f
KRANJ, 19. OKTOBRA 1963
ŠTEVILKA 41.
Ivanka SMOLEJ, udarnica z naselja Mali Poža-revac, na cesti je bila en mesec:
— Cesta ml veliko pomeni, če cestišče povezuje štiri glavna jugoslovanska mesta, potem smo v njene temelje zabetonirali bratstvo in enotnost.
IGOR JANHAR, komandant naselja Beli potok, na cesti od marca do dograditve:
— Ta cesta je najlepša na svetu, ker smo jo zgradili s svojimi žulji. Vsak, ki jo je gradil, si jo bo včrtal v zemljevid.
Kili!
Sekač iz Gorjuš
NJEGOVI LASJE so kuštravi kot hrast. Njegova dlan je trda kot konjsko kopito. Kadar jo odpre, opazite, da se je trde povrhnice prijela smola, ki se je drži kot kakšna kožna bolezen. Lovrenc Biznik iz Gorjuš je pravi sekač. Prejšnjo soboto se je na Bledu preizkušal z ostalimi gozdnimi delavci v izurjenosti in spretnosti.
O Kaj pomeni za vas žaga?
— žaga mi pomeni toliko kot mesarju nož ali krojaču škarje. Njen pomen je velik zaradi kruha. Ko sem pred tremi leti dobil motorno žago, sem bil vesel kot Kolumb, ko je odkril Ameriko.
# Koliko let že žagate po naših gozdovih?
— Z motorno žago tri leta. Z običajno žago pa žagam že od rane mladosti, žage za dalj časa še nisem spustil iz rok.
# Imate še vse prste?
— Vrezal sem se samo enkrat. Takrat so mi zobje ušli v meso med dvema prstoma. Enajst dni sem hodil z obvezanimi prsti. Dvanajsti dan pa sem bil že zopet v gozdu.
0 S kom se najbolje razumete?
— Z bratom. Na vsakem koraku spoznam, da sva iste krvi.
O če bi na loteriji zadeli 5 milijonov, kaj bi napravili z denarjem?
— Popravil bi hišo, kupil bi si motorno žago in motorno kolo. Ostanek bi naložil za težke čase.
Zdravko Tomaže]
Jutri bo
puščena v promet cesta »Bratstva in enotnosti«
Cesta
je dograjena
Jugoslovanska mladina je svojo obvezo izpolnila pred rokom — Zelena luč za cesto od Ljubljane do Gevgelije — Na celotni trasi je v letih izgradnje sodelovalo 350 tisoč graditeljev — Mnogi so na cesti opravili izpit za življenje.
KO JE NASTALA narodna pesem o »beli cesti uglajeni«, smo imeli zelo malo lepih in dobrih cest, ki bi nas vezale. Zdaj", ko je dograjena najdaljša cesta v Jugoslaviji, ki povezuje Ljubljano z Gevgelijo, vidimo v tej gradbeni mojstrovini naše mladine velik uspeh. Kako hitro je bilo zgrajeno to najdaljše cestišče v naši državi!
Od Ljubljane do Gevgelije
AVTOMOBILSKA cesta, ki jo je zgradila jugoslovanska mladina povezuje štiri glavna središča naše države: Ljubljano, Zagreb, Beograd in Skopje. Cesta je ogromnega gospodarskega pomena. Razdalje med štirimi glavnimi središči so se zmanjšale z zgraditvijo tako modernega cestišča. Vloženi trud naše mladine je brezprimeren. Občudujejo jo tudi v tujini, kjer so navajeni ceste graditi z neprimerno boljšo opremo in stroji.
Avtomobilska cesta, ki teče od severa naše države do skrajnega juga je stala okoli 130 milijard dinarjev. Po sedanjih računih naj bi se zelo hitro amortizirala. Menijo, da se bo odplačala v 15 letih.
Na celotni trasi od Ljubljana do Gevgelije je sodelovalo 350 tisoč graditeljev. -,:
'i
Zadnji del ceste j
LETOŠNJI odsek ceste od Osipaonice do Beograda je mladina zgradila izredno hitro. Izkušnje, ki so si jih prejšnja leta nabrali, so se začele obrestovati. Mladi graditelji so vedno po prevzemu obveze držali besedo. Na letošnjem odseku je delalo 200 brigad, vsega skupaj okoli 25 tisoč mladincev in mladink.
Tudi delež gorenjske mladine pri tem velikem delu ni majhen. Letos je odšlo z Gorenjske na cesto 226 brigadirjev. Največ jih je bilo iz Kranja, in sicer 171, z Jesenic 18, iz Radovljice 10, iz Tržiča 4 in iz Škofje Loke 23. Mnoge med njimi je cesta izšolala za življenje.
•■RT-.SN1CA 3E. Nemci so se navadili na vladarje, ki dolga vladajo. Nemškemu poslovnemu dumi so pri srcu trdne vlade. Prav to je morda razlog, da je staii kancler odšel iz palače na Renu s poto-čenimi solzami. Razen Nemcev nihče ni bil pretirano ganjen. Tujina je Adenauerjevo selitev v Bundestag sprejela kot olajševalno okoliščino.
Adenauer je človek, ki so na dvakrat
upokojili
Zmagal na vseh volitvah
Adenauerjeva prostovoljna ostavka ima precej neprostovoljnih lastnosti. Ko je petnajstega oktobra bil razrešen svojega položaja v bonnski vladi, so bili mnogi Nemci prepričani, da je blizu vesolj ni potop. Niso si vedeli razložiti, kaj pomeni, da se Adenauer spravlja v upokojenski
Rekli so ...
»Največja sposobnost politika današnjih dni je, da se nejasno izraža:«    ^rjg.,, iM
ameriški satirik »Pri filmskem delu je najteže spraviti v ravnotežje umetnost in blagajno <
Visconti
italijanski filmski režiser
»Ženska lažje pozabi kot moški, toda tudi spomni se lažje tistega, kar je pozabila.«
Agatlia Cristie angleška pisateljica
»Prava družinska sreča je sposobnost biti srečen v dvoje prav toliko, kot če bi bil sam.<
Jean Cocteau francoski akademik
»Najlažje je VValtu Disnevu, kadar ni zadovoljen g jgravcem, nariše drugega.«
Pietro Germini italijanski filmski režiser
»Sedanja generacija astronomov je gotovo zadnja. k> odkriva z zemlje.« i dr. Rudolph Kiinn
nemški astronom
"Kandidata xa rektorja na vmiverd
AJLFRED BARON ĐENN1NG, star 6* let, drugi najvišji sodnik v Veliki Britaniji je avtor znanega poročila Kelier— Profumo. Ko je izvedel, da za rektorja na univerzi v Edin-burghu kandidirata tudi svetovni boksarski prvak Sonny Liston in princesa Soraya, je svojo kandidaturo umaknil.
Tudi Francoise se uči peti
MNOGO FILMSKIH igravk se je že moralo naučili peti: Jeanne Moreau, Brigitte Bardot, Magali Noel in druge; zato se je odločila tudi Francoise Fabian,' da bo poskusila. V neki oddaji z Julictto Greco in Georges Brassensom je morala peti Gerardovo popevko. Zapela pa jo je tako dobro, da ji avtor Gerardo obljublja, da bo z njo posnel ploščo. Upa namreč, da bo njegova pesem v njeni interpretaciji postala popevka leta.
Sreča v nesreči
DUŠAN JAKšIČ, ki je po dveletnem odmoru dobil v Opatiji zopet največje priznanje za s\ojo popevko -Odšla si z lastavicami«, je razen sreče imel tudi precej smole. Po prihodu v Opatijo — dan pred začetkom festivala — je imel prometno nesrečo, ki bi se lahko končala bolj tragično, Kot se je. Samo srečnemu naključju se ima zahvaliti, da sv? ni poškodoval. Avtomobil, s katerim se je peljal, se je za dlako ustavil na strmini. Zadržala ga je ograja, sicer bi po nasipu odletel v morje.
koj.' Delavci že preurejajo kanclerjevo palačo po okusu njegovega naslednika proie-sorja Erharda. Res je, da je Adenauer dobil  dve  sobi v
a vojne šlj celo je veli"
stan tako tiho in skromno. Adenauerja upokojajo namreč sedaj že drugič. Ali morda za njegovo skromnostjo ne stojijo kakšni novi načrti, ki bi pomenili tretje razdobje Adenauer j evega življenja. Ljudje, ki so živeli v najbližji okolici starega kanclerja, ga po vrsti zapuščajo. Njegove tri tajnice iščejo novo zaposlitev. Svetovavci odhajajo skupaj z njim v po-
bonnskem parlamentu, kjer bo še vedno v središču pozornosti in najmočnejši med enakimi. Svojo stranko namerava še naprej držati v rokah, čeprav se mu nekateri že upirajo in bi ga najraje popolnoma preselili v Rhon-dorf, kjer ima Adenauer svojo vilo.
Kakšna naj bo
Adenauerjeva
pokojnina
Čuvarji državne blagajne in finančni strokovnjaki na veliko razpravljajo, kakšno po-
da je imel Adenauer kot razorožitve in uničenj kolnski župan večjo plačo industrije. »Mi bomo kot preJ.-ednik Hindenburg. dalje. Verjamem, da Vse to kaze, da denar za Ade-nauerja ni nepomembna stvar. Razen tega pa so prav ob tej razpravi odkrili pismo, ki ga je Adenauer pred tride-setimi leti napisal Hitlerjevi vladi, da bi mu izplačala polno pokojnino. V tem pismu Adenauer pravi, da je vedno z razumevanjem gledal na Hitlerjevo nacionalsocialistič-no gibanje in podpiral NSDAP.
ka večina nemškega naroda p -   ' ima   sporazumna, če ■'i Švici podobna nev-i.    .i dižava.« Tri leta pozneje je povedal: Javnost mora biti enkrat dokončno obveščena, da seru v osnovi proti ponovni oborožitvi Nemčije.«
Adenauerjeva doba
V štirinajstih letih svoje oblasti je Adenauer iz porušene Nemčije napravil deželo gospodarskega čudeža in deželo nove nemške vojske. Njegove divizije Bundes-vvehra in nove Kruppove tovarne so prav tako nevarne za mir v Evropi, kot mj bile vojaške pustolovščine nemških militaristov v preteklosti. Da so njegove divizije preteča - nevarnost govorijo besede, ki jih je v zadnjih dveh desetletjih izgovoril Adenauer. Leta 1946 je govoril, da so Nemci popolnoma enotni in sporazumni glede
Leta 1951 stari kancler prvič menja ploščo: »Kdor za ■ r.arja nevti alizacijo in de m iiiarizacijo Nemčije je, al zmešan ali pa izdajavec«
kojnino naj dodelijo Adena-uerju. Stvar je zapletena, k*r je v državnih knjigah to že druga Adenauerjeva upokojitev, čeprav je od takrat minilo že trideset let, sporna vprašanja niso odstranjena. Ze pred leti je ugledni za-hodnonemški   tednik pisal,
Leta 1959 je povedal: »Britanci se naj že enkrat sprijaznijo, da niso gospodarji evropske celine. Vodstvo Evrope pripada Nemčiji in Franciji.«
Že nekaj skopih primerjav njegovih besed vzbuja precejšnje dvome in nezaupanje do nemške politike, ki je svet že večkrat pahnila v nesrečo.
^Ali bodo kolesa nemške politike tekla tako naprej?
Amsterdam
DOKAJ DOLGI postanek ladje v Rotter-damu nam je omogočil krajši izlet v Amsterdam. Popoldne smo se že zanimali za najugodnejšo zvezo Rotterdam - Amsterdam. Kmalu smo videli, da je bilo to povsem nepotrebno, kajti zveze med tema dvema mestoma so na primer še ugodnejše kakor med Kranjem in Ljubljano. Vsake pol ure ali pa še pogosteje se lahko v tej smeri odpelješ z vlakom, ki vozi s hitrostjo 120 kilometrov na uro.
Prijazna slikovita pokrajina
Precej zgodaj zjutraj smo zapustili rotter-damsko železniško postajo in se z motornim vlakom odpeljali v Amsterdam. Pot je minila hitro. Med vožnjo pa smo si lahko ogledali pod morsko gladino ležečo pokrajino, ki se razteza med obema mestoma. Zelenja ne manjka nikjer. Največ ga je seveda na obsežnih pašnikih, potem na vrtovih ob ličnih vikend hišicah, ki so za mnoge Holandce postale že prava stanovanja, saj so svoja prvotna stanovanja v mestu že zdavnaj prepustili drugim in se umaknili v ta mirni zeleni svet. Zelena so okna na hišah, pa tudi okna na ladjah. Kot sem že povedal, se mnogo Holandcev preživlja s prevažanjem tovora po rekah in ob morski obali. Njihove ladjice so obenem tudi njihova stanovanja. Nekako v tretji četrtini kakih 30 metrov dolge barke stoji hišica, prav tako svetla in lična kakor tiste na kopnem. Tudi njihova okna so prav tako skrbno urejena z vsemi vrstami rož in zelenja. V kanalih, speljanih med travniki, kjer se mešata slana in sladka voda, počivajo te barčice in čakajo na tistega, ki jih bo najel za prevažanje tovora.
Med to zanimivo vožnjo smo si lahko ogledali tudi velikanske črede črno-belega goveda. Števila glav ne vem natančno, vendar jih je moralo biti nekaj tisoč.
Prihod v mesto
Amsterdam je pomenil za nas prav toliko kot Rotterdam. V Rotterdamu smo se lahko seznanili z moderno ureditvijo holandske-ga mesta, v Amsterdamu pa s tradicionalno arhitekturo holandskega središča. Nedaleč stran od železniške postaje smo se ustavili prvič.
Na trgu, kjer stoji spomenik žrtvam druge svetovne vojne, zgradila so ga vsa holandska mesta in ga opremila s svojimi grbi, stojita še cerkev in kraljeva palača. Cerkve si nismo mogli ogledati, ker so jo ravno popravljali. Kraljeva palača je zanimiva stavba, ki so jo začeli graditi leta 1648 in pomeni skupno delo dveh arhitektov. Stoji na prostoru, kjer je nekoč pogorela mestna hiša. Za kraljevo palačo pa jo je izbral Luis Eonaparte leta 1808. Je pravokotne oblike in zgrajena na 13.695 kolih. Ta način gradnje na kolih je na Holandskem zaradi slabe podlage zelo razširjen.
Brusilnica .diamantov
Mnogi pridejo v Amsterdam samo zato, da bi videli po vsem svetu znano brusilnico diamantov. Tovarna je res vredna ogleda. 400 let je že Amsterdam vodilna brusilnica diaman-_tov na svetu. V tem času so brusivci v Amsterdamu oblikovali tudi tako znane diamante, kot so Cullinan, Koh-i-Noor, Excelsior in novejši del kamnov angleške krone. Človek je prevzet in začuden, ko gleda, kako mojstri brušenja v tej tovarni brezskrbno ravnajo s tem bogastvom v kamenju. Več kot polovica teh dragih kamnov
je sicer brez vrednosti med dragimi kamni, toda vsak se lahko uporablja v industriji.
Cvetlični trg
Turisti se ob velikem kanalu, kjer prodajajo cvetje in semena, kaj radi ustavljajo. Ho-landija je vendar znana kot dežela cvetja, ki nima para na svetu. Skoraj vsakdo izmed turistov, ki postajajo tam okoli, bi rad ponesel s seboj domov originalno seme holandskih cvetlic ali pa čebulico tulipanov, gladijol, anemon in tako dalje.
Toda vsi bodo razočarani. Ta turistični trg je le redko založen s kvalitetmmi semeni in čebulicami. Tu predvsem odloča videz. V lepo zapakiranih škatlicah, z zlatom obrobljenih in v vseh mogočih pisanih barvah kupite to in ono. Kar želite vse dobite Če potem kupite še kaj v kaki zakotni privatni semenarni vas bodo po-".učili, da so semena še od lani, da od letos sploh ne morejo biti, ker rože še niso odevetele, da so čebulice za toliko in toliko predrobne, in tako naprej. Za merjenje čebulic imajo ti semena' ji kar nekakšno pahljačo iz lesenih drobnih ploščic, v katere so izrezane luknje. Le luknje predstavljajo merilo kvalitete za vsako vrsto čebelic posebej. Na ploščici piše recimo Anemone. Prodaj avec lahko postavi čebulico na izrezano luknjico in če čebulica pade skoznjo je premajhna, če pa ostane na njej, je dovolj velika. To seveda uporabljajo bolj pri nakupu pri vrtnarjih na deželi kakor pri prodaji priložnostnim" kupcem. Ko odidete iz take semenarne imate dolg nos in vse sanje o prekrasnih cvetkah, ki bodo vzklile iz semen in čebulic sprhne. Spet je treba seči v žep in kupiti nove.
Mito Trefalt
Rijksmuseum, slikovita ogromna stavba, polna najrazličnejših dragocenosti
V prvem nadstropju in pritličju slikarji flamske šole In modernisti evropskega slikarstva, v kletnih prostorih pa umetnosti primitivnih narodov in dragocenosti nabrane v kolonijah
Amsterdam — trg, kjer stoji spomenik padlim v drugi svetovni vojni, čisto v prvem planu, levo zadaj kraljeva palača in na desni zadaj cerkev
Ura. -v steVlenem
Kar so danes fc.oz.monavti, bo bili včasih mornarji, ki so Urili  človekovo  obzorje in
Točne
Momi in molekule meri\o cas -\ treh milijonih letih razlika le za eno sekundo
V.
ene seVviT\eke "M \rcSr\ vc\\\\^otvY*v vrvYY.\ -v a\om\Yv \x\ xrvoVeVvxVai\ \e\.\Vv. piwvVtoc  Vn  popo\rvoYi\a. erva-
V pra.V.Utiiem i\v\ietvju. prv- iomeme. de pravzaprav taka točnost, Ttaj malo v postev, izredne važnosti pa je pri znanstvenih raziskavah, kot na primer pri ugotavljanju točnosti zemeljske rotacije ali pa pri preverjanju Einsteinove relativnostne teorije.
Molekula amonijaka — nihalo atomske ure
ure
LJUDJE SE ZE od nekdaj trudijo, da bi iznašli naprave, s katerimi bi lahko čimbolj točno merili čas in si bolj smotrno uravnavali življenje. Danes v atomski dobi so postali današnji merivci časa zastareli in premalo točni. Saj že v vsakda-
Zemeljska rotacija — osnova za določitev sekunde
Vse ure,   ki jih je človek napravil, so uravnane na neko določeno, stalno gibanje, njem življenju včasih odločajo sekunde, da po- kakor je na primer štiriin.
sebej ne poudarjamo »izletov« nekaterih posamez- dvajseturna rotacija Zemlje, nikov, ki se že ozirajo po drugih planetih. Po- Točen čas rotacije se ugotav sebno pri vesoljskih poletih odigra točen čas
Pri prvi atomski uri so bile za merjenje časa izkoriščene molekule amonijaka. Plin amonijak je zaprt v dolgi, spiralni kovinski cevi, ki služi kakor usmerjevavec radijskih valov, ki vstopajo na eni strani in se na drugi strani pojavijo kakor močan signal. Taka amonijakova ura ameriškega biroja za standarde je točna do ene miljonin-ke.
. Pri   poznejših izboljšavah
lja z določitvijo nekega tre- so uporabili atome in mole-
nutka, v katerem je določena kule   drugačnih  gradenj in odločilno vlogo m od točnosti je odvisen celoten zvezda nad neko trdno točko lastnosti> ki pa v*si zagotav.
uspeh.
son je skoraj trideset let delal pri izdelavi takrat najbolj točne ure. Potegoval se je za nagrado in v ta namen zaprl uro v stekleni zaboj, ki je bil zaklenjen s štirimi ključavnicami. Vse štiri ključe so hra-odkrivali skrivnosti sveta. Za nili štirje ljudje, ki so mo-svojo orientacijo pa so po- rali biti pri navijanju vsi trebovali izredno točne ure, navzoči, ker v primeru, da je
dvajset let, ko je osemdeset let in je kasneje umrl.
Točnost atomskih ur
Vsa naslednja tri stoletja so se ure izpopolnjevale, vendar se ne more nobena da-
na    zemlji.    To    merjenje ljajo izredno točno merjenje
opravlja observatorij morna- časa.   Nesporno je, da bodo
rice v ZDA v VVashingtonu, te ure koristno uporabljene
kjer se z nepremično kamero v   najrazličnejše znanstvene
bil star en^rat dnevno fotografira ne- namene. Pri raziskovanjih v
tri leta k.a.J zvezd, čas dnevne rota- sodobnih laboratorijih bodo
rije razdelijo na 86.400 delov imeli znanstveniki opravka 2
in vsak del pomeni dolžino dogajanji, ki se bodo zgodila
ene sekunde.   Te ugotovitve v tisočih, milijonih, pa tudi \
pa seveda niso povsem točne, milijardnih   delih sekunde,
ker tudi rotacija ni povsem Atomska  ura  bo pomagala
enakomerna. odkrivati nove, za nas nena
V primerjavi s tem pa so vadne resnice v našem veso
videti vibracije oziroma pre- lju.
kajti te so lahko zagotovile eden manjkal, zaboja niso našnja mehanična ura pri-
etatiitnivosti
Volksvvagen v ZDA
ITALIJANSKE tovarne se na vse načine trudijo, da bi povečale izvoz svojih avtomobilov v ZDA. Medtem pa na ameriškem tržišču med inozemskimi avtomobili gospoduje »Volksvvagen 1500«.
V letošnji izdaji je ta tip avtomobila »obogaten« z nekaterimi novostmi, kot so: več konjskih moči (40), možnost razvijanja večje hitrosti in nova, bolj elegantna linija.
Avtomobili v Italiji
V tej »vroči celici« med napravami laboratorija Abbott pripravljajo na tisoče aktivnih izotopov za zdravnike, bolnice in medicinsko znanstveno raziskovalne laboratorije. — Ta zdravila bodo uporabili v najrazličnejše namene. Nekatera bodo pomagala pri utrjevanju funkcije ščitne žleze, jeter, količine krvi, količine krvnih zrnc, kakor tudi za pravočasno odkrivanje anemije
točnost določanja geografske dolžine. Zato je že leta 1760 razpisal britanski Spodnji dom visoko nagrado (danes 80.000 dolarjev) za tistega, ki bo iznašel najbolj točno uro in s tem točnost pri odrejanju geografske dolžine, kar je bilo zelo potrebno britanski trgovski mornarici. Samouki urar John Hari-
mogli odpreti. Zaboj je bil na ladji »Depvvoth«, ki je morala prepluU' določeno razdaljo. Ta preizkus je dokazal, da je bila točnost Harisonove ure v mejah od 1— V* sekunde večja, kakor pa se je za osvojitev nagrade zahtevalo. Harison takrat nagrade ni dobil, ker so rezultate zavračali, priznali pa so mu jo čez
merjati z najnovejšim načinom merjenja časa, ki je bil odkrit v zadnjih desetih letih — z atomsko uro.
Atomske ure merijo čas na podlagi neprekinjenih vibracij v atomih in molekulah in so sposobne zagotoviti točnost ene stobiljoninke (1/100,000,000.000.000). To se pravi, da bi nastala razlika
LETA 1940 je bilo v Italiji samo pol milijona lastnikov avtomobilov, danes pa se je to število povzpelo že na 6 milijonov in pol. Ta podatek so italijanski razstavljavci pripravili za letošnjo razstavo avtomobilov v Parizu.
Francoska vodikova bomba
PREDSTAVNIK francoskega obrambnega ministrstva je izjavil, da ima njegova vlada resen namen, da uresniči svoj načrt o izdelavi hidrogenske bombe do konca leta 1967. V ta plan je vključena tudi izdelava atomskih projektilov in drugih oblik atomskega in hidrogenskega orožja.
Moderni kratkoročni materiali
V NEKATERIH državah, posebno pa še v ZDA, na Švedskem in v Zahodni Nemčiji se vedno bolj uveljavljajo predmeti, ki jih je po enkratni uporabi mogoče zavreči. Izdelani so iz papirja, ki je seveda prilagojen novim namenom. Vsi predmeti iz papirja, ki jih izdelujejo v vedno večjih količinah, niso novost, za nekatere pa še pred kratkim ne bi pomislili, da jih je lahko izdelati iz takega materiala. To so na primer: posteljno perilo, namizni prti, osebno perilo, obleke in tako dalje. Uveljavljajo se zaradi vse hujšega pomanjkanja delavcev, obenem pa seveda tudi zato, ker se proizvajavci trudijo, da cena izdelkov iz papirne mase ni dražja kot stroški čiščenja in amortizacije predmetov iz bk>2a.
Kajne, da se vam zdijo pletene obleke praktične? Se poseb-lo pa dvodelne in tak je model na sliki. Če bo pa pihal Neprijeten jesenski veter, si bomo zavezale rutico, enkrat Irugače kot sicer. Morda vam bo pristojala?
Duh po pepelu
Duh po pepelu se ne bo
razširjal po stanovanju, če bomo posodo, v kateri hranimo pepel, pokrili z mokrim časopisnim papirjem.
Neprijeten duh
Neprijeten duh po ribanju preprečimo, če dodamo vodi za izplakovanje malo terpen-tina.
Smrad
Smrad v jedilni shrambi izgine, če postavimo tja skodelico oglja.
Predale
Predale, ki se težko odpirajo, namažemo ob straneh z milom.
Šipe
Sipe na kuhinjskih pa tudi na sobnih oknih se v mrazu
rade orose, če dela v sobah več ljudL To neprijetnost lahko preprečimo za nekaj časa, če namažemo šipe z mešanico iz 500 g vode, 500 g špirita in iz 50 g glicerina ali pa z mešanico mila, glicerina in špirita. Ko se šipe posuše, jih z mehko krpo, ki ne pušča vlaken, za seboj, zbrišemo, da so spet svetle in prosojne.
MESO PIŠČANCEV in kokoši ima malo maščobe in je zato lahko prebavljivo, zato je zelo primerna hrana bolnikom, otrokom in starim ljudem. Ker je piščančevo meso milo in nežno, gq lahko za tistega, ki ima rad pikantnejše jedi,; začinimo. Meso natremo s česnom, ga na no tranji strani rahlo namažemo z gorčico in mu vtaknemo v trebušno votlino vejico rožmarina in list majarona.
Piščanec v limonini omaki i
l piščanec, pol skodelice olja, sok l limone, limonina lupinica, ščep soli, l žlička sladkorja, l jabolko, limonine rezine, zelen peteršilj, paradižnik.
Očiščenega in osoljenega piščanca rumeno spečemo. Olje razgrejemo, dodamo limonin sok, naribamo limonino lupinico, sol, sladkor in olupljeno naribano jabolko. Vse to dobro prevremo. Najbolje pripravimo omako v jenski posodi, v kateri tudi postrežemo. V omako vložimo razkosanega piščanca in okrasimo z limoninimi rezinami, vejicami zelenega peteršilja in paradižnikovimi krhlji. ;
Piščanec v papriki
l piščanec, paprika, sol, 3 žlice vina, voda ali juha, surovo maslo, žlica drobtin; po volji kisla smetana.
Očiščenega piščanca razkosamo, potresemo s papriko in solimo. Meso zložimo v kozico, prilijemo vino iri toliko vode ali juhe, da se pokrito duši. Ko se meso zmehča, dodamo na surovem maslu zarumenele drob-tine in vse prevremo. Po volji dodamo še žlico kisle smetane.
Moda zopet poudarja pas, čeprav ne zahteva tesno stisnjenega, ga le rahlo nakazuje in v ta namen so si domislili takšne pasove. So vam všeč?
minami. ini.foi-imt[T!['fTi{ir;t'T*:Mrtul
Slovar tujk
v tekstilni industriji
V ENI IZMED prejšnjih številk smo že govorili o tkaninah, ki jih vsak dan srečujemo, pa so nam kljub temu izrazi malce tuji. Še danes poglejmo:
Pique (pike) je tkanina, pri kateri tvorijo vzorec vtisnjeni šivi ali prešite luknjice. Poznamo progasti ripsasti pike za perilo, bluze, ovratnike itd., skrinjčasti ali staničasti vafelnati pike za brisače, za kopalne obleke, fine j še vrste tudi za bluze; barhentni pike je na hrbtni strani kosmaten in služi za otroško opremo; matelase je pike z velikimi vzorci, navadno iz umetne svile.
Pralni kord je mehka žametasta rebričasta tkanina z natisnjenimi pestrimi vzorci na barvnem temelju. — Služi nam za domače obleke in jutranje halje.
Sat hi glace (saten glase) je znana spremljajoča
svila, ki ima v osnovi eno barvo, v votku pa drugo, kar daje na svetlobi spreminjajoč lesk.
Boucle (bukle) je označba za blago s kodrasto površino. Tudi volnene tkanine za obleke in plašče stkane iz buklejeve preje nosijo to ime. Večkrat je tkanina polna raznobarvnih vozličev, ki blago požive.
Crombis je najdražje blago za moške in ženske zimske .plašče. Površino ima vezano v keprasti smeri in je podoben nizkemu pUšu.
Gabardin (gabarden) je v strmem kepu tkano gosto volneno, včasih tudi polvolneno blago za moške, ženske in otroške površnike, za vetrne jopiče in razne uniforme. Gabarden večkrat impregniramo, da postane ne premočljiv. Včasih je, posebno za ženske površnike, progasto in karirasto vzorčast.
Atlas za podlogo je stkan iz bombažne osnove in tankega votka. V promet prihaja v različnih barvah. Uporabljamo ga za podlogo zimskih plaščev in kostimov.
Brokat je žakardska podloga v raznih barvah s cvetličnimi ali geometričnimi motivi. Vzorci so navadno zelo bogati. Osnova je bombažna, včasih umeinosvilna, votek navadno iz umetne svile.
Kako sušimo dežnik
NEKJE sem slišala, da ni priporočljivo, da moker dežnik razprt sušimo. Vendar to ne drži. Mirno ga sušimo razprostrtega, da se temeljito posuši. Tako se tudi posušijo kovinski deli in ne morejo oksidirati.
Kako čistimo krtačo za lase
VSAK dan z glavnikom odstranimo s krtače lase. Enkrat edensko pa jo umijmo v raztopini tople vode in sal-miaka. če ima krtača lesen držaj, moramo biti še poseb-
Dr^VNllC C^RADVTTilJ K JWTO*AO"B\\JSY£E. CE.STE. »BRATSTVA.  IN ENOTNOSTI«
Cesta mole
adosii
Sea*\Tcv TvTv vtVi\\ \seYa \t\ -vcndat r>\\st\ * -posVediVjo sYai- Trv.o\aiW, VaVo se Vso ^pcActtv R\edam cesto, Vli nastaja. Spo- -pvno UiV.aj, da jo doltontam. -ustavil pred naseVjem Vrv Ita-rninjam se. Kasa .četrta četa. Sedim in gledam cesto, ki bomo potenr prenesli \te-SpomVnjam se, da ni Vito pr\naja in odnaja in vem: ta •vedno vode in da so me bo-  ^ -e zares nai,ep.
tele roke. Spominjam se, c.a
NA VRHU NASIPA
Sedim na vrhu nasipa in gledam cesto, ki prihaja z leve in se izgublja za drugim vsekom. Samo ne-k«j minut prej sem bil tam. Stal sem na vrhu in gledal tisto neznansko veličastveno škarpo  od  spodaj navzgor.
Rjavi pas ilovnate zemlje, ki usekom.   Premišljujem. Ko
se končuje zgoraj v zorečem žitu in v modrini neba, na njem dvajset mladih rok, ki s šiljastimi krampi planirajo to svojo mojstrovino kakor kipar svoj kip.
Sedim na vrhu vseka in gledam cesto, ki prihaja iz leve in se šele izgublja za drugim
sem prišel, je to žito pričelo zoreti. Dvajset dni je tega, odkar je to njivo presekala rjava dolga črta. Tu v tem hribu je bilo dvajset tisoč ku-bikov. Prišli so skrejperji, buldožerji, grederji, galjoni in mi! Dvajset dni, dvajset tisoč kubikov!
nisem dobil ustrezajoči'*, šprintaric in da je bilo težko delati v njih . .. pa, da so vj\ rekli tovariši, naj le dilr.m bos, samo da tega ne or:azi komandant naselja, sice/ da lahko cela brigad x izgubi udarništvo.
Sedim na vrhu vseka, gledam cesto in čutžrr.! Brišem si znoj, ki sili v oči. Ta vsek in ta njegova škarpa je najlepša na svet-.« Da, najlepša je! Preden boin odšel od tu, ji bom dal svoje ime in doma jo bom včrtal v zemljevid. Kajti jaz sem ostal do konca z njo. Da, še celo potem, ko so mojo četo premestili na drugo mesto in sem prosil komandanta, naj me
>a na svetu.
»DOMA JE VSE KAKOR VEDNO«
če s posto v svet naselja, kjer jo bodo razdelili sekretarjem brigad.
aša brigada dela popoldne. Sedim v travi pred naseljem. Ura je osem, čakam pošto. V zvočniku nekdo poje, ki ga ne poznam. Potem nenadoma preneha oddaja in začuje se glas naše naseljske radijske postaje. »Tukaj 'ra dio ... 180 m nad morjem in 50 metrov od kuhinje. Danes ima rojstni dan Mujo iz tuzlanske in Beri-slav ... poklanjamo jima ploščo ...
Čakam na pošto. Natančno vem, kako se bo izza ovinka prikazal zeleni poštni avto-
Radio igra za Muja in Beri-slava. Ne poznam jih. Več kakor tisoč nas je v naselju. Plešemo zvečer, pojemo in kadar se po delu na trasi srečujemo, se sprašujemo po procentih.
Avtomobila dolgo ni...
s pošto danes
... in
pošte?
kaj če sploh ne bo
— Nekdo vendar mora pisati; kdorkoli že, samo pisati mi mora. Od doma, da je vse tako, kakor je bilo.
— Danes morajo pisati.
Potem se prikaže izza ovinka poštni avtomobil. Pošto nese v svet naselja in čakamo, da jo tam razdele sekretarjem brigad. Saj mi tako dolgo že niso pisali, me spre-letava, ko čakam na sekretarja. Danes mi pa prav zares morajo. »IN ZGODI SE, DA NE VEM, KAJ BI«
islim, da moramo Čira izključiti iz brigade,« govori Pero. Pero je ko-
"VVans. -rrr\Vva\«L -rva. -posts^o. Yofcas.\. -r>-rT3cva"ia. Wr\Ma&e so ■postrojene   n    do\%o -vrsto.
W7 adar  stojim na asialtu, jk^ takole rveter, najbolje občutim vse to. Pišejo in pravijo: brigadirsko živijo
nje. To je včasih težko razumeti! Težko je razumeti mojega Čira, ki mi je pisal te dni, da gre prihodnje leto prav gotovo na jadransko magistralo.
Še nekaj dni pa bom odšel. In zelo žal mi bo. Zelo žal za-Potem ta velika množica kre- radi moje škarpe, moje ime-ne proti vagonom. Vsepovsod nitne škarpe, žal mi je, da ne zelene uniforme. Iščem jo! bo več tistega razburljivega Mrzlično jo iščem. Se prerivam med uniformami! Nenadoma jo zagledam pred zadnjim vagonom. Postane me sram, da sem tekal in zadnje korake stopam počasi in premišljeno. Kakor se spodobi! Stisnem ji roko in hočem ne-
M
Skozi našo državo bo z dograditvijo avtomobilske ceste začel teči živ promet z balkanskimi deželami in deželami Bližnjega Vzhoda. To bo za te dežele najkrajša zveza z Evropo. Na tisoče graditeljev, ki so s svojimi žulji gradili veliko cesto, je zdaj ponosnih. Zgradili so eno izmed najlepših gradbenih del povojnega časa
mandir čete in čiro je v nedeljo odšel v bližnjo vas kljub prepovedi sveta naselja. Pa tudi discipliniran ni.
Za Perom govori Mate. »Tovariši, Čira poznam. Res je, grešil je. Pa vendar, saj človek je človek, vedno je treba človeku dati možnost, da postane boljši.«
Pero: »Poslednje možnosti ni. Človek — in to mlad — se mora zavedati sebe in razmišljati o svojih postopkih.«
Potem govori France: »Ne, on se v resnici ne bo popravil. Poznam ga.« Predsednik brigadne konference sedi pred nami in natančno vem, da bo vsak trenutek dal oba predloga na glasovanje in jaz ... jaz ne vem, kaj bi...
roman
Bertaldi si je z Liparskih otokov dopisoval tudi s Crocejem; pisma so objavili po Crocejevi smrti, mestoma so bila kar prepirljiva, ko je namreč Bertaldi Croceju očital, da se oklepa zastarelega idealističnega stališča, da bi ga premagal, napačno razlaga Hegla, namreč idealistično in libtralno, medtem ko je marksističen in liberalen, najbolje pa, če ga sploh ne omenja; Bertaldi je na Liparskih otokih postal marksist in to je bil še danes, v svojem delu v dveh knjigah, .Duhovna zgodovina beneških trgovskih stikov od 14. do 17. stoletja', za katero si je odtrgal čas od državnih poslov, je dokazal, da temelji zgodovina na proizvodnih oblikah, na vrsti in načinu človeškega življenja.
Toda profesor je vselej ostal predvsem kristjan, najskrivnejše bistvo lastnega bivanja je nakazal v drobnem spisu z razlago dveh sirskih pilastrov iz šestega stoletja, čudnih drobcev z južnega vogala Markove cerkve, prekritih z vi-ničastimi spleti in čudnimi napisi; še prepričlji-veje kot ta kriptični in skoraj zasebni zapis pa je na Fabia delovala neposnemljiva kretnja, s katero mu je Bertaldi nekoč pokazal božjo hišo in dejal: »Nemogoče je biti Benečan pa ne
verjeti v Kristusa.« V profesorjeva kretnji je bil San Marco to, kar je bil v resnici: čudež.
Znanstveni nasprotniki so mu, kajpada, očitali sinhronizem, politični pa trdili, da kuha juho na preveč pečeh, vendar niso mogli preprečiti, da bi ta učenjak in državnik, ki je lepega dne zapustil Democrazio Christiano-prav tako kot Fabio PCI, dalj časa ne povezoval obe s prijazno trdnostjo. Vedno znova je poskušal pritegniti Fabia k takšni dejavnosti. »Prav takšnega moža z levice potrebujem,« je rekel, »in če pomislim, kakšen ugled bi imeli pred svojimi prijatelji, ko bi se vrnili v politiko...« S Fabiom je razpravljal o Vittorinijevem mnenju, da so ita-janski razumniki pod fašističnim pritiskom iz liberalizma prešli v PCI in zapustili partijo kot liberalci — verovali so v povezavo med komunizmom in svobodo. Pritrjeval je Vittorinijevi razčlembi, vendar pa je trdil, da je njegov sklep napačen; PCI ne velja prepustiti hladnim funkcionarjem. »Komunistična stranka bi bila lahko to, kar bi iz nje napravili italijanski razumniki.« Fabio se je smehljal idealizmu tega nasprotnika idealizma, ugovarjal profesorju pa pristavil: »Nasploh pa me vse to ne briga, ker nisem italijanski razumnik. Italijanski glasbenik sem in nekoč sem bil italijanski revolucionar pa vojak, toda nikoli to, čemur pravijo razumnik.«
»Prav zato vas potrebujem,« je dejal ,dož\ »Izobrazbo, tenkočutnost in kritični duh razumnika posedujete, četudi v resnici to niste. In ker niste, imate smisel za organizacijo, preprosto praktično moč in sposobnost ukrepanja. To ste
dokazali v Španiji in resistenzi. Le redkokdo je tako nadarjen.«
Ko bi se bil dal zapeljati tem zapeljivim glasovom, jcpremišljeval Fabio, bi danes tudi meni
stiskal dlan predsednik republike, dobri prijatelj velikega, neuspelega starca, s takšnim nesmislom bi se moral spoprijazniti pa vedeti, da me bo partija odpoklicala iz Bertaldijevega poskusa in odžagala, če ne bi ubogal. Kajpada bi lahko ubral tudi drugo pot, že pred leti, ko bi mi le bilo všeč, zagotovil bi si uspeh, prav zaradi svoje cene, uspeh v političnem ozadju, to bi mi ustrezalo, če bi se spet vključil v igro, nisem govornik, je premišljeval Fabio, nisem človek za demokratično ospredje, bil bi organizator, svetovavec, človek iz taktičnega in strateškega možganskega stroja, nekdo, ki drži niti, niti krog benečan-skega doža in morda celo predsednika republike. Tako zanosno je razmišljal o tej možnosti, da se je zatem z olajšanjem zavedel, ko da se je znebil hudih sanj: spomnil se je nanje pa spo znal, da je ostal svoboden. »Morda se čudite, skoraj nisem videti nesrečen,« je slišal Bertal-dija. Profesor ni čakal na odgovor, temveč takoj nadaljeval: »Povem vam, Crepaz, da bi odstopil, četudi bi politično stanje v Benetkah še nekaj časa ustrezalo mojemu položaju. Ugotovil sem namreč, da imajo moji nasprotniki prav, jaz pa sem v zmoti.«
Fabio je prepaden strmel v profesorja. Bertaldi se je nasmehnil in rekel: »Ne, to kar imate v mislih, je napak. Razume se, da ne bom uskočil v nasprotnikov tabor« Stopil je od okna vzel nekaj papirjev s pisalne mize, jih strpal v aktovko in pojasnil: »Ko nastane položaj, kjer dve mogočni stranki ne želita drugo kot vojno, je vsakdo, ki se ne pridruži eni ali drugi, izda-javec. To menim popolnoma resno.
Bolj premišljujem, bolj se mi zdi, da se Čiro prav zares ne bo popravil, saj je docela res, da vedno, če le more, »zabušava«. Zase terja vedno nekaj več kot terjamo drugi in prav zares ni prav, da je odšel v vas, saj bi brigada lahko zaradi tega izgubila udarništvo.
Pa vendar — do danes je spal v baraki poleg mene in ... in pomagal mi je, ko sem se udaril v nogo ... in ... in oni dan je ostal z menoj in mi pomagal dokončati delo v kuhinji. Vsak trenutek bo predsednik zaključil in dal oba predloga na glasovanje ... in jaz ne vem, kaj bi?
NAJIN ST. LUI BLUS
Zares je čudno; ona dela tukaj na delovišču poleg nas, pa je vse do danes nisem opazil. Zdaj ... zdaj nam je ostalo samo sedem dni. Tako premišljujem, sedim pred barako njene brigade in čakam, kdaj bo pri šla.
Kako je pravzaprav vse to
Zadnji kilometri asfaltiranega cestišča proti Beogradu. Jutri bo cestišče vzdolž cele trase prevozno
čudno. Nikoli doslej še nisem govoril z njo. Samo včeraj zvečer sva sedela v razglasni postaji naselja in gledal sem jo, kako je polagala na gramofon Perrva Comma ploščo »St. Lui Blus«. Gledal sem jo, kako je poslušala ta nenavadni blus. In zdaj jo imam rad. Ne vem,- zaradi česa, pa vendar, rad jo imam! Morda zaradi njenih dolgih svetlih las, ki me spominjajo nekih peto-šolskih počitnic in neke Ni-cole. Morda zaradi njenih neznansko modrih oči. Mislim, da jo imam rad, ker je zelo dobra. Vendar tega ne vem — ne vem, če je dobra. Samo mislim, mislim, da mora biti. Zaradi njenih nenavadnih las in nenavadnih oči.
Sediva v razjasni postaji in poslušava »66. cesto« ir »St. Lui Blus«. Pripoveduje mi, da ima rada kamenje. Zaradi mnogih zgodb, ki so baje v njih, zaradi mnogih barv...
Tako jo čakam vsak dan, da bi poslušala najino pesem, a dni je vedno manj.
kaj reči. Za seboj slišim komandantov glas: »Tovariši, vstopite že vendar.« »Poslušaj včasih vendar, kadar utegneš, tisto ploščo,« mi pravi, ko vlak odhaja.
Zdaj sedim doma v sobi, vsak večer in poslušam St. Lui Blus.
KRVAVEC V RESNI NEVARNOSTI
No\a žičnica v gorski svet |
IZ.DOLINE Kamniške Bistrice bo za dan republike stekla nova žičnica na Veliko planino, ki je bila do sedaj planincem in turistom precej od roke. Ta lep gorski svet bo verjetno precej zasenčil Krvavec, zlasti še, ker bo vzpenjača na Veliko planino večja in modernejša. Pred dnevi so že začeli napeljavati nosilno vrv, težko 18 ton. To bo poleg pohorske vzpenjače naša največja vzpenjača z velikimi gondolami, ki so jih izdelali v mariborski tovarni »Metalni«. Vzpenjača bo dolga 1643 m z višinsko razliko 858 metrov. Zmogljivost nove vzpenjače ho precej večja kot je na Krvavec. V eni uri bodo prepeljali 360 potnikov.
Velika planina bo z novo vzpenjačo postala priljubljeno zatočišče smučarjev in planincev.
čakanja pošte... in žal mi bo zaradi kola, ki ga plešemo. A cesta ostane ... ostane tista imenitna škarpa in vse tiste »bankine«, ki smo jih napravili in naš brigadirski list in tista pesem, ki sem jo napisal.
Da, te ceste, ki sem jih zgradil, so veliki dnevi moje mladosti.
Miha Planina,
Mali Požarevac, avg. 1963
Kranjski vodovod
Gotovo se bo marsikomu zdelo čudno, ko bo slišal, da je bil prvi vodo-vod v Kranju že leta 1570., ko pa so ga v nekaterih vaseh dobili šele zadnje čase, ponekod pa ga šele bodo.
Prvi »vodovod« je stal na glavnem trgu in je dobival vodo iz studencev v okolici mesta. Toda kmalu se je pokvaril. Okoli leta 1650 so neki strokovnjaki iz NUrnberga in Salzburga montirali veliko vodno črpavko pod kapucinskim samostanom ob savskem bregu, ki naj bi gnala vodo v mesto. Nekaj dni po odhodu strokovnjakov pa se je črpavka pokvarila in šele čez 20 let jo je popravil znameniti fizik Gruber, črpavka pa jim je še vedno povzročala težave. Sava je namreč vrtela vodno kolo, na katerem je bilo še drugo, ki je segalo v grebenasto kolo ter vrtelo vzvod in s tem tudi bat čr-pavke, ki je potiskal vodo v mestni vodnjak na trgu. Vendar pa so bile s tako napravo težave, ker včasih je Sava nanosila toliko blata, da se je kolo ustavilo, ob hudem mrazu pa je zamrznilo. Ta voda pa ni bila dobra in šele leta 1840 se jim je posrečilo skopati pri župni cerkvi 16
metrov globok vodnjak, ki je dajal dobro pitno vodo.
Ko so zgradili v Ljubljani mestni vodovod, so ga hoteli imeti tudi Kranjčani. Po dolgem prepiru med kranjskima mogotcema Pavšlarjem in Majdičem so naročili I. V. Hraskemu, da je izdelal načrt vodovoda. Načrt je bil drag in leta 1899. so zaprosili za podporo in deželni zbor jim je odobril 25 odst. deželnega prispevka, poljedelsko ministrstvo pa 40 odst.
Načrt je bil tak, kot je še danes. Zajeli naj bi čem-šehik nad dolino Kokre. Glavni rezervoar bi bil v Tu>. palicah, glavni zbiralnik pa na Kranjskem polju. Leta 1908. so res pričeli z gradnjo vodovodnega omrežja po Kranju in okolici in z gradnjo vodovodnega stolpa.
Prebivavcev v Kranju ia okolici je bilo vedno več ia zbiralnika sta postala premajhna. Leta 1935. so »zajeli« še izvir v dolini Bistrice nad Novo vasjo, leta 1959. pa so zgradili še priključek Ba-šelj.
Danes se po vodovodnih ceveh v Kranju pretaka že okoli 1100 tisočev kubikov vode in vsak prebivavec porabi dnevno 2001.
Zvezek se l pritožuje
Osnovno šolo
„Lucijana Seljaka" so I opremili tudi pionirji
Mihec si je kupil zvezke in med njimi tudi zvezek s posebno lepimi platnicami. Lepo ga je zavil in nanj napisal naslov: Mihec Smole — Spoznavanje narave.
Ko se je prvič pričel pouk in jim je tovarišica učiteljica dala nalogo, jo je napisal skrbno v svoj novi zvezek. Drugi dan je bilo lepo vreme. Mihec je brž pozabil na svojo obljubo in naloge ni napisal 9 pravem času. Naslednji dan se je še pozneje vrnil s potepanja, tako odprl zvezek in površno nakra-cal nalogo, četrti dan pa je čisto pozabil nanjo. Ko se je zjutraj zbudil, se je spomnil, da še nima naloge. Hitro jo je napisal, proti koncu pa se mu je napravila velika packa. V šoli je zaradi tega dobil enoj ko. Ker se je bal mame, je list pri priči odtrgal in to tako grdo, da je list kar zaječal od bolečin. Kmalu je zvezek dobil ašesa, nazadnje pa mu je zmanjkala zadnja plat.
Zvezek je vložil pritožbo. Ko se je Mihec vrnil domov, je videl da zvezka ni. Na mizi pa je ležalo vabilo, na katerem je pisalo, naj se zglasi pred sodiščem. Mihec je dolgo v noč premišljeval, kaj to pomeni. Zaspal je Znašel se je na sodišču pred sodnikom Suhim Peresnikom. Začelo se je zasliševanje.
»Obtoženi, ali obljubite, da boste govorili čisto resnico?«
»Obljubim,« je odgovoril Mihec.
»Priznate, da ste zvezku napravili veliko krivico, da ste mu odtrgali list, napravili packo ter velika ušesa, nazadnje pa odtrgali še zadnjo plat? Ali priznate?*
»Ne, ne priznam!'.
Ker ni priznal, so prišle na vrsto tri priče; zve-cek za slovnico, za glasbo in dolgi svinčnik. Vse so obtožile Mihca, da je res ravnal tako. Obsodili so ga na veliko kazen. Ko je V strahu pričakoval, kaj bo, se je zbudil iz sanj in ura je bila tričetrt na sedem.
Tone Kadivec, b. b iz literarnega lista osnovne šole Šenčur »Žarki«
IJ
P jj jj jj
mm
IJ
o
ll
jj
jj Ij \\ g
jj
[l
i r it
KOT NA VSEH osemletkah, so tudi učenei na osnovni šoli »Lucijana Seljaka« v Stražišču pri Kranju, do šestega razreda pionirji, potem pa stopijo v mladinsko organizacijo.
Pionirski starešinski svet je že takoj na začetku letošnjega šolskega leta z razrednimi načelniki in pionirji sprejel in obravnaval pravilnik »Nova načela zveze pionirjev-. Spremenjena je zaobljuba, naloge in cilji.
V letošnjem letu bo imel starešinski svet, ki ga volijo na roditeljskih sestankih in sestankih Socialistične zveze poseben seminar, ki ga bo organiziralo DPM Kranj.
Prvo nalogo so pionirji v letošnjem letu že napravili za »DAN PIONIRJEV« ko so poslali 3 svoje delegate na sprejem k predsedniku občine.
Tudi krožki so pričeli z delom. Knjigoveški krožek, v katerem pionirji vežejo revije »n dnevno časopisje — saj dobivajo na šolo večina dnevnikov in revij iz vse Slovenije. Tudi foto krožek se je že lepo izkazal, saj so pionirji velikokrat tekmovali s svojimi razstavljenimi fotografija-
mi in dosegli lepe uspehe. Izdelujejo tudi razne razglednice in čestitke, ki jih ob praznikih, kot je novo leto, 8. marec itd., tudi prodajajo.
V krožku za ročne spretnosti izdelujejo rokavice .šale, robčke in podobno. Na šoli imajo tudi kar štiri pevske zbore. Prvi in drugi, tretji in četrti; peti in šesti ter sedmi in osmi razred. V letošnjem letu so nastopili ob proslavi »Prešernove briga-dex, ob kratkem pozdravu pred spomenikom. Pripravljajo pa se že za proslavo, ki jo bodo imeli ob dnevu republike, ko bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo.
In kako to, da so osnovno šolo opremili pionirji sami? Za to pa ima prav gotovo zaslugo kovinarski krožek, ki ima tudi največ uspeha. .Obešalniki, viseče omare, pepelniki, stojala za rože, razna
druga stojala in okraski, vse to je ročno delo mladih pionirjev, ki svoja dela tudi prodajajo podjetjem v Sloveniji, lani pa so njihov« izdelki potovali tudi v Beograd.
Z denarjem, ki ga dobijo za svoje izdelke, prirejajo pionirji razne izlete. Pionirji iz knjigoveškega krožka so odšli celo na Ohrid. Lepo imajo urejeno tudi knjižnico, ki jo urejajo pionirji sami. ■
£ A rila H
I tihotapci
S -    Da bi prefihofapil med i   iz Italije, kjer je poceni,1 v Švico, kjer je drag, je neki trgovec uporabil čebele.
Nedaleč od meje Je na švicarskih tleh postavil zaboje s čebelami, a na drugi strani v Italiji — je njegov pomočnik v gozdu postavil vrče polne medu.
Ko so čebele, medtem, ko so iskale cvetice, nale-j tele na velike količine m& du, so marljivo pričele z delom. In tako so v nekaj dneh, ne da bi stražarji karkoli zaslutili, pretihotapili prek meje zelo velike količine medu. *
Nevsakdanji pastirji
Noj je neverjetno napadalna žival. In to povsem negativno lastnost so znali dobro izkoristiti farmarji Pretorije v Južni Afriki. Koje uporabljaj« za čuvanje ovčjih čred. Kdorkoli se približa pašniku, ga noj napade. Ker so njego ve noge močne in kljuni čvrsti,, se tatovi ovac na daleč umikajo pašnikom, na katerih namesto pastirjev čuvajo ovce — noji.
Najlepše
roke
(Indijska narodna pri po- . vedka)
it a obali reke Džamne so [w sedele tri žene, igrale so se z vodo in ena drugi hvaliie lepoto svojih rok. »Čudovite so moje roke!« reče ena. »Moje so še lepše,« pohiti druga. »A moje so najlepše« dostavi tretja.
Medtem pride mimo lačna, hroma starka in zaprosi za nekaj hrane. Toda one ji ne dajo ničesar, tenrav' jo vprašajo: »Povej si ar a, katera od nas ima najlepše roke?«
»Preden vam karkoli odgovorim, moram r.ckaj malega pojesti, tiho reče starka in odide dalje. Kmalu je zagledala neko ubogo vaščanko.' Vsak dan je delala na polju' in koža je bila od sonca povsem emu iti nagubana. Starka ji reče: »Lačna sem! Če imaš kakšen zalogaj, daj mi ga« — »Vzemite mati! Nimam mnogo, toda polovico le vzemite!« reče vašeanka. Starka je pojedla, napila se je vode in se zahvalila ženi. Prijela jo je za roke in jo peljala k trem uglednim damam in rekla.
»Sedaj vam bom povedala, katere roke so najlepše. Črne roke te vaščanke, ki so nahranile mene, ubogo starko in hranijo mnoge druge, so tisočkrat lepše od vaših belih, nežnih rok, ki ne delajo ničesar!«
Ugani
[I  Osnovna šola »Lucijana Seljaka- v Stranišču
— Ko belega psa vržeš j črno morje, kaj boš izviekej
— No, belega psa vendar.
— Ne.
— črnega.
— Ne.
— No, potem pa res n vem. Kar povej.
• — Okopanega psa.
vrtiljak
ITALIJA
REŽISER Pietro Germi je začel snemati film »Zapeljana in zapuščena«, ki je sicil-sko nadaljevanje njegove »Ločitve po italijansko«. V obeh glavnih vlogah novega filma mojstra »Železničarja« se bosta predstavila dva nova italijanska obraza: mlada Stefania Sandrelli in Aldo Puglisi, Germijevo sicilsko odkritje.
Vrsti filmov po romanih Alberta Moravie (nekateri imenujejo letošnje filmsko leto v Italiji kar Moravijino leto) se pridružuje film »Neprizadeti« (po romanu »čas neprizadetosti« iz leta 1932), ki ga snemajo v neki rimski vili. Režira Francesco Masel-li, v glavnih vlogah pa nastopajo Paulette Godard, Rod Steiger, Shelley VVin-ters, Claudia Cardinale in Thomas Millian.
FRANCIJA
NOVI FILM režiserja Edu-arda Molinara ima nenavaden naslov: »čudovita norica«, toda še bolj nenavaden je igravski par v njem: Bri-gitte Bardot in Anthonv Per-kins!
Hildegard Kneff igra ob Gerardu Barravu v filmu »Gibraltar«, ki ga snema Pierre Gaspard-Huit, Dany Robin pa v Michela Boisronda filmu »Kako vam je všeč moja sestra?«
Novo
z vsega sveta
Mobv Dick) ima naslov »Noč v Iguani«. Posnel ga je v Mehiki, v glavnih vlogah pa sta nastopila Richard Burton in Ava Gardner.
Veteran John Ford bo posnel »Poslednji beg«, v katerem bo z indijanskega stališča (!) obnovil na filmskem platnu resničen dogodek (beg iz rezervata, boj z ameriškimi četami in zatočišče v mehiškem samostanu) iz zgodovine indijanskega plemena Chevenne, čigar kulturo in ponos že dolgo občuduje.
Zadnja leta na področju risanega filma v Združenih državah močno opozarja nase 31-letni jazz-glasbenik Er-nest Pintoff. Iz njegovih filmov »Flebus« (1958), »Violinist« (1959), »Intervju« (1960), »Starec in cvetlica« (1961—62) in »Kritik« (1963) veje poezija in zdrava filozofija, kakršna je izredno osvežujoča in potrebna v današnjem nevrotičnem svetu. Festival v Montrealu je njegovemu »Kritiku« (ki je posmeh laži — umetniškim filmom) dal častno mesto otvoritve festivala. To priznanje je Pintoff tudi zaslužil, saj obeta po skomercializiranem VValtu Disnevu in razočaranjih Bosustovva odpreti nova pota ameriškemu risanemu filmu.
t\«žar  tVAtmi  »T6.rv \-\YAk.« je na \eto£n\,em lesWva\u v "Benetkah  da\a mednarodna kritika   posebno priznanje, je ie začel snemati svoj novi film, ki govori o mladini I  in turistih. Dal mu je naslov.
»Evropejci«, za glavni vlogi I pa je izbral Francozinji (Pa* i scale Petit in Sophie Da* 1 mier.
TURČIJA
Umrl je francoski pesnik, dramatik, filmski scenarist in režiser JE AN COCTEAU, star 74 let. Kot svojevrsten (vecrk^ pesnik!) filmski ustvarjavec je zrežiral »Pesnikovo kri« (1932), »Lepotico in zver« (z Renejem elementom, 1946), »Dvoglav ega orla« (1947), »Strašne starše« (1948), »Orfeja« (1949) in »Orfejevo oporoko« (1959). Na sliki Jean Marais kot Orfej v istoimenskem, najbolj cenjenem Cocteaujevem filmu.
TURSKA filmska industrija ni dala še vedno nobenega pomembnega dela, zato pa si zadnje čase zelo prizadeva, da bi dobila ugledne (in po možnosti donosne) filmsko goste. Le malo je manjkalo, da niso posneli »Kleopatre« v Turčiji, pač pa je Alajn Robbe-Grillet res posnel tam svojo »Nesmrtno«. Kot poročajo, se zdaj mudi v Turčiji Jutes Dassin in pripravlja detektivko »Loč dneva« z izredno igravsko ekipo: Meli na Mercouri, Peter Ustinov, Maximillian Scbell, Akira Tamiroff in Robert Morlev/.
in dekletce Pamela Franklin. Vsebina filma je zaenkrat še »četrta skrivnost«, vendar zagotavljajo, da gre za »zelo nenavadno kriminalko, ki odkriva skrite globine človeške narave.«
Gina Lollobrigida igra glavno vlogo v »Slamnati ženi«, ki jo snemajo v britanskih študijih in na Majorci. Njena soigravca sta Sean Con-nerv in Ralph Richardson, režira pa Basil Dearden.
Priljubljena mlada igralca Aleksej Batalov in Tamara Sjomina sta se prvič srečala na filmskem platnu v filmu »Večni plamen«, ki ga snema znani režiser Josif Hejfic (Dama s psičkom). Tema filma: ljubezen, zakon, družina.
DOMA
1
ROMUNIJA
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
NOVI FILM Johna Husto-
na   (Zaklad   Sierra Madre,
VELIKA BRITANIJA
CHARLES CRICHTON snema »Tretjo skrivnost«, v kateri igrajo Stephen Boyd, Patricia Neal, Diane Cilento
SOVJETSKA ZVEZA
GRIGORIJ ČUHRAJ si je za svoj novi film izbral preprosto in (kot vedno) toplo zgodbo o življenju starega veterinarja in njegove žene, ki skrbita za svojega zeta in vnučka, ko se razdre zakon njune hčere. Filmu je dal naslov »Nekoč sta živela dedek in babica«.
UGLEDNI ROMUNSKI režiser Ion Popescu Gopo, avtor številnih risanih filmov in celovečernega nemega filma »Ukradena bomba«, je posnel svoj drugi dolgometražni film »Koraki k Mesecu«. Filmsko retrospektivo človekovih prizadevanj po tem, da bi se osvobodil »zapora« na svojem planetu, je Gopo-odel v filmsko komedijo. Tudi tokrat igravci, med njimi ugledni Beligan, ne bodo spregovorili niti besedice!
LJUBLJANSKI »Film-ser-vis« tudi v oktobru nudi svoje usluge raznim tujim producentom za njihove »umetniške« podvige_Tako snemajo: v njegovih ateljejih in v ljubljanskem »rimskem mestu« Italijani »Tata iz Damaska« — na Bledu, v Bohinju, v ljubljanskih Križankah in v Piranu Nemci »Ljubezen v Tirolah« — v Piranu pa nemški »Piran film« »Očarljivi apartma« ... Na žalost: mnogo še ni tudi: dobro!
Od 3. do 8. oktobra je bil na Velikem Jastrebcu pri Kruševcu jugoslovanski sejem filmov, na katerem so jugoslovanski distributerji pokazali vrsto tujih filmov, ki jih pripravljajo za odkup; Razpravljali pa so tudi o položaju in mestu naših kine-matografov. fJ
»DESANT NA DRVAR« režiserja Fa-dila Hadžiča obravnava dogodek iz naše NOB, ki ga ni treba posebej predstavljati. V filmu igrajo med drugim Maks Furijan, Mata Miloševič, Ljubiša Samardžie, Pavle Vujisič, Franek Trefalt in Marija Lojkova.
»PREGANJANA LJUBEZEN« francoskega režiserja Rogerja Vadima je še ena zgodba o... Sicer pa, saj zgodba ni važna! Važna je Brigitte Bardot v glavni vlogi (razen nje tokrat Alida Valli in Stephen Boyd)! -
»APARTMA« ameriškega mojstra Billy-ja VVilderja je odlična komedija o malem uradniku, ki si postilja pot k višjemu družbenemu Roložaju z »majhnimi uslugami« svojim nadrejenim. V filmu sta odlično zaigrala Jack Lemmon in Shirley ^lacLaine.
RttOUSHI
SPOReD
OD 19. OKTOBRA DO 25. OKTOBRA
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05., 5.05., 6., 7., 8., 10:, 12., ' 13 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. 1 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23.
in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri.
12-25 Z vokalnimi narodnimi ansambli 12.40 Lepe melodije igra
orkester Jackie Gleason 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega albuma 18.00 Aktualnosti doma . 18.10 Vedri zvoki
in v svetu 18.45 Družba in čas 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22.10 Zabavni mozaik 23.05 Plesna glasba
DRUGI PKOGRAAf 19.05 Tečaj makedonskega
jezika 19.20 Glasbena medigra 1925 Veliki violinisti 20.00 Po svetu jazza 20.45 Letni časi
SOBOTO
8.05 Vedre melodije
za konec tedna 855 Radijska šola za nižjo
stopnjo 925 Iz albuma skladb
za otroke 9.45 Kitara, orgle
in harmonika 10.15 Mali narodno-zabavni
instrumentalni ansambli 10.35 Tuji zbori nam pojo 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Kvintet Vilija Petriča
s pevcema Majdo Renko
in Dragom Potočnikom 12.40 Lepe melodije igra
zabavni orkester
Malcelm Lockver 1330 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušavci
čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Amaterji pred našim
mikrofonom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.35 Pesmi in plesi
jugoslovanskih narodov 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Portreti velikih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Javna narodno-
zabavna matineja 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Prijeten konec tedna
DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Kitara in orglice 20.45 Radi bi vas zabavali 21.05 Zagrebški bienale 1963 22.35 Glasba za lahko noč
10.30 Nedeljska matineja
RTV Ljubljana 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Solistični instrumenti
zabavne glasbe 12.05 Naši poslušavci
čestitajo in
pozdravljajo — II. 13.10 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Za našo vas 1350 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj
ritmov
15.15 Glasba iz velikih oper 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Naš glasbeni avtomat 17.05 Majhni zabavni
ansambli 17.15 Radijska igra 18.02 Popularne skladbe
s koncertnih odrov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Znamenite operne
predstave 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Iz jugoslovanske
simfonične literature
DRUGI PROGRAM
12.00 Nedeljski koncert
ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci
v priljubljenih operah 14.00 Pol ure ob zabavni
glasbi
14.30 Iz komornih del Petra
Iljiča Čajkovskega 15.15   Zvočna paleta 19.05 Alpska simfonija 20.00 Dva zabavna orkestra 20.45 Koncert št. 2 20.55 Rondo za štiri flavte 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Glasbena medigra 22.15 Komorna soareja
8.05 835
630 Napotki za turiste 10.15 7.40 Pogovor s poslušavci
8.00 Mladinska radijska igra 10.35
835 Mladina poje 1035
9.05 Naš; poslušavci 11.00
čestitajo in 12.05
pozdravljajo — T. 12.15 10.00 Se pomnite, tovariši ...
Iz slovenske in romanske glasbe Slovenske narodne pojo mali vokalni ansambli Za mlade radovedneže Sestanek z orkestrom vzhodnonemškega radia Duet iz opere Majska noč Naš podlistek Glasbeni intermezzo Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Radijska kmečka univerza
8.05 Jutranji diverfcimento 8.55 Pisani svet pravljic
in zgodb 9.25 Glasba ob delu 10.15 Pesmi,  ki  so preživele narod
10.45 Človek in zdravje 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 19.05 Začetni tečaj angleščine 12.15 Kmetijski nasveti 19.20 Operni ansambli 12.25 Domači ansambli
starega in novega sveta z vokalnimi solisti
DRUGI PROGRAM
17.15 Turistična oddajat 18.00 Aktualnosti doma.
in v svetu 18.10 Divertimento in suita. 18.45 Ta teden v skupščinskih
odborih -19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert ob Dnevu ZN 22.10 Tako igra pianist
Geza Anda 23.05 Zabavni vokalni
ansambli 2320 Po svetu jazza 23.50 Za lahko noč
DRUGI PROGRAM 19.05 Miniature za klavir 1925 Serenada v Es-duru 19.48 Plesni orkester
Ramon Argueso 20.05 Zaključni prizor opere
Hovanščina '<■ 20.45 Francoska suita 21.00 Melodije po pošti
20.10 Zvočni portret
ansambla
Fausta Papetti 20.45 Na kmetih
s skladateljem
Josipom Slavenskim 21.00 Za oddih in za zabavo 21.20 Naš variete
T0R8H
8.05 Domače viže in napevi z narodnimi ansambli
830 Zabavni zbori in zabavni orkestri z zbori
8 55 Radijska šola
za srednjo stopnjo
925 Odlomki iz Bellinijeve »Norme«
10.15 Pisana paleta
10.40 Srbski skladatelji
in izvajavci 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —
Ing. Vukatin Šišakovič:
Ocena zdravstvenega
stanja vinogradov
v letošnjem letu 12.25 Ansambl Boruta
Lesjaka s pevci 12.40 Lepe melodije
z orkestrom
Merten Gould 1330 17 violin Velikega
moskovskega gledališča 14.05 Radijska "šola
za višjo stopnjo 1435 N-mau čez izaro ... 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah
poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Instrumentalni solisti
zabavne glasbe 18.25 Plesni orkester
RTV Ljubljana
in njegovi solisti 18.45 Na mednarodnih
> križpotjih .19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.20 Radijska igra 20.45 Mala revija zabavne
glasbe 2120 Serenadni večer 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Komorni intermezzo 23.20 Skupni program JRT
12.40 Lepe melodije
z orkestrom Raphaele 1330 Instrumentalne pesmi
in plesi 14.35 Znane in priljubljene 15.15 Zabavna glasba
15.40 Dvajset minut
s Komornim zborom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Chopin — Prvi ciklus 1735 Iz fonoteke radia Koper 18".00 Aktualnosti doma
in v svetu 18.10 Portreti partizanskih
skladateljev 18.25 Iz nordijskega sveta 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Opera — Veronika
Deseniška 22.10 Nočni kaleidoskop 23.05 Izložba plošč
DRUGI PROGRAM
19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Glasbena slikanica
19.41 Majhni zabavni ansambli
20.05 Mojster zlatega veka
zborovske glasbe 20.45 Prva harfa sveta 20.55 Mednarodna radijska in
televizijska univerza 21.10 Moderni plesni ritmi
Ć0TRT6H
peTeH
8.05 Iz oper in baletov 8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo 9.25 Slovenski pevci,
orkestri in ansambli 10.15 Petnajst minut
s češkimi pihalnimi
godbami 10.30 Pet minut za novo
pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka
univerza 12.25 Nekaj domačih pesmi
z vokalnimi ansambli 12.40 Lepe melodije
z orkestrom
Parcv Faith 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 1330 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušavci
čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Majhni zabavni
ansambli '
8.05
8.35
8.55 925 10.15 10.35
10.55 11.00 12.05 12.15 1225
12.40 13.30
14.05
1435
15.15 1520 15.45 16.00
17.05
18.00
18.10
18.30
18.45 19.05 20.00
20.15
20.30
21.00
21.15
22.10
23.05 2320
Slovenske narodne in ponarodele Majhni zabavni ansambli Pionirski tednik Iz dežele kanjonov Prizor opere Mefistole Novost na knjižni polici
Glasbeni intermezzo Pozor, nimaš prednost Zabavna glasba Kmetijski nasveti Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško Lepe melodije Domači instrumentalni in vokalni solisti Radijska šola za nižjo stopnjo Iz slovenske narodno-zabavne glasb* Napotki za turiste Zabavna glasba Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Petkovo glasbeno popoldne Aktualnosti doma in v svetu Jugoslovanski zbori pred mikrofonom Pripoveduje Jože Privšek
Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Revijska glasba Tedenski
zunanjepolitični pregled I Slovenska violinska literatura Hammond orgle Oddaja 6 morju in pomorščakih Sestanek plesnih orkestrov
Komorni intermezzo Skupni program JRT
DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj
angleščine 1920 Sonata za violo .
in klavir 1935 Drugi kraji — druge
melodije 20.02 Variacije in fuga
na temo op. 10 20.45 Srečanje z Markom
Novoselom 20.55 Nenavadne zgodbe
iz znanosti in domišljije 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jaz na koncertnem odru
to
QQE1
\9. do ia. oktobra netnšVv     v?,. do vj   oVadbra avstrYy Elm NTi POS1UM IttTSitL V  sVi fum M03A N32.CAK\H3A ttm.i30. tega. NE DELA.
22. do 23. oktobra angleški 20. oktobra nemško-jugoslo-film KROG ZAVAJANJA.        vanski film TAJNE ORIEN-
24. do 25. oktobra angleški fA II. del. film TIGROV ZALIV. 24.  oktobra  angleški film
Jesenice »PLAVŽ« KROG ZAVAJANJA.
19. do 20. oktobra angleški film KROG ZAVAJANJA.
21. do 22. oktobra nemški film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO.
24. do 25. oktobra nemško-jug. film TAJNE ORJENTA II. DEL. Žirovnica
19. oklobra francoski film KOSILO NA TRAVI.
20. oktobra ncmško-jugoslovanski film TAJNE ORIEN-
Ljubno
19. oktobra ameriški barvni film ŽTŽI ob 19JO.
20. oktobra poljski film MATI IVANA ANGELSKA ob 10. uri.
Kropa
19. oktobra italijanski film
« NAMIZNI TENIS
Jesenice — V telovadnici Partizana se bo danes popoldne pričel drugi turnir za ekipno republiško prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje se bo jutri dopoldne in popoldne nadaljevalo.
C NOGOMET
V sedmem kolu gorenjske nogometne   lige   b.>do jutri
PRIJATELJ   GANGSTERJEV na sporedu naslednja sreča-
Kranj »CENTER«
19. oktobra domači film IZ TA I. DEL. 1
OCI V OCI ob 18. in 20. uri, 23.   oktobra   nemški film
Premiera franc. barv. filma NE POŠILJAJ ŽENE V ITA
REGANJANA LJUBEZEN LIJO. Db 22. uri.
«vi -   , . .        j       v    r-c Dovje-Mojstrana
20. oktobra   domaet   CS J J
film DESANT NA DRVAR ob 19-   oktobra nemško-jugo-
14. uri, mehiški barv.   film slovanski film TAJNE ORI-
NEVIHTA NAD MEHIKO ob ENTA I. DEL. 16., 18. in 20. uri
ob 20. uri.
20. oktobra francoski barv. film MEČ MAŠČEVANJA ob 15. in 19.30.
23. oktobra italijanski film DOLGA NOČ 1943 ob 19.30.
Radovljica
19.
19. oktobra italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VSEMIR-
oktobra   jugoslovanski JA ob 18. uri.
19. oktobra italijanski film
nja — v  Naklem ob 15. u-i
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU
01 f„.„„ Ko«, rc 'J!rn SKOPJE — o potresu.
Zl. oktobra tranc. barv. 2Q_ oktobra francoski nim GARSONJERA ob 20. uri
film PREGANJANA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri.
22. oktobra franc. barv. CS film PREGANJANA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri.
23. oktobra franc. barv. CS Koroška Bela film  PREGANJANA LJUBE ZEN ob 18. in 20. uri.
KOSILO NA TRAVI. 20. oktobra italijanski film
24. oktobra nemški film NE GARSONJERA ob 16. in 20.
POŠILJAJ   ŽENE  V   ITALI- uri. JO.
Kranj »STORŽIČ«
19. oktobra nemško-jugoslo-vanski film TAJNE ORIEN- HAJKA ob 20. uri TA II. del.
0. oktobra^ avstrijski film HAJKA ob 18. in 20. uri.
Nedelja, 20. oktobra ob 10. uri URA PRAVLJIC; ob 16. uri Tirso de Moline DON GIL V ZELENIH HLAČAH, gostovanje v domu kulture Naklo.
Torek, 22. oktobra ob 20.
20. oktobra italijanski film uri za IZVEN Čopič: BUDA-SMRT PRIHAJA IZ VSEMIR- LO — uprizori Istrsko narod-JA ob 18. in 10. uri dopoldne, no gledališče Pula.
22.  oktobra  angleški film
Sreda, 23. oktobra ob 19.30 Shakespea ne DVANAJSTA S^?ktebi2 .an^es1^ flIm NOČ - uprizori Mestno gle-
dališče   ljubljansko   za red
■}!■ S^HLi^SS? iSSS MOJA ; NEČAKINJA   TEGA    24. oktobra sovjetski  film ZZ^Wim^^m 1
NE DELA. ALEKSANDER  NEVSKI  ob  1 Ial">1 AL1NUU5» " S/WA 1
film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 18. uri, amer. film FRANKENSTEIN ob 20. uri, premiera domače«a CS filma DESANT NA DRVAR ob 22. uri.
20. oktobra ameriški barvni film BELA DIVJINA ob 10. uri, francoski barv. CS film PREGANJANA LJUBEZEN ob 13. uri. domači film IZ OČI V OČI ob 17. in 19. uri. premiera amer. CS filma \PARTMAN ob 21. uri.
21. oktobra amer. CS film  SOBOTA — 19. oktobra
APARTMAN ob 16., 18. in 20. -
arj RTV Beograd
17.50 Sterija Pdpovič:
20. oktobra jugoslovanski 18. in 20. uri Četrtek, 24. okt. ob 19.30 film SKOPJE — o potresu. 25. oktobra ital. barv. CS Tirso de Moline: DON GIL V
21. oktobra angleški film film DRAKUT MAŠČEVA- ZELENIH HLAČAH. Gosto-KROG ZAVAJANJA. LE C ob 20. uri. vanje v Tržiču.
Naklo : TržVč (pred pionirjev v okviru občinskega prvenstva — ob 13. uri Naklo : Predoslje, ob 14. uri Poubrezje : Preddvor), v Šenčurju ob 10. uri Svoboda : Lesce, v Škof j i Loki bb 14 JO Partizan : Železniki, v Str XI-šču ob 9.30 Triglav B : Bled in v Ihanu ob 10. uri Tabor : Jesenice.
* ROKOMET
V okviru sedmega koi; e-publiške lige bodo na s »radu naslednja srečanjaf muški — Tržič : Krško ob 10. uri; moštvo Mladosti gostuje v Mariboru, kjer se bo srečalo s Kovinarjem, ženske — ekipa Mladosti bo igrala v 1'lu-ju z Dravo.
V petem koiu i j ubija- k s conske lige bosta oba gorenjska predstavnika igrala doma — Duplje s Šentvidom, Sava pa s Šiško. Obe tekmi bosta ob 10. uri.
V sedmem kolu gorea lige bodo na sporedu naslednje tekme — Žabnica : Star-žič ob 9.30, Radovljica : Selca ob 10. uri, Križe : Trž:e 13 ob 10. uri, Mladost B : Krvavec ob 8.30, ekipi Savica in Duplje B pa sta tokrat prosti. Vse tekme bodo na igriščih prvoimenovanih moštev.
Teieuizup
22. oktobra amer. CS film APARTMAN ob 16., 18. in 20. uri.
Kir Janja — TV igra RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 23. oktobra amer. CS film 19.20 Sprehod skozi čas APARTMAN ob 16., 18. in 20. 39.45 Kaj bo prihodnji teden un« na sporedu
TTV
Stražišče »SVOBODA« M TV dnevnik
19. oktobra mehiški barvni RTV Beograd
film NEVIHTA NAD MEHI- 20.30 Prenos svečane proslave PONEDELJEK — 21. oktobra i92Q Pion^rski^TV studio KO ob 20. uri. ob zaključku del
RTV Beograd 15.45 Nevihta na mirni vodi —oddaja iz Sarajeva RTV Beograd 16.00 Sto let nogometa 16.30 Tekmovanje v boksu
RTV Ljubljana 18JO Dvsnejev svet RTV Beograd 19.30 Avtocesta 1963 JTV
20.00 T V dnevnik 20.45 Propagandna oddaja
RTV Beograd 21.00 »Sam« — jugoslovanski film
RTV Ljubljana 22JO Poročila
RTV Zagreb 22.45 Poročila
TOREK — 22. oktobra NI SPOREDA!
SREDA — 23. oktobra
Evrovizija • 14.40 Nogometna tekma
Anglija : reprezentanca sveta
RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko — slikanica
23. oktobra domači CS film DESANT NA DRVAR ob 20. uri.
na avtocesti RTV Ljubljana 22.00 Zgodba iz serije
»Dr. Kil dare« 22 JO Poročila
Cerklje »KRVAVEC«
19. oktobra nemški barvni film  INDIJSKI  NAGROBNI NEDELJA — 20. oktobra
SPOMENIK ob 19.30.--
20. oktobra nemški barvni RTV Beograd
film  INDIJSKI  NAGROBNI 10.00 Kmetijska oddaja •
SPOMENIK ob  16.30 in  19. RTV Ljubljana
uri. 10.30 »Mamin rojstni dan« —
šaljiva zgodba
Na^o RTV Beograd
19. oktobra nemški barvni 11.00 Prenos zborovanja film EŠNAPURSKI TIGER I. ob otvoritvi DEL ob 19.30. avtoceste
20. oktobra nemški barvni Evroviziia film EŠNAPURSKI TIGER T. 15.15 Tekmovanje
DEL ob 19.30. preskokih konj čez ovire
RTV Ljubljana 10.40 Šolska ura — Pajkov album
1520 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV^
RTV Zagreb 18.00 TV v šoli
RTV Ljubljana 18J0 Poročila 18.35 »Vitez Peter se bori
proti Turkom« -—
lutkovna igra 19.00 TV obzornik
JTV
19.30 Tedenski športni
pregled 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Miroslav Krleža:
Leda — komedija
19.00 TV obzornik 19.15 Dokumentarni film 19.30 »Polet proti velikanom« — film k JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20JO Propagandna oddaja
RTV Zagreb 20.45 »Festivalske obrobne
pripombe« — zabavno
glasbena oddaja
RTV Beograd 21.45 Rezervirano za poročilo
OZN ^ 22.00 Poročila
ČETRTEK — 24. oktobra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli
RTV Ljubljana 17J0 Angleščina na TV
RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 »Slike sveta« filmsk;
žurnal
RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopctli ia 19.00 TV obzornik
RTV Zagreb 19JO Pesmi in narodni p-esi
iz Prigorja in Zagreba
JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Beograd 20.30 Candida — prenos
predstave iz gledlaišča
PETEK — 25. oktobra
RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Kuharski nasveti 18.30 S poti po Zapadni
Afriki 19.00 TV obzornik
RTV Beograd 19.30 Dokumentarni film
JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 TV helikopter 20.45 Ljudje na gradbiščih
in v šolskih klopeh
Evrovizija 21.00 Sanremo v Zurichu «•
festival zabavnih
melodij
RTV Ljubljana 22 15 Poročila
Zabavna m trma & Zabavna stran       Zabavna stran       Zabavna stran
Zabavna stran       Zabavna stran
Brodovi imajo mlade!
Spoštovanim bravcem sporočamo radostno vest, da je v Opatiji, v hudih krčih mati popevka (Brodovi) povrgla 20 mladičev. Vsi mladiči so po izjavi prisotnih materi zelo podobni. Serija pevcev, ki je pri tem dogodku sodelovala, je s solzami in vzdihovanjem dala slutiti, da se ne bo vse srečno končalo.
Strokovnjaki so v svojih izjavah o prihodnosti mladičev zelo zadržani;' vse kaže, da so mnogi (večinoma) že umrli, vendar je klinično smrt po načelih sodobne medicine strogo^ločiti od navidezne smrti. Srečni oče pa trdi, da so nasprotno novorojenčki naravnost umetniški atleti in da so govorice
0 njihovi smrti le zlobna natolcevanja. Izrazil je trdno prepričanje, da se opazovavci motijo in da končno navidezna smrt za sodobno medicinsko znanost ne pomeni nerešljivega problema.
Prepričan sem, da bravci z nestrpnostjo čakajo na podrobnosti. Porod je potekal takole:
Pričelo se je ob 20.30 z uverturo dveh orkestrov, prvega z liričnimi godali, drugega z uporabo trobit, da bi naznanita urbi et orbi pri-četek velikega dogodka. Takoj nato so se pričeli javljati prvi popadki, najprej z nedefiniranimi zvoki, ki so počasi prehajali v maestoso (človek bi mislil, da sedi v kinu in gleda film Eksodus). Popadki so bili močnejši pri vsakem nadaljnjem porodu so bili hujši. Uboga mat U
»Oprosti mi, da te volim, jer te ne volim, a kad se setim, ja se kroz noč i suze borim protiv sebe
1 protiv tebe, jer ti si istina, a ja te volim i ja te ne volim...« — cela simfonija čustev, vredna Shakespeara. Ubogi porodnici se je očitno bledlo. Nazadnje je postalo jasno, da porodnica 11. poroda ne bi več prenesla, zato so strokovnjaki imeli za potrebno, da
Z mučenjem prenehajo in ostalih 10 porodov odložili za naslednji dan.
Drugi dan je potekal prav tako kakor prvi. Kdor želi poročila o poteku drugega dne, naj še enkrat prebere poročilo s prvega dne, pa bo zadovoljen.
Tretji dan so se porodničarji zbrali in se lotili natančnega in vseobsegajočega pregleda novorojenčkov. Pri tem so uporabili več metod:
# Tehtanje.
Pri tehtanju so ugotovili, da imajo novorojenčki nenormalno visoko telesno težo, tako visoko, da so morali uporabljati decimalno tehtnico.
# Ugotavljanje inteligenčnega kvocienta.
kljub temu da so uporabili najenostavnejše teste, kar je bilo sicer javljeno, rezultat ni bil objavljen. Zlobneži trdijo, da je bil rezultat katastrofalen.
# Sposobnost za življenje.
O tem strokovnjaki ne dajejo dokončnih in jasnih izjav in smo zaradi tega vezani na lastna opazovanja.
Zanimivo je pri tem, da so bili novorojenčki makedonskega rodu odrinjeni prav tako, kot slovenskega leta 1960 in so zaradi tega mladiči makedonskega roda izumrli. Vzrok ni pojasnjen. Morda gre tu za prirojene hibe, premajhno zavzetost—matere ali malomarnost porodničarjev. Najverjetneje bo treba misliti na zgraditev nove porodnišnice v Makedoniju
Pri podeljevanju nagrad za najlepše novorojenčke so bili strokovnjaki medicinsko-literarnega sektorja mnenja, da noben mladič ne bi prenesel nagrade, ker bi ga gotovo zadela kap. Zato nagrade niso podelili.
Strokovnjaki z medicinsko-glas-benega sektorja pa so nasprotno menili, da bi utegnile nagrade po-
večati možnost, da kateri izmed novorojenčkov preživi. Zato so nagrade podelili. Kdo ima prav, je prezgodaj reči, vendar bi se odlo- jI čil za stališče literatov. r
Nekaj me skrbi. Pri tem porodu f so bili navzoči mnogi tuji porodničarji, tudi taki, ki imajo s takimi porodi dolgoletne izkušnje.
Le kaj si bodo mislili o nas?
VLADIMIR STIASNY
Rešitev križanke št. 37
Vod.: 1. klavir, 7. lesorez, 9. oči, 10. Ivo, 11.ta, 12. Aden, 13. griža, 14. saraj, 16. obad, 17. Ia, 19. lom, 20. mah, 21. otomana, 23. azurit.
1	12	/3	/4	15		f i
7					bo	
3				ca	9	
10						
12		□D	IS			
		14				
15						
HUMOR
— Ali je tako dobro, Emil?
KRIŽANKA št. 38 (lik št. 34)
Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično.
1., 1. samski stan, 7., 2. mesto v Italiji, 8., 3 vrsta igre na srečo, 9., 14. avtomobilska oznaka Slavonskega Broda, 10., 4. vrsta zemlje, 12., 5. avtomobilska oznaka Bihača, 13., 11. teliček, 14., 9. prizorišče, 15., 6. kadivec.
HOROSKOP
Velja od 12. do 19. oktobra
— Zakaj dvigaš jambor, ko pa sploh ni vetra!
— Po mnenju svojega moža sem vzorna žena ... Ne bojte se. On se običajno vedno zmotil
OVEN (21. 3.—20. 4.)
Zanimivi doživljaji s koristnimi posledicami. Neprilike v domačem krogu zastran sosedovih govoric. Število simpatij se poveča vzporedno z izdatki.
BIK (21. 4.—20. 5.)
Teden bo nekoliko razburkan in treba bo urediti različne stvari. Uspeh je odvisen predvsem od lastne iznajdljivosti. Prijetne vesti, ki so dokaj zapletene. Živci bodo malce trpeli.
DVOJČKA (21. 5.—20. 6.)
Ne pusti se vplivati od oseb, ki bi rade ustvarile zdraho. Zavihaj takoj rokave, da se neki dober posel ne izmuzne iz rok. Smotrno izkoristi prosti čas in pri tem ne pozabi na počitek. Naj še drugi malo skačejo po terenu.
RAK (21. 6.-22. 7.)
Negativni vplivi pri sentimentalnih odnosih. Varuj se prenagljenih odločitev. Finančni položaj se bo zboljšal. Star dolžnik se te spomni.
LEV (23. 7.-22. 8.)
Nič ne bo s sestankom. Temni oblaki se bodo na srčnem področju umaknili prijetnemu razpoloženju in objemu z drago osebo. Nekaj slišiš, pa te naj ne gane preveč.
DEVICA (23. 8.-22. 9.) 1 Pozor na srčne tegobe: srce bo krepke je zabilo brez predhodnega obvestila. Pismo te malce razočara, star dolžnik pa razveseli. Varuj se gripe, ne vasuj, noči so vlažne in hladne.
TEHTNICA (23. 9.-22. 10.)
Pri srčnih stvareh nič posebnosti, vendar bo teden v celoti prijeten. Možnost nekega nakupa povzroči majhen spor z drago osebo. Navdih za umetniško dejavnost.
ŠKORPIJON (23. 10.—22. 11.)
Tokrat je očesna govorica iskrena. Ne odbijaj, saj si že v ljubezenski pajčevini, sicer solza ne bo konec. Z darilom te prijetno presenetijo in spravijo v_ zadrego. v-
STRELEC (23. 11.—22. 12.)
Zaradi sosedovih govoric obstaja možnost spora z drago osebo, če se spreš bo samo diplomacija potrebna za pomiritev. Ne računaj na honorar, pride, vendar z zamudo.
KOZOROG (23. 12.—20. I.)
Ne zmeni se za obljube novega znanca, pusti da z dejanji pokaže. V službi te zaradi prijateljstva s tajnico postrani gledajo. Hitro pomiri čveke.
VODNAR (21. L—19. 2.)
Nezaupljivost in sumničenje drage osebe doseže višek. Nekaj bo treba priznati, vsega pa ne za kar ni dokazov. Potrebno je precej potrpežljivosti.
RIBI (20. 2.—20. 3.)
Se je čas, da se nekomu opravičiš. Hrepenenje bo potešeno. Nepredvideno srečanje ti zmeša vse štrene in posledice čutiš š< precej časa.