Katolišk cerkven Umi. V cetertik 30. kimovca 1852. Tečaj M ]?Iarija poiuoeniea* O Devica ! Pomočnica Bila si in boš nam ti. Le sladkosti In blagosti Tvoja roka nam deli. Ko cveleča In dišeča Si . Marija . rožica. Sem iz raja Svet ffa kraja Diješ cvetje upanja. Ko danica Tolažuica V tamni noči siješ nam. Mati mila Vedno bila Si ubogim grešnikam. Pri slabostih In bridkostih Rada nam pomagaš ti. Pri skušnjavah In težavah Pomočnica vselej si. i'ast Marije \aj razlije Se po svetu krog in krog Njo častimo In prosimo Pomočnico vsih nadlog. Ljuba Mati V zarji zlati Nam prisijaj zadnji dan : Boš prosila Govorila. — Srečno bode tek dognan. A. Praprotnik. Izgled bolnikani* pa tudi zdravim* Helena Komac, v Krajnski (iori na Gorenskim K kimovca leta 1785 rojena, jc že od svoje perve mladosti prav ponižna, pametna, sramežljiva bila, in vsim svojim verstnicam podbudljiv izgled pobožnima življenja dajala. Ko je nekoliko odrastla, je ntogla služit iti. Zavolj njene voljne pokoršine, zvestobe, pridnosti in pametniga, keršanskiga za-deržanja so jo povsod radi imeli. Vsake slabe priložnosti in zapeljive tovaršije sc je skerbno varo- vala, nikoli nobeniga pregrešniga znanja ni delala, nikoli preprijazniga ali pohujšljiviga peča nja z drugim spolam ne imela. Na posvetnih dohrovoljah, rajali in kratkočasili, kjer se nedolžnost zapravlja, na takih krajih nje nikoli viditi ni bilo. Kila jc vedno ponižna, vedoč, de napuh gre pred padeam, in dc Hog le ponižnim svojo gnado da. Le v molitvi, v službi Hožji. v prejemanju svetili zakramentov je praviga veselja iskala in najdla: ker, akoravno je služila in pridno delala. vender ni pozabila, de je le eno potrebno: za izveličanje duše skerbeti. S stanovitno molitvijo in večkratnim prejemanjem svetili zakramentov je vse skušnjave in zapeljivosti sveta srečno premagala, in tako »»prelepi, častitljivi venec nedolžnosti in devištva. kakor zaupamo, tre-gla. Ker jc pa s skerbno postrežbo in posebno s prevzdigovanjem svoje bolne matere veliko terpela, je sama bolezen dobila, ktere se nič več znebila ni. Eno leto je šc hodila že vsa bolelma. nato pa jo je bolezen na posteljo položila in tako potlačila, de nič več vstati ni mogla. Posebno perve leta jo je hožjast hudo terla. lomila in sključila. Pri tem se je je pljučna bolezen do dobriga polotila, dc je čedalje bolj hirala. Dostikrat je v persih hude bolečine terpela, ker so ji pljuča gnjile. Pa tudi glava jo je večkrat silno bolela, ker jc po njej rane imela, iz kterih ji je teklo. Tako je se nekoliko čez let bolna bila. Pcrvo leto, kakor je že omenjeno bilo, je sc hodila: skoz celili let pa je Ic ležala. in nič iz postelje ni mogla, Itčči pa se zamore. de je ta celi dolgi čas s potcrpe/.ljivosijo svete martcrnicc in s popolno vdajo v Kozjo voljo svojo bolezen in vse bolečine prenašala. Nikoli nobene nevolje ni bilo pri njej ne viditi, ne slišati. Iz gole vestnosti in iz samiga strahii, de hi se zastran svojiga terpljenja kej ne pregrešila, si svojih težav in bolečin še nobenimu človeku potožiti ni upala, dokler ji ni od spovednika dopovedano bilo. de sama potožba svojih bolečin, kjer nevolje ni zraven, nič pregrešniga ni, marsikdej pa še v po-lajšanjc služi. Nadležna ni bila nikoli nc domačim, ne ptu-jim ljudem: s serčno hvaležnostjo pa je vse rada sprejela, kar ji je kdo dal, ali s čimur ji j«* postregel. Itada je imela, ako jo jc kdo obiskal, posebno ako so kteri duhovni gospod k njej prišli: nikoli pa sc ni pritožila, de jih predolgo ni. pa tudi ne tišala. de bi vedno kdo pri njej bili mogel. Zavolj tolike ponižnosti in poterpežljivosti so jo pa «e toliko rajši obiskovali. Kdo more njeno veselje popisati, ko so ranjki Ljubljanski prečastiti skof Avguštin, ko so v svojih duhovnih opravilih v Krajnski Gori bili. s tačasnim ondotnim fajmoštram in tehantam, ranjkim gospod Matijam Skumovcam. sami v njeno leseno prebivavnico prišli jo obiskat! Njih lepe tolažljive opomine je gotovo do smerti v svojim sercu ohranila. Svete zakramente je s serč-liimi željami in živo spodhudljivo gorečnostjo po-gostama. zlasti ob velikih praznikih prejemala, de jc > Kristusam združena toliko ložeji vsa v njem in z njim živela in terpela. Pa tudi v tej reči ni nikoli silna ali nadležna bila, ampak se je s ponižnostjo in pokoršino vsa v voljo svojiga spovednika vdala. Akoravno je pa toliko terpela in celili 32 let bolna ležala, jo je pa pri vsim tem njena prisorčna ljubezen do Boga in do bližnjiga gnala, tudi z ra-dovoljnim trudam in prizadevanjem Bogu v čast in hliznjimu v zveličanje vse storiti, karkoli je v njeni mori bilo. naj bo se s tolikimi težavami sklenjeno. Iz tegadobriga namena je celi čas svoje dolge bolezni vedno otroke keršanskiga nauka učila, posebno tisti cas. ko so se za pervo spoved in pervo sveto obhajilo pripravljali. I»a tudi za pripravo k velikonočnima spraševanju so se pridni mladi ljudje radi k njej zatekali: kteri ob delavnikih niso utegnili, jih je pa oh nedeljah in praznikih učila. Marsikdcj. ko so odšli, jc pozdihnila: rOh, kako me pa glava |)0|j|~ — in vender je raji še terpela, kakor pade hi bila to dobro delo opustila. Ker je vsa Bogu vdana in v duhu vedno z njim sklenjena bila, je pa tudi vedila vsakimu dober svet dati: zato so se tudi taki. ktere je kakšna stiska ali nadloga zadela, ali kteri so se v kakšnih britkostih ali težavah znajdli, radi k njej zatekali. Vsakiga je tako lepo podučiti, potolažiti in umiriti vedila, de je potolazen in miren od nje šel, in, če je po njenim svetu in nauku storil, se sam prepričal, de je prav storil. Ako je ktera žena terdiga mo/.a ali mati terdiga sina imela, kteri za Božjo besedo ali za spoved maral ni, ali pas» ni prav spovedati znal, mu je le rekla : Pojdi, pojdi k Lenki, dete ho malo podučila. In res, kdor je se dobro voljo imel in slušal, jc bilo kmal vse bulji. Pa tudi. če je zoper ktero osebo kaj napeniga ali pregrešniga z vedila. in je ta oseba potem k nji prišla, jo je s toliko ljubeznijo, krotkostjo in pri— serčnostjo posvarila, dc je vsa gin jena bila, in ji gotovo poboljsanjc obljubila. Toliko se ve. »le je s svojim neutrudljivim, Ijiibeznjivim in poterpežlji-vim podučevanjem in opominovanjem veliko veliko koristila: popolnama pa je to le Bogu znano. V postu leta IH49. pa ji je jel« zmiram hujši prihajati. Tolike bolečine so jo včasih opadlc, de je pričujoče milo prosila: -O molite, molite zame. de ne obupam!*4 Konec njeniga, po telesu sicer rev n.ga in britkiga, po duši pa mirniga in srečniga življenja sc je približal : 26. sušca ravno tega leta je v 61. letu svoje starosti vsa v Božjo voljo vdana v Gospodu zaspala, in za svojo čistost, ponižnost. poterpežljivost. za svojo gorečo ljubezen do Boga in do bližnjiga krono pravice, krono večniga življenja prejela. Nad njo so se spolnile besede s\. pisma: »Zahvalim te. Oče! dc si to modrim in razumnim prikril, malini ( ponižnim) pa razodel.- Mat. II. 25. - - »Terpljenje sedanjiga časa ni primerili prihodnjimi! veličastvu, ktero se bo nad nami razodelo.- Rimlj. M. 18. — -,Kteri so jih veliko v pravičnosti podučili, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase." lian. 12, 3. Kavno tisto leto, v kterim je omenjena Lenka umerla, ste v Krajnski Gori tudi dve mladi, po 16 let stari, prav pridni in nedolžni deklici Minca Tar-man in Minca Jakelj umerle. Obe ste pridni učenki in med seboj prijatlici bile, obe radi k Lenki prišle, dokler ste mogle. Obe ste se od nje prave poterpežljivosti naučile, ktere ste tudi potrebovale, ker ste dolgo časa, več let bolehale, dokler ju ni bolezen prav na posteljo potlačila. Obe ste po Lenk-nim izgledu zlasti ob nedeljah in praznikih svoje tovaršice, ki so k njima prišle, rade učile, in se od pridig in keršanskih naukov z njimi pogovarjale. Obe ste iz pravih bogoljubnih nagibov z veseljem smerti pričakovale in jo za angela spoznale, kteri jih ima k preljubimi! Očetu v nebesa pripeljati. Neizrečeno milo in lepo je bilo pri eni zmed nju, ki jedo konca brihtna bila, posebno še to, de je tisti dan, ko je umreti imela, svojo mater f očeta ni več imela), brate, sestro, botre in druge domače po-samezi k sebi poklicala, se poslovila in odpušenja prosila, pa tudi vsakimu za slovo kej lepiga, pod-učljiviga ali tolažljiviga povedala. Nato jc še gospoda k sebi zaželela, in kmalo potem, ko so prišli, je oči kviško povzdignila, roke k molitvi sklenila, in — svojo nedolžno dušico izdihnila, ter šla k Stvarniku in nebeškimu Ženinu. .,Ker je bila Bogu prijetna njena duša, zato jo je hitel vzeti zmed hudobije." Modr. 4, 14. — ..Blagor njim, kteri so čistiga serca, ker oni bodo Boga gledali!" Mat. 5,8. —n— Omikanost brez kersaustva. ( Konec.) Ker se že od teh žalostnih reči pogovarjamo, vam hočem še neko drugo grozovitost razodeti : Mož bogate, pa ajdovske roilovine je imel dve hčerki. Hotel je tedaj vediti, če bo kmalo sina dobil. Pa kaj stori? Mlajši hčer na tla položi, ji re-zavnik z vso močjo ua vrat pertisne ter prav pazljivo gleda, kako dc kri teče, ker v tem, meni, je srečni ali nesrečni pomen. t'e kri po nožu pohlevno teče, ima se malo moči: toraj ima le hčere perča-kovati. Če pa kri malo kipi, posebno če kaplje otrokovo koleno dosežejo, bo gotovo sinka dobil, življenje vedno veči moč dobiva. Ali ni te šege tisti vpeljal, ki se v svetim pismu ..ubija ve c od začetka" imenuje? O ajdje, pravi mlajši hudohniga duha. ki se po zgledu svojiga začetnika s kervjo pijanijo! Kdaj se bodo njih serca z ljubeznijo Tisi i ga omečile. ki je peršel hudičeve dela razdret? Družba svetiga detinstva bo to storila. Napervo bo perpomočke dala reve polajšati: pozneje se bo tudi nad vraže spravila. Častitljive bo naredila z znam-njeni svetiga križa ozaljšane čela malih, in neusmiljeni starši se bodo keršanske miloserčnosti učili. Verjemite mi, pobožnih sanj vam ne perpovedujem. Prepričan sim, de se bo Kitajsko večidel zavoljo družbe svetiga detinstva spreobernilo. Bog se rad slabili posluži, de močne pahne, revežev, de mogočne osramoti. Mogočno kitajsko cesarstvo mora pasti pred trumo otrok: veliki kitajski cesar, ošabni in prevzetni Kitajci bodo vidili, in morebiti kmalo, de bo Bog svetu ta nov dokaz svoje modrosti in svoje močne roke dal. Česar vednosti niso premogle. kar anglikanski topovi nc bodo premogli, belič majhniga otroka bo premogel — pohlevno in mogočno. „Lahko bi vam več d o godb naznanil, iz kterih se sprevidi, de je Bog otročičem veliko delo spreobernjenja Kitajcov perhranil." gDete neke ajdinje je bilo zlo bolno. Pobožna kristjanka ga je kerstila; pa brez pervoljenja staršev. Kmalo po tem je otrok umeri, in naenkrat je bilo njegovo obličje spremenjeno. Mati, ki od te prikazni ni nič razumela, se je silno čudila. Iz hiše teče, kliče sosede in memogredoče ter vpije: Pridite moje dete gledat, kako je lepo! — Lahko razumite, kako lahko je potem bilo, od gnad svetiga kersta in od nebeške lepote govoriti." „\i davno, kar sim bil poklican, de bi triletno deklico birmal, ki je zavoljo koz do smerti bolna bila. Njeni starši so kristjani, pa ne prav goreči. Tri dni po sveti birmi ji je malo odleglo. Kmalo je že igrala, jedla in je bila zdrava. Kose je pa mati prihodnjo nedeljo k maši napravijala, je deklica rekla: Mati! dans mi morate roke umiti in lepih oblačil obleči. — Čimu pa? — Jez moram dans v nebesa iti. Nad temi besedami „v nebesa iti** se je mati zavzela. Nemara še temu otročiču od nebes nič niso povedali. — Ali še spiš? — Ne spim ne. Ker mi pa ne pustite vstati, bom sama vstala in se za vnehohod perpravila. — Po teh besedah deklica res sama vstane in se napravlja. Kavno je bilo ob šestih zjutraj. Ob desetih je bil otrok že mertev, in jez sim ga ob štirih zvečer pokopal. ^Hvalite Gospoda. otroci, in poveličujte njegovo sveto ime!" Tako prerokovani vnebohod je očeta, nar mlačnej-šiga kristjana v hiši, nekako pretresel. Sklenil je se tudi za nebesa pcrpraviti, začel je z vesoljno ali dolgo spovedjo in je odslej vedno lepo keršansko živel. Otrok je toraj tukaj storil, česar še noben misionar ni mogel storiti.u Tako deleč sežejo naznanila misionarja Delaplace. — Misionar E. B. Pe-chaud (zreči Pešd) perpoveduje od kitajske ajdovske družine, ki jih je troje, mati, njen sin in njena sinaha. Ker bi pa stroški za odrejo kakiga dekliča gotovo veči bili kakor bi se per omoženju zanjo dobilo, so sklenili, vsako hčer, ki bi bila rojena, brez usmiljenja zaklati, kakor nepotrebno reč in samo škodo za hiševanje. To se je nad dvema deklicama že tudi spolnilo. Tukaj le sledi, kako so z drugo hčerjo delali. K sinahi ste bile ob rojstvu dve dobri kristjanki poklicani. Bilo je še zarano: tudi stara je vstala kakor risev, ki iz herloga pride, in poprašuje po spolu novorojeniga deteta. Morajo ji spoznati, de je dekle. „Proč ž njo, proč z njo, kriči, zadavite jo!" Ze jo hoče prijeti in zadaviti: pa kristjanki ji branite in jo vživo prosite, de naj jima saj perpusti kerstiti jo." „Ni vredna," odgovori babura. Vender pa poslednjič pervoli. In kristjanki jo naglo kerstite in njeno dušo za večno zveličanje pridobite, se enkrat si perzadenete dete iztergati iz rok nečlovekinje: pa zastonj. Ji povedo, de bote dete k meni pernesle in de bom jez za njegovo odrejo skerbel. «,Xe, nc," vpije starka, ^umreti mora." — „.,Kaj je pa hudiga storilo ?"" Žensko je." — „.,Ali nisi tudi ti ravno to, kaj-Ii? ko bi bili tebe razinesarili ?"" — „Prav bi bili storili !" Ob enim otroka kristjankama iz rok potegne in ga hoče zadaviti. Pa natora se grozi: nekoliko pomišlujc; kar sina, detetoviga očeta, pokliče, ki je v kotu ves osramoten in razkačen stal, de je njegov otrok dekle, ter mu zapove iz hiše iti in to revno, življenja nevredno stvar zaklati. Oče naglo otroka pod pazlio stisne, mu s pertam usta tiši. dc nc more vekati. in mirno dalje gre. Le nekteri-ktrat se ozre, viditi, če kdo za njim gre. ne. ker se detomora sramuje, temuč, ker se boji, de bi kakšna usmiljena kristjanka ne prišla, otroka poiskat in mu življenje perdaljšat. Ccz eno uro nazaj pride, se baha svojiga dela: in tako lahko kosi, kakor ko bi bil psička ravno utopil. Nisim mogel zvediti, kako de se je bil otroka znebil, ali ga je bil utopil, v jamo vergel ali kako drugač umoril." Kako jc vender mogoče, de se človek hudiču tolikanj enači? Take dogodbe bi v resnici mogle na duši slepim Evropejcam oči odpreti, de bi spoznali dobroto keršanske vere. K jer ni keršanstva, je hudičeva služba! To pričajo iudi besede misionarja Poussau-a (zr. Puso-a j, ki je dvajset let po izhodnih krajih učil, in pravi: -Kjerni keršanstva, tam je božje prekletstvo vidno nad deželo in nad Ijudstvaiu; ni je primerne besede, de bi se zamo-gle njih reve natanko zaznamovati; in brez poseb-niga božjiga usmiljenja nobedin ne pride - tudi nar bolj omikani ne — do luči vere. V veliko rečeh, kar omikanost zadene. Evropejci Kitajcov celo nič ne prekose: vender imajo zraven navadnih napak napredovane omikanosti še gnjusobe nar gor-šiga malikovavstva. Za njih neumne bogove jim ni nič mar f velikanska podoba z rokami in glavo, oko je pa sredi napihnjeniga trebuha) in vender jim natanko služijo. Na vprašanje: ker uespamet svojih bogov spoznate in jih ne ljubite, zakaj pa nočete kristjani biti? odgovore: Kitajski hudič na> iz krempljev ne pusti. — Iz tega se vidi, de so maliko-vavski Kitajci zavoljo resničnosti bolji, kakor pa veliko nevernih Evropejcov. LTni spoznajo, de so hudičevi služabniki, ti pa hudiča presirno taje, pa s svojim djanjem le preveč pričajo, de bodo v svoji nekeršanski omikanosti v ravno tiste grozovitosti zabredli, ki smo jih nad malikovavskimi Kitajci > trepetam vidili. To se povsod nazadnje zgodi, kjer se keršanstvo zgubi. Le enimu zamoreš služiti, ali Bogu. ali pa — hudiču. Ogled po Slovenskim. (hI S (t rint\ 23. ki mor ca. K. Zopet imamo Slovenci vzrok posebnima veselja nad vpeljavo nove. imenitne in mnogoobetne naprave v svojo domačijo — namreč nad prihodam častitili duhovnov iz družbe mis-jonarjev. vtemeljene od sv. Vincenca Pavlanskiga. kteri bodo prihodno nedeljo po našim milosti ji vim knezu iu škofu Antonu Martinu pri sv. J »želu v Celju slovesno vpeljani, in ktere slovesnosti obširniši popis bo „l)anica-' pozneje prejela. Za zdaj so prišli še le trije slovenski gospodje in ž njimi začasni vodja iz Kolina na Nemškim; prejden pa leto obtct-c, se jioi bota še dva Slovenca perdružila, ktera sta zdaj v l*arizu v novi-eiatu. Namen misjona rje v bo. dušnim pastirjem na »«. strani pastirstva pomagati, zlasti pa misjone ali duhovni vaje za ljudstva opravljati, kjerkoli bodo od gospodov fajmoštrov za to proseni in od visokiga škofijstva poslani. Od eniga unili gospodov, ki je še v noviciatu, srno prejeli ne davno prijatelski nam silno dragi dopit-Ker je družba misjonarjev sv. Vincenca mnogim Slo-vencam še kaj čisto noviga. vemo de rDaniciu vstre-žemo, ako nektere. družbo zadevajoče verstiee iz slovensko pisaniga lista tu sem prepišemo. „!9. maliga serpana smo imeli slovesno godovaiijc našiga vtemelitela ( začetnika) in pomočnika sv. Vincenca Pavlanskiga. kteriga sv. telo v velikim altarju z& tabernakclnam počiva. To obhajunje je bilo prav lepo. Stebri per velikim altarju so bili z rudečim sukuam preoblečeni iu z zlatimi preoii (franžaini) ozaljšani. in pod •ibokam nad altarjem se jc bral z zla«iiui čerkami na- pia: rPertransiit benefaciendo" to jc. vse je prcobho-dil in dobro delal. Na altarju ho stali pozlačeni svečniki. veliki šopi pozlačenih rož in druziga lepotičja, svetinje sv. Vincenca pa so bile odkrite. Veliko opravilo so imeli milostljivi g. nadškof Turonski; pričujoči pa so bili prevzvišeni kardinal Remski nadškof, g. Gousset, poslanec iz Rima. in h druzih škofov, eden bradati iz Algiera. ki je prišel v Pariz pomoči prosii. Ob štirih popoldan so bile večemice in pridiga, ktero so imeli neki zvunajni mestni fajmošter. Govorili so od dvojniga dobriga dela sv. Vincenca: 1) Od dohovniga — družbe misjoiiarjcv: — Ji j od telesniga — drožbe milostnih sester. Ta je bila perva govorica, ki sim jo v francoskim jeziku slišal, pa todi. škoda! ne popolnama razumel. Zdej in/arno osmino tega praznika. Ljudi je vedno silno veliko v cerkvi in tudi per sv. obhajilu, zakaj sv. Vincenca Francozi posebniga dobrotnika spoznajo in visoko častijo. De ga tudi naše zbirališe visoko časti, se tako ve, in de tudi mi — malo štajarsko kardelo — zmirani, posebno pa ta čas. perserčno k njemu zdihujemo in Boga prosimo, dc bi nam obilno njegoviga duha podelil, — naj ne bo Bogu oponošeno.--Preljubi prijatel! ako bi ti tokaj bil in zlasti ta čas naše zbirališe ogledovati zamogel. postavim v cerkvi per večernicah, ali per molitvi v prelepi molitvarnici, ali per obedu v prostorni •Lednici. kjer jc vse tiho in branje posluša, in z masno kapo na glavi na svoje pogrinjalo gleda. Ako bi ti vse to vidil. bi sc zavzel! Zdaj sc znajdejo tukaj misjo-narji od vsih strani: iz kine. Algiera. Amerike i. t. d. eni bradati, diugi ne. Ob kratkim — zdaj je tukaj toliko duhovnov, de človek komej z mašo na versto pride, in vender zmirani ravno tisti mir, tista tihota, tisti red! Vsi, stari in mladi imajo enako omizje enako obleko in se enako natanko enake postave (regelcc) derže. Vsi so eniga duha, skazujeio enake čednosti, le z razločkam, dc drug druziga v tem preseže. Vse to mora vsakiga človeka, zlasti pa novinca, ki v to družbo stopi, globoko presuniti in s posebnim duham navdati: zlasti ako še ob enim v tem mestu in na rauio tem kraju, kjer je sv. Vincenc živel iu delal, njegovo življenje bere. njegove koiilerencic (razgovore) premišluje. pred njegovimi svetinjami moli iu še prebira pisma misjonarjev, bukve „de propaganda li