URN_NBN_SI_DOC-OJZSNULG
Zentralblatt für Bibliotheks wesen. Leipzig, 89(1975)1—12. Devetinosemdeseti letnik ima letos drugačno grafično podobo. Besedilo je tiskano v stolpičih, s čimer so uredniki pri zmanjšanem obsegu ohranili enako bogato vse bino. Uredništvo utemeljuje spre membo tudi s tem, da so v skladu z modernimi spoznanji poligrafije povečali uporabnost časopisa in olajšali delo tiskarjem. V vsebini ne zasledimo nikakr šnih sprememb. Časopis ostaja še naprej odličen informator o biblio- tekarstvu socialističnih dežel, saj poroča zelo izčrpno o vedno glob ljih povezavah, ki nastajajo na raznih področjih bibliotekarstva teh dežel. O tem pričajo številna posvetovanja, na katerih se stro kovnjaki že dogovarjajo o organi zacijskih oziroma tehničnih re šitvah sodelovanja pri posameznih nalogah. Posebej moram opozoriti na šte vilke, ki so v celoti posvečene bibliotekarstvu ene dežele. Tretji zvezek poroča o poljskem biblio tekarstvu. Tu najdemo zanimiv in problemsko zastavljen prispevek Krzysztofa Migona iz Wroclawa: Temelji in dosežki raziskav zna nosti o knjigi na Poljskem. Na slednji, četrti zvezek je posvečen sovjetskemu bibliotekarstvu. V njem je najbolj zanimiva razprava treh leningrajskih bibliotekarjev, A. V. Sokolova, A. I. Mankeviča in T. N. Koltypina. V obsežnem in zelo jedrnato pisanem tekstu av torji razlagajo in utemeljujejo odnose med informatiko in biblio- tekarstvom ter bibliografijo, ana lizirajo mnenja pomembnih sodob nih strokovnjakov o osnovnih kon ceptih teh dejavnosti in nakazujejo problem uvrstitve bibliotekarstva in bibliografije v sistem znanosti. Pomen članka nedvomno povečuje dejstvo, da prihaja iz Sovjetske zveze, od koder prihaja tudi knjiga Informatika avtorjev Mihajlova, Cernyja in Giljarevskega, ki pri nas velja za temeljno delo na tem področju. Opozarjam tudi na raz pravo O izobraževanju bibliote karjev v sedanjem stanju ameri škega imperializma, v kateri Wer ner Dobe polemizira s Shero in njegovim obsežnim in pomembnim delom Temelji izobraževanja v bibliotekarstvu. Shera pa mu v bistvu služi samo za izhodišče, da lahko s svojega koncepta mark sizma ožigosa podrejenost ameri Knjižnica 20(1976)1-4 171
RkJQdWJsaXNoZXIy