna korespondenca. ki prikazuje razmerje med črnogorsko vladarsko hišo in med ruskimi konzulj v Dubrovniku in Skadru. Črna gora je imela svoj čas edino preko teh dveh mest zveze z ostalo Evropo.
Našli sta se dalje tudi dve pismi Vuka Karadžiča, nekoliko kosov korespondence Ljube Nenadoviča, korespondenca z Omer pašo iz 1. 1852. ter podatki o Vu. kalovičevi pobuni v Hercegovini.
Veliko pisem nudi poglede v tajne posle in spletke zvitega Nikole. Tu so zaupni raporti. ovadbe in slično. Mnogi, ki že spe večno spanje, bodo na podlagi teh pisem izgubili na slavi, marsikdo. ki je še pri življenju, pa bo spremenil svojo barvo, če se bo vsa ta korespondenca objavila.
O svetovni vojni ni v arhivu nobene listine. Vse je moralo nekam izginiti. Morda so bilj ti dokumenti ukradeni, morda so še kje zakopani in trohnijo. Zaenkrat se ne v6 o tem nič.
Slednjič obsega arhiv naravnost ogrom no korespondenco zadnjega črnogorske ga suverena Zgodovinar, ki bo brskal po teh listinah, bo na podlagi rokopisov, konceptov in beležk lahko sestavil zelo točno biografijo o tem vladarju. Na prvi pogled preseneča posebno to, da se je Nikola zanimal za vse mogoče reči, katerih bi mu nihče ne prisodil. V ostalini se nahaja io celo rokopisi njegovih pesmi, v nekem šolskem zvezku pa najdemo pripovedko »Despa*. še nenatisnje-no prozo iz dobe Nemanjičev.
Slike iz Goriške
Prva slika.
V	razredu šole na slovenskih tleh se vrši pouk. Učitelj je Slovenec. Višji razred je. Učenci in učitelji se poznajo že več let. Prijateljstvo je med njimi. Ce se spogledajo. se že razumejo in ni treba besed.
Učitelj poučuje po laško, učenci odgovarjajo laško. Tuj jezik čudno odrno va od sten. ki ga niso navajene, besede se ne oprijemljejo srca. Tam zunaj noje dekle, ki ni vezano na šolo, mlado in svobodno: »Sem slovenska deklica..* Obrazi otrok so raztreseni, oči in ušesa poslušajo, srce je razveseljeno. Disciplina se ruši. Nekdo spregovori slovensko, drugi, tretji . . . Domačnost plane v razred . . . Tudi učitelj se ne more ubraniti skušnjave, da spregovori, kakor ga je mati učila.
Stene med razredi so tem.e, okna so odprta. Laški kolega v sosednji sobi je utihnil. Slovenski je zopet vzel besede iz berila: »Italia e nostra grande Pa-tria.»
Na hodniku so ga ob odmoru srečale oči laškega kolege in beseda ni ostala zamolčana: «Qui non si parla la lin-gua ,ščava'.»
Požrl je besedo. Skozi zavest mu ie drlo v plazu: denuncijant!
Druga slika.
V	stanovanje učitelja je vstopilo par ljudi, ko so imeli uradne obraze :n suho besedo: »Po višji nalogi moramo preiskati vaše stanovanje. Odprite nam vse.*
Učitelj je pobledel. «Qui non si parla .. .* mu je šumelo skozi glavo. Ni bilo časa misliti. Čas je bil samo ubogati. Kvečjemu potolažiti ženo in otroke, ki so trepetaje čakali, kaj bo.
Pričelo se je iskanje, tisto mučno premetavanje vseh podrobnosti, ki žalijo človeka, vohanje v intimnosti, brskanje po zaljubljenih pismih mladosti, ki jih hrani človek radi lepega spomina.
Čez par ur je delo končano. Od vsega je ostalo v rokah policijskih organov samo par papirjev. Naredili so zapisnik. ki je bil podpisan.
»Adijo!*
Ubogi človek gleda za njimi, kakor za zlom, ki je bilo le naznanjeno in v celoti šele pride.
Tretja slika.
Učitelj drži v roki papir, popisan na dolgo in široko in strmi vanj. Podpis in uradni pečat pričata, da je pismo resno.
Žena sluti hudo in vpraša: »Kni se je zgodilo?*
»Premeščen sem.»
Sapa je zastala, prsi se niso premikale. »Premeščen? Kam?*
Imenoval je kraj, ki je zvenel tuje in ki ga ona še slišala nikoli ni.
»Med tuje ljudi.*
«Med tuje . . .»
»In tu imamo sorodnike, prijatelje, kupili smo si drv, najeli smo vrt . . . in ga obdelali. Ali vse to nič ni . . .»
Bile so samo zadnje besede v rezek odmev: »Vse to nič ni . . .»
Četrta slika:
Slovenski učitelj med tujim ljudstvom. Razred črnolasih otrok je nemiren in meri novega učitelja. Ta hodi gori in doh. ne more najti miru tudi on in nadaljuje tam, kjer je nehal: »Italia 6 no-stra grande Patria . . .»
Gunnar Tolnls
o komur smo že več pisali, pride v
kino »Dvor11.
S ceste se čuje italijanska pesem, za katero se ne zmeni nihče, zakaj isti jezik je doma tudi med stenami in napolnjuje njih srca.
Kdor trpi je učitelj; val, ki ga je zaneslo od brega domovine.
Peta in ostalo slike:
To ni literatura, to je resnica. Kadar bo po naših šolah izzvenela zadnja domača beseda, bo planil val tujih učiteljev v naše vasi, naše ljudi bodo raztrosili vsepovsod od severa do juga cele Italije. To pot pa brez denuncijacij, iz katerekoli krivde, brez hišnih preiskav in najdenih pisem. Zato, ker bo velel višji ukaz tako in ne drugače, da poitalijančijo deco in — učitelje.
Jer-jer.
Dopis iz Kanade
Iz Windsorja v Kanadi je prejelo naše uredništvo dopis naslednje vsebine:
Dragi rojaki! Pošiljamo vam teh par vrstic, da boste videli, kako živimo v Kanadi, kamor so nas izvabili meseca maja 1924. agenti, ki so nam obetali zlate gradove. Peljali smo še z večjim transportom čez morje in ko smo prišli v Winnrpeg, so nas razdelili po farmah. Celo leto smo delali kot sužnji in naša mesečna plača je znašala samo 20 dolarjev. Delo smo imeli samo poleti. Ko je nastopil hladnejši čas ter je trkala zima na duri, so nas farmerji nagnali, češ. da nas ne potrebujejo več in da lahko gremo v Britansko Kolumbijo. Govorili so nam. da potrebujejo tamkaj delavce v gozdovih, ko smo pa prišli tja. smo se uverili, da ni v teh krajih splo': nobenih tovarn. Vse, kar smo našli, so bile trume brezposelnih, katerim smo se pridružili še mi, ker nismo mogli dobiti zaslužka. Ker smo potrošili ves denar, ki smo si ga prihranili za vožnjo po železnici, smo prišli v veliko zadrego. K sreči so se našli dobrosrčni rojaki, ki so nam pomagali, da nismo umrli v največji bedi na cesti. Naše ljudi pa opozarjamo, naj ne nasedajo tujim agentom, ki jim je samo do tega. da zaslužijo provizijo ter jih čisto nič ne gane, če poginejo tisoči od lakote. Svarimo rojake, naj se ne vdajajo prepredencem, da ne bodo še kdaj obžalovali svoje lahkovernosti.
Anton Rupar, Matija Bohor, Majk Pirman, Jurij Klepec, Matija Žalec, Anton Matkovič, Vinko Pire, Fran Knovs, kanadski popotniki s trebuhom za kruhom.
Hajdukinja Stoja Markovi-čeva zopet prijeta
Podgorica, 24. februarja.
Snoči je orožniška patrulja pripeljala v Podgorico Stojo Markovičevo. nečakinja odmetnika dr. Vukašina Markoviča, ki je 8. t. m. pobegnila iz cetinjskih zaporov, kjer bi morala odsedeti v ječi 15 let zaradi uboja.
Orožniki so na paitruliranju v bližini Markovičevega rojstnega kraja Piper-ske Stijepe. došli v kraj po imenu Liš, kjer so na neki skali opazili dve ženski in nekega moškega. Orožniški redov Rakovič je spoznal, da imajo pred seboj Stojo v družbi svoje sestre Zore in neznanega seliaka. Orožniki so se skupini oprezno približali, izdali pa so jih s svojim ropotom težki vojaški čevlji. Izpod nog se jim je sprožil po hribu kamen in v trenutku je Stoja skočila pokonci, da bi pograbila puško, ki je bila nedaleč od nje. Do puške pa ji ni bilo mogoče več priti in je s par skoki že pobegnila, ko je videla nevarnost. V istem trenotku sta njena sestra in neznani seljak pobegnila v nasprotni smeri. Po petih minutah so orožniki dohiteli Stojo in jo le s težavo ukrotili, ker se je z vso silo branila. Morali so ii zve-zati roke. da bi ne pobegnila. Spočetka je skušala tajiti svojo identiteto, kar pa ji ni pomagalo Ko so jo vodili z gore. je naenkrat počila iz bližine 20 korakov puška, izza katere se je pokazala dekliška glava z robcem na glavi Pri drugem strelu so videli dekliške lase brez robca. Ze pri prvem strelu so orožniki polegli na tla in potegnili s seboj tudi Stojo. Puška v bližini je neprestano pokala nanje ter so tudi orožniki pričeli odgovarjati s streljanjem. Ko je Stojina sestra Zora izstrelila zadnjo patrono, je pobegnila, nakar so orožniki nadaljevali s Stojo svojo pot. Zanimivo je, da je Stoja grozila orožnikom med tem bo-t jem. da je v bližini dr. Markovič, ki jih ; bo vse poklal. Nekateri orožniki so zasledovali pobeglo Zoro. drugi pa so odpeljali Stojo v Podgorico.
ZastrupHenje z žabjimi kraki
Žabji kraki veljajo za specijaliteto poseb« ne vrste in njih uživanje si privoščijo pona« vadi samo največji gurmani. Mi, ki jih še nikoli nismo jedli, ne moremo povedati, kak žen okus imajo in kako diše na mizi. Če pa smemo verjeti pripovedovanju, je žabje me« so vredno prav toliko kakor torta najbolj« še vrste.
Pri nas v Ljubljani se žabe menda ne prodajajo na trgu. V Zagrebu so v tem pogledu pred nami in tam si lahko privo« ščiš žabje krake vsak dan. Zdaj pa poroča« jo zagrebški listi:
Neka služkin:a je kupila po naročilu go« spodinje žabje krake, da jih pripravi doma za večerjo. Prinesla jih je domov, očistila, umila, potem pa ©cvrla na olju in jih zve« čer prinesla na mizo. Družina je židane vo« lje použila pripravljeno jed, ki pa se Je kmalu začela puntati v želodcih. Tiste, ki so večerjali žabe, je začela tresti mrzlica, obhajala jih je slabost, želodec se jim je hotel Izprazniti in po vsem životu jih je »preletela srbečica, na koži so se pojavljale
pege in vse to skupaj je povzročilo, da so
se ljudje začeli bati zastrupljenja. Poklicali so zdravnika, ki je odredil, da morajo piti kuhc.no apneno vodo. V težkih bolečinah je minilo ob tem zdravljenju 8 dni. Madeži so izginili .otekline so splahnile in tudi srbe« čica je minila. Ljudje so bili izven nevar« nosti.
Kakor se je naknadno ugotovilo, so kmet« je, ki so prinesli žabe na trg, bržčas nalo« vili poleg žab tudi krastače, ki so strupene ter izločajo škodljive šoke. Evo, kakšni ne« varnosti je izpostavljen človek, če si pri* vošči žabje krake za večerjo!
Pismo iz laškega okraja
V Laškem, 22. februarja.
Danes se je zglasil pri meni neki M. F. ne vem, če je vpokojen ali reduciran, akti« ven ali brezposelni rudar iz Trbovelj, ter mi pomolil nabiralno polo za reducirane ru« darje v Trbovljah. Pola je bila signirana od občinskega urada v Trbovljah in od srez« kega poglavarstva v Laškem, opremljena to rej od najmerodajnejših oblasti tako, da se nisem mogel ubraniti, da ne bi prispeval za žrtve. Ko pa sem to opravil, sem le začel premišljevati, kako pridem jaz, revež, do tega, da naj bi pomagal onim, ki so delali za Trbov. prem. družbo, pa jih je ta menda vsled svojih nesrečnih špekulacij, aH sla« bega komercijelnega vodstva ali iz drugih razlogov vrgla na cesto.
In prišel sem do vprašanj, na katera si ne morem ali pa si le na tiho odgovarjam. Ali niso bili odpuščeni člani bratovske skladni« ce, ali ne dobijo od nje odpravnine, če se jih odpusti zgolj radi dozdevnih kalamitet TPD? Ali vlada nima moči, da zahteva od TPD, naj skrbi za reducirano«, dokler niso dobili kruha drugod? Ali je naša socijalna zakonodaja taka, da se delavce lahko od« pusti kratkomalo brez vsega, potem ko so storili vso jo »dolžnost*? Ali je res javnost poklicana, da skrbi mesto TPD za te ne« srečneže?
Na ta vprašanja si odgovarjam, zanika« joč zadnje, da je poklicana prva TPD., ki vleče desetmilijonske dobičke iz naše zem« lje iz naših ljudi, da kaj stori za svoje lju« di. TPD. odpusti lahko posameznika iz upra vičenih razlogov nikdar pa ne po grupah, kakor se to sedaj godi — predno ni dobila odobrenja od strani ministrstva za socijal« no politiko ali onega za šume in rude. Radi pogrešk nekaterih oseb v vodstvu, ne bodo trpeli stoteri naši ljudje.
Še drugo vprašanje se mi vzbuja. Kdo le« gitimira nabiratelje, kdo jih nadzoruje? Kam gre denar, kdo ga upravlja, porazdeli? Menda ga ni okraja, ki bi toliko trpel pod nabiralnimi polarni. Imamo kljub temu, da smo v narodni državi, veliko narodnih dav« kov. Umevno. Pri vladi ne najdemo zaščite proti raznim razdiralnim elementom. So to klerikalci, so Nemci, so komunisti i. dr. Mi, ki smo srečni v svoji državi, katero smo ho« teli imeti in. jo imamo, čeprav jo upravlja« jo nevredni gospodarji, mi smo pripravljeni za vsako žrtev. Kot take nas poznajo in nad nas prihaja vse. Pa žrtvujemo in se žrtvu« jemo in najsibo čez naše moči. Morda pri« demo enkrat le do zadoščenja in svojih pra« vic — al' pa ne...
VendaT pa človek Ie rad ve, za kaj žrtvu« je. Informacije, ki sem jih dobil o M. F., ni« so najboljše. Sta občinski trboveljski urad in srezko poglavarstvo bolje podučena? Ni dolgo temu, ko je v tretjič prišel k meni v vinjenem stanju mož s historijo, da je, od TPD. odpuščen, iskal dela na Francoskem, kjer pa ni bil zadovoljen in se povrniL Zdaj je brez dela. Dvakrat sem ga uslišal, v tret« je pa pognal in izročil policiji, ker ne ma« ram lenobe podpirati in pijančevanja. Mi« slim, da bi mi v tem oziru dal prav vsak delavec in da imajo rudarji toliko stanov« skega ponosa v sebi, da takih delomržnežev ne bodo trpeli med seboj. Tako naj bi po« stopale tudi naše oblasti, pa ji bodo rudar« ji bolj pritrjevali, kakor pa, če se izdajajo dovoljenja za beračenje ljudem, ki jih ni nikdo v to pooblastil.
Srezko poglavarstvo zapira sedaj v Trbov Ijah, Hrastniku in Dolu gostilne ob rudar« skih plačilnih dnevih ter hudo tepe s tem naše gostilničarje«obrtnike, ki redno in prid« no plačujejo svoj davek — pa tudi one po« Stene delavce, ki si ga ob plačilnih dnevih radi privoščijo kozarec. Naj bi se raje re« dukcije rudarjev izvršile tako, da bi se od« puščalo pijance in razgrajače, ki s svojim ponašanjem oškodujejo mnogo pridnih de« iavcev in obrtnikov. Koliko krivice bo s tem izostalo, koliko solz posušilo in kako se bodo zboljšale socijalne razmere v Trbov« Ijah in sosednih krajih.	O
Pred sodniki
Povojne razmere. Nedavno smo objavili pod tem naslovom pritožbo o razmerah v šumah laškega sreza. Sedaj nam iz uradne« ga vira pošiljajo k tej notici sledeče po« datke: »Tekom zadnjih 5. let so se v laškem srezu pri malih kmetih dovolile v 57 sluča« jih sečnje na golo na ploskvi 63.95 ha. pre« biroma pa na skupni ploskvi 97.57 ha. V svr« ho zopetne pogozditve se ie predpisalo kav« cij v skupnem znesku 51.950 Din. Pri vele« posestvih se je pa v 9 slučajih dovolil golo« sek na oloskvi 3. M ha, a prebiranje na plo« skvi 72.11 ha. Tekom zadnj'h 5 let se je čr« talo kot popolnoma pogozdeno 21 slučajev s ploskvo 422.92 ha, med katerimi je tudi všteta ploskev od sečeni izvršenih v zad« njem deceniju. V vsakem posameznem slu« čaju se je zadeva sečnje na licu mesta obrav navala, upoštevajoč striktno ne le sestojin« ske temveč tudi terenske razmere, na pod« Iagi katerih so bile določene pogozdovalne kavcije.Višina teh kavcij ni prenizka in je s tem ponovno pomlajevanje zavarovano. Tudi glede obsežnega nastopa Iubadarja se ni treba poročevalcu bati. ker so izvršene sečnje večinoma v listnatih ali pa v meša« nih gozdih, kjer Iubadar sploh nima stalne ugonobitve in nastopa le sem pa tja le spev radično. Šumarsko osobie celjskega urada bo, četudi ob«sega področje 5 srezov, a ne 3 in četudi nima niti polovico v notici nave« dene »pavšalne dnevnice*, svestno si svoje naloge, tudi v prihodnje delalo v prid na« predka gozdoreje*.
Nace: »Tožen sem, da sem obdolžil me. sarja Jerneja, da je zaklal svojega zvestega Sultana. Res ga je zaklal, pod streho sem videl pasjo kožo, menda živad ni sama ij kože skočila. Očitate mi, da sem to dejal Jerneju v gostilni; seveda sem mu v gostil, ni rekel, kje pa, saj se drugje ne vidiva, ker se povsod drug drugega izogibava. Ni sem pa rekel, da je Sultanovo meso predeli! v klobase. Ali niste nekaj pripomnili go, spod sodnik? A tako, sto dinarjev da bi plačal kazni? Ne vem, kako bo. Se bon premislil. Samo prepis sodbe mi preskrbm prosim!*
•
Lorenc: »Krpan sem Krpan, da veste! Hm! Fijan sem kolovrati! po naši prelepi žabji vasi, ko pridejo k meni trije orožniki Pa sem dejal: »Ali se bomo?» in začel zmerjati vse tri. Bil sem pa tako pijan, da sam nc vem, kako sem jih častil. Ce pravi ongava ovadba, da sem enega opraskal, ko sem za, mahnil z roko, in jih psov al, bo menda ie res. Da bi jim pa grozil, da jih zvežem in jim polomim kosti, ko pridem iz zapora, bo pa menda bosa, saj jaz ljubim dejanje, ne pa besed. In naposled da po pravici po, vem, žaliti nisem hotel nikogar, a malo po. praskal bi se pač rad, ker so me roke srbele. Štirinajst dni imam, pravite, no pa naj bo,
komedij zato ne bom uganjal, saj vse micej •
Janez: «Kadar grem po lepi Aleksandrovi cesti, me je vselej sram, da sem tako bera, ški. Že 63 let sem star, pa še vedno nimam nič in ko gledam lepo razsvetljene izložbe, me posebno zaskeli praznota mojega žepa. Čemu pa vsa ta bogatija ljudem, ki je ni. koli ne bodo sami porabili? Morda se ms vendar kdo usmili in mi stisne nekoliko več
v	roko. O ti strela! Komaj v dveh lokalih sem bil, pa mo je že pograbil stražnik. Ti črna zavist ti! Zdaj naj pa čakam 10 dni v zaporu? Dobro, čakal bom! Ampak gorje vam, pred menoj ne boste imeli več miru; takoj, ko pridem na prosto, vzamem novo fionto kar proti Mestnemu trgu, da boste imeli spet delo z menoj. Tako j«, maščuj«? se, pa mir besedi!*
Delavec Polde nudi roko debelušni vdo
vi	Manci iz Šiške: »No, le v roko mi seri preljuba Manca, saj si mi večkrat dala je« dačo in ležaoo; le eno je bilo napak — rsd sem te imel, čeprav sem vedel, aa goriš zi drugega «šoceljna». In zato, da veš, sarao zato sem zadnjič prikolovratil k tebi pijan;
v	vinu in žganju sem vtapijal svoje boleči« ne. Ko pa stopim v tvojo vdovsko sobico, je vse zadišalo po ljubezni, na oknu se je šopiril rožmarinček, ▼ njegovem grmičju si«
vi	maček Reginček, a pri mizi ste sedele kar tri v parih, vsaka s svojim izvoljenim in svojim kozarcem rajnega vinca. Jaz pa ta« ko sami Nož, ki sem ga nosil v žepu, me je začel tiščati, — moj edini tovariš je hotel maščevanja, in zamahnil sem ž njim proti tvojemu nezvestemu srcu, klina je obtičala v belem komolcu in lunica je obsevala rde« čo krvco, ki je lila v potokih na tla. Srce me je zabolelo, tako, da sem mislil, da oo teka moja srčna kri. Štirinajst dni moram zdaj nositi sivo uniformo kaznjenca. Ti o<!< hajaš, pa mi niti roke ne podaš! Ne bodi
huda Manca, moja lepa Mancal* •
»Jaz sem dekla Berta, poštena stara s« raj ca I Gospodar Ivan si misli, da smo dek!« kar tako; pa nismo tako, ampak takole: Odpovedal mi je službo in zahteval ključe od mene. Ali ni to krivica, gospa da bo imela ključe, kaj na) pa ostane zame — za gospo« dinjo. Pa mi jih jo vzel, odletela sem v rid, udarila sem sc. Boli me rana, a še bolj čr« ; ra nehvaležnost. Namesto, da bi bil gospo« •! dar vesel, da sem bila tako skrbna, mi je i vzel vso mojo oblast in morala sem v dru« : go službo. NJega sem pa naznanila, da bi i bil po postavi kaznovan; a samo po posta« vi, ker le postava ima prav, ne pa mi grešni Zemljani. Kaj, da ste ga po postavi opro« stili? O ti šembran paragraf ti! Ja, pa pač mora tako prav biti, ker je po postavi Ce je vsem prav, je pa nazadnje tudi meni, saj
ml skoro mora biti. Pa pozdravljeni*! •
Ivan Krivec, posestnik na Vranskem, 1« bil od Vranskega okrajnega sodišča obsojen na tri tedne zapora, ker jo hodil na lov ' tuj revir in nosil brez dovoljenja orožje Z razsodbo ni bil zadovoljen in se je prito žil na okrožno sodišče v Celju. Na očitanje, da so je mastil z divjim zajcem, ki seveda ni bil njegov, je trdil, da je bil to domaJ zajček. Ker tega senat le ni hotel verjeti je potrdil prvo razsodbo. Tri tedne ne bc zajčkov.
Martina Vidmajerja, paznika v tovarni v Storah, je nekdo ponoči napadel in tež« ko poškodoval. Dolžil je delavca Turčino«
!viča v štorah in trdil, da ga je spoznal pri napadu. Priče so dokazale, da je bil Turči« novič v kritičnem času doma. Drugi dan po j napadu je pozdravil delavec Koritnik Vid« j majerja z »dober dan*. Ta mu pa odgovori-' 1 «Ni dober dan za me, ker me je nekdo t* ! ko hudo zdelal in mislim, da je bil to Turčv j novič, ker je name jezen. Daj ga malo u> j peljati, da bo pristal. Ce ga boš fejst iz^e> i I j al, bom pa dal za liter vina.* Celjsko o*r. ! sodišče mu ni moglo verjeti in je bil Tuf činovič oproščen.
Alojz Bec iz Blance je hud človek in s« rad z nožem kolje. Pri delu so spili štirje liter žganja že zjutraj, potem pa še 15 ii' trov jabolčnika. Seveda so bili vsi pijani Pa so se najprej sprli in za «špas» stepli dokler ni postala iz šale resnica. Na vpra* šanje, zakaj je vrezal Derstvenška z nožeir, je izpovedal A. Bec pred sodniki, da jc b^ pijan. Ker ima precej slabe kcmduite so g' zašili za tri mesece, da se bo huda kri obla" dila.
•
Lani meseca avgusta so pripravljali i" lezničarji garnituro za beograjski brzovlak Na strehi zadnjega voza, je stal delavec Jc že in polival vozove z vodo. Tedaj priso« piha lokomotiva na garnituro, zadnji vel se premakne in ubogi Jože telebne na tli tako nesrečno, da si zlomi podlehtnic? Zdaj je bil naenkrat vsega kriv Martin K-kot vodja premikačev, ki mora imeti pc vsod svoj nos pa vsaj svojo piščalko 'r-dajati signal. Martin je dejal, da je pravo časno ogledal prostor in tudi dajal znatne1 nje, ne ve po, ali s piščalko ali z zastava menda z obema, Jožeta na strehi pa pa5 11 mogel videti. Sicer je izvedenec trdil, da k' moral signftlicirati na oba načina in sicer p° dnevi je predpisana zastavic« in piič&l. 1 ponoči svetilk« in piščalka, vendar se 90" dišče ni moglo prepričati da bi Martin k« opustil iz malomarnosti, ker je vendar i" m znake, in ga je oprostila
Domače vesti
*	Dr. Ninčič v Trstu. Včeraj cb 16.40 Je
prispel v Trst Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič ln Je takoj nadaljeval svoje potovanje v Rim.
*	Naš novi generalni konzul v Kairu. Naš novoimenovan! generalni konzul v Kairu Jovan Dufič odpotuje Jutri preko Soluna na svoje novo službeno mesto v Egiptu.
•Jzprememba v državni službi. Strokovni učitelj puškaiske šole v Kranju Josip Už-nik Je trajno upokojen, poštni uradnik Ja-roslav Novotny v Mariboru pa Je podal ostavko na državno službo. Pisar Anton PečtNk v ministrstvu za pošto ta branjav Je v državnem zdravilišču na Golniku umrl.
*	Nov| ravnatelj dubrovniškega učiteljišča. Za ravnatelja učiteljišča v Dubrovniku Je Imenovan Vinko Lczovina, doslej profesor na splitski gimnaziji, ki Je že nastopil svoj« novo službeno mesta
*	Strokovni svet ministrstva za narodno zdravje. Pri ministrstvu za narodno zdravje se v najkrajšem času ustanovi stalni zdravstveni svet za proučavanje zdravil. Za člane strokovnega sveta so imenovani: urriv. prof. dr. Adclf Holsie, kemsk Vladimir Bruneti, načelnik lekarniškega oddelka Andrej Mirkovič. predsednik beograjske zdravniške zbornice dr. Kosta KonstantJinovič ta lekarnar Siniša Giaja v Beogradu. Delokrog tega strokovnega sveta obsega ves teritorij naše kralievine, poverjena pa mu je naloga, da podaja mnenje o vrednosti posameznih zdravil, ki mu Jih ministrstvo predloži na oceno.
*	VoliJve Delavske zbornice za Srbijo te bodo vršile 1& aprSa. Volilni imeniki io Se sestavi)eni.
*	Smrt matere predsednika Narodne skupščine. Včeraj dopoldne Je umrla v Beogradu mati predsednika Narodne skupščine g. Marka Trifkovlča. Narodni poslanci so položili na njeno kTSto venec z napisom: »MajcI svoja predsednika. — Narodni poslanci..
*	VnKtve cestnih odborov. Te dni ie M defiirittvno rešen konflikt med ministrstvom sa notranle zadeve in ministrstvom Javnih del. ki Je nasrtal. ker se ni vedelo, v čega-vo kompetenco spada vodstvo volitev cestnih odborov v Sloveniji. Po dveh letih Je ministrstvo za notranje zadeve popustilo tn tako bo odslej ministrstvo Javnih del vodilo volitve naših cestnih odborov v Sloveniji
*	Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Is
Imenika zdravniške zbornice za Slovenijo Je bil Izbrisan dr. Vladimir Mogilnlckl, zdravnik v St Juriju ob Južni železnici ker ti zadosti točki 2.) člena L uredbe o tdra<vnl5kfh zbornicah.
*	V našo državljansko zveza le sprejet dr. Julij Matthey, okrožni zdravnik v Apačah, roien v Gradcu, doslej Švicarski državljan. skupno z leno Berto tn maloletno hčerko Charlotto.
*	Iz uradnega Usta. »Uradni Ms t« objavlja v 17. letošnji številk! tarifno obvestilo o blagovnem prometu med Trstom ta Reko na eni strani In našo državo na dTugi strani, na kar opozarjamo Interesente.
*	Subcdca za sroja uradnlštvo. SlrS svet mesta Snbotice Je sklenil, da podari mestnim uradnikom potrebna stavbišča, na katerih si lahko zgrade poslopja za uradniška stanovanja. S časom nastane posebna uradniška kolon® a,
*	Prva železniška zveza s Črno goro. Po poročilih (z Sarajeva prično meseca aprila graditi novo železnico Trebinie-NIkšič, za katero Je v novem proračunu že doJOčen potrebni kredit. Na ta način dobi Črna gora prvo zvezo z ostalim železniškim omrežjem.
*	Stara plemiška palača v Splita reno-rlrana. V Splitu se prihodnji mesec ponovno otvori hoteil »Slavija«, ki Je bil dolgo časa zaprt, ker se je zgradilo še eno nadstropje ter se le ves hotel popolnoma preuredil. Hotel, stara plemiška palača. Je ohraniS srednjeveške arhitektonske Li::ije in ie Split z obnovitvijo znamenite stare zgTadbe mnogo pridobfl na svoji lepoti.
*	Napredovanje t poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije Je poštni uradnik Franc Perko pri poštnem uradu LJubljana L iz 3. skupine pomaknjen v 2. skupino II. kategorije, Ivan Konte pa ie od poštnega urada Ljubljana 2 po službeni potrebi premeščen k poštnemu uradu Ljublalna L
*	Izstop lz našega državljanstva. Iz na-le državne zveze so izstopili; Ivan Ohre-zz, delavec v Frauendorfu v Avstriji, pristojen k Sv. Štefanu, okraj Šmarje pri Jelšah; Alojzij Dciman, delavec v Vodtsber-gu, pristojen v Laneovo pri Radovljici; Josip Pusch, zasebni uradnik v Monako-vem, pristojen v Leskovec prt Lftiji, ter Jakob Katz, tovarniški delavec v Passin-gu na Bavarskem, pristojen v Vrhloge pri Mariboru.
*	Seljakl si sami gra«fiJo š->le. V selih Gornji Romanove! ta Bitvrdi v Južni Srbiji so kmetje sklenili, da si sami zgradijo potrebno osnovno šolo. Začeli so v to svrho nabirati prispevke ter so našli med tamkajšnjem ljudstvom povo!jen odziv.
*	Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev ta bojevnikov za mariborsko oblast razpošlje te dni vsem že prijavljenim članom kakor tudi odboru osebno znanim bivšim članom mariborskega Kluba lsl. rez. oficirjev okrožnico z vsemi potrebnimi obvestiM in navodili. Prosim, da tovariši — stalni nameščenci vpoštevajo v svojem proračunu za mesec m are izdatke, zahtevane v tej okrožnici, ker brez denarja nI možno uspešno poslovanje. — Sprejemajo se seveda tudi novi priglasi od tovarišev, odbora osebno neznanih, ali za take se zahteva, da sprejem priporočita na prfgiasu 2 že sedal pri mariborskem pododboru udružena rez. oficirja, oziroma da potrdi na prijavi odbor kake izrazito Jugoslovenske organizacije, da Je na novo priglašuloči se član pobornlk I zatočnik ideje edinstva našega
troimenega naroda« (čl. 14 a pravil). Eventualna ustna pojasnila se v Mariboru dobe pri odbornikih: J. Štuhcu. trgovcu (Ciavnl trg — trgovina Preac), Ll- Juvančdču, uradniku Nar. banke (Krekova tri.). J. Pir-cu, strok, učitelju (Deška meščanska šola, Krekova ulica), Jak. Perhavcu. trgovcu (Meljska cesta) in M. Kovačiču, prof. moškega učiteljišča (Koroščeva ulica). Predsednik.
*	Za naše dijake v Inozemstvu. Po odredbi prometnega ministrstva tnrajo naši dijaki, ki študirajo v inozemstvu ali pa potujejo na študij v inozemstvo, pravico do dveh polovičnih železniških voženj na leto pod pogojem, da se izkažejo z Indeksom ln potnim Ustom ; ako pa gredo prvič v Inozemstvo. s spričevalom zrelosti ta potnim Ustom. Na podlagi omenjenih dokumentov dobe na železniških postajah kaTto za polovično vožnjo, to Da samo v dobi od I. septembra do 30. novembra ter od l. febr. do 1 .aprila vsakega leta.
*	Nov tarif za duhovniške takse. V ministrstvu ver se pripravlja elaborat za iz-premembo duhovniških taks. Zvišala se bo pristojbina za krste, za pproke ta pogrebe, dočim ostanejo ostale pristojbine neizpremenjene.
*	Kal ja z nagradami? »Slovenec )e pred novim letom razpisal razne nagTade za nabiralce novih naročnikov. Razpisane so bile tri denarne nagrade po 2000, 1500 in 1000 dlnaTjev za tiste, ki nabero do 15. Januarja največ naročnikov, razen tega pa tudi večje število književnih nagrad. Minulo Je že mesec dni. odkai je potekel rok za re-flektante nagrad, »Slovenec« pa še doslej ni obiavO Imena oseb, ki Jim pripadajo nagrade ta niti ne, ali ie sploh kdo dobil nagrado. Upravičeno ie mnenje, da niso našle niti škofova agitacija niti »Slovenčeve« nagrade dovolj odziva in da Je klerfkalna časopisna agitacija žalostno propadla. Mogoče Je tudi, da bi se pri objavi imen najbolj vnetih nabiralcev naročnikov klerikalnih listov Izkazalo, da so bili nabiralci samo župniki in kaplani, kar bi bilo klerikalnim voditeljem seveda neljubo, ker bi se obenem tudi Jasno p ukazalo, da sloni vsa moč klerikalne stranke v zlorabi cerkvene organizacije. Vsekakor pa bi bilo potrebno vedeti, ali se bodo oziroma ali so se razpiisane nagrade že razdelile, da bo lavnost znala pravilno cenita reelnost »Slovenčeve« reklame ta vrednost njegovih nagrad.
*	Knjige za vojaške čitalnice. Kakor poročajo beograjski listi, bo prosvetno ministrstvo večje število poučnih knjig razdelilo podcficlrskim vojaškim in žandarme-rijskim čitalnicam.
*	Turška razstavna ladja v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Dubrovnika, prispe meseca maja v tamkajšnje pristanišče turška ladja s produkti turškega orlienta.
*	Obmejna veterinarska postaja v Bohinjski Bistrici. Na podlagi odloka kmetijskega ministrstva ie bila te dni v Bohinjski Bistrici ustanovljena obmejna veterinarska postaja za Izvoz, uvoz ta p-evrz živine ta živinskih sirovin med našo državo in Italijo. Postaja prične delovati v najkrajšem času.
*	Velikonočni Izlet »Probude« v Italijo. Najprimernejši čas za potovanje po Italiji Je pač velika noč. Pri nas se takrat prične zbuiatl preroda lz rimskega spanja, med tem ko je v solnčni Italiji v tem času pomlad v najkrasneišem razvoju. Ze v bližini Trsta vidiš vso naravo zeleno, cvetočo. Cim Južnejše prihajaš, tem bolj se razveseljuje tvoje oko nad lepoto, ki se ti nudi. Jasno vedro nebo, gorko solnce, prekrasno cvetje, vse to se združuje v čudovito sliko, ki se nikdar ne pozabi Najlepše utise nudi Italija potniku v tem času in vsled tega priredi »Prcbuda« Izlet v Italijo v veliki noči po naslednjem načrtu: Odhodna postaja Ljubljana, potem preko Postojne-Trsta-Mestre-Milana v Genovo (svetovno znano kopališče ta luka), nato Ffea (katedrala ta poševni stolp), FloTei-ca (ogledovanje vesh znamenitosti). Rim (Vatikan, OuiTinal, Forum Romanum. Katakombe Itd), Neapolj (mesto Pompeji ta ognjenik Vesuv). Vrnitev preko Foggie -Ancone-Bologne v Trst in Ljubljano, kamor dospemo 7. aprila ob 0.23. Vožnja po morju se opusti na željo večine radi p mladanskih viharjev; vrti pa se vožnja ob obeh obalah Italije. OdJf d Je iz LJubljane 26. marca ob 22.45 Prijave se še sprejemajo tudi od nečlanov do 5. marca. Cena za vožnjo, prehrano (ne med vožnjo), prenočitev ta muzej Je 2500 Din. Prijave na »Probudo«, Gospodarski odsek, LJubljana, Tehniška srednia šola.
*	Komunistični proces r Beogradu. Od aretiranfh kranunistov Jih Je v zaporu samo še 12, za katere Je sodišče odobrilo, da se obdrže v zaporu. Teh dvanajst komunistov Je obtoženih po čl. I zakona o zaščiti države.
*	Hotel »Triglav« v Boh. Bistrici tik kolodvora Je zopet odprt. Priporoča se posebno turistom ta izletnikom za obilen obisk. Sobe vsake vrste na razipolago, znatno znižane cene jedi ln pijače.
*	Ustanovitev stanovanjske zadruge v Beogradu. V torek se Je v Beogradu na sestanku hišnih lastnikov ta stanovanjskih najemnikov osnovala zadruga za graditev cenenih stanovanj. Zadruga Ima namen s pomočjo občine ta države ter s sodelovanjem hišnih lastnikov Jn stanrvvatijskfh najemnikov graditi cenene stanovanjske hiše. da b! se zboli šale žalostne stanovanjske
v damskih plaščih, kostumih in oblekah, dunajski in pariški so cenjenim damam na ogLd pri tvrdki
Fran Lukič, Pred škofijo
razmere v Beogradu. Minister socijalne politike ter predsednik beograjske občine sta obljubila novi stanovanjski zadrugi svojo pomoč.
*	Proda",- šivalnih strojev. Radi pomanjkanja prostora se prodajo šivalni stroji po lastni ceni. Po dogovoru tudi na obroke. Jos. ŠeJovta-Cuden, Ljubljana, Mestni trg 13.
304
*	Trinajst vrst Izbranih parfumov dobite lahko na grame v drogerlji »Sanitas«, Ljub IJana. Prešernova ulica 5.
*	Poneverba na litijski pošti. Preiskava v slučaju poneverbe poštne upravnice Zore Borštnarjeve traja še vedno, vendar pa se zdi, da Je dognana že končna vsota po-nevenjenega denarja, kakor srno Je navedli že v včeralšnji številki. Mesarju Vrhoven, ki JI Je posodil okrog 24.000 Din, le Roršt-narieva zastavila svojo zavarovalno polico za IflO.OOO Din, ki pa Je skoro brez vrednosti. ker Je imel'teli Ica vplačala šele tri obroke. Ne-viia«nieno Je, kam Je izginil denar, ker ogromne vsote okrog 170.000 Din B»rštnarieva n>ii	let ne bi zamosta zadaviti samo v I Hiji, ne da bi tega zapazila nlrna okolica. Nekateri hočrln vedeti, da Je poznala Boršmarieva nekega trgovca v tao-emstvu. kateremu Je mogoče pos*>Ha denar. 7di se. da bo stvar res poiasniena samo v tem ilučaju, ako bo hotela RorStnnrieva govoriti sama.
*	Smrt dveh žen preko 100 let sirili tekom 24 or. Mrtvaški anaii v Osi5eku so v ponedeljek doživeli Izreden dflfodek. Tekom 24 ur sta umrl: dve preko 100 let stari ženski. Prva le d~se?la visoko starost 103 let Ime II ie bilo Katica Tovannvič. Njen oče ie bil brnr?t trgovec, ki le že pred desetletil umrl. Rodbina Jovanovič Je bila v somi tvu s plemenit? ško rodbino Baifi ter preko te rodb ne v daljnjem sorodstvu z dinastijo Obrenovič. Značilno ie, da Je imela pokojnica dve sestri, ki sta 'Stali tako kakor ona neporočeni. Ena Izmed teh je še živa ter ima sedaj 93 let. Drugi stolemi ženici, ki Je isti dan umrla. Je ime N. Braun. Dosegla Je 101 leto. Bila Je židovskega pokolenja: radi tega ie skrbela za njo židovska cerkvena občina v Osiieku. Njen mož ki Je seveda že pred desetletji umrl. Je bil krošnja? ter ji rti zapustil ni-kakega premoženja. V zadnjih letih Je starko podpiral 'udi nečak, k,i živi v Parizu. Včeraj se Je vršil pogreb obeh stark, katerega se |e udeležilo cbilo občinstva, posebno starejša generacija. Naključje, da sta umrli obe pokojniei istega dne, smatrajo someščani v visoki starosti kot slabo znamenje, v strah«, da bo tudi njim v kratkem zapel mrtvaški zvonec.
*	Z bombo radi dedSčine. V Prvici v ra-čanskem srezu Je Jevrem Simšič zagnal
bombo na svojo pastorko Elizabeto Ma-nojlovič, s katero se Je prepiral zaradi dedSčine. Pri tem pa le bi! tudi sam težko ranjen. Oba so morali prepeljati v bolnico.
*	Napad steklih volkov na vas. Iz Pri-zrena poročajo, da so se v tamošnjem okraju pojavili kljrb koncu zime številni volkovi, ki napadajo ljudi ta živino. Pred kratkim je sedem volkov vdrlo v selo Vrabčo pri B S miš tu ter ogrlzlo 10 selja-kov, med njimi dva zelo težko. Neki ženi ie volk odgrizni nos ln gornjo ustnico ter Jo tudi težje poškodoval na več mestih. Pojav volkov v vas! Je med seljakl Izzval veliko paniko. Kdor Je bi! Izven hiše, Je bežal na varno in samo nekateri seljakl so imeli pogum iti na volkove s puškami. Enega volka so ubili, ostali volkovi pa so med groznim tuljenjem pobegnili na streljanje v vasi. Naslednji dan So priredili k»v na volkove v planini Karitniiku ta okolici. Okoli 30 volkov z mladiči so pregnali na albansko stran. Ker sumijo, da so bili volkovi stekli, so vse poškodovance odposlali v bolnico.
*	Poizkušen samomor 70-letne starke. V torek dopoldne se Je skušala v Beogradu zastrupiti 70 letna vdiova S >fija Kastic z razstoplieno sodo, keT II je bilo odpovedano stanovanje. Vsled pravočasne pomoči so Jo rešili smrti, vendaT pa Je njeno stanje zelo resno.
*	Požar v beograjski Centralni banki. V ponedeljek zvečer je v beograjski Centralni banki nastal požar, ki Je povzročil 260.000 Dta škode. Vzrck požara le neznan.
*	Požar na »Izvoru« Izmišljen. Splitski zastopnik parobrodarskega transoceanske-ga društva »Ivo Račič« Je prejel iz Trsta od centrale društva naslednjo brzojavko: »Vse vesti o požaru na parcbr< du »Izvor« so izmaSliene. Račič.« Seveda je izmišljena tudi vest. da se ie komandam »Izvora« v obupu ustrefM.
*	Žrtev krvne osvetie. V šumi Ljuboviji v skopljanski okolici so našli te dni mrtvo truplo Blagoja Popjviča, kateremu le bila s sekiro piesei na glava. Kakor se je dognalo, sta Popjviča ub la brata Sava in Gale Tržič, trgovca iz Skoplja. Ubila sta ga iz krvne osvete. Oba sta že pod ključem.
*	Trageiija dveh črnogorskih emigrantov. Kakor porvxiaio iz Splita, so našli v ponedeljek opoldne v nekem privatnem stanovajrju dva črnogorska emigranta, Boža Pavičeviča in Mircna Boškoviča iz Da-rtilovgrada, zadušena s plinom, brez vsakega znaka življenja. Poklican je bi! zdravnik, ki le ugotovil, da je Boškovič že mrtev, Pavičevič pa da še kaže znake življenja. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolnico. Gba sta bvla na potu v Ameriko ter sta zvečer se pisala posio-vilna pisma svojim rodbinam. Preiskava je dognala, da Je cev za plinovo razsvetljavo puščala in sta bffla nesrečna Črnogorca zastrupljena s plinom.
*	Skrivnosten neznanec brez glave. Kakor smo te dni poročali, je neki logar v šumi Ktlšurl pri Svmjarevcu v Sla vrni)! našel neznanega človeka, kateremu ]e bomba odtrgala glavo ta mu truplo gTozno razmesarfla. Prt mrtvecu se Je našlo nekoliko ukrajinskih sovjetskih znamk, vsled česar se domneva, da Je bil morebiti kak komunistični agitator. Imel Je potnd Hst češkoslovaške repub'ike. ki pa ie vsled eksplozije tako raztrgan, da imena njegovega lastnika ni bilo mogoče ugotoviti O ka-
kem roparskem umoru ni mogoče govoriti, ker so pri mrtvecu našli denar, žepno uro ta druge vrednosti.
* Požar v Sarajevu. V zgradbi Srbske prometne banke je v torek zvečer v podstrešju izbruhnil požar, ki Je nastal, ker se ie spravljal v podstrešju neugašen pe-peL Požar se je naglo razširi! ter kljub energični gasilni akciji uničil celo streho. V stanovanjih gornjega nadstropja Je povzročil požar na pohištvu znatno škodo. Skoda se ceni na mHUon dinarjev.
Če hoče mo] mež
občudovati pravo materinsko ljubezen, si bo prišel ogledat globoko zamiš^eni film
MATI IN DETE
ki ga predvaja «Elitni kino Matica»
Iz Ljubljane
c— Dr. Benešev večer z akademijo ta plesom priredi jug. napr. akademsko društvo »Jadran« v petek dne 25. februarja v napr. dijaškem domu (Tomanova ul. 3.) Začetek ob 8. Vstop le proti vabilu.
u— Vse odbornice ženskih društev t. J. »Atene«, Ciril-Metodove ženske podružnice. Društva učiteljic. Kluba Primork. Kola jugo slovenskih sester, St. Jakobs'<ega napredne ga ženskega društva, Splošnega ženskega društva in Ženskega Pokreta se vljudno vabijo na važen in pomemben sestanek v petek 26. t. m. ob 16.30 popoldne v damski sobi kavarne »Emone«. — Sidicateljica 'Franja Tavčarjeva.
u— Geografsko društvo v Ljubi anl opozarja svoje člane in prijatelje na III. društveno predavanje, ki se vrši danes zvečer ob 6. v balkonski dvorani univerze. Predaval bo g. dr. H. Turna o toponomastiki, to ie krajevnem imenoslovju s posebnim ozirom na naše Alpe.
u— Napredno gospodarsko ln Izobraževalno društvo za dvorski okraj: 7. predavanje danes ob 8. zvečer v knjižnici na Rimski cesti. Predaval bo prof. R. Pavlič »Helenina sreča in žalost. Maščevanje Grkov.« Čla ni in prijatelji društva vMudno vabljeni. — Izobraževalni odsek.
u— »Preporodov« retorični krožek kultur no znanstvene sekcije ima danes v četrtek točno ob 6. url svoj tretji redni sestanek. Na sporedu je nadaljevanje debate o sloven ski narodni manjšini v Italiji. Nato predavanje tov. Bačiča o temi: »Naša pristanišča«. Za člane krožka točna udeležba obvezna. Ostale Preporodaše opozarjamo na sobotno predavanje g. Zupančiča ob običajni uri — Načelnik.
u— Nanovoosnovanl zavod za straženje
tn zaklepanje priobčirie danes svoj oglas, nakar opozarjamo interesente.	311
u— Ugotovitev. Kakor nam poročajo, Fr. Artač, svečar in medičar, stanujoč v Tesarski ulici 3., ni identičen s Fr. Artačem, o katerem smo v nedeljo poročali, da je Imel opraviti s sodtiljo
u— Prodaja čevlje? tovarn Peter Kozina & Ko. Po znižanih cenah v trgovini Aleksandrova cesta 1 ta Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se ni moglo vseh odjemalcev postreči, na kar se cenjeno občinstvo opozarja.
u— Štorklja na cesti. 24-Ietna delavka Emilija Hriberšek, doma iz Rajhenburga ob Savi, Je prišla v torek obiskat v Ljubljano svojega zaročenca, ki je uslužben v Unšonski pivovarni. Ko je hodilo popoldne po Ižanski cesti, kier je pomotoma iskala pivovarno, ie nenadoma začutila porodne b lečfne. Z zadnjim naporom je prišla do bližnje Krapeževe šupe, kjer Je p> rod:'a zdravo dete ženskega spola. Na njeno vpitje in klicanje je prišlo k njej nekaj ljudi lz okolice, k1 so Ji za silo pomagali, nato pa iz bližnje stražnice telefonirali po rešilni voz. ki Je mater ter dete odpeljal v javno bolnico.
n— Žalosten slučaj. V sredo ponoči Je detektiv srečal na cesti mlado potepajoče se dekle, ki mu ie odkritosrčno izpovedala, da nima nikjer prenočišča. Izgubljenka je morala seveda oditi z detektivom na policij ko ravnateljstvo, kier Je fep vedala, da se piše Justina K., rojena v Millwaukeeju v Ameriki. Stara 'e šele 17 let ter Je bila včasih trgovska vajenka. Njena mati, k! se le tudi IrselHa v »stari kraj«, živi sedaj neVje pri Novem mestu, dočim se dekle klati oo svetu ter se preživlja s tajno prostitucijo. Zdravniška preiskava v sredo dopoldne Je d gnala, da le Izgub'Jeno dekle okuženo s slfiLdo. Pred aretacijo Je preživela aretovanka nekaj dni v neki vojašnici .. .
u— Odp!avl?en mostlčcli. Razne ograje, drevesa in mostovi so predmestnim poball-nom vedno zrfo v napotje ta če le morejo, skvarijo to al! ono. Pred nekaj dnevi so se spravili neki dečki nad lesene stopnice, ki so vodile z Grudnovega nabrežja na za-tvornJco, segajočo na Krakovski nasip. Stopnice so popolnoma razbili ln Jih vrgli v vodo. da jih le oiplavHa. Mestna cbčtaa Je oškodovana pri tem za par 100 Din.
u— Pri zdravniku okraden. Dekorativni slikar Peter Zeleznik, stanujoč na Krakovskem nasipu št. 10, Je prišel v torek popoldne v ordinacijo k zobozdravniku dr. Schwefeerju v Prešernovi ulici Med tem ko se Je mudil pri zdravniku, se le splazil v sobo neznan tat, ki še vedno računa z mrazom, tn mu odnesel 500 Din vredno zimsko sukrtjo.
u— Oko mu Je IztaknIL V torek p~pol-dlne Je vajenec pri krznarjn Stanislavu Matteju v Kamniški ulid St 20., 15-!etnl Maks Košir, tepfral na dvoriščn neke kože. Pri tem ga Je pričel v otročji ob'estnosti dražiti 14-Ietni diiak Rudolf OzraJnšek. Ko-
šir le pograbil neko trsko ta pa nesreči oplazil Ograjnška tako nesrečno po obrazu, da mu je iztaknil desno oko. Nesrečneža so prepeljali z rešilnim vozom v j3vno bolnico.
u— Hud hlapec. Trgovec Karel Polaček z Vrhnike je imel v torek zvečer na dvorišču gostilne »pri Levu« na Gosposvctski cesti hud nastop s hlapcem Ivanom Pavši-čem, ta sicer radS izprege konja. Sprva sta se oba obmetavala s-sroo z raznimi psovkami, slednjič pa je Pavšiču vzkipela kri, pograbil v hlevu gnojne vile ta ž njimi vsekal Polačka tako nesrečno po glavi, da mu ie prebil nad levo temenico kožo do kost! ter mu povzročil veliko rano. Pov-šič se bo moral radi svojega dejanja zagovarjati pred sodiščem.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bil prijavljeni policiji naslednji slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 sum nemoralnega življenja, 1 prestopek obrtnega reda, 5 pr«. stopkov ces<uega policijskega reda in 4 prestopki avtomobilskih predpisov. Aretacije so bile Izvršene 3, tn sicer 1 radi beračenja, 1 radi pijanosti ta 1 radi nedostojnega vedenja.
Iz Maribora
a— Sokolska predavanja. Mariborsko so kolsko društvo bo priredilo ciklus predavani o Češkoslovaški ter zlasti o Pragi v svrho priprave na vsesokolski zlet. Predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike. V soboto dne 27. t. m. bo predaval v mali dvo rani Narodnega doma župni starosta br. Julče Novak o Tyrševem domu v Pragi. Na sporedu Je tudi razdelitev diplom tekmovalcem na beograjskih medzaetnih tekmah in glasbene točke društvenega orkestra Sokolu naklonjeno občinstvo opozaramo na ta predavanja.
a— Higljenska razstava v Mariboru. Hi-gijer.ska razstava, ki jo je priredila v ka-zinsk! dvorani Ljud?ia univerza v zvezi s higijenskim zavodom v Ljubljani, ie zbud la v Mariboru veliko pozornost in ima lep uspeh. Razstavo obiskuje korporativno d;-jaštvo naših srednješolskih zavodov, ki mu zdravniki ta učitelji tolmačijo posamezne predmete. Razstavljeni so tudi načrti bodoče mariborske porodnišnice in pa preparati iz dermatolo.škega ta kirurgičnega oddelka mariborske bolnice s statističn'm materijalom itd. Da se ta razstava kar raj. bolj izkoristi za popularizacijo higijene. ie Ljudska univerza sklenila, da priredi v času razstave še posebna higijenska prebivanja. Dermatolog primarij dr. Robič bo predaval o spolnih boleznih, in sicer: v četrtek dne 25. t. m. ob 20. za ženske, v petek 26 t m ob 5. za moške. G. primarij dr. Cernič pa bo predaval o slepiču, golši in o raku in sicer v četrtek dne 25. t nu cb 5. popoldne. Ra-zen tega se bo priredilo predavanje o 'Pravilni človeški prehrani^; predavatelj se še bo določil ob pTavem času. Tako se lahko nadejamo, da bo Ime!a higijenska razstava v Mariboru lepe ta po-zftnvne rezultate.
a— Hlgiienski tečaj v Studencih. Kakor smo že poročali, bo Ljudska univerza priredila v Studencih hlgiiensk! tečaj. Prvo predavanje, ki ga b0 imel g. dr. Jurečko pod naslovom »Kako ostanemo zdravi«, bo v ponedeljek dne 1. marca ob 19. v Sok. domu. Drugo predavanje g. dr. Mariniča o tuberkulozi bo v sredo dne 3 marca cb isti tiri in v istih prostorih. Oboje predavanj spremljajo filmi tako, d^ bodo tudi s te strani jako zanimiva. Prijatelji ljudske omike in zdravstvenega napredka v delavskem predmestju Maribora, agitirajte za številno udeležbo!
a-— Nadaljnja predavanja v Ljudski univerzi v Mariboru. V petek 25. februarja ob 19.45 bo priredila Ljudska univerza predavanje g. prof. arh. Rado Kres ari a iz Ljuo-fjane o svetovni razstavi v Parizu I. 1925. Predavatelj bo predaval na podlagi skiop-tičnih sMk, ki so deloma lastni posnetki. Prvo predavanje b0 veljalo v prvi vrsti zunanjosti razstave, o drug.h bomo poročali pravočasno. V ponedeljek dne 1. marca pa bo v nadaljevanju serije o francoski revoluciji predavaj g. pre-f. dr. Anton Dolar o Voltaireju in enciklopedistili. Ker so !e-ti najbolj atakirali duhovno zgradbo absolutistične države in pripravljali revolucijo duhov, ki se je v danem trenutku iz-prevrgla v pol!fc'čno ta vojaško revolucij-sko akcijo, Je to predavanje za razumevanje velike meščanske revolucije nedvomno zelo važno.
a— Novi parol valjar mestne občine je te dni stopil v funkcijo. Poskušnje so se prav dobro obnesle. Stavbeni urad ie že pričel z delom, da čim prej popravi naše že dokaj zanemarjene ceste. Najprej pridejo na vrsto najbolj prometne ulice, ket Koroška cesta, Tržaška cesta itd. Pričakovati je, da bodo še letos urejene vse naše ceste, s čemer se bodo stroški za vzdrževanje seveda znatno znižali ta bo novi valjar že v par letih Izplačan. Krog valjarja se kajpak zbira množica radovednežev, ki občuduje ogromni stroj pri delu.
a— Kolesarsko društvo Perun si je na zadnjem letnem cbčnem zboru minulo nedeljo ponovno izvolilo za predsednika g. Iv. Živkra. Klub je v minulem letu lepo n?pre-doval ter se je udeležil 16 dirk, pri kojih je dosegel lepe uspehe. Novi odbor jamči, da se bo društvo tudi letos lepo razvijalo.
a— Včerajšnji trg s senom je bil razmeroma dobro obiskan. Kmetje so pripeljali 8 vozov sena ta 1 voz slame. Cene v zadnjem času polagoma naraščajo. Sen0 se ie plačevalo po 75 do 90 Din, slama pa po 55 Dta za meterskl stot.
a— Predrago mu Je bilo. Neki tukajšnli trgovsk* pomočnik je v dobrem raz-tvrlo^-njn sklenil prijateljstvo z neko Rozo J. in I Marijo P., ki sta mu obljubili, da se mu v I poznejših večernih urah za njegovo prijr-! teijstvo primerno oddolžita. Vodil Ju je cd gostilne do gostilne ter iu zalagal z vsemi dobrotami gostilniških in kavarniških miz. Ko pa Je končno zahteval Izpolnitev obljube, sta pon-oni gracijl zahtevali 5e po-' ' vrb vsaka 60 Din. To ie bSo pa razočara«
aenju mladeniču preveč in Jo poklical prvega stražnika, da izreče saJomonsko sodbo. Stražnik pa ni razumel nfleakih šal in Je vse tri odgnal na stražnico. Ker obeh gradi ne morejo obtožiti navijanja cen, se bosta morali zagovarjati radi tajne prostitucije.
Iz Celja
e— Redni sestanki članov SDS se vrše vsako sredo v klubov} sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob 20i zvečer.
e— Sestanek članov organizacije SDS za Cel!e okolico b0 v četrtek dne 25. t. m. pri Leskovšku (ZOchHng) v Gaber]u.
e— Občaslovensko obrtno društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 4. marca cb 19. url v Narodnem domu. Ako fci ob določeni uri ne bilo zadostno število oavzočflj, se vr3 občni zbor istotam eno OTo pozneje z Istim dnevnim redom ln Je sldepčen ob vsakem številu navzočih.
e— Podružnica Slovenskega lovskega društva ima svod redni občni zbor v soboto dne 27. februarja 1926 ob 16. v hotelu »Balkan« v Celju. Dnevni red običajen. Pričakuje se poinoštevilna udeležba.
e— Vlom * Frischaufov dom na Okrel-lju. Meseca novembra lanskega leta je nekdo vlomil v Frischaoifov dom, pokoril drv za 500 Din in spri 20 1 vina. K Plesniku v Logarsko dolino je prišel neki Robert Ba-yer, trgovski zastopnik v Celju. Od tod Je lei na Okrešeli, kdaj pa je šel nazaj, ni olliče vedel. Meseca februarja je isti Ba-yer ponujal v Solčavi kmetom električne naprave. Ker so ga že od prej sumili, ga }e oskrbnik Piskernikovega zavetišča Fort naznanil orožništvu v Lučah. Bayer je imel »fcer vse listine v redu, ni pa imel dovoljenja bivats v naši državi Pristojen je v ob Smo Lhke, okraj Plzen. Imel je pri sebi razno orodje, 8 ključev in legitimacijo Sav. podružnice SPD. Obstal je, da je potonil nekaj drv in spil 3 litre vina. Trdii pa Je, da je našel Frischaufov dom odprt Pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu je ba obsojen na 4 dni zapora in povrnitev stroškov, po prestani kazni pa Je bil poslan čez mejo.
e— Seja Zveze obrtnih društev za Slo-rejtiJo v Celju se vrši v soboto dne 27. t m. ob 10. dopoldne v rdeči sebi Narodnega dama. Na seji se bodo obravnavale tekoče zadeve zveze in napravil načrt za uspeSno delo »Zveze«.
e— Pretirana reklama. Pri nekaterih celjskih trgovinah opažamo zadnji čas vse preveč kričečo reklamo. Reklamni letaki po raznih drogih in p kotih ter preveliki, v mestno ozračje segajoči napisi še ne jamčijo vedno za solidno postrežbo. Primerne cene ta diobro blago le za vsakega trgovca najboljša reklama. S tem tudii ne Izziva svojih stanovskih tovarišev, ki se takih reklamnih sredstev ne marajo ali pa ne ma-rejo posluževati
6— Izbruh pobara ie naznanil včeraj dne 34, t m. okno® po4 16. ure top z Mfidav-Urega hriba iz Celja. Hkrati se Je že dvig-oO gosi dta za Starim gradom na Južni staml tako, da Je izgledalo, kakor bi gorata kaka hiša tamkajšnje kolonije. Na lica mesta sta kmaiu dospeli požarna hramba ta Cella in iz Gaberja; k sreči pa se le izkazalo, da je neka žena zažigala pod Starim gradom dračje. Zaradi suhega ln nekoliko vetrovnega vremena se Je ogenj sače! Srltl s čudovito hitrostjo po tleh in Je kmalu objemal tudi bližnja drevesa. Domačinom se Je posrečilo ogenj zadušiti, predno Je nastala tz tega večja nesreča.
8— Venček trgovskih nastavljencev se vrši v nedeljo dne 23. t m. v mali dvorani Celjskega doma. na katerega vabimo vse 'jtfbftelje plesa. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker je čisti dobiček namenjen za brezposelne trgovske nastavljence, se predplačila hvaležno sprejemajo.
e— Za rez. oficirje! Nocoj cb 20, se vrši ▼ oficirskem domu VI. predavanje za rez. oficirje. Pridite vsi in točno!
e— Tata so ujeli. S pcnočoim vlakom se je pripeljal v Celje neki trgovski potnik iz Nemčije v družbi J. Suš ter j a, po pokiicu brivec in doma iz Litije. Šušter se je pridružil potniku v Mariboru, kjeT je obsedel osemdnevno kazen zato, ker je hotel brez dovoljenja čez mejo v Avstrijo. Spotoma Je pridobil zaupanje potnika in odnesel njegov kovček v postajno shrambo. Ker nista dobila prenočišča, sta se podala v čakalnico. Po kratkem času se je Šuštar odstranil, dvignil na podlagi oddajnega listka kovček in jo mahnil ž nJim proti Pe-irovčam. Ker ga ni bilo nazaj, naznanil Je potnik sumljivo zadevo službujočemu stražniku. Nadstražnik Špacapan je takoj pohitel s kolesom za tatičem in ga vjel na cesti med Levcem in Petrovčami. Najbolj huda je Ma za Šušterja pač ta, da je moral težek kovček zopet nesfi nazaj. Sedaj se pa pokori tn proučuje predpise 0 lastninski pravici.
Iz Trbovelj
t— Zastonj ves trud SLS. Klerikalci se spričo redukcij, ki se še obetajo^ krčevito trudijo, da bi si skovali vsaj nekaj politič» nega kapitala. Medtem ko so njihove šance za občinske volitve pred kratkim bile še po voljne, se je položaj čez noč temeljito spre» meniL Ta sprememba je v veliko škodo nji« ho vi m računom in odtod silna jeia na so» cijaldemokrate, ki so po Delavski zbornici in Strokovni komisiji baš v dneh redukcij pridobili delavstvo zase.
t— Radi napovedanih redukcij 1. marca vlada T vseh revirjih silno razburjenje. Na vrsto pridejo poleg delavcev tudi podurad« niki
t— Tukajšnja orožniška postaja je dobila te dni ojačenja.
t— Termin za vlaganje kandidatskih Ust xa občinske volitve se Je pričel z včeraj« Icjkn dnem in poteče v petek 5. marca.
t— Krajevna skupščina Bratovske sklad' niče v Trbovljah se bo vršila v nedeljo 28. februarja.
t— Dramatična šola Sokohkega društva prične danes popoldne z rednim poukom. Za šolo se je priglasilo okoli 50 gojencev. Poučeval bo višji režiser ljubljanskega Na« rodnega gledališča g. Šest. Ker so prigla« lenci sami inteligentni ljudje, bodo takoj
pričeli s praktičnimi poskusi in bo zato pouk nekaj docela svojevrstnega.
t— Na dovlačilnict postaje Hrastnikssf paracija bodo spremenili tirne naprave v bližini separacije. V to svrho so bo vršil ko»
misijonalni ogled v torek 2. marca ob 10. dopoldne s sestankom na licu mesta. Vab« ljcni so k ogledu mejaši in interesenti. Na« črti so na vpogled med uradnimi urami na okrajnem glavarstvu v Laškem.
na 1500 m v 2:35.8 štirinajsto in na 10.000 m v 18:352 šesto mesto.
Svetovni prvak je torej postal Ballan« grund, drugi je bil v splošni klasifikaciji Larsen, tretji pa Evenscn.
Zimski šport na Pohorju. Na občnem zboru ISSK. Maribora, o katerem smo že poročali, je prijavil g. dr. Senjor pristop mariborske podružnice SPD k SK. Maribo« ru. Ta čin moremo samo pozdraviti, ker je v tem skupnem delovanju obeh društev da« na garancija, da se bo mcgel v prihodnji sezoni zimski šport, v polni meri razviti na Pohorju, kjer so za smučanje naravnost ide« alni tereni. Na Črnem vrhu bodo zgradili v ta namen primerno zavetišče.
Nov svetovni rekord v hoji na 3000 m je na pokritem tekališču postavil Amerika« r.ec \Villy Plant z 12:49.
Ciklus predavanj s skloptičnimi slikami ki ga prireja «Turistovski klub Skala® v Ljubljani, se nadaljuje v nedeljo 28. febru« arja 1926. ob 10.30 v filharmonični dvora« ni (Elitni Kino Matica). Predavatelj g. Jan« ko Mlakar nam bo razkazal zanimivosti naj višje evropske gore Mont Blanc. Predavanje bo velezanimivo, zato opozarjamo nanj na« še turiste, skavte, šolsko mladino in druge prijatelje prirode.
Španija za profesijonalizem. Meseca maja se vrši v Madridu izredna skupščina španskega nogometnega saveza, ki se bo bavila z uvedbo profesijonalizma v špan« skem nogometu. Savez je trdno odločen od« praviti dosedanji navidezni amaterizem.
Jaz pa pojdem v Afriko!
»Jaz pa pojdem v Afriko, pa še drugam,« mi vedno brni po ušesih, v srcu, v možganih in prav povsod — odkar vem, da bomo na« ptavili prav lepo potovanje vzdolž Jadrana in okrog celega sredozemskega morja ter obiskali vse lepe in važne kraje, ki leže ob tem morju.
Mislil sem si že nabaviti potopise odnos« no vodnike, ki pišejo o znamenitostih teh krajev, pa ne bom storil tega, ker vem iz dosedanjih izkušenj, da je največji užitek, ako človek »noter pade« in se mu same od sebe prikazujejo znamenitosti, pestre slike orientalskega življenja, eksotična narava s svojimi produkti, vse ono, kar si niti v fan« taziji ni mogel predstavljati, česar še ni videl in morda nikoli več videl ne bo. Bog ne daj z Baedekerjem v roki dirjati goriin« doli, sempatja, kakor čreda ovac — sedaj pa stoj! O ne; prrav lepo komodno se bom sprehajal po kraju, brskal po onem, kar me zanima, in pustil v strani, kar mi je manj važno, bodisi, da pri tem prezrem tudi kaj prav posebnega.
To ni ne znanstveno, ne poučno, ne kup« čijsko potovanje, to je dolce faT niente za 22 dni, to je bivanje v pravljični deželi, kjer sem jaz kralj, kjer sem se otresel vseh skrbi, kjer sem se odmaknil vsakda« njosti in se zamaknil v čudežno življenje Tisoč in ene noči!
In kakor se bo moja duša odpočila — vse zemeljske brige bodo odpadle od nje — ho» čem, da se poživi moj kadaver v svežem nvorskem zraku, da se napolnijo pljuča z blagodejnim eliksirjem zdravilnega toplega solne«, brezprašnega 6lanega zraka.
In na krovu bomo vsi ena sama velika in srečna famiiija. Kdor bo delal kisle obraze, ker se bo spomnil na ničvredno brigo, ki jo je pustil na suhem, se mu bomo najprej smejali: hihi, hoho, haha; in če bo še zate« goval ustnice, bo spustil komandant Milan nanj mokro dalmatinsko filipiko, vzeli ga bomo za roke in zarajali po krovu pristno kolo familiaris — s poveljniškega mostička pa nas bo krohotaje spremljal vrli kapitan »Karadjordja«, Roman Prodan.
Glejte! Pisati sem hotel, kako sem si za« mislil naše potovanje, pa sem že v uvodu zašel v ono prisrčno domačnost, ki se pri takem potovanju sama po sebi razvije, ki ustvarja pristne šale in ne pusti človeka prav nič iz objema užitkov takega dolce far niente. Hotel sem namreč pisati, kaj si mislim, da bomo na zunaj videli. V resnici povedano, jaz prav nič ne vem, kaj bomo videli, vendar gi pa moja že precej osuše« na fantazija ipak po malem lahko predstav« Ija, kaj bi se dalo videti in doživeti.
Veste, takole si predstavljajo moji mož« gani. ki že več kot dva mescca pred odpo« tovanjem premlevajo te stvari. Pridirjali bomo z brzcem na Sušak in imeli kake tri ure čara do odhoda. Ta čas porabimo za ogled Sušaka in Reke in za nakup onih stva« ri, ki jih še rabimo za toaleto. Spravili bomo v kabinah »Karadjordja« svoje stvari, pre« študirali ladijski red in ladjo samo. da se bomo lahko vsak čas orientirali ter se po» tem spravili na krov ter se seznanjali med seboj. Pa pride čas odhoda in zapodili bo« mo čez mostiček one ljudi, ki so spremili svojce do Sušaka in ki še zdaj niso mogli nehati z objemanjem in poljubovanjem.
»Zbogom, Jugoslavija, čez tri tedne bo spet stopila moja noga nate!« bomo vzdih« nili, in ponosni »Karadjordje« bo zavil iz luke ter plul mimo Martinšice proti jugu. Videli bomo Bakarski zaliv, ponosno Kra« ljevico z divnim Frankopanskim gradom v ospredju in potem plubi ob Hrvatskem Pri« morju mimo Crikvenice in otoka Krka, mi« mo Novega, Selc in Sen j a.
Ladijski zvonec nas pokliče k prvi skup« m večerji in tu se seznanimo med seboj. Ker smo prvič skupaj, nastopimo bolj v svečanih opravah, in poveljnik izleta izreče prisrčen pozdrav vsem udeležencem. Izgo« vori se še marsikatera resna, še več pa ša« Ijivih besed, in prav zadovoljni smo vsi, da smo tako hitro postali domači med seboj. Kar na nosovih si že vidimo, kdo bo med resnimi, kdo nas bo zabaval in kcea bomo bhko vlekli ...
Po večerji nas izvabi polna luna na krov in tajlnstvena nočna vožnja na morju ter žuborenje in valovanje nas tako lepo umi« ri in osveži, deloma pa tudi utrudi, da za« sn;vamo v kabinah v najgloblje spanje.
Drugo jutro nam pokaže rane vstajale« in krmcžljave zaspance. Nekateri že oek> uro polegavajo v udobnih naslonjačih na krovu, opazujejo obalo in otoke dalmatinskega Primorja, koder se vozimo, in poslušajo potnika, ki so mu znani vsi ti kraji in ki jih opisuis manj ali bolj živahno. Počasi prile« žejo tudi zaspanci iz notranjosti našega premikajočega se hotela, se stegujejo v le« pem. toplem solncu in se dajo osvežiti od milo pihljajoče morske 6apice.
»Oh, nebeško!« vzklikajo, »kar zdrav sem, vsa nervoznost me je minila!« Mlade gospe kar boli živo gledajo svoje možlčke, so ie enkrat bolj nečne in ljubke napram njim kakor drrma in bi jih najraje objemale na krovu iz hvaležnosti, da so jih vzeli s se« boj in jim pripravil vse ts lepe užitke. Vsak se čuti kakor prerojen, vse bolj živahen — deloma od zanimive in zdrave morske vož« nje. deloma od tega, da ga za tri tedne ne
Suzanne Leng/en kot filmska igralka. Svetovna prvakinja Lenglen je spisala te* niški roman «The Love Game», ki je pred meseci izhajal v londonskem dnevniku «Daily News». Sedaj je dobila iz Amerike ponudbo, naj bi izdala dovoljenje, da bi se ta roman spravil v film in naj bi ona sama igrala glavno vlogo. Božanstvena Su. zancc se dosedaj še ni odločila.
S. K. Ilirije nogometni trening danes ob 16. uri na igrišču za I. moštvo in rezervo. Polnoštevilno in točnol — Načelnik.
Drsalke iz garderobe S. K. Ilirije naj blagovolijo lastniki dvigniti danes ali jutri med 13. in 15. uro. — Odbor.
Kolesarski odsek ASK. Primorje ima sestanek v četrtek, 25. t. m. v restavraciji Zvezda ob 19. uri. — Odbor.
ASK. Primorje. Jutri v petek dne 26. t. m. ob 20. uri plenarna seja centralnega od. bora v klubovem tajništvu. Navzočnost ob. vezna tudi za vse načelnike sekcij. — Taj. nik I.
Seja JZSS. danes zvečer ob 20.30 v ka. varni Emona. Vabljeni so vsi nastavnik! JZSS.
Vremensko poročilo od 24. t. m,
Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Temperatu. ra — 1 stp. C, barometer se dviga, poobla« čeno, mirno brez vetra, sren 10 cm.
Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe, ratura + 3 stp. C, oblačno, za zimski spor! neugodno.
bo moglo doseči nujno ali neljubo opravilo. »Vsaj enkrat v življenju hočem biti za ne. kaj dni prost, brez vsake skrbi in brez de. la,« marsikdo pomisli na tihem in blag; idej. na zavest ga objame v veselju, da si je to korajžo vzel, ko je doslej vedno mislil, da brez njega ne pojde nič naprej, ampak da se bo vse podrlo.
In hodimo po krovu, se razgledujemo po sopotnikih, iščemo udobnega prostora za solnčenje in za razgledovanje na obe srra. ni naše poti. Malo se razgovarjamo, malo se smejemo, malo jemo, malo pijemo — in dan se konča, ne da bi sploh šli v kabino pogledat
In potem zaspimo mirno, trdno spanje kakor doma nikoli, in zjutraj nas zbudi si« rena ladje, ker pristanemo v Krfu.
Kaka izprememba narave nas pozdravi na Krfu! Doma je komaj zelenelo, tu pa se pokaže vsa bujnost tropične narave: oran« že, limone in dateljni na drevju, vse v naj« lepšem in razkošnem cvetju in zelenju. Ogledamo si krasni grad cesarice Elizabete in pozneje cesarja Viljema in poklonilo se manom srbskih junakov, ki so prestali Go!« goto pohoda čez albanske gore ter prišli sem umret. Posetimo njih velikansko grobi« šče, položimo venec ca njih zemljo ter si pokličemo v spomin, da so ti junaki umrli zato, da smo mi postali svobodni v lastni državi.
Potovati moramo naprej mimo dolnjo Italije in Sicilije na Malto, kjer so si pod« jetrn Angleži ustvarili strategično točko sredi Sredozemskega morja in kjer se združujejo tudi podmorski kablu Gibraltar in Malta sta angleška last v tem morju, ob» vladata pa veliko.
Nismo dolgo na Malti, vse nas sili na« prej v Afriko, in po nedolgi vožnji res za« vijemo ob afriški obali v velik zaliv in pri« stanemo v Tunisu.
Zapik! namreč mojemu opisu potovanja, ker si res ne morem predstavljati, kako iz« gleda v Tunisu. Nekaj povsem novega nas objame, nov svet, novo življenje, nova po« krajina: pravi orijent s svojimi Arabci, za« morci in zamuiklami Vem: mimo oči pojde kaleidoskop novih, pisanih prizorov, mauri« ških palač, krasnih eksotičnih vrtov, pestrih noš, orientalske lenobe in flegme. Moža. karji bomo gledali Arabkinje in zamurkle, naše dame pa ponosne Arabce, šejke, bed-u« ne, evnuhe in haTeme. Vsak bo imel dovolj novega na ogled, in če obiščemo še staro Kartagino, bomo v duhu videli Hanibala, ki stresa stare Rimljane za ušesa. Oh. kaj vsa bomo še v Afriki videli in doživeli, to bom že po povratku povedal, ko se bom s črno kožo vrnil v Evropo. Ce bom prav prešeren, bom splezal ie na kako drevo, ujel opico, ki jih nebroj skače po niem. ter jo prinesel domov. Za spremembo namreč od onih, ki sem jih doslej nevidno domov nosil—
Vzdolž afriške obali ploveč bomo potem obiskali Alžir, ki ima spet svoje afrikanske znamenitosti, ki jih bom pa poprej videl in šele potem opisal.
Skozi Gibraltar ne pojdemo. ampak so bomo obrnili proti Španski ter med njeno obalo in Balearskimi otoki priplavali v Barcelono. Pa bo spet nekaj novega: špan« sko življenje, črnooke Španjolke, bikoDor« ba, menihi, nune, mule, granatna jabolka.
Odtam pojdemo ob španski in francosid obali v največje francosko trgovsko me« sto in pristanišče, Marseille. Tu bodo pa naši industrijci in trgovci prišli na svoj ra« čun; morda živahne Francozinje tudi. Prst na usta, izdal ne bom nič, saj se razumem na kupčijsko tajnost!
Ob nebeškolepi francoski rivijeri ploveč, nas bo sprejela Nizza in svetovna igralnica Monte Carlo. Da pojdem poskušat srečo, ja gotovo; stavil bom pa !e rouge in noir, ker sc te šanse šc najbolj ugodne.
Vzdolž italijanske rivijere obiščemo Ge« novo in mimo krasnih, a za nas z grenkim polinom spomina vezanih krajev Rapallo in St Marghcrita prispemo na otnk Llbo, kjer sc je nekaj ča-a pokoril Napoleon.
Več ko dva dni ostanemo v Napolju. da si ogledamo modro špiljo Capri, od lave podsuto mesto Pompeji, in ognjenik Vezuv. Seveda bomo na licu mesta okušali tudi lacrime Chrlsti in druge dobrote južne Ita« lije. Če smo si že Vezuv Ogledali, bomo od daleč lahko gledali tudi Etno iz Messine na Siciliji.
Kakor je lepa dežela makaronov in lazza« ronov, nam je pa politično neljuba, in veseli bomo, ko bomo spet zavili v naše vode ter se ustavi v kroni naših mest, v lepem Du. brovniku.
Sicer nas bo radio na ladii obvešča! o svetovnih in drugih važnih dogodkih, ven« dar bomo z veseljem planili na naše novi« ne. da doznamo, kaj j« z Radičem in kdo jc med tem postal minister Slovenije in če je že nabranega dovolj denarja za Planin« ski dom na Mirni gori.
Za Slovence bo izhajal na ladji poseben humorističen list; zani nam manjka Ie do« ber karikaturist, ki ga ie iščemo.
In koliko bomo imeli povedati docna! Ljudje bodo odpirali usta in vpraševali: kaj, v Afriki si bil? Najbolj pa bo žal onim, ki so imeli namen iti z nami. pa so iz malenkostnih vzrokov ostali doma.
O, jaz pa pojdem res v Afriko, in če »e hočeš, dragi bralec, pridružiti, je še vedno čas; odpeljemo ae koncem aprila,
S. M.
Naši onstran granic
p— Glavna skupščina «Hrvatske Citat* niče» na Reki se je vršila v nedeljo v dru« štvenih prostorih ob šteivlni udeležbi. Otvo ril jo je imenom starega odbora predsednik dr. R. Lenac, tajnik dr. V. Ružič je poročal o delovanju odbora, blagajnik V. Mikuličič o blagajniškem stanju. Potem je stari odbor podal ostavko. Po dolgem razgovoru o se« danjih razmerah je bil izvoljen začasni od« bor, ki ima nalogo, da poskrbi vse potreb« no za redno in uspešno delovanje Čitaonice. Ko se to izvrši, bo sklicana glavna skupšči« na ,na kateri se izvoli stalni odbor. V za« časnem odboru so: N. pl. Cosulich, dr. Bo« netid, inž. Matiassi, dr. A. Gorup, dr. N. Sachs in B. Sehvvalba. Gotovo ie, da Čitao« niča oživi in da bo krepko poslovala.
p— Goriški italijanski učitelji so imeli v Gorici zborovanje, na katerem so vstopili v fašistovsko učiteljsko organizacijo. Na* vzočih je bilo tudi nekaj «drugorodnih» uči« teljev. Govorniki so naglašali da zanesejo v šole med Slovenci z vso vnemo »nacijo« nalno vzgojo«.
p— S poitalijančevanjem goriške okolice so se bavili v zadnji seji fašistovske ©rga« nizacijo v Gorici Navzoč je bil tudi šol« ski nadzornik Rubbia. Fašistovski tajnik Caprara je dal navodila proti morebitnim poskusom, da bi se ustavljajo in uničevalo poitalijančevanje goriške cone... Ali nima ta gospoda malo preveč skrbi za «drugo» rodce»? Skoro bi bilo boljše, da bi se bri* gala za usodo in bodočnost goriškega me« sta, kateremu se napovedujejo v gospodar« skem pogledu vedno slabši časi!
p— Izginila je iz Črnega kala v Istri Mari« ja Sever in sicer že pred tremi meseci. Do» slej ni o njej še nobenega obvestila.
p— Naše kmetsho ljudstvo je zelo do« stopno dobremu pouku v poljedelstvu. V Ledinah nad Idrijo se je vršil kmetijski te« čaj, ki se ga je udeleževalo nad 70 fantov in mož. Predaval je potovalni učitelj Savli. Od kmetijskega urada v Idriji pričakujejo kmetje dobrega uspeha, seveda če bo vpo« števal njihove želje in občeval ž njimi po slovensko.
p— Po podzemski poti so hoteli tatovi vlomiti v zlatarno in urarno Fr. Buda na Korzu Garibatdi v Trstu. Sli so po velikem kanalu potoka, ali poskus se jc izjalovil ▼ zadnjem trenotku. Stotnik nadzorovalnega podjetja Lorefice je začul podzemski ropot okoli 6. zjutraj ob Budo vi zlatarni. Odprli so zlatarno in Buda se je prepričal, da je pod že prevrtan. Zlikovci so začutili ne« varnost in zbežali
p— Prevode iz slovanskega slovstva pri« naša italijanska revija «1 nostri Quaderni». Obsega odlomke iz čeških, poljskih in ru«
skih pisateljev, potem pa nekaj novel Iva« na Cankarja in goriškega rojaka Fr. Bevka.
p— Italijanska cerkev. Fašistovsko glasi« Io «11 Popolo di Trieste« zahteva, da se mo« rajo takoj odpovedati v nekaterih mestnih cerkvah v Trstu za postni čas določene pro povedi in križev pot v slovenskem jeziku. List opozarja škofa Fogarja, da so cerkve v Trstu italijanske. Slovenske prepovedi in molitve bodo morda trpeli fašisti še kako leto v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Barkovljah. na Katinari, toda v mestu mo« rajo prenehati takoj «v imenu miru in jav« ne slogc». Ako bi ta opomin nič ne zalegeL bodo motile mir cerkva demonstracije me« Sčanov... Napočil je čas, ko izgine sloven« SCina iz tržaških cerkva v vedno večjo čast rimske cerkve.
p— Ženska volilna pravica. Tržaški žu« pan je izdal razglas, da se vpišejo v volilni imenik za občinske in pokrajinske volitve vse one ženske, ki bodo 31. maja t. 1. stare 25 let in izpolnijo pogoje zakona z dne 22. novembra 1925. Prošnje za vpis je vlagati do 8. marca t. L To bo lepo! Slovenski go« spodar in velik davkoplačevalec z ustano« vitvijo «podeštatov» izgubi volilno pravico, dobijo jo pa ženske v tržaškem starem me« stu! Kaj takega je mogoče samo v motnih fašistovskih časih.
k— V Grebinju pomaga tudi cerkvena oblast potujčevali slovenske otroke. Vero« uk r šoli je imel župnik iz grebinjskega klo« štra ali ker ni odobraval nasilnih ponemče« valnih metod v šoli je moral napraviti pro« »tor nemškemu kaplanu, ki se sedaj trudi z vso svojo močjo, da odtujuje slovensko de« co njenemu rodnemu jeziku. Sedaj je šola prava potujčevalnica. Avstrijska oblast pa trdi dalje, da se ne godi koroškim Sloven« cem nikaka krivica in da vživajo vse pra« vice.
k— Kulturne prireditve. V zadnjem času so bile na Koroškem te»le prireditve: v Glo« basnici «Miklova Zala» dvakrat, tamkajšnje izobraževalno društvo je imelo tekom lan. skega leta 9 prireditev. Sodelovalo je tudi pevsko druStvo «Gorotan» iz Smihela. V Selih so vprizorili ljudsko igro «Pred va« škim znamenjem*. Pustna prireditev jc bila tudi izborna. V Svečah v Rožu so igrali «V Ljubljano jo dajmo» dvakrat Društvo ▼ Smihelu dobro deluje. V Skocjanu v Pod« juni so vprizorili «Dhrjega lovca». E pur si muove!
k— Sekcijo fašistovske učiteljske organi* racije je dobil tudi Trbiž. Poročila o usta« novitvi je bil zelo vesel šolski skrbnik Rei« na v Trstu, ki je odgovoriL da je šola naj« učinkovitejše sredstvo, s katerim se nave« žejo novi sinovi na mater Italijo,..
porf
Blasco Ibanez:
Za svetovno prvenstvo
Blasco Ibanez, najznamenitejši so« dobni španski romanopisec, živeč kot vodja španskih republikancev v pro« gnanstvu v Franciji, tu s svojim bri« ljantnim pisateljskim talentom opisuje boj za svetovno prvenstvo v tenisu, ki mu je bil prisostvoval.
Noben dogodek letošnje ženske sezije ob Rivijeri ni občinstva tako zelo zanimal ka« kor dolgo pričakovani mateh med Suzano Lenglcn in Heleno \Vills.
Tenišče Carlton«kluba, na katerem se je vršila tekma, je na žalost samo navadno hotelsko tenišče, ki more sprejeti največ 4000 gledalcev.
Prispel sem tja ob devetih. Vsa okoli« ca je bila že nabito polna in policija je od. rivala množico, ki je silno pritiskala na« prej, tako da je obstojala nevarnost, da p«* dere ograje in z naskokom zavojuje vhode.
Vsi narodi sveta so bili zastopani v tem pestrem valovanju: Evropejci, Američani liudie s Severa in Juga, Zahoda in Vzhoda, zamorci, Indijci v modrih, rožnatih in rde« čih togah in turbanih, okrašenih z bogatim zlatim nakitom.
2e dve uri pred začetkom tekme so vsi prostori zavzeti. Gostje Carltona so pri ok« nih, vsi balkoni so zasedeni do skrajneg» kotička. Posestniki sosednjih vil so napra« vili luknje v strehah, da ne bi povabljeni znanci izgubili ničesar od izrednega prizo« ra, ki se pripravlja. Vsak novi prišleo dvigne nekaj opek in se pokaže do pasu. Človek bi mislil, da so to lutke na peresih ki so poskočile iz svoje škatljice.
Nemirna množica začne plezati na pro« čelje hiš. Javna straža mora poseči vmes, da nažene vsiljivce. Nekaj pogumnežev zlez na vrh velikega evkalipta. Izgledajo kakor veliki ptiči. Toda drugi ptiči, s čela« do in revolverskimi torbami, plezajo za njimi. Spet policija!
Živahen lov in zasledovanje se prične po vejevju. Občinstvo spodaj se zabava nad to nepričakovano tekmo, žvižga, kriči in se smeji. To jo burleska, preden se dvigne zastor.
Enajst bije. Junakinji se pokažeta, ob« dani od množice oboževalcev: to so novi. narji in fotografi Spoznam takoj obe šam« pionki. Suzana Lenglen s svojim orlovskim profilom in gugajočo se hojo me spominja na mladega bikoborca. Helen Wills pa na« pravi nasprotno čisto drug vtis. Takoj se opazi, da je zelo hladna in da ima svoje živce popolnoma v oblasti. Gospodična Lenglen odloži svoj rožnat plašč in se pri« kaže v svveaterju iste barve. Lase »i je pre« vezala s trakom iz tila. Miss Wi!ls. ki je slekla svoj rdeči plašč, stopa naprej boječe, deviško. Oa ji brani senčnik, ki je postal s tem dnem znamenit
Med tein ko izmenjate prve običajne žoge, zaprem oči. Cesa me spominjate t! ljubki dekleti?
Nehote na tihem recitiram prizor iz Ho« mera, ko se zbudi božanstveni Odisej radi krika kraljičine Navzikae in njenih tovari« šic, ki bijejo žogo na morskem bregu.
Ženske in ne moški so torej v davni pre« teklosti Iznašle to igro, ki se bo po stoletjih odigrila sedaj pred menoj na bregu istega morja.
Ostri žvižg sodnika me naglo prikliče v sedanjost nazaj. Parti;a se začne.
Ker sem kot pisatelj romanov navajen opazovati, takoj vidim, da sta pred menoj dve enaki sili, da je samo oblika različna.
Lenglen je nervozna in nagla, a se pusti
vplivati. \Vills je mirna in močna in se ne da zmotiti
Občinstvo je naravnost divje navdušeno za Lenglenovo. Komaj petina prisotnih je za Američanko. Pri vsakem uspehu franeo« ske šampkmke zaprasketa dolgotrajno ploskanje.
To je čisto naravno, kajti Lenglen je ro» jakinja, razen tega je ob Rivijeri doma. Toda čudno je, da so tudi Angleži njeni pristaši
Ali naj natančno opišem tekmo? Mislim, d? ne. To bodo že drugi storili pred menoj.
Poldrugo uro sem gledal to občudovanja vredno tekmovanje obeh šampionk, ki sta si metati žogo s čudovito enakomernostjo. Dejal bi, da sta to dva inteligentna stroja, katerima je udahnjeno življenje.
Renglen je »plesala« kot človek, ki se počuti doma; simpatija občinstva jo je ob« dajala in podpirala, kar je velikanske važ« nosti, če človek nagiba k nervoznosti
Ce bo Lenglen igrala pred hladnim ali so. vražnim občinstvom, se bojim, da na svojih Izbornih lastnostih mnogo izgubi.
Kaj naj rečem o Miss \VilWi? Bila je tip moči in hladnokrvnosti Vedela je do« bro. da sf publika na tihem želi, da zmaga njena nasprotnica. Toda mirna, kakor bogi« nja, se ni zmenila za to.
Obe sta postali po tej tekmi enaki in mi. slim, da bo neki dan Miss VVilb premagala tudi nepremagljivo Lenglenovo.
Slovenski javnosti!
•Združenje slovenskih tabornikov* se je te dni obrnilo na našo javnost s prošnjo, da mu kot mladi organizaciji priskoči na pomoč z gmotno podporo, katero hoče po« rabiti za opremo društvenih prostorov, na« bavo taborniških knjig in publikacij, nakup šotorov in drugih taborniških potrebščin, predvsem pa, da omogoči letno taborenje svojim mlajšim in siromašnim članom. Ozi. raje se na vzvišeni cilj, ki ga zasleduje ta prepotrebna organizacija, tako iz zdravst« venega, kakor tudi moralnega in drugih na. menov, ki so razvidni iz programa, ki jc bil prošnjam priložen, se obrača podpisani Sta« rešinski svet »Združenja slovenskih tabor, nikov* do vseh prijateljev mladine in pri. stašev tega koristnega pokreta z uljudno prošnjo, da se prošnji naših tabornikov od« zovejo v kar največjem številu in kar naj« izdatnejše.
Starešinski svet *Združenja slovenskih tabornikov»: Franjo Ančik, profesor; Ivan Hiter, višji hran. uradnik; dr. Rudolf Krivic, odvetnik; dr. Albin Seliškar, univ. asistent: dr. Fran« ta Mis, zdravnik; Hinko Pajer, inženjer; dr.
Viktor Peterlin, profesor.
Svetovno prvenstvo v hitrem
drsanj
a
V Trondhjemu na Norveškem so so vr« lile v soboto in v nedel>o tekme v hitrem drsanju za svetovno prvenstvo. Končale so z lepim uspehom Norvežanov, ki so v konč« ni klasifikaciji zasedli tri prva mesta. Led nI bil ravno najboljši. Izidi so bili nastopni:
500 m: 1. Roald Larsen 44.7, 2. Oskar Ol« sen 45.9, 3. Stephensen 46.
5000 m: 1. Ballangrund (Norveška) 8;4Z7, 2. Moen 8:14.3, 3." Aune 8:44.3.
15C0 m: 1. Ballanerund 2:25.4, 2. Larsen 2:28.3, 3. Evcnsen 2:28.7.
10.000 m: 1. Ballangrund 1S;00.1, 2. Aune 18:17.9. 3. Csriscn 18:18.7.
Po! a ček (Avstrija) ie zased.! na 50C m v 49.7 š tirna jsto, na 50C0 m v 8:53.9 sedmo,
Politični procesi nekdaj in danes
O tej zanimivi temi je te dni imel dr. VValter Rode zanimivo predavanje v dunajskem znanstvenem klubu. Označil ;e politični proces kot hlinjenje, kjer ne velja odkrita beseda: «Odstraniti te ho-čemo. zatorej si veleizdajaiec!» — marveč se reče: «Ker si veieizdajalec, te hočemo odstraniti!® In nato je dr. Rode Zapored obravnaval celotno ogromno serijo velikih političnih procesov, kolikor iih beleži zgodovina izza dob starorimskih političnih perfidij in medsebojnih rovarenj do bartolomejske noči ?4 avgusta 1575, ko je v Parizu in Fran čiji padlo 30.000 Hugenotov, dalje do .•evolucijskih grozovitostl pobojev na irskem in posameznih obravnav, ki so dvignile več ali mani prahu kakoT klasična Drevfusova afera. * In končno: Kako je bilo v Avstriji? Procesi, ki jih ie stara Avstrija vodila proti vstajajočim političnim osebnostim bodočnosti, pomenijo po izjavi predavatelja borbo propadajoče monarhije proti lastnim političnim dedičem. Veleizdajal-ci so premagali veleizdane! Toda žrtve divizijskih sodišč utrjujejo načelo, da države, ki se vzdržujejo z istimi sredstvi. s katerimi so bile ustanovljene, končno morajo propasti Vojna sodišča so v Avstriji deklarirala narode za politične sovražnike in so končno pri njih zapravila tisto, kar je predmet vsakega političnega boja, namreč ozemlje. Po lirični procesi v stari Avstriji za časa svetovne vojne so bili odločilni za njeno lastno bodočnost. Avstrija jih je izgubila napram onim duhovom, ki iih ie sama priklicala.
Tudi v današnji dobi še mrgoli aretacij. konfiskacij, obsodb in usmrtitev. Šopirijo se junakj na liniji najmanjšega odpora. Fašistovski umori v Italiji, kontrarevolucija na Madžarskem in drugo je le recidiva v barbarske čase. In nezakonitost domovinskih junakov ni nič drugega kakor dopustitev umora v borbi proti političnemu nasprotniku. Navzlic besnenju justic pa kot vodilno načelo človeške družbe stoji pravica liki zvezdnato nebo nad neurjem in viharji.
Monstre-proces proti plemenitašu liitzowu
Škandalozna nravstvena afera perverznega plemenitaša Liitzowa, ki že dve leti daje opravka sodnim organom in ogorčeni javnosti, je stopila v zaključno fazo. V pondeijek se je namreč pred berlinskim sodiščem pričela razprava, ki bo pretresala obtoženčeve de-likte in do kraja razgalila njegovo početje.
Obtožnica očita dr. phil. baronu Lu-tzovvu, da je kot ravnatelj vzgojeval-nega zavoda sadistično zlostavljal in abnormalno zlorabljal 75 gojencev, vse to pod pretvezo vzgojnega kaznovanja.
K tej ser.zacijonalni razpravi je vabljenih okolu 500 prič in se bo proces predvidoma vlekel cele tedne. Starši zlorabljenih dečkov so pripuščeni in sodelujejo pri obtožbi. Računati pa je, da bo javnost deloma izključena.
Obtoženi baron Liitzow, starejši mož neznatnega pojava in nekoliko komične zunanjosti, taji vse očitke obtožnice in se sveto sklicuje, da je vse, kar je storil bilo zgoli v interesu in mejah njegove vzgojne metode. Takoj ob pričet-ku razprave sta njegova zagovornika stavila predlog, da se Liitzow izpusti iz zapora, ker se ni bati pobega. Tribunal .ie po polurnem posvetovanju ueodil predlogu in Liitzow se je plasiral poleg svojih zagovornikov.
Pri zasliševanju je baron Liitzow takoj razvil veliko živahnost v obrambi. Na dolgo in široko je opravičeval svoio pedagogiko s pretepanjem neposlušne mladine, sklicujoč se pri tem, da je nekoč sezval stariše gojencev k zborovanju in da so soglasno pritrdili, da Je šiba za mladino potrebna. Ekscesi, ki mu jih očita obtožnica, pa so zgolj plod osebnih nasprotstev in zlobno inscenirane Sonji proti njegovi osebi, kar ima razlog v diferencah, nastalih med njim kot
ravnateljem zavoda in nekaterimi učnimi močmi. Z njegovim zagovorom je bila razprava v pondeijek prekinjena in se nadaljuje jutri, v četrtek.
Angleščina v avstrijskih gimnazijah
Dunajsko prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se preureja dosedanji način poučevanja tujih jezikov na avstrijskih gimnazijah. Od šolskega leta 1926./27. dalje postane v štirih višjih razredih gimnazij angleščina relativno obligaten učni predmet. Poučevalo se bo tedensko po dve uri, namen tega pouka pa je. seznaniti avstrijski naraščaj v srednjih šolah z modernim jezikom, ki mu prinese v življenju velike koristi.
Odlok, ki uvaja angleščino kot obli-gatni predmet, pa govori tudi o možnosti drugega jezika, ki je pač dopusten po uvidevnosti ravnateljstev v posameznih zavodih. Vendar povdarja prosvetno ministrstvo, da se direkcije srednjih šol kolikor mogoče drže določila glede angleščine. Nj pa še določeno, če odpade mesto na novo uvedene angleščine pouk kakega drugega jezika, ki se ie dosedai obligatno predaval.
ki zdravniki
V	prvi polovici februarja je končal v Moskvi zdravn. kongres, ki je razvil grozno sliko sedanjih razmer v sovjetski Rusiji. Zdravniki v večjih mestih imajo le -38% predvojnega zaslužka, zdravniki na deželi pa beračijo. Država ne skrbi za bolnice in zdravnik je odvisen od kmetov, zavarovalnice in vsakogar. ki hoče zapovedati. Neki zdravnik, okulist, s sijajno 15 letno prakso, ravnatelj velike bolnice za oči je dobil 4 mesece ječe za prestopke pisarniških slug Drugi zdravnik ni ozdravil psička žene gubernijskcga komisarja narodnega zdravja in je tud; dobil dva tedna ječe radi zanemarjanja službene dolžnosti. Ni čuda. da reče potem navaden kmet, župan, zdravniku: »No, ozdravi mi mriio (konia), če praviš, da znaš ljudi zdraviti. Če pa pogine, ti ne bomo dali mesec dni nič kruha, boš presneto tenko piskail« Nekoč je obdolžila bolniška blagajna celo zdravniško komisijo pijanstva tako. da so jim preiskali želodce.
V	celi sovjetski Rusiji je 42.000
zdravnikov, med njimi 15 tisoč brezposelnih. Istočasno je mnogo nezasedenih zdravniških službenih mest. Stari zdravniki beže z dežele, da ne poginejo lakote in pa ker so siti kmečke ošab-nosti. Sramujejo se pa tudi lastne brez-pomoči, ker nimajo obvez, orodja in zdravil. Novi zdravniki (med njimj ie 70 odstotkov žensk) pa se bojijo iti na kmete. Kmetje tudi upravičeno ne zaupajo mladim zdravnikom. Tako glasi poročilo medicinskega »robotnika« Petrova v »Krasni Gazeti«.
Viljem m
Cesarski prognanik v Doornu daje zopet opravka ameriškim novinam, ki na dolgo in široko javljajo, da je opustil vlogo siromaka, ker se nadeja bogastva iz Nemčije. Na njegovem dvorcu v Doornu se množi razkošje; sprejemi, kosila in soareje baje prekašajo po sijaju slične prireditve na nekdanjem cesarskem dvoru v Berlinu. Viljem zopet obnavlja veliki imperatorski stil, račune pa bo bržčas le moral sam plačati.
Značilno za Viljemovo obnovljeno nadutost pa je tudi spominsko pismo, ki ga pravkar objavljajo berlinske novine. Arhiv mesta Miihlhausen namreč premore več rokopisov srednjeveških cesarjev, pa je nedavno padlo v glavo nekemu starovernemu občinskemu očetu, da se je do Viljema obrnil s prošnjo, naj tudi on napiše par vrst za arhiv. Viljem je ustregel in poslal naslednje lastnoročno napisane Platonove besede:
«Demokracija se odlikuje z nenasitno pohlepnostjo po bogastvu in materijal-nih stvareh ter zavoljo denarja zanemarja vse drugo!» Plato. — Doorn, 17. januarja 1926. — Wilhelm I. R..»
Temu cesarskemu pozdravu dostavljajo berlinske demokratske novine naslednji komentar: Ne vemo, čemu bi se človek bolj čudil: ali predrznosti, s katero so tu zlorabljene Platonove netočno prestavljene in iz celote iztrgane besede, ali pa lastni ironiji, s katero Viljem v času nenasitne lastne in kne-ževske pohlepnosti po odpravninah izpada proti demokraciji? V petek bodo mestni očetje v Miihlhausenu razpravljali, ali naj se Viljemov pozdrav uvrsti v arhiv. Levičarji so ogorčeni in zahtevajo,. da se pismo vrne cesarskemu begunu v Doornu. To bi bilo edino na mestu.
ni
□□□oannmnnnnnnnnona^
□
B Najlepši film te
sezije i
□
q	Tako je glasno govorilo
^	navdušeno in do solz gi-
□	njeno odlično občinstvo, ki
□	je pri včerajšnji slavnostni p	premijeri napolnilo dvorano
□	pri vseh predstavah vele-
□	filma materinske ljubezni S in plemenitosti srca:
igra.
□	Prekrasna p	vsi z napetostjo in nepo-j=j	pisnim zanimanjem sledili
□	je segla vsanemu globoko h v srce
n
□
□ □ □ □ □
o □
□ □ □ □ □
o □
□ □ □
Sijajna umetnica svetovnega slovesa je kot mati v tem krasnem iilmu nepozabna. — Izvrstna godba, ki jo pri vseh predstavah izvaja naš priznano prvovrstni umetniški orkester zasluži še posebno hvalo. — Predstave se vrše točno ob: 4.. >/26., '/28. m 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10 do pa! 1. Prednaznanilo; PflUL R3CHTER kot Korsar Pietro.
Elitni KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□noooDonnonni
ir s puško
Strahovita panika je zajela mesto Omaha v Zedlinjenih državah. Ze nekaj dni trepeče staro in mlado v skrbi za življenje.
Kaj se godi?
Neznana misteriozna oseba ie začela ponoči streljati nič hudega sluteče meščane. Na ulici, na sprehodih, skozi okna, v stanovanjih. Doslej je padlo že sedem oseb. smrtno zadetih v glavo ali prsi. In vendar vampirja s puško še niso iztaknill
Poslednja žrtev, železniški detektiv Ross Johnson, je dobil kroglo v prsi ravno, ko je o polnoči hitel v službo na kolodvor. Smrtno zadet se je privlekel na peron, kjer je mogel izpovedati lc še to, da strelov ni bilo slišati, marveč se je čul samo udarec petelina. Vampir je namreč na Johnsona izprožil šestkrat. štiri krogle so zadele, posebno usodna pa je bila poslednja, ki se je vrinila tik pod srce.
- «	m
- 'I
Miss Hellen Wills v akciji
V zvezi z opisom teniškega matcha izpod peresa romancičria Blasca Ibaneza, kl ga objavljamo v športni rubriki, pri. našamo še to sliko, ki je bila iz Cannesa brzojavno poslana v Pariz. Hellen Wills v hladnokrvni akciji;
portret zmagovalke Suzane Lenglen.
Mar torej vampir uganja svoje zločine s kakim novim izumom morilnega orožja, z neslišnimi streli, ki so že dolgo ideal banditov in apašev. Ali pa je to samo početje blaznika, pa se streli pre-slišijo v večnem šundru ameriškega mesta?
Vse te misteriozne okoliščine spravljajo mesto Omaho v strahovito paniko. Že nekaj večerov so ob nastopu mraka vsa okna zaprta s žaluzijami in obitelji se zvečer zadržujejo v dobro zapahnjenih skritih prostorih, ki vampirju ne nudijo nikake tarče. Profesor dr. Searles, ki je opustil to mero previdnosti, je bil v svoii vili ustreljen skozi okno. ko je pri pisalni mizi urejal svoje spise. Policija je vsa na nogah, toda vampir se zaenkrat skriva neverjetno oprezno.
Suha Norveška
Norveška je prepovedala alkoholne pijače že 1 1918., in sicer na temelju glasovanja vsega ljudstva, ne pa na podlagi vladne odredbe. Mala severna kraljevina si je s tem sklepom naložila težka bremena. Sploh nudijo njene izkušnje dragocen vzgled tudi za druge države.
V nasprotju z Jugoslavijo ne proizvaja Norveška vina, zato pa izvaža svo je pridelke: ribe, les, katran, železo predvsem v južne vinorodne države: v Francosko, Italijo, na Portugalsko in na Špansko. Prepoved alkohola je izzvala srdit carinski boj. Norveška se je morala končno vdati in uvaža sedaj letno na 10.000 litrov likerjev in konjaka, ki ga ne sme izvoziti v tretjo državo. Nekaj tega blaga porabi vojska, nekaj bolnice, večina pa ga leži v državnih skladiščili kot mrtev kapital. Dolga carinska vojna s Francozi in Spanci je znatno poslabšala tečaj norveške krone in je tudi ovirala domačo industrijo: spret ni tekmeci so izpodbili v tem času norveške pridelke na tujem trgu. Narastla je brezposelnost in Norveška je postala zavetišče skandinavskih komunistov. Razen tega je povzročila prepoved alkohola nečuveno povišanje števila zločinov v pijanosti. Od kraja so pričeti grešiti zdravniki in lekarne: prodali so ali popivali dnevno na stotine litrov špirita in postali so bogati v kratkem času. Nove stroge postave so zatrle to zlorabljanje, a težko .ie priti do živega kmetom, ki naredijo-špirit iz sladkorja, žita, krompirja zunaj v planinah ali v pragozdovih. Policija je podesetorila število detektivov, a vendar dokazuje statistika, da je narastla uporaba špirita trikrat in pol (za 350 odstotkov) v primeri z nekdanjim «mokrim» časom. Množijo se tudi slučaji zastrupljenia po slabem špiritu.
Največ pa stane državo obalna stra-
Carl Sandburg:	#
Tri zgodbe o motorogi
zlatorogi
1.
Bliksa BImbrova in moč motoroge zlato-roge.
Ko je Bliksa Bimbrova rasla, je iskala sreče. Ako je našla podkev, jo je prinesla domov, privezala trak okoli nje ter jo obesila na zid v svoji sobi. Opazovala je mesec skozi prste pod laktom preko desne rame, nikdar, nikdar in nikoli pa ne preko levega ramena. Pokušala ie in zbirala vse, kar so pripovedovali Peter, Pavel ali Savel o svizcu ali marmotici ter o vprašanju, je Ii svizec v idel svojo senco, ko se je drugega svečana prikazal iz svojega zimovišča.
Ce se ji je sanjalo o čebuli, je vedela, da bo drugi dan našla srebrno žlico. Če se ji je sanjalo o ribah, je vedela, da bo drugo jutro srečala neznanca, ki jo bo Poklical po njenem krstnem imenu. Ko je postajala večja, je iskala sreče.
To vam je bilo veliko šestnajstletno dekle s krili, segajočimi do čevljev, ko se je nekaj primerilo. Mladenka je šla na pošto gledat, je li prišlo zanjo pismo od Mirčka Krompirčka, njenega najboljšega družeta, ali pa list od Jakca Bol-
he, najboljšega tovariša, ki bi si ga pridobila za dobrega prijatelja.
Jakec Bolha je bil plezalec. Plezal je na hiše donebnice in na jambore, koder so visele zastave, ter na dimnike vrhu streh, in to vam je bil imeniten krovec. Ugajal je Bliksi Bimbrovi nekaj zato, ker je popravljal slemena, še bolj pa zaradi tega, ker je znal žvižgati.
Kadarkoli je Bliksa dejala Jakcu: »Tesno mi je pri srcu — žvižgaj, da mi preženeš tesnobo«, je Jakec meni nič tebi nič zažvižgal in tesnoba je meni nič tebi nič Bliksi prešla.
Stopaje proti pošti je Bliksa zapazila igračko, motorogo zlatorogo. Stvarca je ležala na sredi pločnika. Nikdar ni izvedela in živa duša ji ni povedala, zakaj in kako je stvar mogla priti tja. »To je sreča,« si je rekla in jo naglo pobrala. In potlej jo je nesla domov ter jo privezala na verižico, ki si jo je obesila za vrat.
Sama ni znala in živ krst ji ii razložil, da je motoroga zlatoroga različna od čisto preproste navadne igrače. Taka stvar ima moč. Ako pa neka reč učinkuje nate s svojo močjo, se ji povsem naravno ne moreš ubraniti.
Potakem je Bliksa Bimbrova nosila za vratom poleg verižice še motorogo zlatorogo. ne vede, da ima ta reč tajno silo
in da sila deluje ves čas.
»Brž ko naletiš na človeka, čigar ime vsebuje K s, se boš črez ušesa zagledala vanj, to je pisano,« govori nem? moč v motorogi zlatorogi.
In zbog tega je Bliksa Bimbrova nekoliko postala na pošti, potem pa se vrnila k okencu in vprašala uradnika, je li trdno preverjen, da ni pisma zanjo. Uradniku je bilo ime Silas Baksbi. Sest tednov sta bila z Blikso Bimbrovo dobra prijatelja. Skupaj sta hodila plesat. lazit na senene dvokolnice, na skladne gostije in zabavne izlete.
Medtem pa sila v motorogi zlatorogi ni prenehala vplivati. Visela je za vratom na verižici in venomer delovala. Govorila je: »Čim naletiš na moškega, čigar ime ima dva ks v sebi, zapustiš vse in se neznansko zaljubiš vanj, to je pisano.«
Srečala je ravnatelja višje šole. Pisal se je za Frica Aksenbaksa. Bliksa je povesila oči pred njim in se mu nasmihala. In šest tednov je bil dober prijatelj Bliksi Bimbrovi. Skupaj sta hodila plesat, lazit na senene cize, na skunne obede in na zabavne izlete.
»Zakaj si ga izbrala za dobrega prijatelja?« so jo vprašali nje starši.
»Čudno moč ima,« je odvrnila B'iksa; »kratko in malo, ne morem drugače...
tako je narejeno.«
»Eno nogo ima daljšo od druge. Kako si ga moreš izvoliti za dobrega prijatelja?« so še prigovarjali.
»Narejeno je,« to je vse, kar i- odgovorila.
Medtem pa je seveda motoroga zlatoroga ob verižici dejstvo vala. Pravila je: »Ako se dekle nameri na moškega, čigar ime obsega tri ks, se bo črez glavo zatelebala vanj, tako je pisano.«
Pri koncertu na trgu je nekega večera zadela na Jamesa Siksbiksdiksa. Vse zaman. Povesila je pogled in se mu nasmihala. In šest tednov sta kot ljubimca skupno posečala glasbene predstave, plese, hodila na senene dvokolnice, na piknike in na veselice.
»Zakaj si ga jemlješ za dobrega prijatelja? To ti je uboga para. ki nima pare v žepu.« so ji prigovarjali roditelji. Ona pa je odvrnila: »Kaj si hočete... tako je sojeno.«
Ko je nekega dne sklanjala glavo nad stekvo s sinio vodo in poslušala odmev ob nenadnih lesenih obojih kapniee. ji je motoroga zlatoroga na lancu zdrknila z vrata in padla v sinjo vodo.
»Svojo srečo sem izgubila.« je rekla Bliksa. Nato je odhitela dotnov in dvakrat telefonirala. Prvič je povedala Jamesu Siksbiksdiksu, da ne utegne priti
oni večer na določeni sestanek. Drugič je sporočila Jakcu Bolhi, plezaču, pokri-vaču.
»Vrni se... Tesno mi je pri srcu in rada bi, da bi mi žvižgaje pregnal to tesnobo,« to je dala vedeti Jakcu Bolhi.
I11 glejte si... Ako vam kedai pride pod roke motoroga zlatoroga. čuvajte se. Ta stvar ima čarobno moč. Zbog nje bi se na vrat na nos zaljubili v prvega človeka, ki bi ga srečali, če bi b" v njegovem imenu K s. Ali pa bi napravili druge čudne in čelarne reči, kajti kolikor takih igrač toliko čarob.
II.
Jazon Smuk in zakaj je imel klobuk, palčnike in čevlje !z bele koruze.
Jazon Smuk je po svojem znanju in zvanju snažil kladeze. Rumenkasti lasje so mu vlekli na zeleno. Da ste potopili pogled v kapnico. kjer je baš dvigal vedra blata in brozge, bi bili povedali, kje stoji, in bi ga bili razločili na dnu črne rupe že kar po svetlikanju njegovih žoltkastih las, ki so vlekli na zeleno.
Včasih so se vedra brozge in blata gu-gala ter se mu cedila na teme. Nesnaga mu je pokrivala rumenkljate lase. vlekoče na zeleno. Tedaj pa je bilo težko povedati, kje stoji, in ni ga bilo lahko razločevati v črnem dnu, kjer je čistil stekvo.
ža. ki porabi milijone, ke* ima Norveška dolgo in členovito morsko obrežje. Tihotapce mika velikanski dobiček. Clo vek. ki pošlje kakih 100—200 tisoč litrov špirita s parobmdom iz Hamburga, Bre mena, Revala in srečno izkrca blago — postane čez noč milijonar. Na Norveškem ie na tisoče ribičev. Motorni čolni so tam razširjeni kakor pri nas kolesa. Vse te barčice in barke hitijo zvečer kakih 20 km od brega v nevtralno vodovje in tukaj nič ne zaleže-jo novi brzi carinski parniki. Država zapleni samo do 3 odstot vtihotapljenega blaga! Še več: podjetni ljudje so poslali na norveško obalo plavajoče parnike z bari, šampanjcem, plesalkami Norvežani romajo v nevtralno vodovje, oblasti pa gledajo in ne morejo pomagati. Napasti in zapleniti tak parnik na odprtem morja bi pomenilo zakriviti gusarski napad, zadeva bi prišla pred strogo mednarodno razsodišče! Dobra polovica prebivalstva prodaja ali kupuje vti-hotapljene pijače. Tudi marsikateri policijski in carinski uradnik je že zapadel skušnjavi in sklenil zvezo s tihotapci ali prodal pod roko zaplenjeno blago. Vsi vlaki, ki prihajajo iz inozemstva, so polni špirita, potniki mečejo skozi okna steklenice, če vidijo, da se bliža revizija. Ni čuda. da se množijo glasovi, ki zahtevajo preklic prepovedi, češ. država bi si prištedila vsaj dohodke in pobirala visoko carino na alkohol, ki ga zdaj ne more obdačiti. Tihotapci pa seveda spadajo med naiboli vroče pristaše «sufae» politike, saj bi jim prost uvoz špirita odvzel velik zaslužek. Kratko-malo, nudijo norveške izkušnje izčrpne in vsestranske dokaze, da ima prepoved alkohola popolnoma nasprotne posledice: konzum narašča, mesto da bi se krčil.
Težko Je pač prikrajšati človeka za to. kar mu je postalo strast!
Nizka odškodnina pariške plesalke
Pariška publika dobro ve, da se v tretjem oddelku civilnega tribunala običajno obravnavajo pikantne zadeve, zato je naravno, da je tudi oni dan bila dvorana polna, ko so gospodje v tem oddelku vzeli v pretres zadevo med znanima plesalkama Jeanno Chasleso-vo in Olgo Soutzovo.
Gospodična Chaslesova je resna svečenica Terpsihore, saj je angažirana kot plesna profesorica na konservatori-ju in na Theatre-Francaise. Gospodična Soutza pa je vr!o dovzetna mlada umetnica v Operi in se imenitno zasuče na prstih.
Zgodilo pa se je v dneh pred pustom, da je gospodična Soutzo sodelovala pri gala-soareji v elegantnem pariškem klubu «Epatant» in je nato stalo v novi-nah, da je mlada umetnica briljirala s svojim plesom po zamislekih profesorice Chaslesove.
Chaslesova je takoj vložila tožbo. Kajti, to je res, ona je zamislila dotični ples, toda ne v vsem tako kakor ga je plesala gospodična Soutzo; Chaslesova na primer ni predpisala, da bi se plesalka vlegla na hrbet. To je nedostojno in sramotilno za avtorico Chaslesovo in sploh, in za to zahteva Chaslesova 25.000 frankov odškodnine . . .
Razprava je bila živa, četudi dolgovezna. Dolgovezna je bila namreč itak le zato, ker so se gospodje od tribunala zanimali za vse mogoče podrobnosti in je eden izmed njih celo predlagal, da bi gospodična Soutzo eventualno pred njimi ponovila svoj ples, kakor ga je predvajala v klubu Epatant. E, zakaj pa ne! In posebno, če gre kar za 25.000 frankov odškodnine — to niso mačkine solze i morajo sodniki vestno proučiti vse okolščine in vsa dokazila za in proti .. . Toda predsednik je smehljaje odklonil ta predlog in gospodična Soutzo ni zaplesala. Pač pa je njen branitelj tako spretno sukal svoj jeziček, da je tribunal namesto 25.000 frankov priznal tožiteljici Chalesovi pravico do — samo enega franka, rešujoč s tem načeloma njeno umetniško avtorsko pravo. Ampak poleg tega franka mora gospodična Soutzo plačati tudi stroške procesa, zato bo pa menda prihodnjič toliko previdnejša, da v klubu ne bo plesala po zamislekih profesorice Chaslesove. marveč po lastnem talentu in lastnih kapricah.
Gledališko življenje v Parizu
G. N(iko) B(arfculovič) opisuje v splitskem dnevniku »Novo Doba« gledališča ln sledafiško žitvijenje v Parizu, o katerem razvija naslednjo sliko;
Pariz ima danes 53 gledališč, 15 večjih glasbenih dvoran, nad 70 javnih ta zasebnih salonov za razstave ter okolu 20 muzejev. O drugih ustanovah, ki so namenjene zabavi, naj omenim, da je v Parizu okohJ 30 večjih kabaretov, 120 kinematografov, 14 velikih plesnih dvoran, več cirkusov in — da se vrnemo zopet k resnim institucijam — kakih 10 velikih knjižnic.
Zvečer ie človek naravnost v zadregi, kam natj gre. Opera ima n. pr. na sporedu »Mojstre pevce«, Komična opera »Luizo«, Komedija »iFedro«, v Odeonu igrajo »Beneškega trgovca«, v katerem nastopa Gemd-er, v »Theatre des Arts« je na sporedu »Sveta Ivana« od Bernarda Shawa v interpretaciji Ljudmile Pito-jeve, Rusinje; v dvorani »Salie Gaveau« ie koncert Stra-vinskega, v Champs Elysčes nastopa Ana Pavlova, v Trocaderju je VVagnerjev ta Beethovenov festival. Za kaj naj se človek odloči?
V gledališču so predstave vsak dan, ob četrtkih, sobotah in nedeljah so celo po dvakrat dnevno. Od 53 gledališč pa sta samo dve operni v čistem pomenu besede. To sta Velika opera in Komična opera. Opera vprizarja dela večjega stila, večinoma junaškega značaja (Wagner, Musorg-skij, Verdi, Gounod), Komična opera pa daje dela lirskega značaja in manjšega sloga. Peleas in Molisanda, Manon, Žomgier naše preljube Gospe, Buit.erf!y itd.) Dve gledališči, »Triamon Liri<jue« ta »Gaietž Liri-que« gojita komično opero in groteskno opero (Lakmč, Si j'etals roi, Sevilsiki brivec, Offenbachove in druge operete: Boc-caccio, Korneviljski zvonovi. Valčkov čar itd.). Med ostalimi gledališkimi zavodi ie 10 operetnih inštituti) ter 38 dramskih odrov. Eno izmed največjih pariških gledališč, »Trocadero«, ie zidano v stilu amfltetara in nima stalnega osobja, marveč gostujejo v njem večji pariški ansambli. »Trocadero« ima prostora za 6000 ljudi, najdražja vstopnica velja 10 frankov, najcenejša pa dva franka.
Moderni stil pariške operete zastopajo gledališča: Apollo, Bouffes Parisierts, MJ-rigny, Michodiere. V gledališču Edvarda VII. daje Sacha Guitry uspelo opereto »Mozart« z glasbo R. HaJma.
Zanimivo ie, da je število dramskih gledališč v Parizu trikrat večje kot število operetnih zavodov, da operne ustanove sploh izvzamemo. In kar ie še bolj intere-santno: obe pariški operi sta v težki finančni krizi. Komediji se godi sijajno. Ravnatelj Velike opere toži, da ni denarja. Njegovo gledališče je še vedno brez vzbo-čenega horizonta.
Gala - večeri so v Operi vsak ponedeljek, sredo in petek. V teh dneh se sme v parter samo v fraku, smokingu ta damskl večerni toaleti. Komična opera pa polaga posebno pozornost na zunanjost gledaliških obiskovalcev ob torkih, četrtkih in sobotah. Stari Parižani, ki se nočejo vktoniti tem predpisom, obiskujejo gledališke predstave ob drugih dneh, ko so predpisi blaiji.
Resnica o Washingtonu.
V Ameriki se je pred kratkim dvignil val ogorčenja. Neki major, Hughes po imenu, je namreč izdal biografijo o Washingtonu. Čujte. ljudje božji, biografijo o ustanovitelju ameriških Zedinjenih držav! To ni karsibodi zlasti še, če kdo napiše tak življenjepis, kakršnega je napisal major Hughes. Kajti napisal je, da Washingtnon ni bil tak idealist, kakršnega si predstavljajo današnji Američani. Marveč je Washington pil, kadO, njuhal, stavil na dirkah in — o, groza — izdeloval whisky!
Proti tej blasfemiiji so se naravno dvignile vse odlične ameriške osebnosti. Da pomirijo razburjeno javno mnenje, so vstali visoki državniki, učenjaki, zgodovinarji, filozofi in z veliko gesto oznanili v svet, da bodo na znastveni podlagi ovrgli Hughesonove zgodovinske laži. Toda so se gospodje v svojem navdušenju malo prenaglili, zakaj povsem nepričakovano sta stopila na plan dva docela pozabljena potomca velikega državnika in podala senzacionalno izjavo v svojem pradedu, ki je liki leden tuš v kali zamorila vse porajajoče se hiperpatrijotične ameriške izlive.
»Najina želja je,« sta dejala Washing-tonova vnuka, »da izostane vsa pole-
mika o privatnem življenju najinega pradeda in ustanovitelja Zedinjenih držav. Zakaj navedbe majorja Hughesa so popolnoma točne...«
Ta izjava je pomagala. Državniki, učenjaki, zgodovinarji in filozofi so vrgli pero v stran in vtihnidi. In utihnila je kakor na povelje tudi vsa Amerika ... _ _
Radosti turistike
Dunajska »Urania« je priredila te dni predavanje, na katerem je govoril prof. dr. Evgen Gvidon Lammer o psihološkem pomenu planinskega športa in turistike. Naslov njegovega predavanja se je glasil »Radosti turistike. bolestna analiza«. V začetku je predavatelj ugotovil, da je pregovor »Ogledam si planine rajši od spodaj« med ljudmi po vojni že zelo redek. Zanimanje za tu-ristiko raste z vsakim dnevom.
Dr. Lammer pravi, da stremi moderen človek v prvi vrsti za tem. da bi si osvojil prostor. Železnica, avtomobil, letalo, nebotičnik, vse to so poskusi, v katerih se človeška sebičnost posebno jasno razodeva. Prvo načelo človeka je danes »Jaz sem neskončen in povsod pričujoč«. Kadar stojimo na temenu visoke gore. nas obhaja čuvstvo brezmejnosti. Pred nami stoji vse tisto, po čemur koprni človek in kar ga navdaja z nekakšnim domotožjem. Če gledamo z višine na stvari pod nami. se zdimo sami sebi vsemogočni in neomejeni
Druga radost ki obide človeka na vrhuncu, se da označiti z besedami: »Jaz sem središče sveta«. Ta misel pride človeku, ko vidi okrog sebe gore, kar občuti pri avtomobilski vožnji skozi gozdove in ob enakih prilikah. Vse stvari stoje pri miru — samo on gre naprej kakor ga je volja. Kljub temu, da mu je znano vrtenje zemlje okolu solnca, se čuti človek zmagovalca v prostoru.
Tretja misel, ki navdaja človeka, se glasi »Jaz presegam svet«. Ta misel nas žene. da bi zadostili našemu hrepenenju po moči. Ze pran aro di so postavljali templje na hribih in višinah, da bi bilo zadoščeno njihovemu pohlepu. Četrta radost, ki prevzame človeka se glasi »Spoštovana razdalja«. Tudi ona izvira iz istih motivov kakor tretja, namreč iz pohlepa po moči.
Vso to analizo skupaj imenuie profesor Lammier »radosti tretje dimenzije* in jih poveličuje do oboževanja pri-rode.	_____
Ogorčenje gospe Hender-sonove
Menda smo nekoč že govoril o gospe Hendersonovi. Da, to ie tista dama, ki je pred letom nameravala ameriškemu, senatu predložiti podrobno izdelan načrt, kako naj se moški higijenično oblačijo. Načrt ni našel pravega upoštevanja. No, zdaj se je zopet javila gospa Hendersonova. ne v interesu moške mode. marveč s protestom proti oblačenju mladih deklet.
Vedeti je treba, da gospa Henderso-nova igra vodilno vlogo v krogih višjih desettisočev v NVashingtonu. Njena beseda nekaj zaleže, četudi se vedno ne upošteva. Gospa Hendersonova torej zdaj vodi kampanjo proti kratkim krilom. proti kaaenju cigaret in še proti nekaterim drugim strastem ameriških deklet. Tako ne pojde dalje, pravi ona. Krila se morajo podaljšati vsaj preko meč in cigareta se mora dekletom najstrožje zabraniti, ako noče Amerika slediti vzgledu propasti starega Rima. Primera sicer nekoliko šepa, ker stari Rim ni propadel zgolj zaradi prekratkih tunik in še mani zaradi tobaka — toda ameriška patricijska javnost že razume protest gospe Hendersonove in n polagoma pritrjuje.
Amtpalk slišati je tudi treba, kaj k temu pravijo ameriške kratkokrilke! Tale stara dama Hendersonova malo preveč viha nos! Naravno kdor ima razlog, da svoje noge skriva pod dolga krila, temu ni pomagati in ima pravico protesta proti modi. Toda sodobna dama, osobito svobodoumna Američanka, si ne da predpisovati nikakHi moralnih receptov, niti ne gospe Hendersonove !
Kontroverza se je v par dneh razširila po vseh Zedinjenih državah. Zen-
Nekoč pa je Jazon Smuk prišel k Bim-brovim in potrkal na duri.
»Če se ne motim,« se je oglasil proti gospe Bimbrovi, materi Blikse Bimbro-ve, »je pač res, da ste me dali pozvati, naj bi vam otrebil kapnico na vašem dvorišču?«
»To je gola resnica,« je rekla gospa Bimbrova, »in tako prihajate prav kakor cvetlice, ki se razprezajo spomladi, tra-la-la.«
»Potemtakem se bom pa kar lotil trebiti kapnico, tru-la-la,« je odvrnil proti gospe Bimbrovi. »Jaz sem pravi tič, tru-la-la,« je še pristavil in si segel z izvrstnimi prsti v rumenkaste lase, ki so vlekli na zeleno in se živo lesketal'
Začel je globlti kladčnec. Bliksa Bimbrova se je prikazala na dvorišču. Sklonila se je nad kladenec. Bila je tema kakor v mehu ali v rogu. Drugega nisi videl kakor trdo temo v tisti luknji. Polagoma je razbrala nekaj rumenkastega, ki se je prelivalo v zeleno. Motrila je to stvar. Skoraj je zapazila, da je to glava in kečka Jazona Smuka. Takrat pa je spoznala, da se čedi vodnjak in da je Jazon Smuk na delu. Zatorej je zapela tra-la-!a in se vrnila materi pravit, da je Jazon Smuk na delu.
Jazon Smtik je naposled prišel do zadnje vedrice blata in klata. Polukalje
na dno. Tam se je nekaj svetlikalo. Iztegnil je prste v mlaj in mulj ter izvlekel, kar se je svetlikalo.
Bila je motoroga zlatoroga, padla z zlate ogrlice, ki jo je Bliksa Bimbrova nosila za šijnjakom prejšnji teden, ko se je pripognila nad kladencem, da bi videla, kar se je dalo videti. Bila je natanko ista motoroga zlatoroga, ki se je blesketala in bliščala nalik znamenju sreče.
»To je sreča,« si je dejal Jazon Smuk in si osmukal prste ob žoltkastih laseh, vlekočih na zeleno. Nato je spravil mo-torogo zlatorogo v žep svojega telovnika in si ponavljal: »To pomeni srečo.«
Malo po šestih se je tisti večer Jazon Smuk vrnil domov, v svoie stanovanje, ter pozdravil svojo ženo in svoje hčere. Vse so zagnale smeh. Smejale so se nekam boječe.
»Nekaj čudnega se je moralo zgoditi,« Je velel.
»Saj si ti sam čuden,« so se vse znova nekam plaho zasmejale.
Tedaj pa so mu pokazale. Klobuk, rokavice napestnice in črevlji so mu bili od bele koruze. Vedel pa ni, da ima motoroga zlatoroga čarobno moč, ki vsevdilj deluje. Vedel ni, da motoroga zlatoroga govori o njegovem žepiču: »V svojem imenu imaš K ic ker ti je dana
radost in blagost, da imaš K v svojem priimku, boš nosil klobuk, rokavice brezprstnice in črevlje od bele koruze, to je usojeno.«
Drugo jutro je poveznil drug klobuk, si nataknil druge rokavice brez prstov in obul druge črevlje. Čim je imel vse to na sebi. se je izpremenilo v svetlo koruzno barvo.
Tačas si je pomeril vse svoje škrilia-ke, vse svoje palčnike in vse svoje škornje. A toliko da si jih je nataknil, pa so se že pretvorili v svetlo koruznico.
Krenil je v mesto v prodajalno. K"nil si je nov klobuk, nove palčnike in novo obutev. Komaj pa se je preoblekel in preobul, je bil že ves od bele koruze.
Torej se je odločil, da poide na svoj posel, snažit kladezov, s pokrivalom, s palčniki in z obuvalom od svetle koruze.
Vaščani Kislozeljarji dežele Kolerabe, kjer se vrši naša povest, so z veseljem opazovali moža, ki je korakal po cesti, idoč trebit vodnjakov. Pet ali šest ulic daleč so ga že videli, kako prihaja ter odhaja pokrit, orokavičen in obut v bilo koruzo.
Kadar je stal na dnu kapnice. so otroci gledali odzgoraj v kapnico, kako ra-bota. Kadar mu ni kapal kal in pa! na pokrivalo in na palčnike, ga je bilo lahko zaslediti. Sijaj svetle turščice ie ozarial
ska društva so podrobno razpravljala o protestu gospe Hendersonove. Mišljenja očividno niso bila enotna; toda večina se je vsekakor izjavila proti Hen-dersonki. kar pa sledhje ni ustrašilo. Zlo Je treba iztrebiti pri korenini. V Parizu! Zato se gospa Hendersonova obrne do vseh večjih pariških modnih mojstrov, da se vendarle le zaključi demoralizaciia s kratkimi krili če pa to ne bo zaleglo, bo gospa Hendersonova provedla široko propagando za osamosvojitev ameriške mode in za uveljavljenje dobrega okusa.
Tako daleč je stvar doslej dozorela. A menda jih je le malo, ki bi pričakovali da vobče kdaj dozori dalje. Očetje in možje ne črhnejo besede. In prav imajo. Sicer bodo krila še krajša in pobja frizura tudi!
Nemški uradniki in stranke
Nemško ministrstvo za promet je nedavno izdalo predpise glede občevanja nemških uradnikov s strankami. Dekret predpisuje precej natančno, kakšno mora biti razmerje med državnim urad-ništvom in ljudmi, ki želijo pomoči od državnih uradov. Glasi se tako-le:
Za uradnike v službi mora veljati predvsem pravilo, da je treba strankam čim hitreje in čim vijudneje postreči. Državni uradnik mora iti stranki na roko vselej in povsod. Kadar je treba uporabljati zakon, si velja zapomniti pravilo: uraduj v duhu zakonika, ne po zakoniku! Uradnik naj se skuša v vsakem primeru postaviti na stališče stranke in se vprašati: kako bi bilo z menoj v koži človeka, ki išče pomoči od mene? Tudi vljudnost spada med dolžnosti državnih uradnikov. Naj se uradniški stan pazi, da zlasti v tem pogledu ne prekorači dopustne meje. Način no-zdravljanja, odnosno odzdravljanja, bodi vedno dostojen in prijazen. Neodložljive zadeve naj se rešujejo na naiku-lantnejši način; če pa je kakšna stvar obsojena na dolgo tradovanje, naj se to stranki pojasni s prijaznimi besedami. Kadar uradnik rešuje svoje posle pismenim pototm, naj bo jasen in kratek, da tudi v tem pogledu ne bo nobene pritožbe!
Človek in žuželke-
Vsakomur. ki je kdaj opazoval mravljo ali kako drugo drobno žuželko, mu ie prišlo na um, da so živali v primeru s človekom mnogo močnejše od njega. Mravlja n. pr. prenaša tovore, ki so daleko težji od nje. Tudi druge žuželke so zeio močne.
če bi človek imel isto moč kakor navadna žuželka, bi moraJ z enim mahom roke podreti deblo v gozdu, ga naložiti na svoje rame in nesti domov kakor igračo. Žuželke razpolagajo s toliko močjo, da lahko prenašajo tovore, ki s 17 krat težji kakor one same.
Majhen deček bi na ta način moral nositi breme, ki je 92.9 krat težje od njega, t. j. teža, ki bi jo zmogel, bi znašala okolu 3587 kilogramov, če bi človek skakal z isto lahkoto in gibčnostjo kakor bolha, bi moral z enim skokom preskočiti Eiffelov stolp. Kobilica n. pr. skače s tovorom, ki je 3.3 krat težje od njene telesne teže. Človek bi na ta način moral skakati v daljino z bre-
Vprašanje in odgovor
—	Kaj bi dejal tvoj oče, če bi vedel, da na skrivaj kadiš?
—	Kaj pa bi dejal vaš mož, če bi doznal, da nadlegujete tujce na cesti?
menom, ki bi bilo težko 230 in celo vej kilogramov. Vsi ti primeri nam kažejo, da je človek kljub njegovi domišljavosti vendarle le neznaten in droben stvor, ki mora imeti usmiljenje s samim seboi, če pomisli na svoje telesne zmožnosti glede katerih ga je narava daleč zapostavila v primeri z drobnimi, neznatni, mi žuželkami._
X Potovanje skozi Sibirijo. Železniški zveza, ki veže Rusijo s svetom ter je bili dolgo vrsto let zaprta za promet izven ozetj lja sovjetskih republik, je zdaj zopet od, prta za internacionalni promet. Danes js že mogoče potovati iz Berlina v Peking, ka. mor dospeš v štirinajstih dneh brez skrbi in bojazni za hrano in posteljo. Iz Berlini do Moskve vozi vlak dva dneva. Moskvi ima posebno zvezo s Karbinom in Mu k da nom. od koder je mogoče priti v Peking i štiriindvajsetih urah.
X Spalna bolezen v Moskvi. Prof. Mor. gunov, vodja klinike za tropične bolezni \ Moskvi poroča o razširjenju te bolezni, c vnetju možganske mrene, ki jo povzroča ši neznan bacil. Povzročitelj pride v glavo ske z! nos in napade živčni sistem. Bolezen ims različne oblike: eni so zaspani, drugim cd povedo roke ali noge, tretji umirajo vsicc krvavitve v možganih. Znanost te bolezn še ne pozna popolnoma. Obolelim vlivaj; v žile neko zdravilo, ali od 100 ljudi j ii umre še vedno 12 do 15.
X Rekordna cena za Rembrandtovo sli, ko. Londonski Reuterjev urad poroča i; Nc\vyorka, da je neki Američan kupil slav no Rembrandtovo sliko »Portret mladegi moža« od švedskega grofa \Vachtmeistra zi 410.000 dolarjev. Kupna cena je pač tudi zi ameriške razmere izredno visoka.
X Ljubezenska drama v Inomosfu. V nc kem inomoškem hotelu sta se v nedeljo na stanila dva mlada človeka, moški in žen ska. Možu je bilo ime Teodor Penning in j: bil doktor veterinarstva, dama pa je bili medicinka Gertruda Topferjeva. Oba st: bila doma iz Jene na Nemškem. Policija ■ Jeni pa je bila obveščena, da hočeta mladci izvršiti samomor, zato je brzojavila v Ino most, da je treba živinozdravnika takoj po staviti pod nadzorstvo. V hotel se je pciii komisar, da bi zaljubljenca spravil na va: no, toda komaj je povedal, da prihaja rad kontrole potnih listov, sta počila dva stte la. Z enim je Penning pogodil medicinko z drugim je končal samega sebe. Dejanji je izvršil radi nesrečne ljubezni.
X Športna čast na Angleškem. Angleži i športu ne poznajo šal. Nedavno sc je 1 angleškem mestu Dalkirk pripetil slučaj, k jc simptomatičen za smer, v katero plovi današnji šport. Neki trgovski potnik ji namreč hotel podkupiti vratarja nekega no gometnega kluba s svoto 50 funtov (14 tiso dinarjev), da bi propuščal gole nasprotne ga moštva in tako le*temu pripomogel d< zmage. Stvar pa se je razbila na sportn poštenosti vratarjevi, ki je ponudbo z ogo čenostjo odklonil in javil vso zadevo so dišču. Sodišče je obtoženca obsodilo na ti meseče ječe.
X Drzna motite\' radiokoncerfa i' Pragi iz Prage poročajo, da se je tam pripetil ' nedeljo precej nesramen incident v kon certni dvorani «Lucerna». Baš ko je sviral vojaška godba in so bili postavljeni aparal za oddajanje potom brezžične telegrafij« skočila k mikrofonu dva mlada človeka tc sta zavpila na vse grlo v mikrofon: «S!s vija jo izgubila! Živel Kada!» Istega dne j namreč bila tekma med športnima društvT ma <cSlavija» in «Sparta», v kateri je Sla vija podlegla v korist nasprotnikov. Kad je član «Sparte», ki je zmagala. Razgraja ča je policija takoj prijela. Pri sestavljanji zapisnika sta povedala, da imata nekje r. kmetih znanko, ki je navdušena poslušal ka radia. Tej sta hotela naznaniti izid tek me. radi česar sta pretrgala koncertno pri reditev.
X Aretacija dveh goljufov s čeki v Ino mostu. Na inomoški pošti, na oddelku z brzojavljenje, sta bila v torek aretirana dv opasna mednarodna sleparja s čeki. Švicar ska policija je že davno izdala za obem; tiralico, ker je bilo dokazano, da sta izvršil: več goljufij. Prvi aretiranec je po poklici inženjer, piše se Eugen Rosslin, ter je pri stojen v Rotenburg na NVurtemberškcm Rosslinov tovariš je doma iz \Vellsa m Zgornjem Avstrijskem in se piše Fiirbauc i ter je po poklicu tehnik. Policijski organ i so našli pri obeh dvajset tisoč švicarski!
frankov. Rosslin je bil radi sleparskih dc ! janj že večkrat na zatožni klopi v Berlin: | in Lipskcm in v zadnjem času ga je zašle : dovalo hamburško državno pravdništvo rc i di ponarejenih dokumentov. Fiirbauer, k ' je šele 271et star, ima za seboj pisano pre | teklost ter se je moral že parkrat zagova: j jati radi raznih prestopkov. Oba tovariša st: družno ponarejala čeke v škodo švicarski! in drugih bančnih zavodov.
Enim Emtmf
Diomira Jakobirr,Vivisn G.bson(nepozabna grO' fica Matica) Hcrfr.an Picha pride o vsi v veseloigr ,,Zamenjana nevesta"
Kino »Dvor'
in ožarjal vso notrino rupe.
Sempatja je bila kajpada bela debe- 1 lača pomazana s črnim glenom in s črno i grezjo. Tedaj pa, kadar je Jazon Smuk lezel kvišku, da bi se povrnil na svoj dom, ni bil sijajen videti, nikakor ne. 1
To je bila čudna zima za Jazona Smu- j ka.
»To je zločin, smrdljiv zločin,« si je j pravil. »Sedaj ne morem več biti sam s ; svojimi mislimi. Vsakdo me gleda, ko grem po cesti.
»Če srečam pogreb, se še celo tisti, ki i drže vrvi mrtvaškega prta, jamejo kro- j liotati moiemu naglavju iz bele turščice. ; Če se nakretim na svate, ki gredo na gostijo, zmečejo vame ves riž, kakor da ; sem obkratu ženin in nevesta.
»Kamorkoli se napotim, mi skušajo ' konji pohrustati klobuk. To zimo so mi ! jih konji pohrumpali nič manj k- tri. i
»In če se mi pripeti nezgoda, da izgu- ! bim palčnik, mi ga kure pozobliejo.«
Takrat se je nekaj izpremenilo v Ja- S zonu Smuku. Postal je ponosen.
»Vselej sem si želel tako lepega be- | lega kriljaka. kakršen je ta beli klobuk j od svetlega ličkanja«. si je rekel. »In ; zmeraj sem si želel lepih belih palčui-kov in lepih belih čevljev kakor ti beli palčniki in ti čevlji od svetlega lička- j nja.«
Kadar so se paglavci drli »Snežak! ja-hu-la-la, snežak!c se je zadovoliil s tem da je dvignil roko in jim pomignil z dlanjo, hoteč jim pokazati, da se ponaša : svojo vnanjostjo.
»Vsi zijajo vame,« si je dejal. »Odličet možak sem, kaj ne?« je govoril sam pr sebi.
In položil si je desnico v levico ter si rokoval, rekoč: »Prav gotovo si vide: petičen korenjak.«
Nekega dne je sklenil vreči svoj pod suknjič v shrambo za staro šaro. V žet> ku je bila motoroga zlatoroga z močjo ki je delovala in pripovedovala: »V sv< jem priimku imaš K, ker pa ti je dan: radost in blagost, da imaš K v svoien priimku, boš nosil klobuk, palčnike ii črevlje od bele koruze, tako je sojeno.
Res je odložil oprsnik v ropotarnico Prav nič več ni mislil, na to da tiči mo toroga zlatoroga v žepiču.
Svoj životnik je kar tako dal cunjarju Cuniar pa je vtaknil brezrokavnik 1 vrečo na svojih plečih z motorogo zlato rogo vred in se odstranil.
Zatem je Jazon Smuk postal poaobei drugim ljudem. Njegovi klobuki se nis< nikoli več pretvarjali v svetlo turščico niti njegovi palčniki niti niegovi škorn;;
In kadar si ga opazoval na dnu vod njaka. kako je čedil in čistil rupo, ii
Moda
Enostavni pomladni modeli ]
V tem se menda vse strinja, da so j kostumi letos več ali manj luksuzne ' stvari; izrazita moda vsekakor postaja obleka s plaščem, odnosno z jopico (komplet), a kostum ostane le za redke prilike neizbežen. Gotovo za dopoldan ni nič prikladnejšega kakor dobro krojen kostum, toda njegova pomanjkljivost je v tem, da se posebno elegantno ne more uveljaviti, hvaležen pa je za štra-pac, šport in potovanje.
Letošnjih kostumov moda ne veže na nikak določen materijal, kajti v kolikor gre za promenadne modele, so domala dopustne vse modne barve. Omeniti je le, da so preveč svetla blaga nekoliko nepraktična, zato bo preračunljiva dama po svojem dobrem okusu izbrala srednji ton. Od vzorčastih volnenih blagov pričakuje letošnja moda zanimive novosti, meniti pa je, da se bodo najugodneje obnesla le pri športnih kostumih.
Naravno, da se bo linija votlih gub uveljavila tudi pri kostumih, saj bo ravno tu dosegla svoj pravi efekt, da oja-či videz vitkosti. V tem pogledu naj podajo vzorci na naši sliki nekatere orijentacije.
Srednji model (II.) je krojen iz desl-niranega materijala. Partija votlih gub na jopi in posebno na krilu ter dolgi obrobljeni ovratnik vršijo svojo vlogo v enostavni skladnosti.
Originalen v svoji umerjeni formi votlih gub s svojevrstnim okrasiem blend in gumbov je desni (III.) model. Pri tem se dobro obnašajo kovinasti ali usnjeni efekti.
Prvemu modelu (I). ki je radi preproste mladostnosti prikladen za vsako svrho, pa je spodaj dodan krojni vzorec. Tudi tu je omeniti blende, ki se liki naramnice vijo preko ramen, veže pa jih pas okrog hrbta. Ravno te blende se iztekajo v votle gube (spredaj in zadaj!) kakor je jasno razvidno na krojnem vzorcu. (Povečaj v razmerju
1 : 30!) Tndi krilo je opremljeno z blen-dami, radi česar se lahko apartno kombinira tndi s slično krojenim jumper-Jem.
Celo klobuček k temu modelu nosi garnituro klobučevinastih trakov, spetih s stiliziranimi kovinastimi, odnosno usnjenimi ornamenti, dočim sta klobučka k ostalima modeloma izgotovljena v visoki obliki, kakršna je na splošno določena za letošnjo pomlad.
Moški naj sami likajo hlače
(Praktični nasveti zakonskim možem.)
Zakonski možje so radii krivični. Hlače morajo biti vedno lepo zlikane in gorje ženi, če se rob slučajno poravna in če nastane na kolenu hribček, ali kakor pravimo: «klobuk». Takoj je ogenj v strehi ali pa prepih v domačem ognjišču. Da bi pa sami vzeli Iskalnik in spravili svojo garderobo v red. to jim seveda niti na misel ne pride, pa naj bo žena z drugimi opravki še tako preobložena.
Razločujemo tri vrste zakonskih boljših polovic, ki se dele zopet v tri normalne skupine. Po plačilnih razredh zakonskih žen žal ne moremo razdeliti, ker doslej še nobena država ni izdala za konske pragmatike V prvo skupino spadajo optimistično marljive žene, ki vzamejo brez dolgovezne debate likalnik in zlikajo možu hlače — zgornje ali spodnje. to je vseeno. V drugi skupini so optimistično lene. Te godrnjajo, če zahteva mož zlikane hlače, in navajajo vse mogoče argumente proti. Večinoma očitajo možu. da bi rad igral na račun njihovih žuljev Don Juana. Nazadnje se vendar vdajo in mož dobi namesto v soboto svoje zlikane hlače v torek ali pa v sredo. Tretja skupina je po številu največja, po delu pa najbolj skromna. To so pesimistično lene žene. ki sploli ne govore, temveč vržejo nepolikane hlače možu na glavo in stvar je v redu.
Tako bi bili z zakonskimi polovicami pri kraju in zdaj si lahko ogledamo hlače same. Res je. da se v starih časih brez zlikanih hlač v družbo sploh ni moglo iti. Celo spodnje hlače so morale imeti svoi predpisani rob. Sedanja moda pa ni tako rigorožna. Moški so lahko zanemarjeni — nihče se ne bo zgražal, vsaj javno ne. Malomarnost vidimo povsod. Včasih se človeku pripeti, da ima človek važne opravke, pa se mora temu ali onemu visokemu gospodu predstaviti. V takih slučajih se je treba seveda vreči v galo. Treba je imeti zlikane hlače, drugače nam gospod ravnatelj ali šef ne bo zaupal. In če spada slu čajno naša boljša polovica v tretjo sku-
s 3 ? 3 ?
kadar si naletel nanj na cesti, si ga spoznal po njegovih rumenkastih laseh, ki so vlekli na zeleno in so bili vsekdar posejani z blestečim sijajem. In glejte ... ako imate K v svojem priimku, pazite se, če se vam kedaj naključi v roke moto-roga zlatoroga. Ne pozabite, da je pri vsakem takem zdelu čarobna moč dru-
gačna.
III.
Habakuk Capar, modri podgani in cirkuški ravnatelj.
Habakuk Capar se je vračal na dom. Končal je dnevno delo. Solnce je bilo zašlo. Cestne svetiljke so jele svetiti. Vlomilci so odhajali na svoj nočni posel. To ni bila ura za poštenega cunjarja, da bi trkal ljudem na duri s temi besedami: »Imate cunj naprodaj?«, ali s temi besedami: »Imate cunj, kosti, steklenic, starega železa, bakra, medf naprodaj? Starega pošvedranega obuvala, ki ni za nikogar več? Stare obleke, starih plaščev, hlač, telovnikov naprodaj? Kar imate starega oblačila, vse poberem.«
Hababuk Capar se je vračal domov. V vreči iz indijskega lanu, ki je tvoril grbo na njegovem hrbtu nad cunjami, ki so tvorile grbo v cunjarski vreči, je ležal star oprsnik. Bil je isti stari oprs-aik, ki ga ie bil Jazon Smuk zagnal
Modni pohod v novo pomlad
(Pariški modeli)
skozi vrata Hababuku Caparju. V žepu telovnika je ležala motoroga zlatoroga, ki je imela čarobno moč.
Da, Habakuk Capar se je torej vrnil domov kakor jx) navadi, sčdel, da bi večerjal, zacmakal z ustnami in se mastil z ribo kakor po navadi. Nato je stopil na dvorišče, kjer je bilo pristrešje, odvezal vrečo iz indijskega lanu in razvrstil stvari po razpolih kakor vsak dan, ko je ob povratku odpiral svojo vrečo iz indijskega lanu ter urejal stvar po razpolih.
Zadnja stvar, ki jo je namestil v njen razpredel, je bil prsnik z motorogo zla-torogo v žepu. »Obleci si ga — to je prnja, ki jo je veselje gledati.« si je rekel, ko jc ogledoval životnik. »Ta telovnik nosi srečo.« Vtaknil je torej desno roko v desni otvor in levo roko v levi otvor. Tako je imel roke vtaknjene v izreze starega prsnika, povišanega v vrsto nove oprave.
Drugo jutro je Habakuk Capar dejal na svidenje svoji ženi ter jo poljubil, na svidenje svoji devetnajstletni hčeri. Poljubil ju je, kakor je imel navado — kar na naglo — in med objemanjem je govoril: »Ne bom dolgo kesnel, če se malo zapoznim, in doma bom, kadar se povrnem.«
Da, Habakuk Capar je stopil na ulicc.
pdno — kar ni tako redko, kakor si mislijo čitateljice. ki še niso omožene — je nesreča tu in moramo pač sami skrbeti za predpisani rob.
Ce hočemo likati hlače, mora biti pri rokah nekaj trdega, kar se podloži. Likalne deske poznajo samo v boljših hišah. Ce torej te reči ni pri rokah, likamo pač na mizi. Poprej moramo seveda pospraviti z mize lončke in drugo tako robo, ki se rada razbije. Poleg tega je treba imeti kos blaga, ki ga po-ložiLmo pod hlače. V ta namen potegnemo s postelje rjuho, jo lepo prega-nemo in položimo po-d hlače. Pa to še ni vse. Na hlače mora priti kos tenkega, belega, mokrega in dobro ožetega plat na. Ta pripomoček dobimo kjer pač mo rerno. Ce ne gre drugače, odrežemo kos prevleke, jo namočjmo v umivalniku in dobro ožmemo. Zal je malo moških. ki bi znali dobro ožemati. To vidimo pogosto nri vnetju kostne mrene, ko si hoče bolnik napraviti obkladek, pa voda kar curkoma teče iz njega, namreč iz obkladka. da ne bo kdo napačno razumel Ko so hlače tako pripravljene za likanje — da ponovimo še enkrat: rjuha s postelie. na rjuhi hlače, na hlačah pa dobro ožet kos prevleke — se prepričamo, da li je likalnik dovolj segret. Kako naj se o tem prepričamo? ostaviti nanj termometer bi ne svetovali.
Pripetilo sc je nekoč, da je pričakoval suplent v gimnaziji inšpektorja, pa si je hotel za ta svečani trenotek zlikati do-
ma svoj «kajzerrok». Ker pa ni poznal naših praktičnih nasvetov, je pritrdil k likalniku termometer. In ko je začel s tem likalnikom v naglici likati svojo gala - uniformo, se je termometer razbil in živo srebro ie prišlo celo pod podlogo. Nič hudega sluteč je šel suplent v šolo, kjer je najprej učil, potem pa pozdravil inšpektorja. Spremil ga je tudi iz razreda in vse je bilo v najlepšem redu. Potem so se zbrali v konferenčni sobi vsi profesorji in inšpektor je začel razlagati, da zdaj v gimnazijah ni več tako. kakor je bilo v starih časih.
Niti mladi kolegi suplenti ne izvršujejo svojih dolžnosti tako, kakor bi si želela država in mi. inšpektorji. V starih časih so bili suplenti marljivi in okretni kakor živo srebro . . .»
Cim je to rekel, je dvignil oni suplent roko in iz rokava se je vsulo živo srebro ter začelo plesati po zeleni mizi. Čudil se je inšpektor, čudil se je ravnatelj in z niim ves profesorski zbor. Nihče pa ni mogel pojasniti, kako se je to zgodilo . . .
Mi pa k lkalniku ne bomo privezali toplomer, temveč položimo nanj mokro prevleko in če zacvrči. lahko začnemo likati. Ce pa ne cvrči in če se nič ne kadi. nesemo likalnik nazaj v žerjavico ali na štedilnik. Ko ie delo končano, pokličemo ženo in ji porečemo: »Glej, kako briijantno sem si zlikal hlače!»
Ona se nasmehne in odgovori: «Res, imenitno znaš. Ali bi mi ne mogel popoldne zlikati kombindja?»
Filmski teden
Lev Sv. Marka (Hannl VVeisse, Grete Rein^ald, Olaf Fjord). — Pet glavnih komponent je, poleg kopice manjših, ki so neobhodno potrebne pri produkciji dobrega filma: manuskript, režija, scenerija, igra in fotografija. Film, ki je prirejen makar po odličnem manuskriptu, je brez vrednosti, če je slabo režiran in Inscenlran, če je fotografija ponesrečena in niso igralci kos svojim nalogam Isto veKa o ostalih štirih komponentah, le s to razliko, da bo sposoben režiser vedno znal z učinkovito scenerijo ob sodelovanju dobrih igralcev in operaterjev maskirati hibe manuskripta. Zato so tako sfoo, silno redki dramatični filmi, ki bi bili res dobri v vseh pogledih. Omenili bi med njimi vnovič Chaplinovo »Pariško ir.etre-so«, »Človeka, ki dobiva klofute« (Lon Cha-ney), »Nibekmge«, »Atlantido«, »Petra Pa-na« (Betty Bromson), »Bagdadskega tatu« (Donglas Falrbartks) to večino filmov z Glorio Swanson ter Polo Negri. Ne trdimo, da so vsi ostali filmi slabi; nasprotno, mnogo Je dobrih med njimi, čeiprav niso jx>polni v vseh ozirih. Pretežna večina filmske produkcije pa je kič brez vrednosti. Manuskript filma »Lev Sv. Marka« ni baš nezanimiv, zlasti za nas Jugoslovene, saj mu je tema vzet deloma lz naše zgodovine. A kako ie nemška retžlja obdelala to snov? Tako režijsko kakor scenično, igralsko ln ne najmanj fotografično stoji »Lev Sv. Marka« vrlo, vrlo nizko. Podoba je, da se ie režiser naravnost trudil, da film docela diskvalificira. Drugače si vsaj ne moremo razlagati njegove »režije«. Scene v doževl palači, ki bi morale biti resne in zgodovinsko točne, siltjo gledalca — tudi lajika — na pomilovalen nasmeh. Takisto glupo so aranžirani prizori iz bojev med Benečani in du-brovniškimi revolucionarji. In tako dalje. Scenerija js prav po nepotrebnem napravljena domala vsa v ateljeju. Kdor je hotel v filmu videti vsaj Benetke in Dubrovnik, se je zmotil. Dve, tri slike iz Benetk, izrezane lz bogzna katerega fihna — to je vse, ostalo je kulisa in lepenka. In ti dolgočasni »beneški« kanali! — Igra ie režiji in scene-riji primerna: zvrhana mera teatralnosti in že davno preživele patetike bi bil najmočnejši izraz za to igro, ki pač ni mogla ogreti nikogar. Diegelmann — prototip nemškega Biedermeierja — v vlogi doza! Kdo bi se ne smejal, če vidi njegov poini in široki, dobrodušni filistrski obraz z mimiko, ki bi morda prav dobro pristajala brumnemu bavarskemu oštiriu, ne pa resnemu in dostojanstvenemu beneškemu mogotcu! Olaf Fjord — pravijo, da ie Slovenec — nI bil nič boljši. S takimi filmi s« prav po nepotrebnem izigrava renomč našega rojaka, ki smo ga videli že v mnogo boljših vlogah. Isto velja o igralkah in sploh o vseh vlogah do najneznatnejše. — Fotografija je silno nesrečna, motna in hladna. Ne vem, zakaj se Nemci vabče tako ogrevajo za temne in
A toliko da je stal zunaj, se je nekaj na-ključilo. Na desnem ramenu mu je čepela modra podgana in na levem ramenu mu je čepela modra podgana. Zapazil ju je samo, če ju je pogledal — drugače ni mogoče.
Tiščali sta se mu tik ob ušesu. Ostro konico njunih brkov je čutil na svojem uhlju.
»Kaj takega se ml še ni pripetilo, odkar pobiram brnje,« si je mislil. »Dve višnjevi podgani mi kolčita ob ušesu, pa nič ne črhneta, čeprav dobro vesta, da na uho vlečem vse, kar bi povedali.«
Habakuk Capar je takisto korakal po prostoru med dvema ulicama ter povir-kival z desnim očesom na modro podgano, sedečo mu na desni rami, z levim očesom pa je škilil na modro podgano, ki mu ie ždela na levi rami.
»Ce bi jaz nekomu ničal na plečih in mu držal mustače naravnost v uho, bi temu nekomu kaj povedal, da bi ta nekdo paznouho posluške utepal,« je momljal.
Seveda pa ni vedel, da motoroga zlatoroga s svojo čarobo na ta način deluje. V žepu telovnika, ki ga je imel na sebi, je moč motoroge zlatoroge pripovedovala: »Ker sta dva KK v tvojem imenu, boš imel dve sinji podgani na plečih, to ie usoieno. sinjo podgano za
desno uho, sinjo podgano za levo uho.« ! Posel se je čudovito odsedal. Svoj živi dan ni Habakuk Cunjar nabral toliho starih cap in cunj. ; »Pridite še bliže — vi in vaši višnjevi podgani srečenoski,« so ga nagovarjali ljudje. Brskali so po kleteh in kaščah ter mu donašali steklenic, kosti, bakra, i žolte medi, starih škarpov in stare sleke, odloženih halj, plaščev, geg in bregeš in oprsnikov.
Vsak dan, kadar je hodil po ulicah z dvema modrima podganama na plečih, ki sta mežikajoč zrli naravnost predse in si grizli brke. tako da sta tupatam šče-getali očeta Habakuka Caparja v ušesa, je naneslo, da so ženske prihitele na stopnice pred vežo in ga gledale, rekoč: »Oh, če ni čuden ta preklicani stric cu-; njar in če nista čudni ti prešmentani višnjevi podgani!«
Medtem pa je zlatorogo zdelo učinkovalo s svojo čarobo. Govorilo je: »Dokler bo očka Habakuk Capar čuval modri podgani, mu bo sreča mila, to je usojeno..., ako pa se mu prigodi, da i proda eno obeh modrih podgan, se bo ena njegovih hčeri poročila z avtotaks-nim vozačem... in če se mu primeri, da proda drugo modro podgano, bo njegova druga hči vzela mladega kin-1 skega prvaka,«
nejasne slike, ki so ne samo povečini brel efekta, nego tudi škodujejo očem? Ali se jim morda zdi škoda luči?
Mi bi ne izgubljali na tem filmu niti besede, da nismo bili v to takorekoč izzvana. Culi smo očitek, da so naše filmske ocene tendencijozno naperjene proti nemškemu filmu in da favoriziramo ameriško ln francosko produkcijo. Dejali so nam, da ie bila naša kritika »Pariške metrese« pristranska. Njim namreč Chaplinovo delo — ki mu, mimogrede omenjeno, poje patiegirike vsa svetovna kritika in ne najmanj ves nem&kl in francoski strokovni tisk brez izjeme, čeprav mu je sicer ameriški film kot najnevarnejši konkurent trn v peti — niim Chaplinovo delo nd ugajalo, nasprotno pa baš na »Levu Sv. Marka« niso našli, oziroma niso hoteli najti nobene hibe. Smatrali smo zato za svojo dolžnost, da gornji film, dasi sicer tega ni zaslužil, po pravici in objektivno ocenimo. Prepričani smo, da bo velika večina tistih, ki so film vldeH — In teh je bilo neverjetno mnogo — našim besedam pri-trdiia. Naravno, bilo pa Jih le tudi dokaj, ki jim je film kar ugajal. De gustlbus...
V zagovor našega stališča napram ameriškemu ozir. nem. filmu (kl ga ne diktira ni-kaka samozaliiibl.enost in nevoščljlvost, ker doslej žal še nimamo lastne filmske industrije v Jugoslaviji) pa še to-le: Ameriški film razpolaga z ogromnim kapitalom, ki ga zna smotreno uoprabljati; ž njim si je pridobil celo vrsto odličnih Igralcev In režiserjev iz starega sveta, ki tvorijo z domačimi močmi naravnost neizčrpen rezervoar, napram kateremu Evropa niti oddaleč ne vzdrži primere ne po kvantiteti, ne po kvaliteti Američani se ne strašijo nobenih stroškov; zato so njihovi filmi tehnično vedno na višini, knajo pa zato drugo hibo: snov jim ie če sto preveč preračunana na efekt na najširše mase; odtod tudi tradicionalni happy-end, na katerega se večina naše publike pod vplivom nemške po-sili-tragike ne more privaditi. Temu nasproti Pa velja poudariti, da ie tudi evropskih filmov, ki ti bili prirejeni na dobrih scenarijih, precej malo, in zato si v tem pogledu nimajo Nemci tn Američani nič preveč medsebojno očitati.
Dvor je predvajal »Žene, ti ne smejo ljubiti« z Olafcm Fjordorrt in EUen Kiirti v glavnih vlogah. Reklama, k! ni štedila s kar mogoče prozornimi aluzijami na pikant-nost, je privabila v dvorano ljudi vseh slojev in stanov. Film ni bi! slab in se jc prijetno razlikoval od manjvrednega blaga s stičnimi naslovi. Ce bi bila tendenca malce bolj povdarjena, bi s tem film le pridobil. — Pariški cunjar v Idealu je publiki, predvsem inteligenci, močno ugajal. Kolin je komik povsem drugega tipa kakor so Chap-lin, Harold Lloyd, Buster Keaton itd. Njegova komičnost temelji na logičnih si-tuacijskih zapletkih, dočim je moč Chaplina in vobče ameriških komikov v nelogičnosti. Prva je globlja, poslednja pa
Tedaj so se nakretile strahovite stvari. Prišel je lastnik cirkusa. »Kar na roko vam izplačam ti'oč dolarjev dobrega denarja v gotovini za eno izmed višnjevih podgan,« je rekel šopirno. »In pri tej priči vam dam dva tisoč dolarjev dobrega denarja v gotovini za obe višnjevi podgani skupaj.«
»Pokažite mi, koliko dobrega denarja gotovca vržeta tista dva tisoča dolarjev na enem samem kupu, ki ga more en sam človek odnesti domov v svoji vreči iz jute,« je odgovoril Habakuk Capar.
Gospodar cirkusa se je odpravi! v banko in se vrnil z gotovimi denarji v zelenih bankovcih.
»Ta gotovina v zelenih novčanicah je napravljena iz najtanjših svilenih cunj tiskanih po narodni vladi za narodno republiko v ta namen, da bi trg zabogatel in prospeval,« je rekel lastnik cirkusa šopirno.
»I—z n—a—j—t—a—n—j—š—i—h— s—v—i—1—n—a—t—i—h c—u—nj,« je še povdarjal in molil dva prsta Habakuku Caparju pod nos.
»Sprejmem,« je dejal Habakuk Capar, »sprejmem. To bo polna jutena vreča, natreana z dobrim gotovcem v zelenih bankovcih. Svoji ženi porečem, da je to dala natisniti narodna vlada za narodno
je efektnega. — Maclste, kralj Sardinijo
(Matica) je f&m senzacij, avantur, rokoborb ln sploh atletsikih produkcij, v čemer so si vsi Maclstovi, Aldimjevl, Pielovi ln Alber-tinljevi filmi sBčei tla las. Široka publika se zanje še vedno zanima, ker ii nudi največ cenene, negloboke zabave. — Madame Sans Gene (Gkcrfa Swanson, režija Lčonce Perret; Paramount) Je najnovejša in najboljša kreacija Gloriie Svvanson. Film je odličen v vseh pogledih In je vreden znamke Paraanount. Scene so bile posnete na zgodovinskih tleh, tam, kjer so se v resnici odigrale. Gioria Swanson, dasi Američanka, je podala težko, specifično francosko ka-rakterizacljo Katarine Hiibscher točno, realistično in čudovito živa Ostali igralci so dobri, dasi naravno z Glortjo ne morejo konkurirati Emil Draln kot Napoleon Je izmed vseh Napoleonov, kar smo jih videli na platmi, po našem mnenju najtočnejši — Madame Sans GSne (Matica) je star nemški film, kl smo ga v Ljubljani videli že pred tremi letL Film reprlze pač ni bil vreden. Zato smo hvaležni upravi, da ga je odstavila z dnevnega reda in prinesla najnovejši Henny Porten - film Mati in dete. Film ie deležen posebnih simpatij ljubljanske publike ln je dobro obiskan. Podrobneje pa o niem kakor tudi o Cesarlčnih vijolicah (Raquel Meller, Ideal) izpregovoriir.o prihodnjič. __Qu.
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU:
Viharieva zaTOčnica (senzacijska ameriška drama v 6 dejanjih; Leatrice Joy, Adol-pbe Memjou). — Pustotovina poročne noči (Marija Mindszenti ln Jaohow Mylong). — Eno minuto pred dvanajsto uro (vesela pustolovščina v 7 dejanjih z L. Albertinljem).
—	Morski vrag (Milton Sills). — Jakobov vodnjak (po romanu P. Benoita; Andrč Nox, Lčon Mathot).
V BEOGRADU:
J'accuse (apoteoza svetovne vojne v 9 dejanjih; Romuald Joubž, Severin-Mars, Desjardins). — Lady (Norma Talmadge). — Lov za zlatom (Charlie Chaplin). — Žena proti ženi (Betty Compson). — Zakon prerije (Eddie Polo).
V	GRADCU:
Papua, otok čudesa in groze (kulturni film). — Polet okrog sveta (Ellen Richter, Reinhold Schiinzel, Bruno Kastner). — Mož na kometu (Luciano Albeitini). — Justični umor kriminalna drama; Mary Carr). — Žena za 24 ur (Harry Lledtke, Lotte Neu-mann). — Rtotdntinovo Junaštvo (avanturistična drama v 7 dejanjih). — Kralj pustinje (avanturistična drama z divjega za-pada; Antonio Moreno). — Njena velika sreča (nravnostna družabna drama po Su-dermaimovem romanu; Pola Negri)-
NA DUNAJU:
Ognjeni konj (Fox-film, Madge Bella-my, George C Brien). — Varietž (Ufa-film Emil Jannings, Lya de Putti). — Borba na nebotičniku (Paramount; Richard Dix, Frances Howar<L — Izgubljeni svet (First National; Levvis Stone, VValace Beery.
—	Rdeča miš (Paul Richter, And Egede Nissan). — Obljubljena dežela (Raquel Meller), — Avantura v ekspresu (Harry Piel).
—	Poljub v temi (Adolphe Merajou).
V	PARIZU:
Jean Chouan (historični francoski film).
—	Buster Keaton se ženi. — Don X., Zor-rov sin (Douglas Fairbanks). — črni orel (RodoMo Valeurtino). — Nemi tožitelj (v glavni vlogi pes Lux). — Amundsenov polet na severni tečaj 1. 1925. — Raymond ne mara več žensk (Raymond Griiffith). — Njegovo veličanstvo se zabava (Adolphe Menjou, Ricardo Cortez). — Dodatek vsem predstavam: Teniški mateh Lenglen-MVllls.
Charlie kot dirigent
Deset prjateljev se je zbralo tistega večera pri Chaplinu, kj jim je bil skrivnostno namignil o senzacionalnem presenečenju... Charliejevim presenečenjem vobče ni preveč zaupati, toda to pot je bil dogodek precej vsakdanji: posvetitev novega Charliejevega električnega fonografa. Po končam večerji je Chaplin vstal im se zresnil; uravnal si je frizuro ter vrgel šop svojih dolg:'h las preko čela; kratka, jedva zaznavna kretnja s palcem, in že sta mu manšeH zdrknili doli na dlan. Nato je vzel v roko dolg svinčnik ln naznanil s tenkim, cvilečim glasom:
»Brahms, Madžarska koračnica«.
Tedaj smo razumeli: Charlie hoče glu-mlti dirigenta. In je Chaplin res stopil pred fonograf, razgrnil na mizici pred seboj nekaj pol paprja in udaril po mizici. Potem Je zakašljal, se poslušalstvu vljudno na-
smeHnS in pritisnil na električni gumb, kl Je pognal mehanizem v tek. Chapllnov obraz se Je vtdel v tistem trenutku prav tako blazžran ln otopel napram življenju kakor kateregakoli ciganskega prtmasa v velemestnem baru.
Charlie Je dirigiral uprav božansko. Takega dirigenta nisem videl nikjer, niti ne v dunajskih operetah. Clalre Widsor je polna občudovanja kakor zaverovana zrla v velikega umetnika, k! ga ni niti za hip spustila iz oči. Maurlce Tourneur, ki se nikdar ne smeje, se Je sprva nasmehnil, potem pa ga je zmoglo tn le prasnil v ho-merski krohot In vsi drugI ž nJim.
Ko Je bil komad končan, se Je Charlie priklonil, si popravil razmršene lase, se priklonil vdrugič In v tretjič, da prikrije zadrego (namišljeno ali resnično, kdo ve?), stopil korak, dva nazaj, se z nogami zapletel v preprogo In padel, kakor je bil dolg In širok, na tla.
Ko se je vzvravnal, le M aopef stari Charlie. (Robert Florey, *Filmland>.)
Najbolj vroči dan v življenju Noeta Beeryja
Wallace Beery Je znan ameriški Igralec; zadnjič smo ga videli v Ljubljani v filmu «Rob in Hood«, kjer je igral vlogo kralja Riharda LevosTčnega. Manj znan Je pri nas njegiov brat Noah, ki uživa onstran oceana zbog globokega reaHzma svoje igre velik ugled. Noah ljubi opasne vloge, kl mu nudijo največ prilike, da pokaže vse, kar zna. Čitatelj pa si naj nikar ne misli, da so take vloge brez nevarnosti, češ da temelje na samih trikih. Časi trikov v kine ma tog rafiji so v splošnem že zdavnaj minili.
Noah Beery Je torej pri fflmu prebil že marsikatero tesnobno minuto. Toda pq njegovem globokem prepričanju Je M najhujši dogodek oni, ki se mu Je pripetil pred sedmimi, osmimi leti na vrhu hawaj-sega ognjenika Kilanea, ko le George Mel-ford snlmal dramatično sceno Ia filma •Rana — rešiteljica*. V filmu je nastopal med drugimi poznan! Japonski Igralec Ses-sue Havakawa.
Glasom rokopisa sta si morala Noah' Be-ery In njegov partner skočiti v lase baš na obronkih velikega Kilanelskega kraterja. Stvar ni bila lahka, zakaj površino obnnka je tvorila Jedva ohlajena lava, lz ognjenikovega žrela pa je neprestano puhtela strupena para. ki Je stiskala grk>, silila na jok ln dušila igralce, režiserja ln operaterja.
Kar sem ob tist' priliki doživel. Je dejal Beery sam, ne bom nikdar pozabil; kdor mi ne verjame, mu svetujem, naj gre na vrli kakega vu'kana, naj se tam stepe s svei'm prijateljem ln naj simulira zadavil eni e.
Jedva Je bil prizor posnet tn Je režiser oznanil odhod, ki smi ?ačuli votlo bobnenje, ki nam je pognalo vso kri Iz lic. Kakor bi trenil, smo planili po pobočju navzdol; operaterji so pograbili aparate in so nas v dveh, treh skokih dohiteli In pretek?. B!i pa je tudi že skrajni čas. Ves tisti do! strjenega lavnega pobočja, na katerem so se vršili r,aS' posnetki, se Je preklal in odtrga! in zdtvel s strašnim bobnenjem v ognjenikovo ž:elo. Če b! se bili zakasni'1 zi par sekund bi bSl poceni prišli d0 prPike odpeljat' se v posete k Plutonu, Satanu, LucHeru & Co. — brez povratnega listka seveda.
Noe'u Beeryju Je bilo tistega dne strašno vroče, vroče kakor še nikoli poprej, kar mu radi verjamemo.
Barvani filmi
Že dalje časa si je prizadevala filmska industrija, da bi našla sredstvo, kako bar« vati filmske slike, a vsa dosedanja prizade« vanja so imela lo malo uspeha. Prvi poizkus — kolorirani film — se nikakor nI obneseL Poizkusi, ki so jih napravili na podlagi iz« najdbo trobarvne fotografije, so zahtevali ca eni strani prekompliciranih ln silno dra» gih naprav, na drugi strani pa rezultirajo projekcije, ki so nerazločne ln kažejo uma* zane robove. Drug, sicer uporaben, sistem je iznašel Davidson, a njegov aparat zahte« va predolgega eksponiranja in je zato v kinematografiji skoro neraben.
Pred kratkim je našel francoski inženjer A. H. A. Heraut nov postopek za pripravo
I/ut>a¥ princeze
barvastih filmov. Temeljna misel temu po« stopku je sledeča: Vsi barvni pojavi, ozi» roma barvne kompozicije temeljijo na treh osnovnih barvah, to so: rdeča, modra in rumena. Zelena, vijoličasta in oranžna so le mešanice teh osnovnih barv. Ako meša« mo le tri osnovne barve ▼ Istem razmerju, nastane indiferentna siva.
Kakor Hauron pri trobarvni fotografiji, 6e poslužuje tudi Heraut barvnih filtrov, to se pravi, postavi pred objektiv aparata na primer rdeč filter (šipico), ld prepušča le rdeče svetlobne žarke, vse druge pa za« držuje. Slike na negativu se prav nič ne razlikujejo od navadnega fotografičnega ne« gativa, le da so manj osvetljene, ker je rdeča šipa zadržala rumene in modre žarke. Ako zdaj napravimo še dva posnetka, ene« ga z rumenim, drugega z modrim filtrom, nato vse tri slike razvijemo kakor diapozi« tive in barvamo z odgovarjaočo barvo ter položimo drugo nad drugo, dobimo popol« noma naravno sliko, kakor n. pr. pri tro« barvnem tisku.
Heraut pa je Sel že dalje in je Izkoristil dejstvo, da človeško oko obdrži utise */» do l/to sekunde dalj, kakor nanj uplivajo. Ako torej projiciramo hitro zaporedoma vse tri barvaste slike na platno, nastane v očesu utis naravno barvane slike.
Kinematografsko je problem rešen tako, da teče pri snimanju filmski trak z dvojno hitrostjo, pred objektivom pa rotira kole« tce, ki nosi tri barvne šipice ali filtre. Se« veda je treba za vsako sliko pri običajnem snimanju napraviti tri slike za barvani film. Razviti fn posušeni filmski pozitiv se nato barva s katranskmi barvili, del, H je foto« grafiran skozi rdeči filter rdeče itd Heraut je iznašel stroj, ki opravlja to barvanje po« polnoma mehanično. Da se bo dal uporabiti opisani postopek tudi v širši filmski indu« striji, je treba zvečati hitrost filmskega tra« ku na 32 slik v sekundi.	F. L. Y.
Paberki
Gioria Swans°n, največja in najbolje plačana filmska dava na svetu, oznanja, da si bo pustila rasti lase. Vzrok tej nenadni odločitvi Je baje zgolj v tem, da Gioria ljubi izpremembo. No, če bo Gioria to svojo namero izvedla, Jo bodo začele posnemati vse »boljše* Američanke, tn nastala bo onstran oceana pravcarta modna revolucija. Da-11 bo segla tudi k nam v Evropo?
Dimitrij Buchowetzkl, slavni ruski režiser, kl je lansko leto zapustil Paramount, se Je zopet povrnil k njemu ter namerava v kratkem sirimati film s Polo Negri.
Portret Mary Plcklordove. Ze pred tremi meseci je doba umetnik Howawi Chan-diler Chxlsty naročilo, da Izvrši Maryn portret Toda do danes z delom še nI pričel. Douglasova žena se namreč še vedno ni odločila, v kateri vlogi naj seda pred Cbristyjem. Sprva io Je mikala vloga »Malega lorda*, potem »Mala Anica*. Nato se je odločila za «Daddy Mong Legs* In slednjič za »Pollyano«. Končno pa Je vse skupaj zavrgla. Tako Mary še do danes ne ve, v kateri vlogi naj bi Jo slikar portretiral. Ne priča-li ta izblrčnost o veliki ljubezni Pickfardove do vseh njenih kreacij?
Obed filmskih zvezd. Pred dnevi se je
zbralo nekaj ameriških filmskih igralcev na obed. Zanimivo na tem obedu je bilo to, da Je moral vsak izmed povabljencev lastnoročno pripraviti svojo led. Tako ie postregla PrisciHa Dean z biskvitom, Ro-scoe ArbucMe (Fatty) z rusko sala to, Eileen Percy z makaroni ln Norma Talmadge z riževim putkUngom. Constance Talmadge pa Je pojedini... predsedovala.
Zobj"e beli in čvrsti	34
usta sveža in lepa
to je uspeh zobne paste
PCBCCO
Za negovanj'e kože:
„ PEBECO - Gold - Cream"
Po slovanskem svetu
Na potu k ustvaritvi velike ideje
Ideja, ki jo je sprožil poljski poslanec Dembski o carinski in politični uniji med Poljsko in Češkoslovaško, je padla, kakor vse kaže, na plodna tla, ker se ž njo nepre« stano bavi vsa poljska in češkoslovaška po« lirična javnost Sprva se je zdela ta misel tako fantastična, da so jo listi beležili kot kurijoziteto. Vsakdo je pač mislil na stare češko«poljske spore radi Ostravske in Javo« rine in si ni mogel predstavljati, da bi se dali ti konflikti, ki so zastrupljevali prija« teljske odnošaje med obema državama in narodoma, že v nekaj letih tako izravnati in izgladiti, da bi politični činitelji z eno« dušnim sodelovanjem vse javnosti lahko že sprožili načrt ne samo o politični zvezi obeh bratskih držav, marveč celo o njih državno« pravnem ujedinjenju.
In vendar se je zgodilo to, česar ni nihče pričakoval. Pokazalo se je pač, da kri ven« darie ni voda in da se slovanska srca in naj so še tako razdvojena, vendarle najdejo, ako to zahteva življenjski narodni interes. Sicer pa ta ideja o uniji med Češko in Polj« sko ni nova. Kdor pozna zgodovino, vč, da so se že v prošlosti, ko sta bili samostojni še Češka in Poljska, češto pojavljala strem« Ijenja, da se iz obeh ustvari ena državno« pravna enota. Zdi se torej, da je to narav« ni proces, ki se sicer razvija polagoma, imel pa bo po raznih peripetijah vendarle za končni rezultat — državnopravno ujedinje« nje češkoslovaškega in poljskega naroda.
Povsem umljivo je, da zro stari sovragi Slovanstva — Nemci na ta pokret s srepim očesom in da se poslužujejo vseh mogočih spletk, da bi temu pokretu izpodnesli tla. Zato spravljajo v javnost najrazličnejše tendencijozne vesti, ki služijo zgolj temu namenu, da bi zanesli v vrste pobornikov velike ideje zmedo in nesoglasja. Tako so v zadnjem času razširili vest, kakor da bi bila poljska vlada načelna nasprotnica če« škoslovaške « poljske unije. Smoter te ve« sti je bil prozoren: vzbuditi med Čehoslo« vaki mnenje, da se brezuspešno zavzemajo za stvar, ki je neizvedljiva, ker ji je načel« no nasproten činitelj, ki ima pri njeni ustva ritvi soodločujooo besedo. Toda ta namen ni bil dosežen! Tej vesti je za petami sledil demanti s službene poljske strani.
Poljsko poslaništvo v Pragi priobčuje namreč v «Československi Republiki* to»le uradno izjavo: «V nekaterih časopisih so bile priobčene vesti o domnevanem stališču merodajnih poljskih vladnih činiteljev proti projektirani polj sko« češkoslovaški uniji. Poljsko poslaništvo povdarja, da poljska vlada dosedaj o tej stvari še nI izrekla svo» jega mišljenja in da ni nobeden izmed vlsd* rtih činiteljev v Poljski odklonil misli češko, slovaškoepoljske unije Zato so omenjene vesti popolnoma neutemeljene.»
Poljsko poslaništvo tOTej pravi, da nihče iz vlade ne odklanja misli poljskočeške uni« je. Toda skoraj istočasno s to izjavo pa so priobčile brnske »Lidove Noviny» razgovor s poljskim poljedelskim ministrom dr. Klernikom o istem vprašanju. In minister dr. Kiernik ne samo da ne odklanja te Ide« je, marveč jo naravnost simpatično pozdrav Ija, povdarjajoč, da bi bila unija med obe« ma državama pred vsem na korist tako polj skega, kakor tudi češkoslovaškega polje« delstva.
Te dni pa se je dotaknil ideje poljsko« češkoslovaške unije tudi češkoslovaški po« Ijedelski minister dr. Milan Hodža. Kakor njegov poljski tovariš, tako se je tudi on z vsem prepričanjem izrekel za ustvaritev te velike ideje, naglašal, da bo storjen ve« lik korak naprej k uresničenju te ideje, čim bo Poljska sklenila trgovsko pogodbo z Nemčijo in Rusijo, ter ugotovil, da je Slo« vanstvo dolžno izraziti svoje priznanje in zahvalo poslancu Dambskemu, ki je sprožil to veliko miseL
lz obeh teh izjav je razvidno, da je v vprašanju unije prebit !ed na obeh straneh tudi že v vladnih krogih. A tudi v politič« nih strankah tako v Poljski, kakor v Češko« slovaški se razvija preokret preorijentacije v pravcu češkoslovaško« pol j ske unije.
Dokaz tega je, da so celo poljski socija« listi usmerili svojo politiko v pravcu te ve« like ideje. Poljski socijalLstični poslanec Niedzialkowski se je baš te dni z vso od« ločnostjo izrekel za češkoslovaško«poljsko unijo. Povdarjal je, da je treba z vsemi silami in z vso požrtvovalnostjo delovati na to, da se ta združitev izvrši, pri čemer je popolnoma postranskega pomena, kakšno
ime in naslov bo nosila ta nova državna tvorba...
Kaj smo torej še taki skeptiki in črno« gledi, ako moramo priznati, da je našla ide« ja poslanca Dembskega dokaj ugodna tla in da ni izključeno, da bo v doglednem ča« su obrodila tudi svoj sad. In njenih plodov se bomo s Čehoslovaki in Poljaki veselili vsi Slovani!
Dr. Bohdan Zahradnik umrl
Pretekli petek je umrl v sanatoriju na Dunaju dr. Bohdan Izidor Zahradnik, gene« ralni ravnatelj češke Hipotekarne banke ▼ Pragi, prvi češkoslovaški železniški minister. Umrl je v starosti 62 let. Bolehal je že delj časa in pretekli teden se je napotil na Du« naj, da se podvrže težki operaciji. Imel je raka. Operacija je uspela in zdravniki so bi« 1: prepričani, da je dr. Zahradniku še uso> jeno dolgo življenje. Njegovo stanje se je tako izboljšalo, da je v četrtek še svoji rodbini brzojavil v Prago, da se drugega dno vrne zdrav domov. V petek zjutraj pa so našli dr. Zahradnika mrtvega v postelji. Srčna kap mu je prestrigla nit življenja.
Dr. Zahradnik je igral v češki javnosti svoje dni veliko vlogo. Ko je dovršil gimna« zijske študije, je vstopil v red Premonstra« tenzov, ki imajo svoj samostan v Strahovu pri Pragi. Bil je dolga leta vodja sloveče knjižnice tega samostana, pozneje opat svo« jega samostana. V politično življenje je vstopil v 90. letih preteklega stoletja, ko je bil na programu agrarne stranke izvoljen v avstrijski državni zbor. V avstrijskem parlamentu si je pridobil s sicjimi izredni« mi sposobnostmi zlasti kot železniški stro« kovnjak velik ugled. Bil je tudi izboren in temperamenten govornik. Tu je stopil tudi v stike z jugoslovenskimi poslanci, katere je rad podpiral v njih stremljenju. Opcto« vano je vložil on sam interpelacije nana« šajoče se na dogodke in razmeTe jugoslo« venskih pokrajin. Med vojno je stal Za« hradnik v prvih vrstah onih čeških politi« kov, ki so v najtežjih časih razvili prapor svobode proti Avstriji Na znamenitih Di« vadlnih slavnostih v Pragi meseca maja 1918. je bil dr. Zahradnik tisti ki je prvi izmed navzočih slovanskih politikov v jav« nem določno in neustrašeno izjavil, da je prišel čas, ko morajo slovanski narodi zla« sti pa Čehi razbiti vse zveze z Avstrijo in razviti zastavo svobode češkega naroda m neodvisnosti stare češke države. Po pre« vratu, ko se je sestavila prva češkoslovaška vlada, je prevzel portfelj železniškega mi« nistra in spretno izvedel organizacijo že« lezniškega prometa, dasi je bil takrat tudi češkoslovaški železniški park v velikem ne» redu.
Dr. Zahradnik je bil vse svoje žive dni, dasi je bil duhovnik, napreden mož, ki ni nikdar prikrival svojega svobodomiselnega prepričanja. Iz svojih svobodomiselnih na« zorov je po prevratu tudi izvajal konsek« vence. Dal je slovo duhovniškemu poklicu, izstopil je iz samostana ter se oženil.
Vest o nenadni smrti drja Zahradnika jo napravila na vse narodne kroge globok utis. Češkoslovaški narod gotovo ohrani svojega prvega železniškega ministra v najboljšem spominu. Dobremu in zaslužnemu prijatelju našega naroda bodi tudi med nami ohranjcD časten spomin.
—■ O problemih slovanske politike piše, kakor je znano, češkoslovaški minister zu« nanjih del dr. Edvard Beneš v »Slovan« skem Prehledu«. Velezanimivo je zlasti po« glavje o Novoslovanstvu, o katerem je če« škoslovaški državnik jel razpravljati že v predzadnji številki imenovane revije. Pisec se obširno bavi s slovanskim kongresom v Pragi 1. 1908., s slovanskimi konferencami v Petrogradu 1. 1909. in 1910. ia s slovanskim kongresom v Sofiji 1. 1910. in prihaja do za« ključka, da te prireditve ne samo da niso ojačile in okrepile novoslovanske ideje, marveč so samo pripomogle k temu. da je ta ideja, soočeta L 1908. v Pragi, doživela popoln fiasko. Glavna ideja novoslovanske« ga pokreta je bila zbližanje Avstro»Ogrske z Rusiio, odcepitev Nemčije od Avstrije, zajezitev njene ekspanzije na vzhod in lo« jalno sodelovanje Rusije in Avstro«Ogrske na Balkanu. Toda Avstro«Ogrska je ta po« kret spretno izrabila v svoje svrhe in d ose« gla, da zbližanje z Rusijo ni bilo v korist avstrijskim Slovanom in demokratskim stremljenjem, marveč je bolj služilo dina« stičnim ciljem in reakciji.
Zelo zanimivi so dokumenti, ki jih nava« ja dr. Beneš, da pokaže v pravi luči avstrij« sko politiko. So med temi dokumenti pisma Berchtoldova, Achrenthalova, Forgachova in Furstenbergova, ki se nanašajo zgolj na slovanski pokret. K zanimivim dr. Benešc« vim izvajanjem se še povrnemo.
republiko v ta namen, da bi trg zabo-gatel in prospeval.«
Zatem je poljubil modri podgani, eno na desno uho, drugo na levo uho, ter ju izročil gospodarju cirkusa.
Zategadelj se je v naslednjem mesecu njegova osemnastletna hči omožila z av-totaksnim voziteljem. ki se je ves čas kazal tako vljudnega napram vojim vo-žencem, da ni več utegnil biti ljubezniv s svojo ženko. Zategadelj se je njegova devetnajstletna hči vdala za mladega kinematografskega prvaka, ki se je tolikanj ubijal in vbadal, da bi se pokazal milega ln dražestnega v kinu, da mu ni ostalo nikdar dovolj za njegovo ženo, kadar se je po končanem dnevnem opravku vračal na dom. Životnik sreče-nosec, ki ga je imel Habakuk Capar, pa mu je z motorogo zlatorogo vred zmak nil krmitelj avtotakse.
Poslovenil A. D.
n 53	390— □
I Dom-iira g
o	Čuden	p
□ Prešernova 1.	Prešernova 1. □
Pn ii ii ii ii u ejuuuLJixo3mnmrxox3a
V objemu z zmijo.
C. J. Ollivier, farmar v samotnem predelu Transvala, znanega pod imenom Bushveld, je sporočil angleškim novi-nam naslednji svoj doživljaj:
Opazim nedavno, da mi je zverjad posebno antilope, povzročila precej škode na posevkih, zato lepega jutra vzamem puško, zataknem nož. in se podam pogledat. Po daljši lagodni hoji preko stepe dospem do goščavja. ki zaikriva ostanke starega razpadajočega zidnvja. Bog ve, Lz katere dobe izvirajo te ka-ferske ruševine; nikoli nisem tega raziskoval. Vem samo. da se tu najraje vzdržujejo antilope, ker jim pnija senca treh mogočnih dreves in gosta trava, rastoča po ruševinah in naokrog.
Izbiram torej pripraven prosftor, kier bi mogel opazovati ali dočakati antilope, ko se na mah, brez najmanjšega š©-lesta. začutim v objemu velikanske zmije.
Otrpnil sem za hip, a preden sem vobče mogel z roko posečd za nožem, mi je zmija v kolobarjih že prižela roke in noge k telesu.
Ali je padla z dreves? sem razmišlal brez moči in čuteval. kako me je zmija zvijala z vedno ožjimi kolobarji, da me končno stisne kakor gobo in uni5k Nje-
1 na strašno ploščnata glava se Je znašla pred mojim obličjem obraz v obraz, njene baziliskne zelene oči so se demonsko uprle vame, kakor da me hočejo hipnotizirati, a iz gobca je vame sikal razklani jezik.
Ničesar se v tem hipu nisem bolj bal. kakor da me zmija prične oblizovati. da me čimprej onesvesti. A če se tudi rešim, bi se moj obraz pokril z gnusob-njmi neozdravljivimi tvori, ker predobro vem. da so sline teh »neotrovanih« zmij še prav posebno strupene.
Da v svojem življenju sem se že često znašel v opasnih škripcih — a ko je pojenja! prvi hipni naval groze, se je v meni še vedno oglasila stara lovska kri in mi nikoli ni uplahnil pogum, marveč sem z električno brzino premislil položaj in najpripravnejši način rešitve.
Tako tudi tokrat. Doseči moram puško ali nož — toda kako? Puško sem sem brl odložil, nož tiči skrit pod stisnjenim kolobarjem. Tedaj začutim, da zmija pri stopnjujočem objemanju vselej popusti v nekaterih kolobarjih, da se nato čim ožje prizme k mojemu telesu. Glej, uspelo mi je osvoboditi desnico, a obenem sem tudi čutil, kako me bolj in bolj zapuščajo sile. kako me dušijo zmijini kolobarji okrog prs...
Kakor blazen sem segel zmiji z desnico za vrat in jo začel daviti z okostenelimi PTsti. Toda davljenje je imelo le ta učinek, da so se podvojeno zabliskale zmijine oči. Uvidel sem, da tega satana ne bom zlepa vdušil, saj diha le na minuto in vzdrži brez sape dalje, kakor si to moremo predstavljati!
Bolest v mojih prsih in pljučih je postala nevzdržna, v grlu me je žejalo, a zmijin ogabni dih. sikajoč mi v obraz, me je navdaja! s smrtno grozoto.
Zbral in napel sem poslednje sile. Toda zmija se je uprla mojemu naporu in treščila sva na tla — k nesreči na nasprotno stran, kjer je ležala moja puška. Vnovič sem torei popadel zmijo za grlo in začel z njeno glavo terskati ob kamen, ležeč pred menoj. In na mole radostno začudenje je zmija pod silo udarcev začela naglo Popuščati v objemih in se končno docela odvila od mene. Oprostil sem se končno docela poslednjih kolobarjev: svoboden! Ne pomišlial niti hip. marveč skočim k puški in ustrelim zmiio v glavo, ko se je ravno hotela vzpeti onstran vzbo-čene ruševine.
Ampak popadla me ie reakcija, moje živčevje je zatajilo in zgrudil sem se v nezavest. Dolgo sem tako ležal blizu mrtve zmdje, kakor me je končna našel
moj hlapec in me spravil domov. Se tisti popoldan smo dopeliali tudi mrtvo zmijo. Merila je domala pet metrov. Odrli smo jo in še danes nosim par »veldshoens« — stepnih škornjev — obrobljenih z zmijino kožo.
Cele tedne je bilo moje telo pokrito z modrimi in sivimi oteklinami, ki so rili povzročili zmijini strašni objemi, a trajalo je precej dolgo, da sem svoje živčevje spravil zopet v stari red. Toda če uvažim vse, je moja rešitev ipak bila vrlo srečna.
Vedno, ko odhaja naš striiek na obisk nam prinese kaj novega Celo škatiro m Ml Rt M" bonbonov in kako dobrih, nam je sedaj prinesel.
Deseti brat Slovenskih goric
Po naključja sem debil v roke eno
najmanjših knjig, kar jih je kedaj izšlo našem jeziku: miniaturno pesniško knisio brez avtorjevega imena, ki je redkokomu znana in ki bi jedva koga ianimaia. Verzi, ki se vrste na teh majhnih straneh, so skromni kakor knjiga jama. Pesniška vrednost »Grajenskih pesmi«, kakor se imenuje ta knjižica, ne r,rescga raznih prvencev, kj so izšli koncem sedemnajstih let v »Kresu«. Ali srav v tej skromnosti je skrit poseben ;ar. ki ga človek skoraj pobožno odkriva, kakor da bi trgal prve vijolice na prisojnem-bregu. V »Grajenskih pesnih« ie mimo lokalnega kolorita tudi nekaj ledva zaznatnih potez duše, ki se je izpovedovala v poeziji sebi, svojemu idealu in krogu znancev, ki so dobili to injižico do rok. Grajena je potok, čisto neznaten potok, kakor jih je mnogo v tistih dolinah Sloven. goric. Pozabljeni erzi izza 1. 18S0. so bili spisani ob mirni potočni vodi. pod vrbami, z razgledni na travnike in vinograde, ki so se razgaljali solncu. V njihovih okorelih rimah je skrita preprosta lepota potoč-; takšno je vse. kar zraste v vlažnih sencah. Pesnik, ki ie sanjaril ob potoku, ie bil sam neznaten in tih kakor potok med vrbami jn njegove bolesti so bile vlažne ko potcčnice. Ljubil je deklico, je igrala z njegovimi čustvi in je »upal ljubezni valčkom Grajene; za-;oplien v njen lik. ki je vstajal kakor Nimfa nad potokom, je poslušal odmeve daljnega Balkana in vpletal v potoč-tiče ljubezni misli o domovini, o Slo-ranstvu. o vojni. V teh drobnih poezijah je toliko tihe usode kot v šopku februarskih cvetic, d stoji pred mano na mizi. Poznal sem jesnika »Grajenskih pesmi« in še zdaj Suvam rokopis neke neobjavljene pesni. ki diši po 80. letih, po »Zori« in •Kresu«, po dneh naših očetov. Pesem začenja:
Pomlad se bliža spet, raduie se nje svet; kar hodi, leze, leta, veselje si obeta. Le ti si neveselo, ©j, srce osamelo.. „
Pri Sv. Bolfenku nad Središčem, na »Ličnem hribu, ki odpira razgled čez iatomeršice in medjtmurske vinograde. Jez dravsko ravan daleč tja do gri-dev Hrv. Zagorja, do Ivančice in Do-aške gore in dalje naokrog in kl se s svojo belo cerkvijo ob blagih jutnh i:i rečerih razgovarja s cerkvami in kape-ami daleč naokrog, ie blizu hiše božje pokopališče, kjer je njegov grob. Na robu je zapisano, da počiva pod marmornim kamnom »večni popotnik Slov. caric pesnik m pisatelj slovenski Božidar Flegerič«. O njem imamo brošuro, «ci io je izdal 1. 1913. njegov prijatelj Anton Kosi in ki ii je pripojena kratka antologija Flegeričevih pesmi; življenjepis v krasno opremljenih »Ormoških ipominih» notarja GeTŠaka, beležko o ilaserjevi »Zgodovini slov. slovstva« n beležke po starih letnikih naših časopisov; vsi njegovi spdsi so razkropljeni jo listih, knjige pa so že zdavnaj raz-Dečane.
Več kot graienska poezija je Flegeri-!eva usoda, ki jo lepo izraža napis na robu: »Večni popotnik Slov. goric.« Zakaj mož je bil štajerski deseti brat. Pravi Doife. ki je pribežal na te hribe, » je zadel s svojo družabno karijero cb čeri življenja in si razbil čoln. Bivši gimnazijski profesor v Osijeku »e ie vrnil v svoj rodni kraj in utopil dušo. ki je občutila lepoto in izmerila te baš visoke, vendar pa čedne strmine manja. v kozarcu vina in frakeljcu sli-•wke. Nosil je veselo voljo študentov.
«Gaudeamus igitur* v obcestne trčme Slov. goric, ki so podobne krč-tfatn v Jurčičevi Dolenjski; v župnišča, »ier so se mu posmehovali dobrodušni Upniki in mu delili korce moralnih naukov, ne da bi umazano varčevali z vitem in klobasami. Napol kmet napol faspod, z debelo palico cestnega postoma in z Dantejem v raztrganem žepu, ie dajal videz izgubljenega človeka. Bil M ie edini bohem Slovenskih goric;
ki je vrgel od sebe vse ozire in frosto sledil svoji volji in beli cesti pred fcbo. Po vnanjosti in po življenski uso-s Jurčičev deseti brat, je bil Flegerič t<> svoji duši tip iz Murgerievih »Scenes la Vie de Bohčme«. Z jedkim sarkazmom v kmeta izpremenjenega inte-^hialca aii kmeta v podobi intelcktu->!ca se je prerekal v krčmah z vaščani ® s kmečko gospodo, ne kažoč nikdar Pravega lica.
Njegova osebnost je v zrasla iz tal ^»v. goric in je izražala v svojem bonskem intelektualizmu njihovo dušo. Bil e preveč pogreznjen v malenkostne •ocdalne razmere in preveč pod oblastjo "tračne notranjosti, da bi izoral kot pesnik vsaj eno večnostno brazdo. To. f^r is ostalo za njim, je le refleks duha. »i se ni mogel razviti*, fe prhutanje ptica v kletki. Usoda mu je določila vloga vtasverh v malem svetu, ki ima zgolj Jvoje vinske griče, cerkve in kapele, tieče zidanice in krčme pod Hpino ali kostanjevo senco. Poznale so ea vse j^ste in bele hiše cb njih; nočeval je fcsto v kopicah sena pod zvezdovitim in hodil ob rosnih jutrih bos po •ravniku. zapisujoč v razpoloženju tihe ®lme porojene verze. Medtem ko so bližnjem travniku koslH. je njemu dišala trava in s« spojila z vonjem kiutrka, kakor ga prinašajo ženske fpseem. In so se rodili verzi kot pri »oljčovu;
Na rosnj livadi kmet travo kosi; doma po navadi pa v peči gori. Rose se od dela že kmetu lasje, ko žena vesela prinese cvrtje.
V njegovem bohemskem življenju se je zrcalila bolj ko v bornih, jedva nad začetniško povprečnost segajočih pesmih vesela poezija Slovenskih goric in njihovi!] raznoterih pejsažev. Pod Aha-sverjevo pijansko masko pa je ležala ši roka duša teh krajev, ki so rodili ilirskega slavčka Vraza in odzibali enci-klopedijskega Miklošiča. V zadnjih letih pred smrtjo je bil večni popotnik in deseti brat slovenskih goric razcapan in zanemarjen kakoT Dolef in v ugašajoče faunovske oči je jela legati ravnoduš-nost in naveličanost. Vzlic temu ie presenečal župnike z dobrimi citati iz rimskih klasikov in z reki v angleščini, francoščini in italijanščini, smeioč se kakor Verlaine frakelju štajerskega ab-sinta — slivovke.
Pisal je o možeh svojih krajev in se mu ie videlo, da ljubi rodno zemljo bolj kot je umel povedati. Pisal je o središčem Volkmerju — župniku Štefanu Modrinjaku.ki je pel na začetku 19. stoletja docela v duhu Slovenskih goric:
Kai me le skrb za celi svet? za moje težke trude?
Dok imam vina puno klet, mi zlega nič ne bude.
Poučeval in opisoval je Stanka Vraza, zbiral podatke o Razlagu, Prelogu in drugih rojakih, ne da bi dosegel kaj več kot lokalni uspeh. Tragika tega dese-
tega brata je bila. da ni našel umevanja za svoje bohemsko življenje, zakaj Slovenske gorice niso Ouartier latin in med zidanicami in brazdami! se njihovi po-etje srečujejo s posmehom. Neumeva-nje ga je še bolj tiščalo k tlom. Tudi njemu je ženska postala usoda. Na koncu 70 letih, ko so se rodile »Grajenske pesmi«, je bil še dokaj dostojen, ali dolga ni vzdržal. Morda se v teh slabotnih verzih za spoznanje pojavlja Ahasver-iev obraz brez maske; morda je gibanje potočnih trav in rahlo šumenje vrb šepet duše. ki se .ie razočarala nad vso komedijo gospedstva in se je vrnila na očetovsko grudo. Ali medtem je bilo v njem žc preveč intelektualizma, da bi bil mogel postati kmet in hoditi za brazdo. Tudi tu je nastopilo razočaranje; zdai se je začela Ahasverjeva pot brez cilja in namena, pot desetega brata, ki poje v kmečkih krčmah »Gaudeamus igitur...«
Ta večni popotnik med Muro in Dravo, ki je pisal pesmi ob tihih potokih in z originalnim Byromom in Dantejem v žepu popival v kleteh Slov. goric in ki je bil v življenju kakor Baudelaire brat oblakov in tovariš ptičev, »ki nič ne sejeio in nič ne žanjejo«, je umrl pod rodno streho kot 66 leten starec nekega junijskega dne pred devetnajstimi leti. Pokopali so ga na vaškem pokopališču, ki je odprto jutranjemu in večernemu solncu. obdano kroginkrog z vinsko trto; odtod se vidijo daljni hribi z rdečimi zidanicami; vidi se Vrazov Jeruzalem in medjiimurska Robadija; ob lepih spomladanskih dneh pa se oglašajo v vinogradih okoli pokopališča pesmi kopačev, ki so nekoč tolikanj vnemale nesrečnega desetega brata, da je zapisal, naj ga:
pokopljejo v goricah, ker tam zelo utrujeno telo se hoče odpočiti...
B. Borko.
Zanimiv list iz ižanske zgodovine
L. 1847 je stari grajščinski nadoskrb-nik Stuchlv v Namršlju pri Zelimljah pisal grajščinskemu r.adoskrbniku v Znojmu na Moravskem, naj mu pošlje za turjaške grajščine dva dobra gozdarska pristava.
Stuchly je bil Ceh, zato je žele! imeti dva pomočnika rojaka, strokovnjaka v gozdarstvu, lovstvu in knjigovodstvu.
Ze koncem leta sta dospela mlada, krepka, jedva 25 letna češka mladeniča: Bušek in Minatti. Bušek je ostal v Namršlju in pomagal Stuchlemu —-avTati grajščini Turiak in Namršel.i, Minatti oa je prišel na Zonek nad Igom ter bil poslej desna roka grofa JGžefa Auersper-ga.
Tako so bili trije Cehi priče vstanka Ižancev 21. marca I. 1848 proti grofu Auerspergu. Vstanekje trajal samo par ur pozno popoldne in zvečer. Udeležili so se ga kmetje iz Strahomerja, Vrbljenj, Iške vasi. Sarskega, največ pa z Iga (Studenca). Pridrli so z vilami, cepini in sekirami; dotlej tajni lovski tatovi pa so imeli tudi poške.
Že od Staj, vasice pod gradom, hiteč so objestno streljali, vriskali in kričali: »Vivat! Zdaj gremo nad grad!«
Vsi grajščinski posli in uradniki pa Zo-neku so pobegnili, stara ključarica. ki nI mogla bežati, se je skrila za uro na grajskem stolpu, le stari Stuchlv in mladi Minatti sta ostala na gradu. Toda kriki dozdevno večstoglave množice so preplašili starca. — »Beživa. Minatti!« je vzdrgetal nadoskrbnik v odločilnem trenotku. — »Ne. ostaniva!« je prosil Minatti. »Samo enkrat ustreliva s šibrami, pa zbeže kakor zaici!«
Stuchly pa je Minattiju iztrgal puško, s solzami v očeh vzkliknil: »Za božjo voljo, nikar!« in pobegnil. Starec ie bil modrejši, mladenič ponosnejši. Kdo ve, bi li kmetje res ne pobegnili, ako bi bila ustrelila — ali pa bi bila starec in mladenič obležala mrtva! Tako sta Stuchlv in Minatti zbežala po hribu navzdol proti Ljubljani in kmalu srečala ulance.
Ižanci so vdrli v grad, razbili pohištvo, okna, razsuli stekleni rastlinjak, pobili zrcala, razsekali parketna tla ter s huronskim kričanjem triumfalno vrgli klavir skozi okno na dvorišče; iz pisarn so pometali tjakaj tudi urbarje, zemljiške knjige in vse akte, prinašali žimnice. odeje, preproge in cele kupe platna, urediva in masla. Vse skupaj so zažgali.
Iz kleti so privlekli več kadi masti ter jih valili v dolino, prinašali pa so si tudi cele škafe vina, nato pili, peli, vri-sknli in plesali okoli kresa.
Dvanajst ulancev iz Ljubljane pod poveljništvom korporala se je zbalo vreščanja pijanih kmetov. Niso se upali na grad. nego so se skrili na žumiikovem obzidanem dvorišču.
Zmagoviti Ižanci pa so jo mahnili v Namršelj, vdrli v dvorec, sežgali urbarje in mape. poškodovali inventar ter s triumfom odnašali sekire in verige, ki so jih jim pobrali logarji in gorniki na gozdnih tatvinah. Prej so se v kleti znova napli, preostalo vino pa iz sodov izpustili ter vanje nasuli mnogo vreč moke.
Nekaj kmetov je pijanih obležalo na Zoneku. Ko je dospela ulancem pomoč, so te pijance zvezaM, odpeljali na Ig in jih položili ob izviru studenca sredi vasi na tla. Kmalu so se vrnili Ižanci iz Namršlja in vojaštvo jih je ponoči urno po lovilo; kar pa se jih je pravočasno skrilo, tudi te so izdali zvezani pijanci vse do zadnjega.
Pripoveduje se, da so bili Ižanci na Stuchlega prav posebno divji. Grozili so, da ga ubijejo, ko so drveli v Namršeli. Dospeli pa so tja šele v noči in starec je bil že v Ljubljani. — Ko je Bušek za-Čul pred dvorcem rjovenje podivjanih
kmetov in so začele padati sekire po velikih in debelih vratih (sledovi udarcev se poznajo na njih še dandanes), je baje v spalni obleki ušel skozi okno, bežal do Ižice in se v čolnu rešil v Ljubljano.
Prav strahopetno se je torej vedla vsa grajska gospoda z uslužbenci vred. Edini Minatti je bi! mož. In o njem sem hotel povedati, česar še ni povedal nihče.
Župnik Vincenc Bauer v Znojmu na Moravskem je 21. decembra 1S50 napisal v nemškem jeziku sledeči rojstni list:
»Iz krstne knjige župnije Sv. Križa v mestu Znojmu, Tom II.. folio 1S9, s tem potrjujem, da je bil Alojz, zakonski sin gospoda Jana Minattija, kontrolnega uradnega pisarja na Tvofih razu (Durchlassu). in njegove žene Eleonore. hčere rajnega Mihaela Vencla. bivšega oskrbnika na Tvorih razu (Durchlassu), oba katoliške vere. dne 20. novembra 1S22 rojen in naslednjega dne krščen ...«
Ta Alojz Minatti je bil torej redom iz moravske češke občine, sin očeta že davno počehenega rodu in iz matere pristno češkejra priimka Vencel. Pohajal je v znojmske tedanje nemške šo!e. a z roditelji in rojaki je govoril češki in nemški Dasi je imel. kakor se zdi, čisto laški priimek Minatti, ni razumel italijanščine niti besede.
Ko so 1. 1850 kaznenci, gradeči novo cesto na Turjak, zanesli na Ig kolero, se je Minatti znova izkaza! moža. Le on se ie poleg duhovnikov upal k bolnikom in jim je pisal poslednje volje. Takrat je Minatti hodil od hiše do hiše ter vzpodbujal ljudi, naj grejejo bolnike z vročimi neškama in jih naganjal k skrajnji snažn-osti. Marsikoga je rešil smrti, in Ižanci so ga vzljubili.
A tudi on ie vzljubil Ižance ter se celo oženil z Ižanko Mar. Zalarjevo, ki mu je 1. 1852 rodila prvo hčer, Grofu pa je ostal izvrsten upravitelj do njegove smrti.
Minatti je bil orjak po telesu in energiji, kolerik najbolj izrazitega tipa, hkra-tu pa vedre, sila mehke duše. Hiša se je tresla in okna so šklepetala, kadar je izbruhnila v njem strašna jeza. Hiša pa se je tresla in okna so tudi šklepetala, kadar se je smejal. Videl sem ga, kako se je viharno vrtel na plesu, slišal. kako ie zavriskal in zapel »Osmnactd chasa. iakd jest to kras.1«. a tudi v tla sem lezel in pričakoval vsak trenotek svojo smrt, kadar se je kakor gora vzpel nad menoj, dviga! svoie pesti in grmeč klel po češko, da ga nisem razumel nobene besede.
Kot pristen Ceh je nad vse ljubil godbo in petje. Takrat so prihajali na Kranjsko često češki muzikantje. Ljudje so jim rekali »pragar.fi«. Tudi na Igu so se pojavljali V krčmi, kamor je zahajal Minatti kot mlad mož, so mu morali »pragarji« svirati brez konca, peti češke pesmi brenkati in piskati češke plese, — Minatti Da je pel, pil, plesal ter napajal svoje bedne rojake, objestno vesel in ves blažen.
In včasih se Je že svitalo. ko se ie razlegal po spečem Igu hrupen mari: na čelu sprevoda je korakal Minatti. za njim so svtrall piskači in goslači kot zadnji pa se je opotekal bobnar, ki je razbijal po oslovski koži grmeč bum! burni bum!
Ta veseljak pa je zna! biti neizprosno strog. Nikjer na Kranjskem ni bilo toliko lovskih in gozdnih tatov, toliko pretepaštva in surovosti, pijanstva in pravdarstva. kakor na Igu Nož in kol sta bla včasih ondi vsaktedenski pojav. Minatti pa je znal divjake krotiti. Zadoščalo ie. da ie nad tatom zakričaL in že
se je sesedel. NajveCje surovine so trepetale pred njim. Lopovi so ga sovražili in so prežali nanj. on pa se jih ni bal ne podnevi ne ponoči. Zakaj surovine so vedno strahopetci
Nekaj let je bil poleg svojega poklica
—	oskrbnik, logar, lovec in knjigovodja
—	tudi poštar. Lopovi so vedeli, kdaj in kod hodi Minatti na pošto in domov. Nekega dne, v pozni uri, je stopal po ozki vaški cesti: na levi vrtovi na desni hiše. Nenadoma mu je švignilo nekaj tik pred obrazom, priletelo v lesen Skedenj in drgetaje obtičalo v deskah: bile so železne gnojne vile z dolgimi ostrimi roglja. Minatti je slišal bežeče korake, urno ustrelil v temo. a zadel ni nikogar.
K sreči, zakaj sicer je izgrešil malokdaj! Pripovedovali so mi da ni bilo boljšega strelca od njega.
Minatti se je bil sčasoma popolno ma poslovenil in je materinščino pozabil skoraj docela. Češko pa je štel in klel do svoje smrti Bil je ustanovnik prvega ižanskega bralnega društva, ki ga je vlada takoj razpustila ker so se Ižanoi že na ustanovnem občnem zbo-iu do krvavega stepli ker se niso mogli zedinitl kdo naj nosi slovenski prapor, in bil je ustanovnik in prvi starosta ižanskega gasilnega društva s slovenskim poveljstvom.
Ta Minatti je glavni junak Fr. Jakličeve zgodovinske povesti »V graščinskem jarmu«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v 78. zvezku Slovenskih Večenric l. 1925. O tem junaku pa prihodnjič. Poznal sem ga: bil je oče moje matere, torej mioj — ded
Fran Govekar.
Filatelija
Naše in hije nove znamke
Nobene izdaje naših znamk niso filatelisti ln tudi drugi kroti pričakovali s takimi zanimanjem kot sedanjo, ker ie to prva v novi, z vsemi modernimi stroil In drnsinl tehničnimi pripomočki opremljeni markir-nici tiskana emisija. In ta nova tiskar«, o kteri ie poštna uprava objavljala polno člankov, kako se nabavljajo stroji ln kako potujejo komisije po klišeie na Dunaj, ie končno vendar pokazala vzorec svojega hvalisanesa dela. Znamke, kl bi morale biti vtzitnica našega domačega dela, so popolnoma razočarate, ker so le slaba kopija dosedanjih Izdaj ln so radi tiska, barv in papirja bolj podobne reklamnim listkom kot pa poštnim znamkam. Naš ogromni zaklad motivov. Idejna iznajdljivost naših umetnikov m njihova strokovna zmožnost poleg tega pa tudi popolno razumevanje resnosti, s ktero je treba prfpraviti novo Izdajo znamk, v fttatelističnlh krogih, kl so dal! Izraza v številnih člankih v najrazličnejših časopisih, vsi ti faktorji so podpirali upanje, da bodo naše nove znamke častno predstavljale kulturno višino države v inozemstvu. Nove zrra/nilke so pa jasno dokazale, da ae pomaga nobena beseda in noben trud. ker naša poštna uprava z novo tiskarno vred sploh ne pozna pomena poštnih znamk. Z »jih smo pa na srečo izvedeli in bo izvedel ves svet, da ta klavrna kopija ni delo domačega umetnika, pač pa le izdelek s stro'i fmportlranega graveria D. Wagner]a, ker je njegovo ime z naravanost ezzlvaloče velikimi črkami ovekovečeno na vsaki znamki poseibej. In kje tam daleč v svetu bo nepoučen tiiatelist mislil, da slika kaže nekega D. Wagner1a, ki pač mora biti med prvaki naše drižave. če ga sl&aimo na znamke. Na prihodmji seriji bi pa v resnid želeli slike gospodov, kl imajo pri znamkah odločilno besedo, mogoče tudi njihovih mi-lostijivih, sinov in hčera — Pa W se gospodje za znamke gotovo bolj potrudili kot sedai ko je na njih slika njihovega gospodarja, kralja Aleksandra.
Dne 8. marca pa izide v Avstriji nova serija dobrotvornih zna ml?, ki bodo v veljavi do 30. aprila.. Tiskane bodo v najfinejšem bakrotisku po risbah slikarja Viljema Dacliauerja, katere sta pod nadzorstvom irr.ojstra Sctiirnbocka vrezala v jeklo JRupert Franke in Rudolf Zenziger. Serijo teh prekrasnih znamk velike umetniške vrednosti tvori šest znamk s sledečimi prizori iz pesmi o Nibelungih. I. Temna sepijarava znamka za 3 + 2 groša: Siegfricd po boju z zmajem. 2. Temnomodra znamka za 8 + 2 groša: Gunther jadra na Iseland. V ozadju kam. grad, obdan od gorečega pasu severnega sija. 3. škrlatnordcča znamka za 15 + 5 grošev: KriecrMdrn prepir z Brun-hildo pred cerkvenimi vrati. 4. Temnozele-na znamka za 20 + 5 grošev: Donavske žene javljajo Hagenu usodo Nibelunsov v deželi Hunov. 5. Temnovijoličasta znamka za 24 + 6 grošev: Rudiger lz Becheiarena sprejema na mostu pred svojim gradom Nibelunge. Pod obokom mosta Donava s hribovjem na oni strani. 6. Termi »oranžna znamka za 40 + 10 srošev: Dietricb tz Berna premaga Hagena.
Ves prebitek teh znamk, torej 30 grošev pri vsaki seriji, je namenjen za splošno varstvo otrok. Pole« tega znamke ne bodo na prodaj samo na poštah in po prodajalnah znamk, temveč je njih razpečevanje dovoljeno tudi od posameznika do posameznika ln po hišah, kjer jih bodo prodajale razne organizacije za varstvo otrok.
Najvažnejše na teh znamkah le pa vsebina njih slik, ki ie neprikrita manifestacija za priključitev Avstrije k NemrčijL
Vse je toretf premišljeno in pretehtano, da bodo znamke Imele čim večji uspeh na več strani. Državi bodo v čast in korist A naše? ...
Katalog češkoslovaških znamk s cenami Je izdala tvrdka Karel Kaplanek. Praha-Vino hrady, Kollanova 8. Ker ima cenik razen vseh različk obdelano tudi celotno snov v najmanjših podrobnostih, bo dobrodoSei vsem našim zbirMcem, posebne ker ga vsakdo dobi brezplačno.
Zeleni natisi 5 din. aa 8 din. vijoličasti znamki Ta »redkost« se k pojavila v Zagrebu ln le zelo hitro dosegla izredno visoko ceno, čeprav ni nScdo vedel, kako ie na. stala ta koliko Jo Je tiskane. Tndl našim sbiralcem prav dobro znani strokovnjak g. generalni direktor Ev-gen Derocco objavlja sedal v vseh voftfli Ustih, da ie samo na ta način mogoče tolmačiti postanek zelenega pretiska, ker barva, kl se j« rabfla za pretiš* sploh ni bila črna, temveč zelenkasto-firna. Ce ie bila ta barva prav gosta; Je natisk skoro črn. Dogodilo se ie pa mogoče tndl, da Ma prišla samo zelena barva na papir ln še take zelo razredčena, da Je bfl Pretisk nazadnje svetlozelen.
Nam ta razlaga ne more zadostovati, ker Je podprta s premnogimi slučaji fn pogoj, kl se le redko pojavijo. Nerazumljivo le tn-di zakaj Je te slučajno nastale znamke do-
bila samo zagrebška pošta, deistvo. kf vero v oficijelnost teh znamk nikakor ne more podpreti. Čudno ie namreč, da se je čmo-zelena ali zelenkastočrna barva samo enkrat tako silno razredčila, da je iz nde nastala popolnoma jasna svetlozelena barva. Saj bl ta barva radi črne primesi morala biti vsaj motna aH umazana, nfkdar aH pa le silno redko čisto zelena. Verjetnost te razlage ie torej malenkostna, zlasti ker so se te znamke pojavile ravno v Zagrebu, kjer ie največ zbiralcev ln trgovcev s znamkam«. Če le bila torei kontrola Idealno popolna, bi bilo potrebno zbrati vse znamke z zelenim oa tiskom in jih s pomočijo fo-tografičnlh povečav te analize barv primerjati z originali Te Izredno težko Izvedljive preizkušnje naj bl s« lotilo Hrvatsko fll. društvo, kl le v podobnih slučajih vedno postopalo skrajno rigorozno. Falztfikat pretiska namreč lahko napravi vsak tiskar in morebiti je falzifikator zbiralce hotel z zeleno bairvo Ie zmotiti, da bi mislili na pogrešili tisk, ker falzifikatorji splošno £ele doseči čim največjo podobnost z originalom. Ce torej te znamke niso poteknsni tiski aii zloraba v tiskarni, so najbrž« raiiniranl fal-ztfikati.
FUateSstlčnl kongres ta Izložbo namerava prirediti Filatelistični klub v Zagrebu En ustanoviti obenem Jugosiovunski iil savez. V svrho sklicanja kongresa |e razposlal a glini Fil. klub vabila vsem filatelistom, kterih naslovi so mu bili znani Kdor tega poziva nd sprejel, naj javi svoj naslov Fll klubu v Zagrebu, Berislavičeva ulica 16-, da sprejme podrobnejše podatke. Preverjeni smo namreč, da med nami nI prav nobenega resnega bi pametnega zbiralca, kl bi ne gojil žetie po kongresu ln ustanovitvi močne zveze vseh zbiralcev v državi, brez katere naša fiiaielaja ne bo nikdar prišla do veljave in vpoštevanja v svetu, kakoršiega resnično zasluži 2e ime sklicatelja s pre<U sednikom, majorjem Vittmom Gregorčičem nam jamči, da bo klub svojo nalogo rešfl častno za nas vse. Ce se pa kdo ne Javi, naj klub nikakor ne Izgubi poguma, saj se marsikdo morebiti formalno ne priglasi ravno zato, ker Je popolnoma istih misli kot sklicatelji In se zato šteje med nie. In čim več Je takih, tem večji bo uspeh, sai često najlepše zamišljene načrte le ovirajo. Gospodje sklicatelji, kteri v ceH državi uživajo popolno zaupani« naj vse lepo in v mir« pripravilo, pa bo udeležba sigurno zadostovala, da bo kongres lahko rešil nar '/Ja vprašanja.
Stalno filateUst?čno prilogo Je v svoj! večerni izdaji uvedlo tudi beograjsko »Vreme« s prav pestro vsebino. Tako Je tudi presto-lica dobila svoje fil glasilo, katerega do sedaj cela Srbija ni imela, čeprav so ravno srbske znamke naravnost vzorno obdelane ln opisane v tuji literaturi Avtor teh spisov je Beograjčan g. gen. direktor Evg^n Derocoo, ki b0 odslej tudi svoie ožje rojake lahko seznanil s svojimi deli.
Posebno lep liL časopis je pod Ime »om »Phil. Magazin« začela Izdajati svetovna tvrdka tieinrich Kohler v Berlinu VV8. Frie-driehstr. 166. Prva številka se posebno peča s starimi državami In klasično N&miijo In tudi v teh že eako podrobno obdelanih deželah odkriva polno novih zanimivosti. Ugajali bodo pa tudi drugI zelo podjčljvl članki In feljtonl Oprema na najboljšim papirju za umetni ttsk je vzorna, posebno se Pa odlikujejo številne Ilustracije po dovršeni reprodukciji.
Poštni muzej v Pragi v najkrajšem čiso otvori čeboslovaško poštno ministrstvo, ki je v to svrho dalo 'ia ra.TP022> tr; velike dvorane svoie palače. V nu/.3lu hoio tazstavljeiii vsi predmeti ki so v zvezi s razvojem poštarstva v deželah čehosiova-ške republike. Najzanimivejše bodo zKike poizkusnih tiskov prvih čeških ziu nk po načrtih slavnega slikarja Muche. dalje vse češke znamke v celih polah z vse cA posebnostmi ln tudi najkompletnejša zbirka znamk pošte čeških legijonarjev v Sibiriji ktere so se posliiževali tudi Jugosloveni.
Tudi pri nas le že davno ustanovljen tik muzej v Beogradu, pa ga še ntkdo ni videl
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
da eden par nogavic z žigom in zn&mko (rdečo, modro
zlato)	a
nklju£(<
traja lukflt šUrj« pari druglb ako kupite eden par. Dobivajo 1$ t vseh prodajalnah.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 25.: »Profesor Storicin«. A. Petek, 26.: »Pegica mojega srca*. Gostova«
nje v Celju. Izven. Sobota, 27.: «Obrt gospe Warrenove». F. Nedelja, 28.: ob 15.: »Naša kri». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Deseti brat». Ljudska predstava po zni» žanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20. uri.
Četrtek, 25.: Zaprto.
Petek, 26.: « Večni mornar«. E.
Sobota, 27.: »Trubadur«. Gostovanje bari«
tonista Frana Dragun«čuliča. D. Nedelja, 28.: ob 15.: «Aida». Ljudska pred«
stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 1.: Zaprto.
Celjsko mestno gledališče Petek, 26.: »Pegica mojega srca*. Gostuje ljubljansko dramsko gledališče.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek, 25.: »Hlapec Jernej in njegova pra«
vica». D. (Kuponi.) Tetek, 26.: Zaprto.
Razstava Slavka Tomerlina
V Jakopičevem paviljonu se otvori danes dopoldne ob enajstih kolektivna razstava slik g. Slavka Tomerlina. Razstavljalec je rodom Slavonije ter je razstavi! doslej že kakih štiridesetkrat. Zadnje razstave je imel v Zagrebu, Karlovcu in Slavonskem Brodu.
G. Tomerlin ie po značaju svoilh del naturalističen slikar in njegova speclialna stro ka ie folklora. Odrasel ie r.a slavonskem selu, katerega je tako vzljubil, da mu je ostal zvest tudi v svojem poklicu. Njegovi motivi so zelo pestri in živi. Kritika ea ie ponovno imenovala slavonskega Uprko. dasi je njegova tehnika povsem različna od znanega češkoslovaškega umetnika.
Razstava g. Torreriina obsega devetdeset del. Prevladuejo olja. Razstavljenih le sicer tudi nekai akvarelov, toda te vrste tehnike ne goji slikar skoraj nič več. V elavnem je g. Tomerlin slikar slavonske vasi. Zanimalo ga sel aki v slikovitih narodnih nošah, narodni običaji, skupine na seimih in svatbah, seljakl pri delu in na oddihu. Na razstavi ie tudi nekaj portretov in Dokrajin ter lepo število olj z našega morja.
Razstava ostane v Ljubljani odprta deset dni. Občinstvo vabimo, da si io v tem času ogleda in ga zagotavljamo, da bo odhajalo domov z aajpri.etnejšimi vtisL
Gledališče v Ljubljani
Drama.
»Ana Chrlstie.« zadnja dramska novost v Ljubljani z odra ne ost avl ja tolikega vti-sfka, kakor Iz knjige. Publika se ni ogrela, nastopno, sprejela ie to američansko dramo naravnost hladno. Krivda ie pač deloma v vsebini, deloma v igranju.
Saj je istina. da ie 0' Neill ob svoji kočljivi snov! velik idealist. »Dobrota plava nad tetn delom in prava krščanska ljubezen žari lz njega«. Res. Gledalcu pa ie vendarle nekam površno utemeljeno dejstvo, da je Ana »morala« v javno hišo ln da le vzdržala v oM dve leti. Medicincl sodiio o takih ženskah čisto drugače: aH so bolne, moralno gnile ali lene in željne le dobrega življenja brez težkega dela. Izjeme so silno redke. Ko Ana izjavlja, da se hoče vrniti v Javno hišo. dasi ji tega poleg ljubečega očeta ni treba več. se nam še prav posebno zmae vera v njeno zatrjevanje, kako se ii ie zagmrsilo minolo životarjenje in kako se ie očistila in prerodila.
Toda gre predvsem za umetniško verjetnost. A te nam ga. Nablocka ni podala. Ruska umetnica predstavlja švedsko dekle pač s slovansko mehkobo in sladkobo. V njeni igri ie preveč sentimentalnosti in jo-kavosti, ko bi bite. umestna popolna frigid-nost. velika trpkost ter borbena femlninska sa.nozavestnost. Tudi v njenem očetu, ki ga predstavlja g. Cesar, je preveč jakavosti in cmerikavostl. Zato je bil glavni prizor v 2. dejanju med Aninino izpovedjo ob splošnem zdihovanju bolj zoprn, kakor tragičen. Ta ubranost igre ie za moderni američan-skl komad in severnjaške značaie po moji sodbi škodovala vsi predstavi.
Kajpada s tem ne odrekam ge. Nablo-cki priznanja za tehnično sijajno izvajano igranje; svojo ulogo ie opremila z mnogimi lepimi in zanimivi deta:li. Tudi g. CesaT dobro karakterizira: pijanost v prvem dejanju igra z okusom bojazljivo podrejenost ženski prav naravno: zlasti pa ie
pokazal nadarjenost v tretjem detfairju, ko začenja na kovčegu sedeč ves plah pogovor
0	vremenu. Gdčna Rakarjeva je dobra, uporabna igralka. Svolo Marto podaja malce pregrobo, tudi zimane preveč zanemarjeno, in plemenitost, čustvovanje bi nekoliko podčrtala.
Izvrsten Mat je g. Levar, tip iz brona, a veder, blag. Pazi naj le na razločnost govorice in na izražanje bolesti brez grlmas in vzdihov. Ostale manjše vloge so prinesli gg. Lipah. M e d v e n. zelo resničen natakar. M u r g e 11 tn Joško prav zadovoljivo.
Posebno zanimivo ie uprizorimo tretfe dejan te na krovu ladje pod zvitimi jadri In napetimi vrvmi. To prizorišče — le nekoliko pretemno — se je g. režiseru P. GoljI obneslo znamenito.. Mante posrečena le ka-juta, ker so okna in strop previsoko, a stopnice prestrme.
•
Opera.
VVasnerjev »Večni mornar« te pri ponovni prenriieri in reprizi dosegel naravnost senzacionalen uspeh. Moč fn globina glasbe zmagujeta neodoliivo. spretna bi okusna Šestova uprizoritev ter izvrstno izvajanje solistov, orkestra fn zbora Pa sta dala predstavi kvalitetni sijaj, kakršnega od »Aide« nismo uživali.
Prva predstava, kritično vzeta, ie stala še pod raizuml ilvo nervoznostio in morda mestoma tudi tremo Intonacfia. tempi, dinamika in Igra niso bil niti na odru, niti pod njim vedno gotovi aH zanesliivl. O luči ni govoriti, ker ie režiserju marsikai skvarlla. V nverturl je bilo še to In ono predebelo, zma-zano. sam Holatvdec sipočetka ni Ml dovolj miren in siguren, a zlasti nesama-svoja ie bila Senta. Itd.
Tako ie stala prva repriza. ker so odpadli vsi ti nedostatki. nerazmerno više. V orkestru, žal še prešibkem, bi si želel zlasti več godal; posebej violm. Toda za naše razmere ie bil orkester prav dober In njegovo izvajanje glaiše. zlitejše. Tudi zbor Je pel naravne'e, manie — kako bi rekel? — manie šolarsko. zdreslrano. Naš zbor z njegovimi zdravimi, zvonkimi glasovi je bil vedno odlična stran slovenskih ooemih predstav. Tu ie stal zopet na višku. Še po-sebei naj pohvalim moške člane, ki se tudi po maskah zanimivo individualiziralo in živahno Igrajo.
Izmed solistov gre vse priznante g. Ho-
1	o d k o v u. ki pote ogromno, zlasti v prvem de*anju sila naporno, v nepremičnosti pač mučno partiio Holandca s svolm impo-zantnim. ves orkestralni vihar orodiraio-čim, v višinah zmagovitim, v sredini izredno prijetnim, a tudi v nižinah Izdatno gostim baritonom zares sliaino. Takega večnega mornarja naša opera še ne pozna. Brez omejevanja izvrstna ie bila gdčna. Zal ud o va kot Senta. Pevka hrHiairtnfli. kakor olie mehkih lil lahkih višin, (zglajenega glasu v vseh registrih le pokazala tudi za naš iuižn^aški okus dovoli srca ln duše. Brez teh dveh pač niti naJveč a umetnica pri nas ne doseza usjeha. Zaludova ie pravzaprav še zelo mlada pevka a brez dvoma velike bodočnosti. Irre že velik repertoar. n!en glas ie krasen, šola dovršena, igra prijetna, a nadaljna oraksa H Prinese sposobnost, da čustva izraža iasno ta dojm-!švo.
G. B e t e 11 o kot Dalattd Imiponira glasovno in z Igro; njegovo fraziranie ta izgovarjanje besedila ie vzorno. Humornost ie pri repriza primerno omeTl. Kreacija rrni !e vsekakor originalna. G. Orlov kot Erik bi zadovoljeval, ako W bil razumiilv ln sigurnejši: materijal mu te ugoden ta velik. Gdčna. Potučkova kot dojilja te popolnoma na mestu in g. M o h o r I č kot krmaT v prvem in tretjem deiamhi prav simpatičen, kakor vselej vtsten oevec.
Tako ie ustvari! g. B a I a t k a za našo opero zelo častno predstavo, ki smo 2 njo
lahko zvrhoma zadovoljni.
•
Po Danilovem Jubileju. Ljubljana se je umirila. Tudi druga jubilejna predstava, na kateri se je v skrajšani obliki ponovilo slav« Ijenje g. Danila, je potekla med navduše« njem publike in tovarišev. Se nikoli nismo proslavljali v Ljubljani SOletnega delova« nja igralčevega, in kdo ve, kdaj ga bodo drugič! Zato je bila proslava Danilovega jubileja nov dogodek v zgodovini slovenske prosvete. To dejstvo opravičuje prekipeva« jooo radost gledališkega osobja, ki je v pri« znavanju tovariševih zaslug čutilo zado$če» nje za lastno, marsikje in marsikdaj omalo« važeno delo in trud.
Naše občinstvo pa je pokazalo, da pra« vilno ceni zvestobo in požrtvovalno vztraj« nost domačina, ki je iz čistega idealizma posvetil svoje življenje slovenski Taliji ter stopil na slovenski oder že v dobi, ko je bilo celo v Ljub' ini slovenstvo prezirano. Biti ponosen Slovenec, je bilo takrat še ju«
zone pošteno potrudilo. Te stvari sicer sta« nejo veliko truda, časa in denarja — a pu« blike ne ogrejejo in zato gledališču ne has« nejo v nobenem oziru.	Dr. I. V.
Sprememba ljubljanskega repertoarja.
Vsled potrebnih orkestralnih skušenj je ta teden nujno potrebna siprememba opernega repertoarja. Abonentl reda B i.najo prihodnjo operno predstavo v torek 2. marca in ne danes v četrtek, kakor je bilo prvotno napovedano Vrstni red opernih predstav kaže zgoraj priobčeni repertoar.
Odličen gost v Ljubljanski operi. V soboto dne 27. t. m. gostuje v ooeri znani odlični bariton Fran Dragun - Čulič. ki ie 15 let pel z največjim uspehom po vseh velikih odrih v Itali i. Baritonist Čulič je pravkar gostoval tudi v Beogradu in Zagrebu v operah Glumačih, Rigoletto ta
Tnibadur. čuflč. ki Je rojen v Splitu, »ostuie na našem odru v vlogi grofa Lune v oper! »Trubadur-:. Predstava se vrši za red D
Bernard Shaw ta Vika Podgorska. Kreacijo naše rojakinje ge. Vike Podgorske v »Sveti Ivani« je gledala na zagrebškem dramskem odru tudi neka Angležinja, ki poslala v angleške liste poročilo o njeni igri. Bernard S!raw je poročilo bral in do. sla! umetnici v Zagreb pisan ie. v katerem se ji zahvaljuje za njen trud in Izraža nado, da bo dana ge. Podgorski še kakšna priložnost nastopiti v tem ali onem njegovem komadu.
DanMov hiMleJ ln zagrebško časopisi« Zagrebške »Novosti« od nedelje priobčuieji. sliko g. Danila in njegove soproge Avguste. Zraven prinašajo nekai besedila, ki pojas. njuje Danilov jubilej.
Iz glasbenega življenja
Dunajsko pismo
Dunal. 21. februar a.
Na Dtma'u se goji zadnji čas z ljubeznijo ruska glasba Ne samo v koncertnih dvoranah. tudi po gledaliških odrih so danes na sporedu dela ruskih komponistov in pisate-; liev. 10. t. m. ie doživela svoj krst v veliki koncertni dvorani baletna suita Stravin-skega »Ognieni ptič« pod taktirko dirigenta Focka. Stravinski predstavlja danes poleg Schonberga pač prva strerolien^a moderne ! glasbe. Do svo!ega današniega stila le dospel potoim organskega razvoia. Niegovim prvencem se pozna vpliv Rimskega Korsa-kcvakova. kar Izdaa tudi še partitura »Oenienega ptiča« Debussy Jc vpliva! na tega ruskega komponista po svoie. Od njega ie dobil predvsem orkester bleščečo in pestro barvo. Kmalu pa se ie Stravinski osamosvoiil ter te začel hoditi svoja pota.
Dan po>znele. 11. t. m. le prinesla ljudska opera Stravlnskega »Zgodbo o vojaku«, ki je dosegla prav lep us-peh. Režiral je to opero Marh-oim. bivši član Tairovega gledališča. Dekoracija Je čisto ekspresionlstič-na Desno na odru sedi čitalec. na levi Je post a vP en zbor komornega orkestra, v sredini pa te oder na odru. na katerem se predoučtrie gledalcem zgodba o vojaku.
Istočasno Je doživela na Volksoperl premier« opera »Arlecchino« od Feruccia Busonija. V tem gledališču ie gostovala zadnje tedne izvrstna sopranistka Atme Roselie Iz New Yorka Pevka trna svež, sladak in čist glas in pote z okusom. Nastopila Je kot Margareta Istočasno z Or-dom kot Mefistom. k! ie angažiran v Varšavi In ie brat znamenitega baritoraista Za-leskega. Potem ie pela Tosco poleg prvega bari tonista sofijske opere Cvetana Kardeva
Ljudska opera Ima na sporedu Bohemo, Wi!he'ma Telia. Traviato ta Arlekina, začetkom marca pa uprizori Pucctaijevo »Madamrne Butterily« z iaponsko pevko Teiko Kiwa. ki ie v pretečenlh mesecih pela v Italiji. Špani:i in Ameriki.
V	Državni operi je stalno na sporedu Italijanska opera »Andrč Chenier«. v kateri ie nastopil pretečeni teden naš znamenit! rojak Tino Pattiera z velikim uspehom. Ta večer sta pela v dunajski državni operi dva Juoroslovena. Basistu Nikoli Zecu je namreč poverjena basovska uloga v tej operi.
Državna opera pripravlja še Lortzingovo komično opero »Operna va.ia« In Harvdlov pastoraie »Acis« za vprizoritev v redutni dvorani.
Pred par dnevi ie vzela slovo od opernih desk altistka Mariia Gutheil-Schoaer, ki je delovala 26 let v bivši dvorni operi. Poslovila se le v Straussovem »Rosenkava-lierju«. ki Je doživel ta večer 150. uprizoritev ta v katerem ie nastor>il stotič prvi basist Mayr v vlogi »Der Ochs von Lerche-nau«. Torej dva jubileja In slovo obenem. — Za te dni so v programu Državne opere: Lohengrein, Trubadur, Cavalerija in Glu-nrači.
•
V	Burgtheatru le zadnji čas vse narobe. Igralci so demonstrirali proti znižanju nagrad za nastope in skrajšanju počitnic, ki sa traiale do zdaj dva mesca, na šest tednov. Tozadevna pogajanja med upravo in gledališkim društvom niso privedla še do nobenega rezultata. Mnogo dunačsktii listov se je Izreklo proti igralcem, češ zakaj bi Imeli ravno avstrijski drž. gledališči daljše počitnice kakor vsa ostala v Evropi. Neki list celo zafiteva. da se že vendar enkrat odpravi monopol ulog. ki ie že desetletja ukoreninjen v tem Institutu, kajti j leta in leta se n. pr. uprizarjajo klasiki j vedno z Isto zasedbo.
V	gledališču v Josefstadtu skoro dnevno igraio petdejanko Ivana Turgeirjeva: »Natalija ali en mesec na deželi«. Glavno ulogo j Igra Helena Thimigova. V Johann Strauss- i Theatru pripravljajo Fallovo opereto »Špan- I ski slavček«, ki se še tukaj ni nikoli proiz- : vajala. Glavni ulogi sta pover eni Riti Ge-
org in operetnemu tenoristu. Jugoslovect Lojzu Hlrngu.
Tudi koncertna sezona Je še na višku, Rosč-jev kvartet Je nedavno igral Puccinj-jev komorni komad »Krizantere«. Delo je kratko, obsega kake tri partitume strani in se profavaia komaj 4 minute.
V pretečertm tednu je proizvajal Sedla-kov kvartet novo Pfitznerievo kortrpo7ici'o za kvartete, ki te posvečena Maksu Schil-! lingsu ta spada med najboljša Pfitznerieva dela.
Pred Par dnevi se te produdral enorokl pianist VVittgenstein s klavirskim koncertom »Parergon«, ki ga ie Rikard Strauss komporJra! nalašč za tega nesrečne;* umetnika.
Dne 19. t. m. pa ie nastopila v koncertni dvorani jugoslovenska violinistka Marija Mihajlovič. ki ie že lani na Dunaiu z usrce. hom koncentrirala. Na sporedu so bili Tartini, Glazunov, Reger, Saint-Saens. A-i
«Boris Goduncv» v Beogradu
Musorgskega glasbena drama v štirih dn janjih s prologom «Boris Godunov», ki js pred leti Ljubljano bolj malo zanimal, do seza v Beogradu izredno popularnost. Ste« jejo ga med umetniške dogodke prvega re« da. Vsa inteligenca drvi k predstavam. V pondeljek, ko so ga uprizorili 9ič, je bilo gledališče zopet natlačeno, in le po pro tekciji sem dobil vstopnico. Uprizoritev je resnično prekrasna. Dekoracije in kostimi po načrtih g. Fromana, Rusa, režija g. T. Pavlovskega, Rusa, glavne tri partije: Bo< ris. Marina in Dimitrij v grlih gg. Jurcnje« va, Zaharove in Zinovjeva. Rusov. Vsi pr< voklasni umetniki! Zlasti g. Jurenjev je kot pevec kolosalnega glasu briljantne šole in igralec pristno ruskih kvalitet impozanten. V Beogradu uživa vseobče spoštovanje in občudovanje. Njegov kostim ob kronanju je stal baje težke tisočake in je zanrmivj krasota za oba spola gledalcev. G. Jure. njeva naj bi povabila naša uprava čim pre< je na gostovanje v tej in še kaki drugi par tiji. Ga. Zaharova, bivša članica Velike epe re v Moskvi, je pravkar pribežala v Boo« in nastopa kot gost z .elikanskim uspe G. Zinovjev ni več mlad tenor, > nastopa z veliko rutino preiskušenega umet nika ter so zna uveljavljati tudi z izvrstno igro. Pimena poje g. Pisarevič. naš biv5 član. Prav posebno prijetno me je presene« tila naša rojakinja gdč. Vrhunčeva. ki je postala vrlo uporabna pevka prav žive i«rs in simpatičnega nastopanja. Poje kar dve partiji: dojiljo in krčmarico. Dirigent ope« re je tudi naš rojak g. Iv. Brezovšek, ki je delo vzorno naštudiral, mu da! s svojim temperamentom polet in žar ter ustvan'1 Beograjcem predstavo, na katero so ponos, ni. G. Brezovšck uživa v prcstolici velik ugled. Tako sem videl zopet enkrat pred« stavo, ki mi ostane nepozabna. Fr. G.
Iz mariborskega gledališča. Dne 21. t
m. ie eostovaf v mariborski uprizoflitvi operete »Stambulska roža« g. Vekoslav Jan ko, nekdaj član mariborskega gledališča, sedaj član ljuManske opere. Pel je vlo;o Ahmeda Beja. Simpatični gost. ki je glasovno mnogo napredoval, je podal svojo vlogo temperamentno ter jo Izvedel mtizi-kalno — kot baritonist — presenetljivo dobro. Bil je od občinstva burno pozdravljen.
Koncert mladostnega pianista v Ee"-gradu. [>ne 2. marca nastopi v Beograda mladostni pianist Goldsarrd. ki mu ie koma dobrih 14 let. Goldsand ie dosegel že pred časom v beograjski koncertni dvorani ve lik uspeh. Topct bo sviral Mozarta. Sel i: manna. Chopina in ruske moderniste.
Pevski večer Zlate Giunglenac In Dra^a Hržlča v Zagrebu. Ljub! enca zagrebškega občinstva ga. Zlata Giunglenac in g. DraiO Hržič nastopita v torek, dne 2. marca zagrebški koncertni dvorani. Pela operne arije in dvospeve klasikov, romaa-tikov in modernistov.
Haydnov oratorij „Letni časi" v Mariboru in Celju
Glasbena Matica v Mariboru pripravlja Izvajane grandioznega oratorlia skladatelja Haydna »Letne čase«, ki se bodo prvič peli v Mariboru dne 3. marca ta se bodo ponavljali tudi v Celiu. Da bo razumenvanje skladbe lažje, naj sledi na tem mestu nekoliko razlage..
Haydnovj »Letni časi« nam slikajo štiri glavne dele- pomlad, poletje, iesen in zimo. Nositelji glavnih vlog so: najemnik: Simon (bas), njegova hči Ivana (sopran) ta kmečki fant Luka (tenor); mešani zbor predstavlja kmečko ljudstvo, lovce ta otroke. Skladba te Izredno mnogovrstna, ker nudi poslušalcem solospeve in mogočne zbore. Stvariteli tega tarpozantnega dela je skrbel, da pride vsakdo na svoj račun.
Oratorii se začne z vigredjo. V par mar-kantnih taktih nam skladatelj oriše hudo ta ostro zimo ter njen prehod v prerojeno pomladansko življenje. Topel veter preganja ledene krivce ln natemnfk Simon z velikim veseljem spremlja tzld tega boja ter Izraža svoja radostna čuvstva z veselo pesmijo. Zima belil. Lahen vetrič. ki ga markira nežno petje ženskega zbora naipove-du'e novo življenje; zelena, cvetoča pomlad se je oglasila v naravi. Iz zimskega spanja Jo je zbudilo žarko solnce ta v veličastnem- zboru poveličujejo kiretje bodl-telja naravnih sil, ko zadorrl pesem »Cuj
nas, pomlad!« Novo življenje vrvi v naravi, kmetič gre na svoje delo, katerega opeva slavna arija.
Za plugom grede si Simon žvižga ter meče zrno po brazdah. Kmalu Je setev končana. Zemlja ie sprejela skrite kali v svoje naročje, kmet je opravil svojo dolžnost. Narava naj pomnožuje trud. a prazno je delo brez sreče z nebes... Zato prosi kmečki fant Luka božjega blagoslova na žitna polja in livade. Tudi ljudstvo dviga svoje oči k nebu ta v čisto cerkvenem tonu prosi zbor »Daj nam milost, milo nebo!«. Molitev ie uslišana in Ivana pozdTavlia v zboru kmečka mladina »O, kak ljubek pač pogled Je na ta božji svet«.
Vse ie zeleno, vse cvete, poganja, jagnje-ta skakljajo po travnikih, ribice švigajo v potoku, godba nam slika brenčeče čebele, frfotajoče drobne ptlčice ln druga bitja Prekipevajoče srce se dviga k nebu ta kmalu zadonj veličastna fuga »Slava, hvala Tebi Bog«. Prvega letnega časa je konec. »Poletje nastopi z Jutranjo zoro. kateri se umikajo nočne Ptice z letanjem na vse strani. Iz daljave se oglaiša znanilec hrtranje ure, petelinov kHc. Kinetič vstaia fn hiti na delo, pastir se odpravlja za svojo čredo, na obzorju se dviga vedno višje zlata solnčna obla. Z nepopisnim veseljem pozdravlja zfbor solnce, kralja luči. s spevom »Čast, o solnce, čast, ti vir življenja, lo«. čast...« Solnce pripeka, čelo se znal. čkvi vek in žival komaj dihata v veliki vročini. Vse molči, le trepetlika vja.me nekaj sapice, ki beži po zraka Njeno listje komaj
nažtvo. še L 1879, torej tri leta po Danilo« vih odrakih začetkih, je Josip Stritar v dunajskem »Zvonu« označil ljubljanske narodne razmere tako«le:
»Slovenski časopisi nam prinašajo dolge vrste sestavkov, v katerih se bridko toži, kako se nemščina čedalje bolj širi po me« sfan, sosebno v središču Slovenije, v beli Ljubljani. Izobraženi svet, zlasti ženski, ob« čuje že skoraj samo v nemščini med seboj, v govoru in pismu. Po čitalnicah, na narod« nih veselicah čuti je skoraj zgolj nemške glasove. Omikani Slovenci se sramujejo svojega materinega jezika, in med njimi ni« so zadnji naši narodni prvaki. Slovenski je« zik je zopet samo za posle dober, t j. za hlapce in dekle, ne za posle v uradu in jav« nem življenjul« (V., št. 7.)
Biti v teh časih slovenski igralec, je po« menjalo pač biti zavedneie naroden, kakor je bila naša najboljša inteligenca. Ljubiti s!)\enski jezik so učili takrat naši igralci celo — narodne prvake! In med pionirji slo« venskega narodnega ponosa in samozavesti je ' ii tudi g. Danilo. Večna zasluga naših prvih igralcev je. da so z odra učili ljub« Ijansko obč;nstvo lepe, čiste slovenščine, in slovensko gledališče je poleg slovenske knjige in slovenskih novin iztrebljalo ljub« Ijansko nemškutarstvo. N 1 oder je bil učilnica slovenščine ter hkratu trdnjava, iz katere se je osvajala Ljubljana in vsa do« movina.
Resnico piši, vestni zgodovinar! L. 1917. sem pisal o Danilovi 401etnici odrskega de« lovanja; te dni 1926 pa o nicgovcm 501et« nem jubileju skoraj-z istimi besedami. Prvič v »Slov. Narodu«, zdaj v »Jutru«. Glede da« tuma si z Danilom namreč nisva na jasnem. Da je Danilo že par let pred I. 1876 na« stopal kot dijak, kot statist v nemškem in slovenskem giedališču, je gotovo. Gre nama le, I dai je nastopil prvič n" odru pogore« lefa gledališča v večji vlogi, menda v »Lo« woodski siroti«. Ali 19. novembra 1876. ali 10. decembra 1877.? Kritil.a v »SI. Narodu« ne omenja Danila, ker je bil pač začetnik. Gledaliških listov pa ni.
Vsekakor je Danilo služabnik Talije že preko 50 let. in od srca želim, da bi mi bilo čez deset let mogoče še tretjič pisati isto, kar sem napisal o njem že dvakrat.
Pri popisu proslave na odru pa sem pre« zrl morda najvažnejšo čestitko: gdč. Viko Podgorsko, našo rojakinjo in odlično umetnico zegrebškega Narodnega kazališta. Prav v zadnjem času je imela zopet velike uspehe, med njimi zlasti z Ivano Shawove »Sv. Ivane« (Orleanskel. Najmlajša, a v Jugoslaviji menda najbolj ugledna slovcn« ska igralka Podgorska z vencem v roki pred najstarejšim slovenskim igralcem — lep prizor. Naša opera ima mnogo gostov; za« kaj ne povabi uprava vsaj nekaj gostov drame, zlasti Podgorske?
_ Fr. G.
«Hlapec Jernej in cjegova pravica» na mariborskem odru.
Maribor, 20. februarja.
V sredo dne 17. februarja je vprizorilo mariborsko gledališče v proslavo 501etnice rojstva Ivana Cankarja dramatizacijo njego« vega najmočnejšega dela »Hlapec Jernej in njegova pravica« po M. Skrbinšku. Dasi je napisal Cankar več lepih dram in komedij, katerih še nismo videli na našem odru (za« miniva bi bila n. pr. vprizoritev »Lepe Vi« de») se je odločilo vodstvo drame za Skrbin« škovo dramatizacijo. Brez dvoma je mikal . režiserja inscenacijski problem «Jerneja», aterega je rešil s pomočjo ekspresionistič« ne inscenacije, ki za Maribor ni več novost. Vprašanje pa je, če odgovarja ekspresioni« stična inscenacija duhu in stilu tega dela. Dvomimo, ker je «Jernej» tako domača slo« venska stvar, zrasla iz grude, ki se le proti koncu dvigne v neko nadnaravno sfero. Tu bi bil na mestu inscenacijski slog. ki bi. ka« kor delo samo, iz realističnih korenin rastel v simboliko. Sicer pa je inscenator to naj« brže sam uvidel, ker ni bil dosleden v izva« janju ekspresionističnega sloga. Pohvalno omeniti bi bilo lučne efekte ter posamezne slike (št 3, 4, 8); ostale so deloma zgrešene.
Dramatizacija ima le eno vlogo — Jerne« ja, katerega je igral g. Bratina simpatično. Dokazal je znova, kje leži njegova moč, kakšne vloge so njegove. Morda bi bilo opo rekati pojmovanju, ki je bilo prehrsko, pre« malo revolucionarno. Ostale osebe le štati« rajo, so le okvir ter se ne morejo razviti. Samoraslo so se dvignile preko miljeja edino potepuh (g. Kovič J), župnik (g. Grom) ter deloma študent (g. Železnik).
Delu se pozna, da je bilo dolgo in skrbno pripravljeno, dočim se nam nudijo veselo« igre pogostokrat v naglici in površno izdela« ne. Intervali med večjimi komadi so pre« dolgi ter nastane vprašanje, če bo pri tem tempu sploh možno dati ves repertoar. Ra« zen tega opažamo, da se vprizarjaio ponaj« več dela, ki zahtevajo mnogo oseb; o eko« nomiji dela skoro ni govora. Radi prizna« vamo. da se je vodstvo pri večjih delih se«
slišno zašušti v vrhovih. Le potočka, ki žubori med kamenjem, ne moti soparica.
Naenkrat se oglasi Ivana s skrivnostnim petjem, ki predrami zaspano življenje. Toda nien spev se ne razvije in razlije čez stvarstvo temveč kmalu utihne. Na nebu se nam reč pokaiže bel oblaček, ki pokvari veliko lazurno vzbočeno ploščo nad zemljo. Sprva raste polagoma, pozneie pa vedno hitreje-Ze se Vžigajo bliski. Sapa potegne močno ta rezko, da se zamajejo drevesa. Preplašeno se druži ljudstvo in v smrtnem strahu vpije: »Joi, bliža se nevihta«.
Ta del skladbe je menda najznačilnejši v celem oratoriju. V mojstrski fugi je slišati, kako pod silnim "gromom ječi ta trepeta vse stvarstvo božje. Godba je tako silna, kakor bi torek) vsak hip treščiti med ljudi. Vendar strah In groza mineta. Nevihta se pomakne naprej, živina se vrača v stae ta hleve, v močvirju zaregliajo žabe ta nekje za mejo se oglasi celo muren. Instrumenta-cija žabjega kvakanja je delala Haydnu največje težkoče Slednjič pa se ra-zprostre nad stvarstvom mirna poletna noč z zvezdami, sredi vasi zapoje zvon ta ljudte legajo k počitku.
Tretji del Haydmovega oratorfja nam sH-ka Jesen. Skladatelj Je Izlll tu svoja čuvstva v pesem o trudu in marljivosti. Di mine čas hitreje ta prijetnejše, se Luka In Ivana I maio podražita, na koncu pa se prelije njn- ; no petje v spev čiste ta nežne F-uheznl.
Glavni del »Jeseni« je posvečen lovu. Krasno in preprosto oponaša komponist lovskega psa. ki išče diviačino. Ko izvoha i
sled, gre za njo naprei, ne vidi nič, ne sliši nič Vsak klic, sleherni žvižg je brez pomena Naposled obstoji. Kaj to pomeni, ve vsak lovec. V smrtnem straha s skokom ali z dvigom v zrak se poskuša rešiti pregan alec. toda en sam strel konča nesrečni živali življenje.
V »Jeseni« čujemo tudi glasove Iz pogona psov za preplašenim jelenom. Tudi trgatev. petje trgačev, vrisk in veselja nad božjim pridelkom, vse to odmeva iz »Jeseni«. Še dudač pride med otroke, ki p!-eše:o v razigranem krogu. Ta retrospektiva na miadost Je barvita ta divna. Kaj hočemo več! Mladi smo, vino ima.no, godba svira, kolo se vrti! Krasen, res nepozaben letni čas Je jesen.
Zadnji del Haydnovih »Letnih časov« Je zima. Ljudie jo preziramo, toda 1 ona Ima svoje čare. Brez snega na gorah ni drv v dolini itd.
Haydn začenja svojo »Zimo« z opisom debele megle, ki pokriva naravo. Ivana toži po lepih Jesenskih dneh, ki so bili tako krasni ta katerih ie sedaj konec. Zimske noči so dolgočasne, ljudie utrujeni ta si žeie počitka. Tema. sovražnica človeka, se širi vseokrog. Nenadoma pa zasveti žarek v daljavi. Luč, hiša, toplota, ljudje, počitek. S svetlimi upi stopa popotnik proti domu, kamor ga vabi svetilka ...
Luka odgovarja Ivani in se tudi sam pritožuje radi snega, v katerem ie oriienta-ciia nemogoča. Popotnik, pravi, se Izgublja j snegu, tava sem in tja. Išče prave poti, a j Je ne najde.
veselje. Ko se odpro hišne duri in sprej-me'o trudnega popotnika ljudje, se naer,-krat raziiie veselje čez nas. V hiši so pre-dice. Ženska in moška mladina se zabava, ptede in plete košare, Ivanka pa zabava družbo s pripovedovanjem zanimivega romana o kmečki deklici ta zvitem ;ra-ščaku. Zbor spremlja pripovedovanje z medklici ta ga prekinia z Izrazi veselja.
Na koncu skladbe riše najemnik Sirnii človeško življenje ter ga primerja s tok>73 letnih časov; zimo slika kot umiranje narave.
»Zima« se končuje z veličastno fas"-Zbor se obrača v svoji pesmi naravnost do Boga ter ga prosi pomoči, ki naj ga prlp--
Ue tja, kjer je dom« večno plačilo. •
Mariborska Glasbena Matica bo Izvalila Haydnove Letne čase pod vodstvom natelja g. Hladka-Bohinjskega, bivšega dirigenta pevskega zbora »Trebovič« v Sarajevu. Arije Ivane bo pela odlična soprs-nistka, članica ljubljanske opere, ga Pavla Lovšetova, vlogo Luke tenorist notar g. Ivan Ašič Iz Maribora, vlogo Simona Pa slovenski rojak, basit g. Jos. Križaj, steber opernega gledališča v Zagrebu.
Koncert v Mariboru bo v sredo, dne 3. marca, v Celju pa v nedeljo, dne 7. marca. Opozarjamo občinstvo v Mariboru i" Celju na izreden užitek, katerega bo deležno po zaslugi naše vodilne glasbene institucije ob severni meji.
ocijalna politika
Delavske zbornice o razmerah v Trbovljah
Pismo centralnega tajnika DZ ministrstvoma za šume in rude in soc. politiko.
Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu je poslalo povodom delavske krize v trboveljskih revirjih ministrstvoma za socijalno politiko in za Šume in rudnike sledeče pismo:
Trboveljska premogokopna družba ie pričela z organiziranim napadom na rudarske delavce. Ona je odpustila 501) rudarjev in preti, da jih odpusti z 1. marcem t. i. še 3000. Od onih. ki ostanejo v delu, pa zahteva, da prizna-k) redukcijo plač za 10% in podaljšanje delovnega časa. kar naj bi se izvršilo na ta način, da bi se uvoz in izvoz iz rudnika ne vršil več na račun delovne dobe, temveč izven iste, s čimer bi se podaljšal delovni čas dejansko na 9 ur dnevno.
Gospod minister v najkrajšem času Vam pošljem podatke, iz katerih se boste uverili. da se ta napad, na rudarje, Kojih položaj je notorično zelo beden, ne da obrazložiti z drugimi ekonomskimi razlogi, temveč edino s težnjo trboveljske premogokopne družbe, da izkoristi trenotno slabo konjunkturo v svrho povečanja svojih dobičkov.
Rudarji, kj jih je zaposlenih v premogovnikih imenovane družbe okrog 9300, so nad postopanjem družbe vznemirjeni, kar je spričo preteče brezposelnosti razumljivo. Zahtevajo soglasno, da se ne sme nihče odpustiti, pač pa pristanejo v skrajnem slučaju na to, da bi en del delavcev vsak mesec po teden dni praznoval. samo, da bi se preprečilo odpuste in obvarovalo propasti one, ki bi jih odpust zadel. Ako trboveljska premo-eokopna družba niti na to ne pristane, potem je njen cilj popolnoma jasen.
Ogromno je porodno bogastvo, ki ga !e država prepustila trb. prem družbi, ?ri kateri je dve tretjini akcij v rokah mozemcev in je baš država glavni njen odjemalec, kajti njen konzum na premogu znaša nad 50%. Država torej :ahko prepreči to katastrofo rudarjev in ie tudi nujno potrebno, da je prepreči.
Gospod minister! Prosim Vas za nujno intervencijo. Pred vsem Vas prosim, da v prvi vrsti odločno preprečite odpuste rudarjev in da ukrenete vse ootrebno. da se vse že odpuščene zopet sprejme v delo in ako je za trb. prem. družbo nujno potrebno, da se produkcija omeji. d!a izvede družba organizacijo omejitve.
Sprejmite gospod minister zagotovilo mojega spoštovanja.
Za Centralno tajništvo Delavskih zbornic: Dr. Zivko Topalovič. tajnik.
Beograd, dne 22. febr. 1926.
Socijalno zavarovanje in higijena
V	nedelio, dne 2'.. t. m. se je vršilo v Tržiču druge piedavanje ljubljanskega okn žnega urada z\ zavarovanje delavcev o hlgijem in socija.nem zavarovanju. Delavci so pokazali za predvanle veliko zanimanje ia so japoi:;!! kino-dvorano do zadnjega kota tako, da le moralo mnogo Hudi radi pomanjkanja prostora oditi.
Predavanje je o tvor., zastopnik OUZD ki Je navzočim pojasnil namen takih predavanj in teženj urada. Namen urada ni dajati članom ob obolenju le hranarirro, ampak mora predvsem skrbeti za njih Sm-; -ejšnje ozdravljenje z vsemi sTedstvl moderne medicine. To Je tudi želja vsakega resno bolnega člana. Danes pa uradu to ni mogoče vsled visokih izdatkov na hrana-rini, o kateri mislijo, da so pod pretvezo bolezni upravičeni do nje vsi oni, ki so poslali brezposelni ali pa so celo dela-rnržni in nimajo drugih dohodkov. Taki člani so indirektni povzročitelji smrti mnogih svojih tovarišev. Če bi simulanti ne izrabljali urada, bi mogel v kratkem času s štedljivim gospodarstvom ustanavljati lastna zdravilišča in bolnice, kar bi bilo bolnikom v mnogo večio korist kakor izplačevanje hranarine, ki jim ne zadostuje niti za najslabšo prehrano. Ako bi se tuberkulozen član oddal pravočasno v zdravilišče, M se rešil gotove smrti, ki ji podleže sedaj povečini vsled pomanjkanja dobre re-dilne hrane. Zato je dolžnost vsakega delavca, da v svojo lastno koris-t ovadi uradu sumljive bolnike, ki v času prejemanja hranarine delajo ali celo pijančujejo in ozdravljenje zavlačujejo. To naznaniti ni ovaduštvo, ampak velevažno gospodarsko in socijalno delo v zaščito lastnega delavskega imetja, namenjenega le za bolnike ln ponesrečence. Dolžnost urada ni podpirati brezposelne, če tudi je njihov položaj obžalovanja vreden, ker za to zavarovanje nima nikakih zakonitih sredstev. Stvar delavskih organizacij Je, da si to zavarovanje izposiujejo.
V	svojih izvajanjih" je zastopnik OUZD tudi povdjaiil, da znašajo Izdatki za zdravila letno nad 3 milijone Din in torej nI utemeljeno mnenje, da predpisujejo urado-vi zdravniki Ie manjvredna zdravila. Ura-dovi zdravniki smelo in morajo predpisovati vsa najboli učinkujoča sredstva, ker le tudi v interesu urada, da član čimpreje ozdravi. Seveda ne sme zdravnik predpisovati specijatitet, če jih lahko nadomesti z enako u"'nkujočim, cenejšim sredstvom. Med specijalitetami ln navadnimi zdravili običajno ni druge razlike, kakor da so zad-
i nja ekspedirana v najenostavnejši obKki in so za-to cenejša. Pr! specijafi tetah Je pa treba poleg zdravil .plačati še različne ne-včlnkujoče primesi, ki vplivajo samo na
okus, lepe stekleničice, etikete, stroške za reklamo itd., kar je dostikrat dražje, kakor zdravilo samo.
Zdravnik drž. higijenskega zavoda g. dr. Mis Je predaval o kulturi telesa in važnosti higijene za pobijanje nalezljivih bolezni. Najbolj nevarni prenašaici nalezliivih bolezni so nesnaga, prah v zaprtih sobah in muhe. Za to mora vsak človek skrbeti za pogosto umivanje rok in telesa, za prezračevanje sob in pokončavanje muh.
Po zaključenem predavanju so se delavci v živahnih pogovorih razšli in ie marsikomu postalo jasno, zakaj je en ali drugi v njegovi družini umrl na nalezljivi bolezni
zavarovanje Nemčiji
V	Nemčiji se je nedavno razvil boj za preosnovo socijalnega zavarovanja. Delodajalci zahtevajo, naj se socijalno zavarovanje z ozirom na težavni gospodarski položaj omeji, češ da ne zmorejo bremen in da ovira njihovo konkurenčno -možnost. Nasprotno pa zahtevajo delojemalci. naj se sedanje socijalno zavarovanje še razširi, pri čemer se sklicujejo na podraženje življenjskih potrebščin, na zmanjšano kupno vrednost marke, na izgubo prihrankov, na zmanjšano možnost samopomoči ter odporne sile. Razen tega se pojavlja zaradi narašču-joče brezposelnosti vprašanje preskrbe brezposelnih.
V	tem boju za socijalno zavarovanje je državno ministrstvo dela predložilo nedavno državnemu zboru spomenico, ki vsebuje zelo važne podatke o sedanjem stanju socijalnega zavarovanja v Nemčiji in o njegovih nalogah. Največjo škodo je socijalnemu zavarovanju povzročila inflacija, radi katere je izgubilo ves svoj kapital in obratno premoženje. Po stabilizaciji marke se je leta 1924 in leta 1925 predvsem delalo za obnovitev gmotnega položaja socijalno-za-varovalnih ustanov. Reči se mora, da se je v tem pogledu zelo mnogo doseglo.
Stroški celotnega socijalnega zavarovanja so znašali I. 1924 skupno 2015.9 milijonov mark, za 1. 1925 se cenijo na 2343,1 milijonov, medtem ko so leta 1913 znašali 1430,5 milijonov mark. Zvišanje izdatkov napram predvojnemu času je tembolj očividno, ako se upošteva, da se je državno ozemlje Nemčije zmanjšalo. Vzrok je dejstvo, da se je znatno razširilo bolniško zavarovanje posameznikov kakor rodbinskih članov.
V	bolniško zavarovanje spadajo v Nemčiji vsi delavci in nastavljenci z letno plačo do 2700 mark. Leta 1913 je bilo zavarovanih 14,4 milijonov oseb, 1. 1924 pa 19 milijonov, skoro tretjina vsega prebivalstva Nemčije. Zavarovalna sredstva se zbirajo z dokladami, katerih določitev je naloga samouprave pod nadzorstvom občin in dežel. Vsi prispevki leta 1924 so znašali 961 milijonov mark, 200 milijonov več, kakor pa je bilo proračunano, in skoro 450 mil. mark več kot 1. 1913. Statistika izkazuje, da je v industriji vsak drugi delavec, pri kmetijstvu pa vsak tretji zavarovanec enkrat na leto bolan. Povprečno traja bolezen zavarovancev po 20 dni. Doba bolezni in odstotek obolelih sta znatno večja kakor pred vojno. Državni prispevek za porodnice in svojce zavarovancev je bil z zakonom iz 1. 1924 zvišan ter je znašal leta 1925 20 milijonov mark.
V	invalidnem zavarovanju je zavarovanih 16—17 milijonov delavcev proti Invalidnosti in za slučaj smrti. Število ren taikov — invalidov, vdov in sirot — znaša 3 milijone napram 1 milijonu leta 1913. Torej se je to število po vojni po-trojilo, čemur je vzrok znižanje invalidne starosti kot tudi sprejetje vdov in sirot vojnih udeležencev v zavarovanje. Invalidna renta, za katero prispeva država po 6 mark na mesec, znaša povprečno v celi državi 25 mark, za industrijske delavce po 30 marka na mesec. Tedenski prispevki za zavarovanje v slučaju onemoglosti znašajo v 5 razredih od 20—140 fenigov na teden (pred vojno 18—50 fen.) L. 1924 so znašali prispevki za inv. zavarovanje 360 milijonov mark (1. 1913 : 290 milijonov). Prvih devet mesecev 1. 1925 -> znašali prispevki 376 milijonov mark. Izdatki v 1. 1925 se cenijo na 370 milijonov in državni prispevek 155 milijonov.
V	zavarovanju nastavljencev, v katerega spadajo vsi nastavljenci z letno plačo do 6000 mark. je okoli 2 milijona oseb zavarovanih proti onesposobljenju v poklicu in za slučaj smrti. Prispevki se plačujejo mesečno od 2 do 20 mark v šestih plačilnih stopnjah. Od zadnjega leta znaša pokojnina najmanj 40 mark na mesec, za trgovskega na-stavljenca povprečno 50 do 55 mark, za delovodjo 60 do 65 mark, in razen za vsakega otroka pod 18. leti mesečni prispevek 7.50 mark. Število onih, ki prejemajo rento, znaša 77.000, ker je splošno v veljavi 10 letna zavarovalna doba za upravičenost do rentnine, bo pa ns£lo naraščalo. Za 1. 1925 se cenijo skupni dohodki na 174 milijonov mark, izdatki za rente, zdravljenje itd. pa na 67 milijonov. Posebna pozornost se posveča preventivnemu zdravljenju. Leta 1924 se je izmed 40.009 prošenj v tem pogledu ugodilo 24.000.
Nezgodno zavarovanje za delavce in nastavljence v gotovih obrtih in v vseh kmetijskih obratih obsega 780.000 obrtnih podjetij z 9.4 milijona zavarovanci, ter 4.5 milijona kmetijskih obratov z 14 milijoni zavarovancev. Razen tega spadajo v to zavarovanje tudi obrati dežel, občin in države s 900.000 zavarovanci. V obrti ln industriji se na leto ponesreči
vsak 25. zavarovanec, v rudnikih vsak deseti, v kmetijstvu vsak stoti, toda vsak drugi slučaj nezgode upravičuje do prejemanja nezgodne rente. Sedaj prejema okroglo 600.000 poškodovancev nezgodno rento in okoli 120.000 rodbinskih članov ponesrečencev. Breme nezgodnega zavarovanja nosi podjetnik. Prejšnje osebno jamstvo je izpremenje-no v zadružno. L. 1925 je bilo treba izplačati 191 milijonov mark.
Za rudarstvo je zaradi povečane nevarnosti dela ustvarjena z državnim rudarskim zakonom posebna organizacija, ki je 1. 1925 štela v pokojninski blagajni 700.000 članov, v bolniški blagajni pa 800.000 članov. V Porurju znaša delavska pokojnina po 25 služ. letih 80 mark na mesec, pred vojno pa je znašala po 30 službenih letih 40 mark. L. 1925 je bilo 9500 invalidnih rudarjev, razen tega pa 95.000 vdov in 100.000 sirot. Celotna obremenitev rudarstva se ceni v 1. 1925 okoli 313 milijonov mark. Zanimivo je, da odpade od starostnih ix»kojnin 9 desetin na Porurje in le ena desetina na ostalo nemško rudarstvo, če tudi zaposluje skoro isto število delavcev kakor Porurje.
Po vojni se je k prejšnjim panogam socijalnega zavarovanja pridružila tudi preskrba brezposelnih, ki je slična bolniškemu zavarovanju. Tozadevna bre-
mena nosijo delodajalci in delojemalci Podpore so prilagodene mezdnim in krajevnim razmeram in so se zadnje 2 leti znatno zvišale. Brezposelni moški v starosti 21 let z ženo in 2 otrokoma dobiva v Monakovem in v Berlinu dnevno 246 fenigov, kar pomenja 82 odstotkov poviška napram prejšnjim 140 fenigom. Dne 15. novembra 1925 je bilo 471.333 podpirancev z 570.090 rodbinskimi člani, ki so prejemali doklade. Skupni stroški se cenijo za 1. 1925 na 250 milijonov mark. Z ozirom na to, da je danes pol-drug milijon brezposelnih, izdatki stalno naraščajo, kar predstavlja zelo težaven problem, ker pojav brezposelnosti ni začasen.
Zveza nemških industrijcev ceni breme socijalnega zavarovanja na 2.7 milijarde ter trdi, da tega nemško nar. gospodarstvo ne more prenesti. Vsekakor je to ogromna vsota, vendar pa je upravičeno mnenje nemške vlade, ki ga izraža v svoji spomenici in ki pravi, da je socijalno zavarovanje javno-pravno prisilno sredstvo za vzdrževanje zdravja in delovne moči in da bi bila brez njega življenjska eksistenca delavcev in nastavljencev v svojem bistvu ogrožena. Socijalno zavarovanje ustvarja boljše temelje življenja zmožnega gospodarstva, ker dviga fizično in moralno življenje delovnega ljudstva.
Avtomobilska razstava v Bruslju
Letošnji «salon» prinaša sicer malo izrecnih novitet, zato pa tem dovršene j še modele posameznih tvrdk. Posebno bogata na različnih tipih Je francoska industrija, ki jo zastopajo firme Peugeot, Pauhard in Renault, vsaka s petimi modeli; celo Cttrfien, Fordov rival v Evropi, je prinesel dva tipa, za 5 in 10 HP. V motornji gradnji se opaža tendenca zmanjšati oSiinderskl volrnn in obenem zvišati specifično dela-zmožnost stroja. Znatno prodira stransko nameščanje ventilov, skoro polovico razstavljenih voz ima ventile oh strani Tudi stroji brez ventilov so zastopani po reno-miranih tvrdkah Pauhard, Minerva, Peugeot, Voisin ta Willys. Belgija prinaša brez-ventilnl stroj tvrdke Imperia, ki ima približno 1 1 cilinderske vsebine in 3500 tur.
ŠttricHinderski voz še vedno prevladuje, — v razstavi je 60 odstotkov štiricilinder-sikiih voz, 30 odstotkov šcstcilindrov in le 7 osemcllinderskih strojev.
Med novimi aparati Je treba omeniti pred vsem filtre za zrak ln olje, ki jih prinašajo predvsem Američani in ki utegnejo bistveno podaljšati življenjsko dobo avtomobilov. Kompresor tona le francoski B. N. C ta AmScar ta sicer turbokompresor sistem Cozette, ki sesa plin iz upltajevalca ln daje 1100 ccm-stroju urno hitrost 160 kFlom etrov.
Edini zračno hlajeni motor na razstavi je francoski 8/12 HP S. A. R. A., ki mu tehnično izvrstno uspelo puhalo nadomešča hladilnik ln ventilator.
Konstruktivno tateresanten je VVegschei-dermotor, ki ima 16 majhnih cilindrov v enem bloku (svetla odprtina 33.8, vzdig 52 mtn vol um 750 com). Motor tata 5000 obratov. Pri tako visokem številu bi bila izguba žive sile po trenju velikanska, da bi Wegschelder ne montiral cel blok na kroglične ležaje. Motorju se pa v ostalem obeta le historično-razvojni pomen.
Kot vozovi za splošno uporabo dominira-Jo 1200—1500 cem-stroji, dvoliterskj voz je najbolj priljubljena turna tipa, ki jih prinašajo Ballot, Bignan, Bugatti in druga. Višji cilinderski volumi, kakor Jih imajo predvsem ameriški stroji, se v Evropi očividno ne moreje udomačiti
Hlajenje se vrši pri mnogo vozovih po termosrfonu ki ga ie skozi leta sem propagiral ta zastopal Renault pozneje tudi Ford Renault Je termosifon uporabljal z izb ornim uspehom tndl na najmočnejših tipih; vendar prevladuje v evropski industriji še sistem hladilnika s pumpo. V zvezi s hladilnikom so mnogokrat naprave za predgrevanje, posebno povdarjene pri Minervi, Amilcar i. dr.
Vžlgni aparati prihajajo še vedno pretežno iz Nemčije, četirti delajo Američani s poltao silo na tem, da bi si na tem polju ustvarili lastno industrijo ta nemškim ekvivalentne Izdelke. Na trgu pa se še vedno opaža, da plačujejo vozove, opremljene z nemško Bosch napravo boljše kakor druge stroje.
Sklop, ki je pred 18 leti zagledal luč sveta, — sklop na več plošč se je skoro docda umaknil sklopu na eno ploščo, kakor ga je svojčas prvi prinesel de Diion Bouton. Vedno pa Je še dosti voz opremljenih s starim sklopom na konus. Kolesje Je v pretežni večini štirivodno — izvzemši ameer. stroje, ki imaj'o dvovodnega. Belgijski Excelsior in stično Renault gradijo vozove, katerih kolesje je ločeno od sklopa montirano na kardanskem vretenu; konstrukcija, ki bije dosedanjemu nazoru, da Je najugodnejši aranžma enotni strojni blok, v obraz.
Slabih cest Je bilo vedno dosti in vojna Jih ni popravila, sam avtomobil jih kvari, tako ostane problem dobrih vzmetov vedno nov. Najbolj se je menda obneslo plo-š-čato ravno pero, posebno pri hitrih vozovih, kjer se vda caiilever stranskim ugi-bom. Renault in Lorrata Dietrich nameščata zato vzmetje, nagnjeno na notranjo stran. Povprečne vzmeti so pri lahkih vozovih Jako priljubljene. Druge firme zopet obesijo voz direktno v karoserijo; imajo kolesa drug od drugega neodvisna. Posebno karakteristične v tem pogledu 90 Lancia. Lizaire Fršres ta Steyr — žal, da manjka mod njimi češkega Tatra. Steyer-Jev nov tip ima na zadnjih kolesih neodvisne osi, diiferencijal pa z romom zvezanega Lizaire prinaša voz s štirimi medse-boj neodvisnimi kolesi; spredaj ta zadaj
so jako močne prečne vzmeti, ki so pritrjene na osmih krakih; močni tečaji, ki vežejo šasi z osjo, izpopolnijo sistem.
Zavore so pri večini vozov na vseh štirih kolesih — ali zato, ker so res ugodne ali zato, ker Je moderno, — Je odprto vprašanje. Jako razširjenja Je Perrot-za-vora. štirikolesna zavora ima slabo lastnost, da utrudi vozača, ako Jo mora dalje časa uporabljati; tako je nastal zavora tipa Ser to. Nekatere firme uporabljajo pod-pritisk motorja, druge mehanično silo kardanskega vretena za zaviranje. Studeba-ker prinaša hidravlično Servo-zavoro. Chrysler pa glavno zavoro z glicerinskim pritiskom
Opremni materijal je razvil velikansko industrijo; aparati za eliminiranje sunkov, pumpe za mazanje in oljanje, termometri za hladilnike, merski kazalci za bencin, žarometi, svetilke i. dr. So v lični obliki iz Francije, Italije in Amerike dospeli v velikanskem številu. Tu Je mnogo novega, posebno kar se tiče lahke montaže tn de-montaže takih novih aparatov.
Karoserijska industrija je deljena prej-koslej v dva tabora: lahka karoserija z mehko prevleko in karoserija iz jeklene pločevine, ki tekmujeta, katera bo toplejša in mirnejša.
Razstava je obsegala 180 prijavljenih tipov, zastopane so bile tudi Češkoslovažka, Avstrija ta p0 vojni prvič tudi Nemčija.
F. L. Y.
Transformacija mehaničnih nihajev v električne
Splošno znano je, kako velikim nevarnostim so izpostavljeni parniki na široke.u morju, ako zadenejo nenadoma na nepričakovane ovire, na primer ledene gore, ki priplavajo, kakor dokazujejo neštete katastrofe, prav v vozne proge velikih ladij. 2e dalje časa so se bavili s problemom, kako bi konstruirali aparat, ki bi nekako občutil oviro, kakor občuti riba s posebnim organom razlike valovanja v svoji okolici Posebno energično so počeli iskati sredstva za spoznavanje ovir od leta 1912 sem, ko se je potopil velikan »Titanic«.
Dalje časa Je bilo Iskanje brezuspešno. Končno so našli nekako rešitev v akustičnih valovih. Znano je, da se akjstičai valovi v gotovih razmerah odbijajo in vračajo kakor odmev. To se zgodi pa le ako :e objekt, ki se ob njega zadenejo v priaieri z dolžino vala dosti razsežen; ako Je pa objekt premajhen, se val le odkloni. Ta pojav opažamo dnevno na cestah, kjer slišimo jasno ropot iz paralelne ceste, ne pa odmeva lastnih korakov od zidov. Da bi dobili odmev akustičnih val >v od ledenih gora je zato jako neverjetno, domala nemogoče. Ledene gore bi morale imeti tedaj 10 do 20 krat večii obseg.
Rus Kilovski se ie tedaj domislil, da ni merodajna absolutna veličina objekta, ampak razmerje, ki vlada med dolžino vala in •ned razteznostim objekta. Sklepal je p-a-vflno, da mora dobiti odmev, ako skrajša {emu primerno valove svojega aparata. Znano je, da je val ali nihaj t-vn krajši čim višja ie nihalna frekvenca. Kilovski 'e uporabljal nihaje, ki ležijo že preko meje onih, ki iih še doumemo kakor ton, torej preko 36.000 nihajev na sekundo. Je vprašanje kako moremo doznati nihaje z okroglo 40 tiso črno frekvenco na sekundo. Princip Je kal enostaven. Kilovski je spoznal da taki valovi spadajo že v frekvenčne meje električnih nihajev. Mogoče mora biti tura] vzbuditi in doumeti take »ultraasastlč.je valove« potom električnih tokov, ki bi transformirali električne nihaje v riehatske, oziro.na obratno. Primarno nihanje v/brja kondenzator iz slude. Plošče tega kondenzatorja menjajo ob različnih naponih sv rjo distanco v hitrosti menjavanja napona; ako so v dotiki z vodo, nastane v vodi ultra-akustično valovanje, ki potije naprej, se odbije ta vrne, kjer ga sprjj.ne drug kondenzator, čigar ploščice se pod •splivjin ni-ha:ev tudi zbližajo ta oddaljuiejo, tvorec v kondenzatorju Indukcijske toke, ki jih je lahko doznati z radio-spreje-naio.it.
Tak kondenzator iz slude le pa jauo ne-ekonomski. Potrebni bi bili silno visoki ra-poni, da bi se posrečilo prožne vodni valove s tako minimalno arnplitudo spremeniti v električne.
Temu odpomore ženijal.ia idiia ranega francoskega teoretika-fizika Pari Lan-eevto. Lancevta ie uporabljal namesti slu-
Llnbao prflnceze
Hleksa
de kremen in je na ta način zvečal ampll-tudo. Kremen je namreč piez^butričen (Piezoelektrika je tok, ki ga praizvjja pritisk na kristal), ima toraj lastnost, da se pod vplivom pritiska elekriičco nabije. V kondenzatorju iz kremena mstiiaia toraj nihaji (izpremembe) električuh nabojev na eni strani po zbližanju oziroma oddaljevanju ploščic, na drugi strani pa tudi po pritisku, ki ga izvaja kondenat >r >a krt-.ne-nove ploščice. Lengevin ie poizkusil tudi, da bi nihaje povečal in sicer »ako, -la bi mehanskim nihajem vzporedil električne. Iz elestiertetne teorij« je znano, da ima plošča iste gostote in ploščine tt:m v?čjO las-.no frekvenco, čim debelejša Je. 2al Je nemogoče, najti kremenove plošče debs.irt, ki bi odgovarjale frekvenci 40)00 n.i scejndo.
V	stremljenju, da bi to ovira prenigal, je napravil Langevin aparat, ki obstoja iz kremeniakovih ploščic in obdajajočin )Hi jeklenih plošč; Izkazalo se je, da take kombinirane plošče delulejo prav tako, kakor da so iz homogenega kremen'aka; predstavljajo toraj enotno piezoelektrično substanco. Langevin naziva take plošče Trdple-quartz-acier. Te piošče, 'vdelane v primerne kondenzatorje omogočajo z lahkoto sprejemanje odbitih valov, ki signaliziralo odboje v razdalji 5 do 10 km, na premikajočih se ladjah pa na 3 do 5 km	F. L. Y.
Sokol
Starejši Sokoli na vsesokolskem zietu v Pragi
Na letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi bodo sodelovali kot telovadci trdi starejši Sokoli, to so člani, stari nad 35 let. Prvikrat bodo ločeno nastopili od mlajših bratov na vsesokolskem zletu. in siccr z vajami s pa« licami. ČOS hoče, da pokažejo svojo sokol« sko disciplino tudi oni bratje, ki sicer jav« no ne nastopajo pri telovadnih nastopih, vendar pa posečajo društveno telovadbo ter je med njimi še mnogo dobrih in izurjenih telovadcev. Toda ne samo te želi pritegniti vodstvo češkega Sokolstva, ar.ipak vse, ki so starejši in ne morejo izvajati enakih vaj kakor mlajši. Da se jim to omogoči, zato je načelništvo ČOS priredilo zanje posebna vaje, ki niso težke in jih bodo vsi obvla« dali, ako se oprimejo vežbanja.
Jugoslovensko Sokolstvo je proglasilo le* tošnji praški vsesokolski zlet kot svoj zlet. Nedvomno je, da se bo zleta udeležilo tudi lepo število naših starejših članov, ki ne bodo izvajali težkih prostih vaj in seveda še manj orodne telovadbe. Zato je pa nji* hova dolžnost, da nastopijo pri vajah s pa« licami. Kakor rečeno, vaje niso težke in se jih bodo starejši člani z lahkoto naučili. Objavljene so v «Prednjaku» 10.—12. šte« vilka iz leta 1925. Stuejši čUni nastopijo pri teli vajah v slavnostnem sokolskem kro iu brez surke. Z ozirom na to, da si član« stvo ne pokvari kroja pri deževnem vre« menu, je načelništvo ČOS te vaje nekoliko izpremenilo — nadomestilo je namreč po« klek z lažjimi gibi in so ti popravki objav« ljeni v «Prednjaku> št. 1. iz leta 1926, radi tega so pa vaje tudi še olajšane.
Bratje, ki nameravajo posetiti vsesokol« ski zlet, naj torej ne zamudijo prilike, da ne bi tudi javno sodelovali na zletu. Čas je še, da se podaste v telovadnice in da prične« te z vadbo teh vaj. Do zleta nas ločijo še štirje meseci, v katerih se vsak še lahko nauči vaje. Seveda odlašati pa ne kaže, za« kaj za vsako vajo — če jo hočemo izvesti tako, kakor se mora izvajati na vsesokol« skem zletu — je pač treba en mesec dobre vadbe in v celem so štiri sestave. — Pri prvih prijavah češkega Sokolstva za zlet je prijavljenih 5000 starejših članov za nastop s palicami. To bo lepo število, ki bo pa do zleta gotovo še naraslo. Ne bilo bi lepo, ako jugoslov. Sokolstvo ne postavi tudi nekaj starejših bratov na zletišču, toda vsaj v takem številu, da nas ne bo sram. Naši bratje bodo izvajali skupno s češkimi.
Vestnik Gorenjske Sokolske župe. Izšla je prva številka župnega Vestnika, ki ga dobi članstvo brezplačno po pošti. Ker pa društva niso poslala naslovov, se jim prva številka Vestnika ne more dostaviti. — Glasom sklepa župne "lavne skupščine pla« čajo vsa župna društva po 6 Din od član« stva v župni tiskovni sklad, zato pa preje« majo Vestnik brezplačno. — Dokler dru« štva ne pošljejo naslovov članstva, župa Vestnika ne more rarooslati. Društva, zga< nite sel
Zadnji dnevi pred žrebanjem savezne loterije
V	ponedeljek, dne 1. marca t. I., ne vrši nepreklicno žrebanje velike loterije Jugo« slovenskega Sokolskega Saveza z glavnim dobitkom 50.000 Din v gotovini. Kdor hoče poskusiti srečo, ima še priliko, da si kupi srečke, ki se prodajajo v trafikah in bankah jx> Ljubljani, pa tudi vsako sokolsko dru« štvo jih ima v prodaji. Vsaka srečka stane 10 Din.
Bratje in sestre, porabite zadnje dni pred žrebanjem za razprodajo srečk. Nihče naj ne vrača srečk, vsak naj vse proda. Denar za razorodane srečke mora biti oddan naj« kasneje dne 1. marca na pošti. Bodite točni, di ne bo zmešnjav in neprilik po žrebanju.
Sokoličitdjavoličl. Tako je naslov knjiži« ci, ki jo je pravkar napisal in izdal br. Ve« Iimir Popovič, sokolski prednjak v Beojra« du. Knjiga vsebuje tri sestave prostih vaj v zvezi z rajalnimi nastopi za sokolsko de« co. Sestave so primerne za sokolske akade« mije in podobne prilike ter so bile vse izva« jane že v Beogradu; ena pa celo že leta 1917. v begunskem taboru v Solunu z deco iz Južne Srbije. Vaje so lahke in okusno se« stavljene '•er bodo marsikomu prav prišle pri izbiri sporeda za mladinske sokolske akademije. — Pisec je posvetil knjižico go« spej Mabel Grujičevi, ki je s svojo človeko« ljubnostjo omogočila beograjski sokolski mladini, da gre vsako leto na letovanje iz« ven Beograda. Predgovor je napisal br. dr. Miko Gradojevič. — Knjižica se naroča pH br. Velemirju Popoviču v Beogradu, Ka» radiordieva 87.
Ustanovitev mlekarske zadruge v Črni pri Prevaljah
Kilirb splošnim neugodnim gospodarskim razmeram in splošnemu pomanjkanju denar nih sredstev se je v najzapadnejšem planinskem delu mariborske oblasti ustanovila zelo važna gospodarska organizacija, ki obeta postati vzpodbudna za ves planinski in gorati okoliš prevaljskega, slovenjgraškega in gorndegrajskega sreza. Osnovala se je v Črni pri Prevaijah mlekarska zadruga, prva gospodarska organizacija te vrste v tem okraju. Kdor pozna gospodarske prilike pogoje in potrebe planinskega dela maribor ske oblasti, v6 spričo stagnacije lesne trgo vine ln prodaje klavne živine preceniti in uvaževati pomembnost mlekarstva ter prvega začetka organizacije v produkciji in predelavi mleka. Saj je mlekarstvo ona kmetijsko-gospodarska panoga, ki postaja na pr. v Mežiški dolini spričo velikega konzu-ma in povpraševanja v domačih industrijskih centrih najTentabilnejši način kmetijske ga obratovanja. Trenotno bo organizacija mlekarstva v tamošnjem okolišu imela pred vsem namen kriti domačo potrebo po mleku in mlečnih- izdelkih. Dani pa so vsi pogoii da se produkcija v mlekarstvu zviša do one stopnje, da bodo prišli mleko in razni mlečni Izdelki v poštev tudi za Izvoz. Ako bomo v Intenziviranju našega kmetijstva dospeli enkrat tako daleč, bomo lahko rekli, da je storjen prvi korak do blagostanja, do boljše ga gmotnega položaja in do boljše gospodar ske in splošne naobrazbe našega planinskega kmetovalca. Takrat se bo tudi gospodarski in socijalni položaj našega kmeta približal pravičnemu, ugodnemu in uglednemu položaju njegovih stanovskih tovarišev v Svlci, na Holandskem in v Skandinaviji.
Glavna zasluga za ustanovitev prve mlekarske zadruge v Črni gre delovnemu občinskemu odboru in žirpanru-tovarniškemu delavcu, ki gospodarske potrebe svojega okoliša u-meva z izredno bistrino. Pa tudi političnemu oblastvu z g. poglavarjem Ko ropcem na čelu gre zasluga, da se je zadruga Oživotvorila tako hitro in v vsem obsegu.
Prva posvetovanja glede ustanovitve mle karne v Črni so se vršila 2. t. m. Referirali so sreziki poglavar g. Koropec, srezki ekonom g. Wernig in veterinar g. Stibler. Ustanovni občni zbor se je nato vršil že 21. t. m. Ob izredno veliki udeležbi okoliških kmetovalcev, zastopnikov domačega delavstva in meščanov sta referlrala ekonom g. VVernig, kot odposlanec srezkega poglavarja in znani mlekarski strokovnjak g. Anton Pevc iz Radovljice.
Novoustanovljeni in prvi mlekarski z?dru gi v našeim- okolišu — v blagor našega kme tijstva in naše industrije — mnogo uspehov!
Promet na ljubljanski borzi v januarju
Statistični podatki ljubljanske borze za Januar t 1. nam pokazujejo naslednji blagovni promet (v oklepajih vrednost) žito: In mlevski proitzvodi: pšenica 10 vagonov <300.250 Din), turščica 64 vagonov (965.600 Din), oves 7 vagonov (138.500 Din) imoka 6.5 vagona (331.250 Din), otrobi 1 vagon (14.000 Din), proso 1 vagon (21.500), skupno 89.5 vagona (1,761.100 Din); les: skupno 209.5 vagona (892.630 Din). Celokupni blagovni promet je torej znašal 299 vagonov v vrednosti 2,653.730 Din proti 3S5.5 vagona v decembru 1925., kar pomeni padec za 86.5 vagona, dočim februar t. L beleži zopet obilen porast
Celokupni efektni promet je dosegel v januarju t 1. 997 komadov v vrednosti 179 tisoč 925 Din in je bil nekoliko večji, kakor v decembru lanskega leta.
Produkcija in trgovina s hmeljem v Češkoslovaški
Na opetovane časopisne trditve, da se v Češkoslovaško uvoženi inozemski hmelj izvaža zopet v ostalo Inozemstvo pod označbo Žateškega hmelja, nam ie češkoslovaški konzulat v Ljubljani poslal obsežno pojasni lo, ki vsebuje v glavnem naslednje:
Omenjene trditve so popolnoma neosno-vane, kajti v CSR produciranl hmielj je podvržen zakonitemu obveznemu žigosanju x o-znaobo kraja, kjer se je pridelal.
Hmelj se goji v češkoslovaških pokrajinah od davnih časov ln se je svoječasno pride loval raztreseno po številnih krajih, danes pa je omejena njegova gojitev le na nekoliko za hmeljsko rastlino prikladnih okrožij, na Češkem in Moravskem. Znan po svoji iz vrstni kakovosti je zlasti žateški hmej.
Svetovni sloves tega hmelja je dal povod temu, da je nereeina trgovina začela prodajati raznovrsten inozemski hmelj kot žateški odnosno češki Baš zato, da se take zlorabe preprečijo, je bilo po preobratu v CSR uvedeno obvezno žigosanje hmelja z označbo Izvora, ki je stopilo v veljavo 1. 1922. Glavna načela te odredbe so naslednja
Ves v CSR pridelani hmelj, ki pride na trg, mora biti žigosan z navedbo države (CSR), letnika, produkcijskega okrožja in občine. Ustanovljena so bila v to svrho naslednja hmeijska produkcijska okrožja: ža-teško (imenovano po Zatcn; nemško Saaz), roudntško (Roudnice), usteško (Ustek); nemško Aoschai), dubsko (Dubi; nemško Dairbal), tr šiško — edino na Moravskem (Trštce pri Okmmcu).
Obseg vsakega produkcijskega okrožja je točno omejen z označbo občin, k! prtpada-o vsakemu okrožju. Samo te občine se smejo posluževati označbe češld hmelj: žateški, roudoSki, nsteški, dubski; moravski brnel): tršKkL
Za vsako produkcijsko okrožje Je ustarov ljena posebna Javna hmeliska žizosarna. 2i-
gosarne spadajo pod nadzorstvo kmetijskega ministrstva. Z nadzorovanjem je poverjen stalni hmeljski komisar.
Mešati domači hmelj z inozemskim Je zala ranjeno. Enako je prepovedano mešati hmelj različnih produkcijskih okrožij. Dovo ljeno je mešati samo domači hmelj Istega letnika in Istega okrožja pod kontrolo žlgo-sarne.
Izvor hmelja določenega za izvoz v inozemstvo, mora biti overovljen z znamko pod točno določenimi pogoji. Besedilo in format overovljenih listin sta z vladno naredbo točno določena. Overovljene listine posamez nih okrožij se razlikujejo le po barvi: za Zatec modra, za Roudnice rdeča, za Ustek žolta, za Dubo vijoličasta ln za Tršice zelena.
Hmelj, ki se ponuja pod raznimi oznaka mi kot češkoslovaški, a nima izpolienih ome njenih pogojev overovljeni, ni češkoslovaškega izvora. Take označbe v svrho prevare neinformlranega kupca, so zakonito zabranjene.
Zagrebška razstava avtomobilov
Silno pojačanje svetovne avtomobilske ln dustrije je najboljši dokaz, kako veliko ie povpraševanje po vseh vrstah motornih vozil. Danes ni več avtomobil samo luksusno temveč prometno sredstvo največre važnosti posebno za trgovski svet. Vsakdo, posebno pa trgovski krogi morajo računati da nes s časom. V tem pogledu imajo avtomo bili velike prednosti pred železnico, ker avtomobil omogočuje hitrost, komfort in po-voljni prevoz blaga ali potnika v vse kraje in po vseh cestah. Avtomobil ni vezan na čas kakor železnice. Edino le avijatika mu bo v bodočnosti resna konkurentinja.
Naloga avtomobilskih izložb, odnosno sejmov, je da se pokaže najnovejši razvoj avtomobilske tehnike, obenem opozore po-setnike in interesente, kako velike važnosti je avtomobil za moderno življenje. Tu si lahko interesent, ki si želi nabaviti motorno vozilo, razgleda in da pod strokovnim vodstvom ra-zkazati si tipe, ki najbolje ugajajo njegovim zahtevam in željam. Pri tem si ve liko prihrani na času, ker mu je mogoče na licu mesta In v neposrednem stiku s pro dajalcem zvedeti vse potrebno bodisi glede cene kakor tudi glede odplačevanja, kar se stori tem potom mnogo lažje kakor Pa z dolgotrajnim dopisovanjem.
Tretji sejem odnosno izložba avtomobilov ki io bo priredil Zagrebški zibor od 21. do 28. marca t. 1. v Zagrebu, na kateri se hoče jo udejstvovati vse važnejše tvornlce avtomobilov in njihovih delov, bo odlična revija sedanje avtombilske industrije. (O tej razstavi daje potrebne informacije »Vera« trgovska družba z o. z., Ljubljana, Aleksan d rova 8.)
Veliko zamiranje-, ki vlada za to prireditev tu kakor v inozemstvu, katže že naprej na njen uspeh.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Pšenica: baška. 3 vagoni 2S5. Tur š čl ca: baška, za maj 15. vagonov 143; baška, glavna proga, nova. 3 vagoni 114: sremska pariteta Indjija, za mai 4.5 vagona 132.50. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (24. t. m.) Do-gon domače živine srednji. Bosanska živina ie bila zastopana samo v sla4>šl kakovosti Za Inozemstvo se ie kupovala le drobna živina. Tako je bilo knpVenlh okrog 5 vago nov Drascev za Nemčijo in Belgijo, zaradi česar so se prascl podražili. Cene slabšim vrstam živine so padle za 1 dinar pri kg. Drugače nespremenjeno. Konjski sejem le bil dobro obiskan Kupovalo se le za Slovenijo in Italijo, a tudi medsebojna kupčija Je bila precej živahna. Cene konjem so padle. Notirale so za kg žive teže: voli I. 9.50— 10.50, II. S—8.50. III. 6.50—7.50. bosanski II. 6.50—7.50. III. 5—6, kTave domače I. 7—8, LI. 3.50—6. III. 2.50—3.50. bosanske 0. 4—5, junci I. 9—11. II. 8—9, hmice I. 7—8. II. 4—6, teleta 7—10 (zaklana 10—14). svinje domače mesne 12—13.50. sremske 13.50 —14.50 (zaklane domače 14—15.50. zaklan« sremske 15—16.50). prasci do 1 leta 11-50— 13 Din. Konji 2500—15.000 Din po kakovosti Krma seno I. 100—112. II. 75. stisnjeno 80— 90, lucema 112—150, slama 75—100 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte.
(23. t. m.) Ameriške borze so bile zatvor-jene zaradi narodnega praznika. Liverpool in VVinnfpeg sta iavila nespremenjene tečaje. Na Dunaju razpoloženje v splošnem mirno, vendar so ponudbe v težji pšenici in rži manjše, a povpraševanje po ceh predmetih veče. Domača pšenica draži a za pol šilinga ln marchfeldska rž za četrt šilinga. Ostala rž cenejša za četrt šilinga. Cenejši je tudi domači oves. in sicer za doI šilinga. Notirajo vključno blagovnoprometnl davek brez carin« za 100 kg v šilingih na debelo: pšenica: domača 40—4050. madžarska potiska 44—46.50, rž: marchfeldska 2725— 27.75. ostala 25.25—25.75: oves: domači 27.50—28.50.
Dunajski svinjski sejem (23. t. m.) Do-gon 14.351. komadov; od tega iz Jugoslavije 1S74. Mlačen promet. Debele svinie cenejše za 10—20 grošev pri kg, mesne samo mestoma cenejše za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: debele svinje I. 1.90—2 (izjemno do 2.10), sre-drre težke 1.85—2, kmečke 1.80—2, stare 1.70—220 (2.25—2.30) šilinga.
— Aktivnost naše trgovine t ItaHjo. Po
Italijanskih podatkih je v prvih U mesecih 1925. uvozila Italija iz Jugoslavije za 684.21 milijona lir blaga, a Izvozila i« v Jogoslavl-|o blaga za 543.44 mflijona tir. Jugoslavija je v trgovini z Italijo v omenjenem času to rej aktivna za 140.77 milijona lir.
= Za tvornlco porcelanskih izolatorjev ▼ Jugoslaviji. Kakor poročajo listi, se neki nemški tmhistrtjci bavijo z mislilo ustanovitve tvornice porcelanskih izolatorjev in tehničnega porcelana v Jugosiavijl. Takšno podietie bi bOo mi nas gotovo rentabilno.
ker se vsi ti Izdelki morajo sedaj uvaižati iz inozemstva. Država potrebuje letno za 20 milijonov dinarjev izolatorjev, a potrošnja bo še naraščala, ker se bo telefonsko brzojavno omrežje vedno bolj širilo.
=Padanje cen zemljišču v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da cene zemljišču v Vojvodini zelo padajo. Tekom enega leta so padle za več kakor 50%. Vzrok temu je v zmanjšani rentabilnosti kmetijskih posestev.
= Udruženje lastnikov mlinov v Vojvodini. V Novem Sadu so imeli lastniki vojvodin skih mlinov konferenco, na kateri so sklenili ustanovitev svojega lastnega udruženja s sedežem v Novem Sadu.
= Interesentom za izdelovanje plošč Iz keramike. Neka tvrdka v Nemčiji, ki se ba-vil s-pecijelno z izdelovanjem keramičnih vložnih plošč, in to posebno onih iz steklene ga cementa, nadalje iz marmorja, umetnega steklenega marmorja itd. išče o-dkupca licence za kraljevino SHS za izdelovanje navedenih plošč. Za odkup kakor tudi za vsa tozadevna-potrebna navodila in pojasnila glede izdelovanja zahteva tvrdka enkratno omškodnino v znesku 500 dolarjev. Po zatrdilu tvrdke bi bilo prikladno priključiti navedeni keramični obrat kakemu že obsto ječemu podobnemu obratu, ker bi se renta bilnost s tem znatno višala in bi priključitev obratovanja nikakor ne motila. Naslov tvrdke, ki to licenco ponuja, ;e dobiti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Občni zbor bo imela družba Združene opekarne, d. d. v Ljubljani 10. marca ob 16. v družbenih prostorih v Ljubljani.
= Likvidacija. Zadruga Vorschusskassen vere-In fur die Ortgemeinden Rossvvein, Pi-vola und Oberkotsch. G. m. u H. v Razvan-ju, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, nai se zglase pri zadru-gi.
= Določitev naroka za prisilno ooravnavo Za razpravljanje in sklepanje o prisilna poravnavi v zadevi prezadolženca Franja Resnika, trgovca pri Gornji Sv. Kungotl, se določa narok na 27. t. m. ob pol 10. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
— Konkurz ie razglašen o imovini Marre Šter.manove, posestnice ln hotelirke v Ljuto meru. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ljutomeru bo 1. marca ob 10.
= »Glasnika za štednju, kredit i osigura-nje« februarska številka je izšla te dni z raznovrstno vsebino, nanašajočo se na snov kakor ie že razvidno Iz naslova časopisa. Omen:amo samo v slovenščini pisani članek dr. Radoslava Pipuša: Kako nai hranilnice in posojilnice pospešujejo štednio. Nadalje Je najpisa! dr. Bogutnil Vošnjak članek o svo jem očetu Mibajlu Vošnjak u. Letno stane ča sopis 150 Din. Administracija se nahaja: Marovska ulica 30 v Zagrebu.
= »Prlvredni Arhiv«. Primili smo januar-sku svesku ove odlične privredne revije koja ovim b rojem stirpa u drugu godište svoja Izlaienja. U ekonomsko-financijskom dijehi donosi niz vrlo zanimivih I poučnih članaka, med ju njima: Ivo Bdloševič: Zakon o suzbijanju skupoče; St. I. Lubi-e irski Ured-jenije medjusavez-n-ičkih dugova — Vu-kojevič — Oko budžeta: J. A. Kalintč — Madžarska afera s falslfika-trma: Gutentag — Posmatran e o trgovini žitom: S. F. — Gospodin Doumer: te vanredno Interesan-tan članak našeg strtfčnjaka na polju mjen-benog 1 čekovnog zakonodavstva. g. Ive Bi-loševiča, — Protestni rok za mienice do-spjele n praznike. U dijetu: Sudačka riješe-nja in zakoni donosi Privredni Arhiv niz zanimivih i važnih osuda znamenitih inostra nih Tribunala. Januarska sveska donosi porod toga sve najnovije odredbe Iz deviznog pravilnika, taksene odredbe kao i kurzeva egzodčnft valuta i banknota. kalendartj za stečajeve. Januarskom broju bio ie priložen: Sadržaj prvog godišta t. j. g. 1925. Moramo da prizmama da ie Privredni Arhiv u g. 1925. pnržio čitalačkod publlci. a naTočito pravnichna. bankovnim Institutima te sekre tarljat Ima Industrijskih predtizeča, vanredno zanlmfvu i poučno gradivu. Privredni Arhiv može s pitnim pravom zahtiievati. da bude stavljen u red naibofjth naših ekonom-sko-finamebskih publikacija. Godi-šnja pret-pdata stoji Drn 180. Uprava i irredništvo na-laze se Zagreto, Samostanska ulica 11/II. Ml s Baše strane ovu reviju cijeloi našoj prl-vrednoj Javnosti najtopllie preporučamo.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo 1100 kom. nalučnlkov ln 3150 m* presejanega gramoza; do 2. marca za dobavo 6000 kg U-železa, 2 garnitur element nih pregrevalnih cevi 12 komadov kolesnih obroče v. 100 komadov krtač, 100 komadov slamnatih pod nožnic. Pogoii na vpogled pri ekonomskem odeleniu te direkcije. — Di-rekcfla državnega rudnika v Kakanju sprejema do 6. marca ponudbe za dobavo 2000 leg strojnega olja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 22. marca pri lntendantu ri Vrbaske dlvlzijske oblasti v Banil Luki glede dobave 14.780 kg petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega svilenega papirja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani na vpogled. Direkcfa državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo armaturnega brona; do 5. marca za dobavo 3102 kg bakrene ploče vine; do 12. marca za dobavo 100 kg smir-kovega peska. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 7. marca pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave dežnih plaščev in oblek pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave 10.000 komadov torbic za patrone; 23. marca pri direkciji pomorskega
Nafveifo zalogo razne aluminijaste ter emafllrsne oesode dobiš le pri tvrdki
Stanko Florjančič
trgovina z železnlno
Ljubljana	Sv. Petra c. 39.
66
oglas je v Zbornici za trgovino, obrt In tndu strijo v LJubljani na vpogled.
= Položaj na žateškem hmeliskem tržišču. Iz Zatca poročajo: Na hmeliskem trgu precei mirno. Kupčijskih zaključkov malo. Zadnje dni so se gibale cene med 4000 do 4200 Kč. za fino blago do 4300 Kč za 50 kilogramov izključno prometni davek. Enako je razpoloženje na nurnberškem trgu. Cene nespremenjene.
— Načrt italijanskega izvoznega zavoda. Iz Rima poročajo, da je finančno in gospodarsko ministrstvo sklenilo ustanovitev izvoznega zavoda, ki bo obsegal izvoz vseh kmetijskih in industrijskih proizvodov. Ta ukrep ne pomenja samo ustvaritev enotne fronte proti inozemstvu, nego tudi kontrolo domačega tržišča ter upostavo tesnejših stikov med proizvajalci in potrošači.
= Insolvenca avstrijske mlinske tvrdke. Z Dunaja poročajo, da ie postala insolvent-na velika gradiščanska mlinska tvrdka Viktor Schwarz.
= Porast aktivnosti nemške zunanje trgo vine v Januarju t I. Iz Berlina poročajo: Nemška zunanja trgovina v januarju izkazuje izvozni prebitek v znesku S7 milijonov mark proti 36 milijonom mark v decembru 1925. Uvoz je v januarju močno padel, dočim se je izvoz nekoliko povečal.
= Sejem v Solunu. V Solunu se bo vršil mednarodni sejem od 15. do 31. maja t. 1. Zastopnik za Jugoslavijo Je g. Peric'ee Var-veris, Beograd, ki daje interesetom vse potrebne informacije.
= Mednarodni sejem v Poznanju. V Poznanju (Poljska) bo mednarodni sejem od 2. do 9. maja t. 1. Sejem ima informacijsko sekcijo, ki daje brezplačne informacije vsem inozemskim trgovcem in Industrijalcem. Na slov je: Miejskl urzad targu Poznanskiego, Poznan, lil. Glogovvska 42.
24. iebruaria.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih ku-pčijskl zaključki.) Vrednote: investielisko 78— 80, Vojna škoda 279—2S1, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 200—220. Merkantilna 100— 1C2 (102), Pra-štediona 978—9S5, Slavenska 50—0, Kreditni 175—185. Strojne 0—125, TrbovFe 392— 400, Vevče 110—0., Stavbna 90—100, Sešir 115—123. — Blago: les: bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m. 13^X23X14 cm 110 vagonov 31—30 (30). 2.45 m, 12^ X 22X12K cm. fco vag. nakl. postala 20 vagonov 25—25 (25); deske, smreka, jelka, 20 mm. 4 m. III., od 16 cm n.. fco vag. Postojna tranz. 460—0: gabrovi hlodi (bel gaber) od 2.50 m napr., 2S cm prem., napr. zdravi, ravni, fco vag. nakl. post. 425—0; hrastovi plohi obrOblieni. 43 mm. 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18 do 30 cm. fco vag. postoma tranz. 0—1300; bukovi testoni mon te, fco vag. n. p. 0—480: smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., 4 m dolgi fco Domžale 4 vagoni 250—250 (250); lipovi hlodi od 3 m napr., od 30 cm napr., fco vag. nakl. post. 0—500; orehovi plohi, od 2 m napr., od 30 cm prem. napr., fco vag. nakl. post. 0—1100 hrastovi plohi neobrobljenl. I.. II.. 90, 100 110, 130 mm. od 2.50 m napr.. fco meja 1050—0: premog: nespremenjen samo po nudbe; poljski pridelki: zaključki: pšenica 76 kg. 2% fco vag. nakl. post 1 vag. 287.50—287.50 (287.50); turščica času prim. stiha, gar. do meje fco Post tranz 1 vagon 156—156, (156). Drugače nespremenjeno, sa mo ponudbe.
ZAGREB. Bančni papirji nespremenjeni; Promet v Vo!ni škodi ie bil enako precej slab. Promptno blago se je trgovalo na včerajšnji višini. V terminih ni bilo zaključkov. Dinar nespremnejen. Zagrebško devizno tržišče brez posebnih sprememb. Blaga dovolj. Skupni promet 8.3 milijona dinarjev. Notirale so d e v i * e: Dunaj 799.4—803.4, Berlin 1352.6—1.556, Italija izplačilo 228.03— 229.23. ček 0—228.5. London lzp'ačilo 276.19 —277.39, ček 276.02 In pol — 27722 in pol, Newyork ček 56.67 in pol — 56.97 tn pol,
saobračaja v Splitu glede dobavo bencin-motorja za motorni čoln; pri direkciji držav nih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč in spojnic. Predmetni ogla si so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
— Prodala. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 24. marca ofertalna licitacija glede prodaje 1000 komadov lesenih sodov od mineralnih olj. Predmetni Praga 16S.ll-169.il, Švica 1093.54—1097.54 valute: avstrijski šilingi 803—807; e f e k-ti: bančni: Eskomptna 121—122. Kreditna Zagreb 128—129, Jugo 105—106. Ljubljanska 200—0, Praštediona 975—9S0, Srpska 144— 145; industrijski: Eksploatacija 29—30. Šeče rana 410—430, Isis 60—65, Slavonija 42—44 Trbovlje 380—400, Vevče 1C5—0: državni: investicijsko 77—78. agrarne 44.5—45, Vojna škoda, promptna 2S0—280.5, za februar 280 —281. marc 283—285.
BEOGRAD. Devize: Atene 81—84. Du naj 800—SM, Berlin 1354—1356. Bruselj 258 —260, Budimpešta 297—298, Bukarešta 23.5 —24, Italija 228.5—229.55, London 276.25— 276.55, Newyork 56.78—56.8. Pariz 205— 207.75, Praga 168.5—168.65, Švica 1094.75— 1094.9.
CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.725. New york 519.50, London 25.2675, Priz 19, Milan 20.875, Praga 15.39, Budimpešta 0.0072S5. Bukarešta 2.20, Sofija 3.75, Dunaj 73.20.
TRST. Devize: Beograd 43.70—13.90. Dunai 350—355. Praga 73.50—73.S5, Pariz 90.50—91. London 121—121.10. Newyork 24.80—24.90, Curih 478.480, Budimpešta 0.0347—0.03S1, Bukarešta 10.25—10.75. valute: dinarji 43.25—43.75. dolarii 24.70— 24.85, 20 zlatih frankov 95—98. zlata lira 479.89.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46-12.50, Berlin 168.70—169.20, Budimpešta 99.27— 99.57, Bukarešta 2.9525—2.9725, London 34.4550—34.5550. Milan 28.45—2S.57, Ne\v-york 708.15—710.65, Pariz 25.85—26.01, Pra ga 20.9850—21.0650, Sofija 5.15—5.19. Varšava 91.35—91.85. Cirrih 136.33—136.83: valute: dinarji 12.43—12.49, dolarji 707.60— 711.60.
Devlza na Beograd na ostalih borzah: v
Pragi 59.62, v Berlinu 7.37, v Londonu (opoldne) 276, v Newyorku (zaključno 23. t. m.) 1.76 in četrt
Industrijskim in veletrgov-skim podjetjem
Društvo trgovskih potnikov in zastop. nikov za Slovenijo v Ljubljani poziva v smislu sklepa občnega zbora dne 3. januarja 1926 vse, da v svojem lastnem interesi: kontroliralo domače trgovske potnike z ozi-ron na njihovo kvalifikacijo, inozemske potnike pa. da - 11 Imajo predpisane mednarodne legitimacije.
Naše stanovske tovariše po pozivamo, da nam nemudoma javijo vse tvrdke, ki zaposlujejo nekvalificirane potnike, da bo-demo na podlagi teh prijav imeli priliko, da stopimo z njimi v stik in Jim damo priliko preskrbeti si kvalificiranih moči, odnosno da jih primerno priporočimo.	H95 a
Upamo, da bodo p. t trgovci in njihove stanovske organizacije podpirale stremljenje podpisanega odbora, da. se v interesu trgovstva samega izločijo tz trgovine nesposobni elementi ter da se ista dvigne na višino kakor je bila pred vojno.
ODBOR.
Izvirne francoske pastilje
V ALD A
proti prehlajenju, naduhi in zasoplosti. — Prodajajo vse lekarne in drogerije. 55a
bremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljubljani. 24 februarja 1926
Višina barometra 308 8 m
Kraj	Čas	Barom.	Temper.	Rel.vla-03 »o/o	Smer vetra in brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta p ob opazofanju	adavine » mm do 7 ure
opazovanja								
	7.	772-9	2-0	86	SSE O-l	8		0
Ljut-ljana . .1	8.	773-3	30	85	S\V 0—1	10	megleno	
(dvorec) j	14.	7707	101	57	ENE O-l	8	megleno	
	21.	770-6	8-1	67	mirno	9		
Zagreb . . .	8.	771 9	7-0	81	E 13	10		0
Beograd , . .	8.	772 2	50	83	mirno	3		0'
Sara evo . . .	8.	772-6	2-0	92	mirno	10		O
Skoplje . . .	8.	770 6	70	87	S 13	10	del	dež 6.0
Gruž-Dubrovnik	7.	768-4	100	38	mirno	0		dež 0.1
Praga ....	7.	769-6	50	—	mirno	10	dež	dež 03
. —.. U J u «u v. iu, '"'"'JU	* * ."J ««»»**	wu	v ...
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno. milo. Slabi vetrovi.

uvnimc tiskarska ofi av vsakimkoIi* Ml IH SICFR URADSt TlikOVI\F_ CEHIKE KUVERTE RAČU\E HRA\ILSEI\Z\DRU/: <V£ K\JlilCEPOROČ\AW2\A\IL\VAB!: M CIRKULARJEViTOPKItt (TIKElE SiR: TXAiliA\AlH\SUA l\VITKE iCA$OPIf£ IMiA V TliKARiKO STROKO iPADAJOČA Dff A OKUi/VO IN Cf \0 i > H\ROtlL\ fPftEJFMATUni>\ARijti\A KyiJIG\RW'
ULICA % T t VILKA 7 T f t f f O N . j J £ V • 3 O t
Naše zrakoplovstvo
0 razvoju jugoslovenskega zrako-,'flvstva je dal pred nekaj dnevi asi-tent znanega našega konstrukteria in-enjerja E. rizire. g. Vladimir Tišma aslednje podatke:
Da je jugoslovensko zrakoplovstvo v fimeri z onim zapadnih držav v razoroma tako primitivnem in začetni-^em Stadiju, je razlog pač v tem. da Jugoslavija bila primorana usmeriti poj razvoj v drugo stran, opuščajoč rakoplovno polje tehnike, ker sploh v sej strojni tehniki nima velikih tradi-•i. Nobeno zrakoplovstvo Srednje Ev-Jpe ni čakalo tako dolgo na oni naj-načilnejši trenutek, kakor baš jugoslo-ensko. To je trenutek, ko rrejme zra-"ipi.ovstvo svojo posebno značilnosL r;0jo lastno konstrukcijo, ki jo izvrši ti svojega naroda.
Jugoslovensko zrakoplovstvo je za-eiežilo ta dogodek šele preteklo leto. Lani je bila namreč izvršena v Novem ladu konstrukcija šef-konstrukterja or-■ega zrakoplovnega polka inž. Fizira. tem dejstvom se jugoslovensko zra-loplovstvo ne more smatrati več za od-;;sno na svojem polju. S tem trenut-lotn, ko je bila dogotovljena n-va iugo-(ovenska konstrukcija aeroplar.a, se je uše zrakoplovstvo dvignilo visoko v frsto ostale svetovne avijatike. Nedvomno je, da bo tudi noset beo-jajskega Aero-kluba v Pragi, kjer sto-
pi v najožje stike z odličnim in vrlo naprednim češkoslovaškim zrakoplov-stvom, znatno omogočil hitrejši razvoj naše avijatike, ko nam je že enkrat dana trdna podlaga originalne domače gradnje aeroplanov.
Pimarniški kongres v
Kakor smo te včerai poročali, se le koncem preteklega tedna vršil v Zaerebu prvi jtrsoslovenskl konsrres. ki }e nad vse pričakovane dobro uspel. Koneresa so se udeležili polncštevflno predstavniki teh podjetij kakor tudi mnogi inozemski plinski strokovnjaki.
Zastopana so biia mesta: Liubliana, Maribor, Zagreb Celje. Osdjek. Koprivnica, Split, Sufoottca, Novi Sad, Saraievo, Brod na Savi, Bjelovar in Vinkovci Kongres je posetil med drugimi tudi svetovnoznani pita ski strokovnjak profesor dunaiske tehniške visoke šole dr. H. Strache. V soboto dopoldne so se sestali udeleženci v kavarni hotela »Esplanatle«. nakar so se odpeljali v mestno hišo. kjer iih ie nad vse Infhez n ivo sprejel zagrebški župan in arhilekt Heinzel. Po sprejema se je vršil ogled zagrebške plinarne, nakar so sledila popoldne ob 15. v mestni posvetovalnici zelo zanfcriva strokovna predavanja. Predavali so: inž. Črne-kovič iz Zagreba o razvoju plina. ifiž. Bar-tel tz Ljubljane o plinskih obratih, inž- Tom šič iz Maribora v naših premogovnih vrstah s posebnim ozirom na dvoplinske obrate, inž. Bellenthin iz Osnabriicka o panomerih, inž. Horvatič o najnovejših metodah kemič-
nega predelava nja premoga in Inž. Ravhe-
kar o zemeljskem ©Ita.
Predavanjem sta prisostvovala med dragimi tudi zagrebški žuipan in rektor univerze Raamotrivalia se ie • uporaba dvopMnskih sistemov predvsem za mala mesta ter priporočala večja uporaba inozemskega črnega premoga, ki Ima napram domačim premogovnim vrstam nekatere prednosti. Kakor se ie Izkazalo, uporablja ®e večina plinarn razem domačega tudi Inozemski črni premog, medtem ko so nekatere plinarne, med temi tudi LjuMana to Maribor prešle izključno na uporabo inozemskega črnega premoga. Dokaj zanimivo je predavanje O porabi zemeljskega plina, kl se namerava vpefiatl po 104 km dolgem plinovodu tz Bu-jevice v Zagreb, kar pa je zaenkrat vsled velikih stroškov še neizvedljivo.
Zvečer je priredila zagrebška mestna ob čina vsem udeležencem slavnosti bankert, k: so se ga udeležili tudi župan in nekateri mestni senatorji. V nedeljo .se ie vršila nato v plinarni interna konferenca strokovnjakov kier so se razmotrivaia razna pereča vprašanja. popoldne pa so si vsi gostje ogledali še mestno elektrarno in vodovod, nakar se le kongres zaključil. Prihodnji kongres se vrši L 1927. v Osieku.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Dolenjske Toplice so izven kopališke sezone mal in neznaten kraj, v katerem pa ie krepko razvito društveno žMjenje, k! mu seveda prednjači malo in z raznimi težkočaml se boreče sokoisko društvo. V letošnji zimski
Sostanovalec
ne sprejme • L marcem. Naslov pov« uprava «J«tra> 4240
sezoni Je priredilo več dobro uspelih' prireditev. Preteklo nedeljo 21. t m. nas ie razveselilo z Ganglovo dramo v 4 dejanjih »Sin«. Igra je bila dbro naštudirana ln igraled so nastopili s sigurnostjo. Bil je res lep ulitek. Reči se mora, da so bfli na svojem mestu in da to se uživeli v svoje vloge. Dober uspeh ta splošna zadovclj-oost občinstvo naj vzpodbuja brate ta sestre Sokole k nadaljnjemu vztrajnemu ln nesebičnemu delu.
BELOKRAJINA. Nastopilo ie lepo pomladansko vreme in naše ceste so se malo posušile. Cestni odbor se tako oddahne od raznih pritožb. V Črnomlju imamo premalo stanovanj in poslovnih lokalov. Imamo pa lepo bolnico. Zakaj se ne poskrbi, da se bolnica odpre ah pa se opusti kot nepotrebna? Imamo dva dobra zdravnika in bolniki hodiijo k njima od daleč. Zaposlenih imamo v mestu nad 200 delavcev, kl morajo honltf v bolnice v Novo mesto aH Ljubljano. AB bi se ne mogli zdraviti doma? . . . Naše mesto potrebuje olepšave. Ulice naj dobe imena, zasaditi treba senčna drevesa, poskrbeti za igrališče otrokom. napraviti park. En sam redar je premalo. V zdravstvenem pogledu se mora marsikaj ukreniti. Svinjaki in stranišča ne smejo bftf leglo kužnih bolezni. Za zdravstveni odsek ie odprto široko polje. Napredovati moramo z duhom časa, a ne plesti koteč kot Je pleo otec.
IZ SEMICA. Dne 23. t. m. le dosegel naš g. župnik pri sreskem poglavarstvu, da se Je vršil komlstjonainl ogled župnišča, k!
bi mu ga imele »graditi v s« i tiri občine župnije Semič. To bi bili novi davki 1 2e tako težko dihamo ped davčnim bremenom in kdor nas še obdavčuje, nas spravila na boben. Ako je E. župniku iupnišče premajhno, nai se premakne v svoj dom, za katerega mu je cela Župnija zlagala. Ako na župndšču ni kaj v redu, naj ga popravi nemški viteški red, ker Je njegova last Mi si moramo sami popravljati svoje hiše in poleg tega skrbeti za družine. Ako teče res g. župniku na glavo, J« to le niegova krivda. Pravočasno bf se dalo z matlra popraviti, ne pa čakat! na nas uboge kmete in skficevati se na avstrijski zakon i* leta 1863., kl tvori nekako tlako v prid nemškemu \<te5kemu redu. Q. župnik naj sd zapomni, da sedaj ne pojde več tako, kakor takrat k0 Je pobiraj za Orlovski dom. Nismo lutke! Onim, kl se pehajo za zgradbo župtiišča, svetujemo, da odnehate, ker so preveč od nas kmetov odvisni Capi to!
Izjava. »Jaz Dragotin Kveder. ravn. v Ptuju izjavljam, da so vse vesti, k! sem »b raznašal o poslovanju v Nabavllalnl zadrugi državnih nameščencev v Ptirhi. popolnoma neosnovane in neresnične ter se vsem članom upravnega odbora posebno pi gosp. Josipu Gorupu. Albertu Prlmcu In Edvardu Pra-protntku zahvaljujem, da so .ni odpustili oz. odstopili od zasebne obtožbe. — Dragotin Kveder. ravnateli v Ptu-hi.	309
Darujte za Sokolski Tabor!
t Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—» Najmanjši anesek Din tO-—v
druženje jugosiov. iženjera i arhitekta - sekcija Ljubljana
vat>i člane oa
I rečni občni zbor
j n vrSi v soboto 27. febr. 4:6 oh 20. uri v družabni lokalu Sekcije t Ljubki. Kongresni trg llH poslopja »kazine«). 4£90
eoCek privatn. na-
seščencev v Cslju
tij, nartavljencev) sa Trfi » nedeljo 28. februarja T Bili dvorani Celjskega deti ob 20. uri, »a katerega h rabijo vri ljubitelji plesa hira priljubljena coljska jc lba »Ilirija«. Vstopnina !! Lin. ker ja Cisti dobiček ttmtaijen za brezposelne liiae. f« preplaSila nvalež-E3 sprejemajo. — Posebnih icTsbil s« ae b« raipo-437«
Kontoristinja
-.anasljiva, t vseh pUarni-i:ih poslih verzirana moč 2 znanjem strojepisja in samostojne slovensko-nemSke korespondenco, se ISče za takoj. Istotam se sprejme starejša prodajalka za tr-?.vino s meSanim blaffora. Kefiektira »e le na prr«. razredno moS. ki Je popolnoma izTežbana v mefiani stroki. Plača dobra. Hrana in stanovanje t hl§l. — Ponndhe na npravo «J>;tra. pod ^Prvorazredna moč>.
43dS
Za slikarstvo nadarjenega dečka
sprejme v nčenje na S leta •b svoji oskrbi, Josip Bo-liS, Svabičeva a!!ea It. 1
Postrežnica
samostojna, pridna in poštena, vajena vsakega dela, ki zna kuhati in Šivati, išče slnžbo, najraje v Maribora. Gre tudi za biSnieo ali kaj sličnega. Ponudbe pod fiifro .Samostojna, na podrujnieo .Jutra« t Celju. 4366
Gospodična
samostojna knjigovodklnja, ve£ča tudi vseh ostalih pisarniških poslov, išče primerne službe. — Cenj. ponudbe pod značko .Zanesljiva 19» na upr. cJutra*.
43S7
(Trnovo).
4571
Bjal*.
Idosae-
Travno goro (obfiiaa
Sodraziea)
iščem iovca
H bi obenem vodil postii-lo. V postev pridejo le »ii prosilci, ki so v vseh pozdnega lova — rvs jelen, medved, volk, trii petelin — temeljito irsltnni in ki se ali sami, i-i rjih leno razumejo na 5:!. i -1: o obrt. Travna nra ieli na samem, sredi 1 ■ '„i ure od seli??, "i si viroko: inimo vodi f?tr.t jat Kočevje—Rib-t Dra^ra—Prezid. — Go-" na itoči letno približno P M vina. 3 hI Sganja, ima 1'Uko. Lovec bi imel gc-■>.o na račun, stanova-^rva. njive itd. — Ivan Lovrenčik Ljub-:>.rj, predsednik .Sloven-iija lov. druStv«. 4011
Zastopnika
I!»bo r vsakem kraju. — ■ 'iravno za vsakogar. Po-«!>.i kapital HO Din. I.ep Ponudbe pod .Po-tonski zaslužek, na «Pro-V reklamna dr. z o. 1 7 I.iubljani, ČetenburTO-1 'U.	38U0
Išče se kuharica
" skupno kuhinjo, 11 bl tella 17-13 ljudi. — mora snaina, pridna P«''tena. Stanovanje pro-|r- plača po dogovora. — mera biti nad S5 let 'i snubitev nečprt>?obna. ••'ulov pove upr. «Jutra>.
4342
Perfektna sobarica
^'"a ia požtena, ki zna ; i BemSko. se sprejme ta-'•)• Kaj sa oglasijo samo ' kl imajo dob-a dol-*'ea iq«ričevala. Kaslov ' 5P'avi .Jutra., 4273
Mesarski pomočnik
iSče mesta za takoj t Ljubljani ali Celju. Cenjene ponudb« na naslov: Julio T*-nlak, Varaldia, Kurelčeva
ulica.	42CS
Trgovski vajenec
ISčem za tSletnega fanta, siroto brei staršev, boljše rodbine, mesta v večji trgovini. Cenj. ponudbe pod oirotai na upr. cJutra«.
4237
Učenca
in zdravega, za i^iTino meianega blaga
n. Prednost imajo tisti, ie dovršili trirazredno '"ičansito Kolo. — T ran« junior, Vransko. 4421
Mladenič
>ad 13 let, ali voja-prost, trezen, polten
Natakarica
iSČe službe v prometni gostilni v mestu ali na deleli Ponudbe na naslov: Hri-bernik, Vič 43.	43S7
Iščem mesto kot
lesni pejemalec
ali pristopim kot
družabnik
k dobiikanosnemu podjetja s 40.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra».	4331
Prikrojevalec
izurjen, ISče sluibe v tovarni za tevlje. Cenjene I>onu:lbe a» upravo »Jutra, pod Šifro «515»,	4316
Kroj. pomočnik
iSče stalno mest« i oskrbo v hiii — ta malo in veliko delo. Naslov pove nprava •Jutra«.	4304
Prfprosta ženska
po Stena, z majhnim otrokom, zmožna kuhanja in vseh drugih hišnih del, išče mesta kuharice ali gospodinje, tudi laven Ljubljane. Na plačo se ne ozira. — Naslov poslati na uprav« .Jutra« pod .Delavna 270?»
4383
Štedilnik I Pisalni stroj in mo-
skoraj nov in lijak za vo- t0nJ0 fcol0 Se kupi
Zl^llt^- ! Ponodbe n. upravo -Jutra.
pod .Znamka ia oena>
Naslov pove nprava .Jutra.
4406
Otroški voziček
skoraj popolnoma nov, i proda po zmerni ceni. — llizilj. Frančiškanska uliea
št. 10/111.
4409
Nov stroj
za ročno izdelavo dvorezne
cement, streš. opeke
z rezervnimi deli in 600 modeli se ceno preda. — Naalov pove uprava .Jutra« 4361
Avto
najboljše italijan. znamke, 32 HP, iestsedeien, elektr., skoro nova guma ln rezerva, izvrstno vzdržan, se poceni proda. Vprašanja pod .Zanesljiv avto« ca upravo .Jutra«.	4384
4372
Kuharica
samostojna, l večletnimi sprifievali, išče pimerno ni':>■ sto. — Ponudbe na upravo <Jutn» pod »Poštena 2709» 4382
Dekle
• 4 rarredi meščanske *old in dobrimi fpriCe.vali, l»5e mesta k otrokom pri boljSi
Naeiov*poV«^uprava'«^ut»» Franc, modni žurnali
<101 (cMassagerie Hachette«) vseh vTst so dospeli. Dobijo se pri trgovski družbi «Vera», t Ljubljana, Aleksandrova 8.
4370
2 vagona hmelovk
od 6—8 m proda Sattler, Dražavaa, pošta Loč«, Štajersko.	4362
Proda se kolo
novejšega izvora. Bele par mesecev rabljeno. Naslov v upravi .Jutra«.	4374
PREMOG — ČEBIN
Wolfov» 1/n. Telefon: B«.
481/1
Drva
odpadke od iage ln parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po 20 para kg 8cagnettf,
parna laga V. Ljubljana.
63
Radio
aparate ia dele najceneje pri J. Goreo — palača Lj. kreditne banke.	25-a
J kr»fiak. i« »prejme v hi5o na deželi kot
['?> »ti hlapec k 1 kooia. °?»'ljll bi tudi druga io-dela. Ker Je slniba "Tn«. ie zahtev»to Ie •»Jbollia spričevala 1» pri-proiii,. Takotinje ponudb« Poslati pod .Priden in mladeniJ« aa oprav« '•atra».	4367
Strojepisko
^"tnieo, sprejme pisanu
I^raktikantinjo. — P»-"r' pod .Začetnica 272«» •» c pravo cJutra«. 4395
Kanarski vaienec
Eber
•» takoj eprelme. E. Eber, M«bljana, Konfreanl
Pisarniška moč
bivši narednik, ■ srednješolsko Izobrazbo, zmožen slovenskega, srbohrvatske-ga ln nemškega jezika ter
strojepisja, išče mesta. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod »Zanesljiv št. 220».
4419
Mesto voditeljice
želi gospodična srednje starosti. podjetna, samostojna, z večletno trg. prakso, s 30.000 Din kavcije. Sprejme mesto kakega oddelka, podružnico ali trgovino na račun. Gre ko« pomoč lefo ali kot družabnlca le v dobre ldočo trgovino. Cenj. ponudb« na upravo »Jntra« v Mariboru pod »Zmožna*.
4411
Prikrojevalec
Izurjen v damski ln moški stroki najmodernejšega kroja, • prakso, vešč več jezikov, išče za takoj sli pozneje službo pri večjem podjetju, kjerkoli v Jugv »taviji, hrv. Primorja ali Dalmaciji. — Ponudbe pol »Zmožen fn vesten 36» na ULTavo »Jutra« v Ljubljani.
4417
Krojaški pomočnik
iSče delo. Hašlov t opravi »Jutra«.	«07
Mesto učenca
v trgovini na deželi
s hrane ta stanovanjem teli voiaJčlne prost, krepak in zdrav, 21 let itar mla. denič, raeežen slovejmkejra In nemškega Jezika. Naslov v upravi »Jutra« pod šifro cHrepeoaaj« do «S«ala».
4968

Benečanski jarem
kompleten, prodam. — Vse, voi In gonilno kolo (Sehwungrad) v dobrem stanju. Poleg tega voz za rezanje tavolet. Cena po dogovoru. Anton Ratkovič, Brezovica, Sv. Jernej na Dolenjskem.	S8G7
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120
Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Istotam te sprejemajo vsa popravila.	SS60
Pozor, pekil StroM za del. testa
(Teigteilmaechincn) za ročni ia parni pogon, patent Avstria 25 do 80 delni (Umlegzilinder) z i z-b o 1 j š a u o noževo glavo
Stroji za mešanje
(Misefc- n. Knetmaschlnec)
Stroji za drobt:ne
ra ročni pogon, velikost A B, ia znane tovarne pekovskih strojev ing. Emil Plewa, Wien XVII h naročajo pri tvrdkl
Ivan Koinatič
zastopstvo in prodaja strojev v Ljubljani. Gradišče št. 11. — Zanesljivim plačnikom u obroke. 25157
Čas za moderniziranje slamnikov
je tal — Sprejema moške in damske tuli v belenje in barvanje. — Dospeli so najmodernejši vzorci. — J. Stemberger-Reš, Dunajska cesta 9.	4100
Štampilje
izdeluje S. Petan v Mariboru. nasproti glvanega kolodvora.	71-a
Vulkanizlra
vse vrste g o m t j a parna vulkanizacija P Skalar v
Ljubljani. Rimska cesta U.
270
Strojnega pistenja
se teli priučiti boljše delde proti dobremu plačilu. — Ponudbe na upravo »Jutra« l»d «F. R. 18«.	4402
200 ha bukovega
gozda
mladega, po večini 15—20 let star les, se proda skupaj ali po se parcelira. — Gozd leži na Boču » Polj-čanah. 15 eniuut od kolodvora. — Istotam se preda
majhna vila
z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, leta o*eba proda tndi okoil 2 ba gozda v občini Turjak na Dolenjskem. Ponudbe na opravo »Jutra*.	4238
Enonadstropno hišo
z vsemi pritiklioaml in vrtom prodam radi selitve po ugodni ceni. Stanovanje kupru takoj na razpolago. Naslov pove opr. »Jutra«, 4350
Kupci, pozorl
Proda se v predmestju Ljubljane enonadstr. hiša z velikim vrtom, pripravna za obrt, z dvema prostima stanovanjema, po zelo nizki ceni Ponu Ibe na upravo »Jutra* pod »Hiša it. 2597« 4M4
Posestvo
i velikim poslopjem, vinogradom ta sadnim drevjem Četrt ure od rudnika, po ure do postaje, se p<* nizki eenl proda, fcaslov: Pod-repšek. Megojnic«, p. Griže Sa vinska dolina.	4364
Dve veliki sobi
pripravni ta pisarno, n oddasta v najem t 1. marcem na Aleksandrovi ««stl. Ponudb« na poštni predal it. 4.	8947
Opremljeno sobo
po možnosti v bližini sod-nije, išče soliden gospod s 1. marcem. Cenjene ponudbe s pogoji pod značko »V bitimi todnlfe« u opr. <JuU»».	4327
Lepa, zračna soba
opremljena, parketirana, t elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v prijazni legi sredi mesta, »e odda s 1. marcem boljšemu, dobro sltuiranemu. solidnemu samskemu gospodu. Ogled od »5,—18. ur«. Naalov v upravi cJutra*.	4403
Stanovanje
S tob t» kuhinj« Iii«
ka bret otrok, ki plaia Dla 1000 mesečno. Naslov pove uprava cJutra«.	4418
Sostanovalec
z zajtrkom i* večerje M sprejm«. Naalov pove opr. »Jutru.	4403
2 mlada gospoda
iščeta opremljeno sobo, p« možnosti s posebnim vhodom, event. t hrano, za 1. marec. Najrajši na periferiji mesta. Cenj. ponudbo
Proti predplačilu
najemnine za več mesecev s« takoj oddasta 2 opremljeni, parketirani sobi ■ kuhinjo po dogovoru. — Sadov pove nprava cJutra« 4373
Na stanovanje
in hrano se sprejme gospodična, dijak ali dijakinja. Naalov pove oprava »Jutra« 4373
Kot sostanovalec
se sprejme mlad, boljši gospod ali dijak v lepo zrai-no sob«, event. t hrano. — Naalov povo aprava »Jutra« 4378
Kot sostanovalka
s« »prejme gospodična v Cerkveni allef S, pritličje, levo.	4377
Zamenjam
stanovanje
1 sobe, kohinj« ln vseh pritlklln, blizu sodišča g stanovanjem 8 sok ia kuhinj« »redi mesta. Pismene ponodbe sa npravo »Jutra« pod »Sodišče«.	4:
Posredovalnico za služkinje
Ljubljani, Kopitarjeva ulica 4, poleg zmajskega mosta je otvorila Pavla Mrak, bivša poelovodkinja pri g. Novotnj, Mr m saj-topleje priporoča.	72
na opr. »Jntra« pod iifro •Periferija 4313».	-
4307
Opremljeno sobo
s posebnim	vhodom, v sredini mesta,	išče gospodična Naslov na	opravo »Jutra« pod »Soba	1925». 4260
Krompirja
prebranega, zdravega, debelega in rožnatega, nudi več vagonov Ivan Ravnikar. trgovec, Mursko Središče, Medjimurje. 4301
Trgovci, pozor!
Dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v lepem trgu Slovenije blizu cerkve, se radi bolezni da v najem pod ugodnimi pogoji. Dobri i resni trgovci naj pišejo na upr. »Jutra« pod šitro •Sigurnost 21».	4242
Trgovski lokal
s opremo in stanovanjem dam v najem v sredini trga na prometnem kraju. Najemnina po dogovora. — Naslov pove uprava »Jutra« 4416
Drva!	Drva!
Na Dravskem polju bom imel to leto pri izdelavi Jamskega lesa 500 klafter borovih drv. Drva se bodo postavila v Celje, Ptuj ls Maribor na kolodvor po 820 Din klaftra. Kdor se interesira ta drva, naj le sedaj naroči. Manj ko 1 vagon se ne more odposlati — Naročila Fprejema Dra-
Steklenlce
od kisle vode. se kupijo v večji množini ali tudi posamezni komadi. Naslov pove uprava »Jutra«. 3105
Vsakovrttno
zlato ktiptije
po najvišjih e*nnh
Čeme. juvelfr
Ljubljana, Wo!fova ollea 8 64
Železna blagajna
rabljena, se kupi. Ponudbe pod šifro »blagajna 2751» s navedbo cene na opravo »Jutra«.	4424
Za izdelovanje ce-iretnih izdslkov
kupim vsakovrstno orodje in stroje. Naslov pove upr. »Jutra«.	4360
Staro železo
In stare kovine vseh vrst kupuje Fr. Stnplca, trgovi-, na z ielernlno in po!:cdcl-cotln Korošec! lesna trgo-! sitimi stroji v Ljubljani, i.nudbe na upravo »Jutra« vina. Garanje it. 7, Eečiea i Gosposvetska eesta itev. t. | pod »Separirana 2390«. Ob PakL	1	4ssa
Iščem stanovanje
v stari aii novi hiši, obstoječe iz 2, oziroma 3 sob s pritikiinami. — PiEmeue ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod značko »Stara ali nova«. 4263
Mesečne sobe
s posebnim vhodom odda hotel '"ratnik.	4243
Stanovanje
8—5 sob s komfortom, v sredini mesta ali bližini tovarne Pollak iščem. Plačam dobro. Ponudbe na nasiov: Zagreb I, pošt. pretinac 222
Lepa, zračna soba
se odda enemu aH dvema gospodoma. — Naslev pove uprava »Jutra«.	4343
Večjo sobo
ali p« sobo • kuhinjo 112« ves dan odsoten zakonski par. Kdor bl imel tako ta oddati, naj ponudi na upr. »Jutra* pod »Mali dom«.
4406
Lepa, čista soba
a elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom se odda
na periferiji. Naslov pove uprava »Jntra*.	4393
Na stanovanje
se takoj sprejme gospod. — Naslov pova uprava »Jutra* 4407
Soliden gospod
ište majhno sobo v sredini mesta. Ponudbe tta opravo »Jutra* pod »Soba 27Š9«.
Opremljeno sobo
z zajtrkom iščeta 3 gospodični za daljšo dobo. — Ponudbe na npravo .Jutra* pod »Separirana »oba«.
4400
Gospodična
išče sobo v sredini mest«. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na opravo »Jutra« pod »Sostanovalka 2736«.
4398
Sobo
[ z 3 posteljama oddam • 1. marcem gospodom. — Naslov pove oprava »Jntra« 4404
Družabnik
za bitetkonkorenluo, tel«
dobičkanosno podjetje t« išče • kapitalom od 15.000 Din naprej. Pogoj trg. na-obrazba. Ponudb« na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Siguren dobiček« <410

Inteligentna dama
lell v svrho razvedrila dopisovati t tnačajnim gospodom. />opise na upravo »Jutru ped iifro »Karmen« 4385
Tatjanin večer
Zveza ruskih akademikov to aajprisrčaejie tahvaljuje: 1.) Damskem« komiteju: go-spem: Hedžetovi, Gašperli-novi, dr. Zbainikovi, dr. Kraraerjevi. dr. Jenkovi, dr. Jenko - Groi«rjevi, dr. Meneigerjevi, Ijovič. dr. Koiiia, Mari Rusovt, dr. Kopačevi, Bodič, Berbuče. vi, Bahovec, Majaronovi, Lindtner; gdl. Zemljakovi, Zemijanovi, ter vsem gojen-kam Gospodinjske šole. — 8.) Tvrdkam: Kredite, zavodu ta trgovino in industrijo, Trboveliskl premogo-kopni dTužbi, Trgovski banki, Kmetski posojilniol, bun. ki »Slavija«, Ljublj. kreditni banki, Mestni hranilnici. Jugoslovanski banki. Hipotekami banki. — Gg.: V«, likemu iup. Baltičo. škofa dr. Jegliču, Ig. Dukiču, Mih. Tomšiča, Jos. Kun-stelju, Jakilju. Radnajr. ing. Loskoto, dr. Kisovea, Pogačnika, dr. Kralja, tir. Grive«, Hočevarju ter vsem | cenjenim dariteljem in «b-iskevaleem. — 8.) Članicam in članom gledali'6a: ge. Veri Danilovi, gdč. Brear, Moharjevi, Tuljakovi ter gg. nabada. MahkotS. Bo-tetta. Danilu. Drenovco, Golovlno, Holodkova, Kovaču^ Kralja. Orlovu, Pc8-ko. Plota is dragem« proi. O. testu. — 4.) Dnevnikom: »Jutra«, »Slovenca«, »Slov. Naroda«, ki so • »vojlm požrtvovalnim delom, dobrodelnimi prispevki In obW skom pomagali k moralnima ln gmotnemu uspeha jubilejnega V. tradicionalnega Tatjaninega večera. — Vsa čast sijajnega ut-peha prirdeitve Zveze brezpogojno pripada damsketnu komiteju. — Srčna hvala. —


Vijolina
skoro nova, s« proda. — JTaalov pov« aprava cJutra«
4399
Odbsr.
4432
Vrhniško opeko
premog ln drv* dobite najceneje pri Vtako K r 1 a t a Trn«vtki pristan itev. a.
Izobražen gospod
išče opremljeno sob« t vbodom a stopnic, v sredini mesta za 1. marec. — Cena postrancka stvar. Po-
436?
4386 1
<899
Opremljena soba
z električno razsvetljavo te takoj odda 2 osebama, ev. tudi s hrano. Naslov pove uprava cJutra«.	4379
Opremljena sobica
t električno razsvetljavo te odda. Naslov pove oprava »Jutra«.	4388
Opremljena soba
s« odda takoj gospoda ali gospodični v Vegovi ul. 18, pritličje, levo.	4391
Sobo s kuhinjo
opremljeno aH neopremljo-no išče zakonski par bret otrok. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Mirna stranka 15«.	4008
Prazno sobo
velita), z električno ra»-svetljavo, v pritličju, IJJ-m — Kupim tndi moško pupo (model). Naslov pov« upr. •J»»ra».	4889
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da jih dobite pravočasno Sprejema do 15. aprila P. Magdič, Ljubljana. 66
Društvo nameščencev mestn. dobodar. urada v Ljubljani
te najiskrenoje zahvaljuje vsem posetnikom prireditve v »Mestnem domu« dne S.
febr. t. L Predvtem pa s« zahvaljuj« gg. gerentom ljubljzanskim, mestnemu fiziku g. dr. Eoso, ravnateljstva dohodarstvenega ara-da, vtem gg. trgovcem, Id to s« ali osebno, ali potom tvojih tastopnikov odzvali našim vabilom, ter vsema ostalema cen}, občinstvu. — Upamo, da nas vsi, katerim smo letos zahvale dolini tudi prihodnje leto ne prezrejo. — Odbor.	4428
Kdo bi mi razmnožil
par sto okrožnic na pisalni stroj. Pod šifro »E. P.» na npravo »Jatra«.	4396
Vsem učiteljem in učiteljicam Slovenije
Ako hočete Val mesečni dohodek na realen način poboljšati, pišite n« upravo »Jutra« v Maribora pod »Pomoč 1926«.

Majhnega otroka
s« vzame v dobro oskrbo. Naalov pov« nprava »Jutra«
Pojasnilo
Z ozirom na naznanila v IJubljans^b dnevnikih o otvoritvi posredovalnic« ge. Pavle lirak, naznanjamo
Cidpitani, da gospa Pavla
rak pri tvrdki Novotnv nikdar nI bila poelovod. kinja In ti neopravičeno nadeva naslov, kl ji nikakor ne pripada. Bila je pri tvrdki aslaib«aa samo kot pomožna moč. — Toliko v vednost si. občinstvu. Nattavljeoei tvrdke Novotnj
n m. imi
Jurišičeva ul. 6. Sudička ul. 3. dobavlja privatni kom dvokolesa (b:cik!jV/ in dele za Iste. šivalne stroje, gramofone, gra> mofonske plošče, not;o metne žoge, tehn čne potrebščine po nain žjih cenah. Športna društva, mehaniki in obrtniki dobe popust. 79 Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik!
Štefan Uinesk
auio-tapetiiik in sedlar
Tržaška cesta 9, Glince
Specijalna delavn:ra za tapeciranje avtcm:>bi!ov m otročjih vozičkov, Izdelovame denarnic, a i lovk, damskih torbic, ter vseh usnjatih popotnih predmetov, Ci

JOŠKO ŠEPEC
SLAVICA PAPEŽ -KNAFLIČEVA
poročena
22. IL 1926. Sladka gora	Brežice
1193 a

Imi 33 stražsnje in w klepanje v IMani
pri katerem bodo službovali upokojeni varnostni organi prične z marcem poslovati. Ustmena in pismena naročila se sprejemajo » pisarni velese-ma objekt D, od 16. do 19. ure.
Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo
Hearn — Baukart
Poleg opisa japonske in dežele tnične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo.
Broširana knjiga velja Din 28*—, * telo platno vezana Din 38*—.
Izdala jo je
Kfrua Tis' ovne zatirane
v Ljubliani.
Prešernova ul. nasp. glavne poŠte.
L. Mikuš "1
LJUBLJANA, Mestni Ub U
Isdeiovatelg dežnikov
Na drobno l	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih pallo Stari dežniki m nanovo pr*oblete,o.
Zahvala.
Ob nenadni Izgubi naSega nepozabnega sina in braia
Mirka Šuntajsa j
smo spre eii od vseh strani obilo doka j zov iskrenega sočutia, k« nam lajla j našo neizmerno bol.
Posebno se zahvaljujemo pg. zdravnikoma dr. Jsnšterln iz Trbovelj In dr Neubergerju iz Hrastnika za požrtvo- j valno lečonje In za tolažilne besede o priliki bolezni, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsi-m prijateljem in znancem, kateri so blagopokojnega snrenrli v tako ča-:tnem Števila na njegovi zadnji poti.
Tibov je, 23. februarja 1928.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob nenadni Izgubi naše iskreno ljubljene mamice in stare amnice, gospe
Marije Lobe
kl Je, mesto obhajati zlato poroko, morala po volji Vsemogočnega ravno ta dan končati, svojo zemsko pot — zahvaljujemo se tem potom naitopleje preč. duhovičini za častno spremstvo, pevskemu zboru pod vodstvom g nadučltelja Intiharja za ganljive žalostinke ob ooprtem grobu, nadalje za vsa nam došia izražena sočustva ln vsem ostalim, ki so blagopokojno v tako obilem številu spremiti k večnemu počitku. — Bog plačaj i	1192
Krka pri S«£nl, 24. februarja 1928.
Žalujoči družini : Lobetova In Gro&ljeva.
j' \
Sax Rohmer:	53
Rčeči četektiu
—	Poslušaj, stari norec, mu je dejala s tihim glasom, s teboj sem končala, opica! Da! Jaz sem umorila Lucyja! Da! Jaz sem ga umorila. Moj je bil... dokler mi ga ta rdeča in bela lutha ni vzela. Veseli me. da sem ga umorila! Či ga jaz ne morem več imeti, naj ga tudi ona nima! A kljub temu sem bila blazna.
Pogledala je spet Kerryja in potem nadaljevala:
—	Zveži ga in uspavaj ga. In, razumeš Sin, med nama dvema je vse končano. Ti greš svojo pot, jaz pa svojo. Zame ni smrdeča Rumena reka. New York bo dosti dober, dokler ne bo spet varno vrniti se v Buenos Ayres.
Tu je kavka veselo zažvižgala v svoji kletki, ki je stala na mizi. Sin Sin Wa jo je smehljaje gledal, kavka pa je začela posnemati udarjanje kastanjet.
—	Da, da prijateljček moj, mu je dejal kitajski. V Ho-Nanu bodo rekli, da si sam vrag in da sem jaz čarovnik. Cim manj koga ljudje poznajo, tem lažje so mnenja, da zna čarati, dragi moj Tling-a-Ling.
Gospa Sin, ki se je naglo otresla vpliva opija in je spet postala čisto trezna, je nemirno pogledala svojega moža.
—	Povej mi, je dejala, kaj se je zgodilo? Kako je prišel sem?
—	Majhen pes ga ie privedel semkaj, je zamrmral Sin Sin Wa. Fanta zunaj je udaril po glavi in mu odvzel ključe.
—	Govori manj in rajše delaj!, je odgovorila gospa Sin. In če že moraš govoriti, govori kitajski. Zveži ga.
Pokazala je s prstom na Kerryja.
Sin Sin Wa je skril svoje roke v dolgih rokavih in šel proti vratom, ki so vedla v notranjo sobo.
—	Samo razumna govorica nas razlikuje od drugih živali, je mrmral kitajsko.
Vstopil je v notranjo sobo in začel odvijati dolgo, tenko vrv iz kupa drugih stvari, ki so tam ležale in v katero je biia zamotana. Gospa Sin je stala poleg moža, ki je ležal na tleh, in ga opazovala. Niti Kerry, niti Sam Tuk nista kazala, da bi bila pri življenju. Ko
je Sin Sin Wa odvijal meter za metrom vrvi na tleh pri postelji, v kateri je ležala Rita Irvin v svojem dolgem svašnem snu, je tiho prepeval čudno pesem, in sicer v Ho-Nanskem narečju, ki ga je on sam razumel:
Šea, hudobna žena (tako ie pel), žena mnogih čudnih ljubavi ...
Šea demon...
Glej, Rumena reka izvira iz nosnic Boga gora...
Šea, izdajalka moških...
Kri je na njenih obrvih.
Glej, izdcjalka ie izdjna. Smrt ji sedi pri komolcu.
Glej, Rumena reka nosi tc.o na svojem valov ju . . .
Mrivi moški čujejo njeno skrivnost...
Šea, demon...
Šea, hudobna ženska. Smrt ji sedi pri komolcu.
Črni jastrebi jo obletavajo...
Glej, Rumena reka izvira iz nosnic Boga gora...
Ko je Kerry nepremično ležal pred nošami Sama Tuka. je naglo a trezno premišljeval. Prišel je k zavesti trenutek prej, predno je gospa Sin bila stopila iz notranje sobe. Marsikdo, med njimi tudi Seton paša, bi bil nezaupno opazoval, kako je Kerry globoko vzdih-nil in se ma'o premaknil. Višji nadzornik si je bil pa popolnoma svest, da je Sin Sin Wa pravi genij in da se nikakor ni motil v tem, da se pripravlja Kerry za napad.
Kerry je dobro vedel, da njegovi možgani čisto logično mislijo, toda obenem si je bi! svest. da nikakor ne more slediti mislim Sin Sin VVaja. Vedei je, da Sin Sin Wa ni tako neumen, da bi verjel, da je še vedno onesveščen. Prepričan je bil, da bo lahko ukanil Židinjo, toda ime! je skoraj praznoverno spoštovanje do kitajčeve spretnosti. Trik z odprtim opijevim zabojem mu je bil le še presveže v spominu.
Kerry je redko nosil strelno orožje seboj, kakor večina londonskih detektivov. Popolnoma je zaupal svojim golim pestem, ki so jim, če je bilo treba, pomagale njegove nagle noge. V trenutku, ko ga je blazna ženska hotela napasti z bodalom in jo je bil Sin Sin VVa zagrabil za zapestje, je že hotel preiti k napadu. Ko je pa začul. da je Kitajec naenkrat začel govoriti angleško, si je premislil, in slišal
je izpoved, ki je položila rabljevo zanjko okoli tilnika gospe Sin. Ležal je mirno in se čudil.
Zakaj je prisilil Sin Sin Wa svojo ženo, da se sama izda? Tako se je na tihem spraševal Kerry. Morda da reši Marena? Ali pa da reši gospo Irvin... ali svojo lastno kožo?
Vse to je bila za Kerryja strašna uganka. In kdo naj bi bil prav. zaprav Kazma? Da leži gospa Irvin skoraj gotovo uspavana z opoj. ninami v skrivnostni drugi sobi, o tem je bil Kerry prepričan. Njegova glava ga je bolela od udarca in kar šumelo mu je po njej. Toda mislil je jasno in bil je pripravljen na vsako nevarnost.
Da bi lahko Kitajca uspešno pobil na tla. o tem ni dvomil; žensk se sploh ni bal, četudi so morda bile morilke. Toda računati je moral še na dva druga nasprotnika: na skrivnostnega Sama Tuka in na razsvetljavala kaka svetilka. Tuienje parne sirene na bregu se me
Skozi prste, ki si jih je držal pred obrazom, je Kerry z zaprtimi očmi opazoval, kaj se godi okoli njega. Naenkrat je pa oči nagio zaprl. Sin Sin Wa je prišel prepevajoč iz sosednje sobe, držal v eni roki vrv, v drugi pa pištolo.
—	Policaj mora spati ali pa mora umreti, je zamrmral angleški komaj slišno, a vendar tako glasno, da ga je lahko Kerry razume!
Vrgel je vrv svoj ženi in ji dejal:
—	Zveži ga. Jaz stojim na straži s pištolo.
I\erry se je napravil mrtvega, kajti Kitajcev glas mu je grozil
in ga svaril.
39. poglavje. Prazna ladjedelnica.
Sumljivi del kitajskega predmestja so stražili kot trgnjavo srednjem veku, ko se je Seton paša vnovič znašel v tej tako žalostno slavni okolici. Govoril je z različnimi stražami, a ni zvedel nič posebno zanimivega razen, da nihče ni videl višjega nadzorni Kerryja, izvzemši trenutka, preden se je zmračilo. Seton, ki je še pred kratkim bival pod milejšim podnebjem, se je kar tresel, ko je gledal temne, prazne ulice, izprane od dežja, in ki iih je le tu in tam razsvetljavala kaka svetilka. Tuienje aprne sirene na bregu se mu je zdelo, da se sklada z rastočim mrakom. Največji optimist bi bil izgubil svoj pogum v taki okolici.
ČABIA ROČKA
zlata
visoko plemenita in najfinejša
zdrauikščna mčsanica
v najdovršenejšl popolnosti, edina obstoječa čajna mešanica najfinejših cvetov in nepre-kosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja kot srednje vrste.
velik, 40 HP, sedemsedežni Steyr, jako dobro ohranjen, malo izvožen, v izbornem stanju s kompletno opremo
tako] ngodno prodam.
Inserenti naj se javijo pod šifro „Auto 36" na upravo Jutra. iI28 a
Telefon 980
pisa'ni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.1X0 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: LUDVIG BARAGA. LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6 ni 27 a	Telefon 980
Vsled ugodne nabave surovin smo
znatno znižali cene
1104-a
nogavicam
in drugim
pleteninam
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
M. Franzl & sinovi
PoStni predal 44.	Ljubljana, Privo* 10.
dobi stalno mesto pri podjetju v Ljubljani. — Reflektira se samo na prvovrstno moč. — Pismene ponudbe z referencami na upravo »Jutra" pod „BadSo telegraf st".
najboui im
ZA KURJE OČI
Stara, dobro uvedena
trgovina z ieleznino
v velikem mestu Slovenije ie na proda].
Vprašanja pod »Zlata iama" na upravo .Jutra*. 879
RAZPIS.
,,Hera" stavbna registrov, zadruga z o. z. v
Ljubljani razpisuje sa vsa zidarska, tesarska, krovska In kleparska, mizarska, steklarska, pečarska, slikarska, pleskarska, ključavničarska in inštalacijska dela pri gradnji eno-dvodružinskih hiš.
Ponudbe je vložiU v soboto, 13. marca 1926 med 15. in 17. uro v pisarni zadružnega gradbenega vodstva v Dalmatinovi nlid 11.
Pojasnila, splošni in podrobni pogoji za vlaganje ponudb in pripomočki za sestavo proračuna se dobe v pisarni gradbenega vodstva dne 2 marca in 3. maica 1926 vselej med 15. in 17 uto. Istočasno bodo ponudnikom dani na ogled načrti. Kompleten izvod pripomočkov in pogojev se bode Izdajal proti povračilu dejanskih
stroškov.	.	1184 *
Zadruga si izrecno pridržuje možnost, da bo oddala de o ne glede na višino ponujene celokup e vsote.
Ljubljana, dne 17. februarja 1926.
"SMRT ZUUEYIMA'
Zahtevajte samo originalni „Smrt Žulje* vima"! U apotekama in droger':^-n t »-voi 10 Dinara. LABORATORIJA LAM1C3,
Beograd, Kondina 11,	6t-»
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste Iz knjige Dr. Josip Tlčari
Cena s poštnino vred Din 19-50 Naročila na knjigarno T.sVovne sa drage v Ljubljani.
eventualno še kake druge pisarniške mobilije, dobro ohranjene iščem za
takoj. — Pismene ponudbe pod »PisarsiSliO pohištvo" na upravo »Jutra*.
mnnnnrnnnn^nnnnnnnrnnnnnnnm
Odlikovane Tovarne
E. Frette e C- 1
Monza
(Italla)

Ttaafa« gt!lljlllllllllllllflfiyilllllfiltllll^itfllll Prtealne Ji
OBRNITI SE NA PODRUŽNICO
v TRSTU
VIA MAZZINI, 30
<Jutrov> roman
LOGIFER
katerega skotinskoi napeta vsebina. prepleten* • lan tasttfnlml ttplelli»j! ori » tetka rio kcn.*» ki prina-tajo aav<lo4eaem» Htatelja • intereeaotnim fatmotri vanjem v.ak hit preeene ienja. k' ma le sledi rti oftaranje ta kunsteroaeija iv «0pet preseneienja tako. da so eltalolji o»"trpno prita kovali vsako nadaljevanj« romana, t*	io •• do-
biva pr* opravi <Jntra* LJubljani
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, na) si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, lo!) zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vetana stana . . . . U Broiirana pa .... 46
BsmnBBBnaaBBE&Ba»REfi.wgnHcs8gr a
®	B
0 B
g — -
4 PS Idealno motorno kolo za
vsakega. S ane samo Mk 8č0 —. Zahtevajte j prospekt in poiasnila, katere Vam brez kupne o veze pošlie Fran Vorslč, Maribor, Vrbanova 19. — Iščemo rajonske za- i stopnike	1186-a'
■IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS9
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča, gospa
ANTONIJA LORGER
učiteljica v pokoju
danes zjutraj dne 24. t m. po daljši bolezni, previdena s	||
sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.	ga
Pogreb naše nepozaoljene poko niče se bo vrši v
petek, 26. t m. dop. iz hiše žalosti ua tukajšnje pokopališče,	g
[si
Ljubno v Savinjski dolini, 24. februarja 192G. ^
Martin Lorger, soprog, Evgen, Alfonz, Hugo, $ sinovi, Antonija, Pavla, Roza, Mara por. Ko!enc, j| Anica por. Potočnik, Olga, hčerke, Zinka Lorger -4 roj. Gornik, sinaha, Josip Kolenc, Alojz Potočnik, zeta.
fsS

% "'t '' -

U.
Za uspešno duševno ln telesno delo ter za uspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno za ovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatirai Detami, ker one povzročajo močne potresUaje. — Nosite tudi Vi PALMA.KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako Izdržlj ve in še ceneje kot usnje.	59 a

Ocarinjenfe
554
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in oo najnižji tarifi Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarykova cesta 9.. nasproti carinarnice Vse informacije brez-nlflpnn'
Zahvala.
Za mnogobro ne izraze Iskrenega sočutja ob preranl smrti nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka !n strica j^spoda
H
izrekamo v Imenu vseh sorodnikov, znancev in prijateljev vsem in vsakomur najlepšo zahvalo. Posebna zahvala rre-častitl duhovščini, č g. patru Engonu za to ažilne besede ob zadnji uri, čast. sestram, kakor tudi ..Olepševalnem društvu" v Rožni dolini, Zadrugi pleskarjev in ličarjev. zas;opstvu zadruge gostilničarjev in kavarnarev ter vsem onim, ki so mu bili v tolažilo cb njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi vsem darovalerm vencev in šopkov ter vsem onim številnim udeležencem, ki so spremili blagega pokoj-
nika k večnemu počitku.
Vsem povrni Bog stotero 1
Ljubljana, dne 21. februarja 1926.
Žalujoča soproga:
Marija Zgonc s hčerko.
1190
i
Priporočamo 1 novo izdajo
romanov t
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, poŠt. 1*25 Din
Agitator
Brol 18 Din, vez. 23 Din. pošt I-25 Din
Izdala |lh |o
Tiskovna zadruga v Linbljani
Zahvala.
Vsem onim, ki so poznali in ljubili mojega pokojnega soproga, gospoda
notarja Frana Presečnika
in mu na ta ali oni način izkazovali svojo ljubav ter s tem lepšali njegovo življenje, bodi izrečena moja in mojih ubogih otrok iskrena zahvala.
Vsi, ki ste mu poklonili toliko cvetja, katerega je tako zelo ljubil, in spremljali blagopokojnika na njegovi zadnji poti na Vranskem in v Gornjem gradu, vsi, ki ste se spominjali mene in moje rodbine s sočutem. snrejmite mojo srčno zahvalo.
Im noma izrekam iskreno zahvalo rodbinam dr. Šerkovi na Vranskem, Plav-šakovi v Št. Jurju, Agnola-Siancer v Lit.bljani in notar Košeninovi v Gornjem gradu, ki so mi v najtežjih dneh mojega življenja storili toliko dobrega, da ostanem vedno dolžnica.
Zahvaljujem se »Vranski Vili* za ginljivo zapete žalostinke, enako pcvcem v Gornjem gradu, govornikom gg. dr. Šerku in notarju Kcšenini za v srce segajoče besede v slovo ob odprtem grobu, Vranskem Sokolu za častno stražo, Sokolu v Gornjem gradu ter požarni brambi na Vranskem in v Gornjem gradu.
Vransko, dne 23. februarja 1926
Vera Presešialls.
n