štev. 10. mmhhmmh 1935 Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. lf. V. — sekcije sca dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveta« Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska uliea 611. Rokopisov no vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Uhaja vsak čeiriek. Naročnina letno 60 Din ta inozemstvo 80 Din. tlmnl eakeijo J. U. V. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.153. Telefon 311J Depolitizacija državnega liradništva Uradnikom ie prepovedano vsako kazanje strankarske pripadnosti in stran= karsko delovanje na kakršenkoli način. Prepovedano jim je ne samo uporablja» nje oblasti in položaja v strankarske nas mene. vplivanje na podrejene državne in samoupravne nameščence in državljane sploh v smeri strankarsko političnega delovanja kakor tudi strankarsko ravna; nje v službi iz strankarskih razlogov, temveč je pod kazensko sankcijo prepovedano tudi podpiranje delovanja poli= tičnih strank, čeprav so dovoljene. Iz okrožnice notr. ministra. Narod pa verjame svojim sodnikom le tedaj, kadar je prepričan, da so neod= visni, zato je dolžnost varovati in dvigati avtoriteto sodnikov, to pa se more do* sečj pravno le z zagotovitvijo popolne sodne neodvisnosti. Iz govora min. predsednika na kongresu pravnikov. Te javno razglašene in po časopisih ob= javljene smernice in načela dveh glavnih predstavnikov vlade naj ne veljajo samo za upravne uradnike in sodnike*pravnike, am; pak za vse državne nameščence, izvrševalce zakonov in posredovalce med narodom in državno upravo. Potrebno je, da si te besede in ta načela zapomnijo tudi vsi državljani, posebno pa politiki in narodni poslanci, ki so proti tem važnim načelom tako pogosto» krat grešili in potiskali uradništvo kljub vsem odporom v škodljivi politični vrvež. Slovenski učitelji, ki smo že od vseh za« četkov obstoja svojega stanu najbridkejše in najusodnejše občutili politično odvisnost, nešteta zapostavljanja in preganjanja, spreje» mamo iskreno in s polnim zaupanjem nave* dene izjave. V njih vidimo svojo rešitev, zdrav razmah stanu in neoviran razvoj naše šole. Na podlagi uvodoma objavljenih načel in zahtev je napisal »Slovenec« v svoji 720. številki članek o depolitizaciji državnega uradništva. Z načelnimi izvajanji tega članka se slo* venski učitelji povsem strinjamo in jih toplo pozdravljamo z edino željo, da bi jih tudi vsi sedanji in bodoči politiki iskreno in tako dosledno izvajali, kakor so napisana. Državni uradniki, posebno pa učitelji, si ničesar bolj ne želimo kakor to, da se nas ne goni v strankarsko vrvenje, ampak pusti v miru in se nas zaščiti pred vsem in vsako* mur, da bomo mogli mirno in nemoteno posvetiti vse svoje sile izključno šoli in vzgoji mladine in tako uspešno služiti narodu. To pa niso naše besede cd danes ali vče* raj, napisane pod kakim pritiskom ali pod vtisi zgoraj navedenih izjav. Znana je naša deklaracija iz leta 1926., v kateri smo že pred devetimi leti jasno in odločno zahtevali de* politizacijo stanu ter enotno, nepolitično sta* novsko organizacijo. Čeprav smo bili za ta odločni in pravilni nastop deležni od vseh strani bridkih udarcev, sumničenj in zasme* hovanj. je šla učiteljska organizacija preko vseh ovir po začrtanih smernicah. Podprta od krepkega jedra zavednih učiteljev, se je borila in se še bori za sprejeta načela dekla* racije, ne glede na peščico onih, ki so jih premamile in zaslepile politične strasti, vab* Ijive obljube in dovoljive dobrine dnevne politike. Dokumenti odločnega stremljenja po de* politizaciji učiteljstva so tudi nešteti sklepi in resolucije organizačnih skupščin in članki v stanovskih glasilih. Vedno znova smo povdarjali, da smo učitelji in vzgojitelji vsega naroda, vseh slo* jev, ne glede na njihovo opredelitev in poli* tično pripadnost, zato hočemo uživati ugled in zaupanje vseh. Besede ministrskega pred* sednika, izgovorjene sodnikom, veljajo prav tako učiteljem. Narod bo zaupal svojim uči* teljem samo tedaj, kadar je prepričan, da so neodvisni. Zato ie dolžnost varovati in dvi* gati avtoriteto učiteljev, to pa se more do* seči le z zagotovitvijo popolne neodvisnosti šole in učiteljstva od dnevne politike. Odločno smo in bomo odklanjali strem* ljenja režimov, ki so in bodo hoteli ovirati naša prizadevanja za dosego depolitizacije šole in učiteljstva. Vemo sicer, da podlegajo od časa do časa in pod posebnimi pritiski, ali pa tudi brez njih, posamezniki vladajoči politični sili. ki jim nudi trenutno več koristi kakor realna stanovska organizacija. Takih oportu* nistov in konjukturistov ne manjka v nobe* nem stanu, kako naj bi bile izjeme v našem. So to slabiči, ki se znajo hitro upogniti. pri* lagoditi novim razmeram in v vsakem pri* meru kaj hitro splavati na površje, kakor olje na vodi. Te vrste ljudi, ki so žalostni reprezentanti državne uprave, moramo od* ločno odklanjati, ker jih niso vzgojile po* žrtvovalne in nesebične stanovske organiza* cije, marveč politika in politiki. Pustite tedaj državnega nameščenca, da bo lahko neovirano in brez vsakih vplivov vršil svoje delo po zakonih. Zaščitite njego* vo neodvisnost, pa bo dobil državni name* ščenec zopet potrebni ugled in spoštovanje, samozavest in prevdarnost, kar vse je nujno potrebno za objektivno in nesebično urado* vanje. Kolikokrat in kako odločno je učitelj* stvo prosilo in zahtevalo, naj se podeljujejo vsa mesta le po sposobnosti, službeni neopo* rečnosti in deloljubnosti. Vsi vemo, da so bili ti kriteriji zadnji, ker so si političarji lastili pravice nameščanj, premeščanj in po* deljevanja služb po svojih partijskih vidikih. Naj bi odločne besede, ki smo jih čitali uvo* doma, napravile konec dosedanjemu delu. Kolikokrat je prosilo in zahtevalo uči* teljstvo zaščite in povdarjalo edino pravilno stališče, naj odloča o šoli in učiteljstvu le pristojna in zato odgovorna prosvetna oblast. Da bi se bilo to vselej zgodilo in strogo brez vpliva dnevne politike in politikov izvajalo zakon, ne bilo bi potrebno popravljati na* pak. ne o njih pisati. Učiteljstvo bi bilo sreč* nejše in zadovoljnejše kakor je danes. Šola bi bila kraj veselega dela in pravo svetišče za učiteljstvo in mladino. Sedanjega stanja nismo zakrivili mi, ker smo svoje zahteve in svoje stališče že nešte* tokrat povdarili in ga povdarjamo pravo* časno ponovno. Do sedaj so bile naše želje glas vpijočega v puščavi, zato odklanjamo vsako odgovornost. Želimo le, da bi bili se* danjost in bodočnost v tem oziru boljši in pravičnejši. Resnično depolitizacijo bo pozdravilo ne samo naše učiteljstvo. ampak učiteljstvo vse države z največjim zadovoljstvom. Z njo se mu bo izpolnila najiskrenejša želja in zahte* va, za katero se bore najboljši iz naših vrst od kar obstoja učiteljski stan. Povdarjamo pa, da sprejemamo le res* nično depolitizacijo, ki bo veljala za vse državne uradnike, za vse čase in vse režime. Le z resnično depolitizacijo bo postal držav* ni uradnik, posebno še učitelj, pravi pred* stavnik državne uprave in posredovalec med njo in narodom. Depolitiziran uradnik bo tista iskana rešilna sila, ki bo odločilno pri* pomogla k rešitvi iz današnjih kaotičnih razmer. VSEBINA: Otvoritev „Učiteljskega doma" v Ljubljani Intimna siavnost in blagoslovitev doma. — Plod 40 letnega dela. SfT HI Dolga je bila doba 40 let in težke so bile razmere, v katerih je živelo v tej dobi uči* teljstvo. In vendar je zrno k zrnu zbiralo svoje skromne prispevke, katerih plod je lepi, v nedeljo otvorjeni »Učiteljski dom« v Ljubljani. Ni to nova zgradba, marveč le preurejena — bivša »šulferajnska šola«. V novembru 1934 je zadruga »Učiteljski dom« podpisala pogodbo, s katero je prevzela posestvo Konsumnega društva za Slovenijo. Ob prevratu je kupilo Konsumno društvo to propadlo »šulferajnsko šolo« in jo preuredilo v konzum. Sedaj je poslopje preurejeno in v njem je urejen lep konvikt za učiteljske otroke. In z njega, ki je bil ob otvoritveni slavnosti zelo lepo okrašen, plapola sedaj' ju* goslovanska zastava. Otvoritev doma. V učilnici se je zbralo lepo število za* družnikov in povabljenih gostov. Namesto zadržanega predsednika Vrhov* ca jih je pozdravil podpredsednik tov. Mih* ler. Zlasti je veljal njegov pozdrav zastofpni* ku g. bana in banovinskemu nadzorniku tov. Štruklju, dr. Stanku Gogali kot zastopniku profesorskega društva, ravnatelju Hočevarju za meščanske šole, podpredsedniku JUU Tos doru Dimitrijeviču. pozdravil je nadalje tov. Završanovo in tajnika sekcije tov. Kumlja, predstavnike naših stanovskih gospodarskih organizacij, za CMD g. Skulja, za Učiteljsko tiskarno Engelberta Gangla, predsednika ljubljanskega učit. _ društva, zastopnike tiska, inž. Stanka Dimnika kot marljivega sveto* valca pri preureditvi doma in arhitekta Huga Shella. Nagovor podpredsednika. V svojem nagovoru je orisal tov. Mihler razvoj dela za Učiteljski dom sledeče: Gospoda! 40 let je minilo odkar se je rodila v učiteljskih vrstah ideja za zgraditev Učiteljskega doma. Bila je dolga, trn jeva in borbena pot, polna upov in hrepenenj, pa tudi trpkih presenečenj in ponižanj. S po* stavitvijo doma pa je naše učiteljstvo doku* mentiralo svojo voljo in vero v lastno moč, obenem pa trdno stanovsko zavednost in po« žrtvovalnost. Z vinarji in kronami so polo* žili naši idealni predniki pred 40 leti temelje, z dinarji in parami si je sedanja generacija osvojla stavbo. Misel po ustvaritvi doma je sprožil bla-gopokojni Jakob Dimnik. Kmalu se je okoli njega zbralo dovolj resnih nesebičnih in idealnih mož. Slava in hvala vsem umrlim usta* novnikom, pa tudi vsem živim prvoborite* ljem, od katerih sta posetila današnjo otvoritev doma gg. Gaberšek Franc in Skulj Franc, ki ju oba prav iskreno pozdravljam. Depolitizacija državnega uradništva. Otvoritev »Učiteljskega doma« v Ljubljani. Ob odhodu banskega šolskega nadzornika Andreja Skulja. Načela prosvetne politike. Naš odgovor na članek »Rana med učitelji«. LISTEK: Slike iz naše preteklosti. Vprašanje višje učiteljske izobrazbe. Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu. ki edina lahko prepreči, da nas življenje ne bo na žive in mrtve premetavalo zdaj na le* vo zdaj na dlesno, da bomo v državni zajed* niči res upoštevan in enakovreden činitelj z drugimi stanovi vred. Dolgoletno stremlje* nje po postavitvi Učiteljskega doma je bil klic po osamosvojitvi. Zato reprezentira ta dom voljo in stremljenje vsega učiteljstva dravske banovine. Naj kot tak služi v zato* čišče vsemu učiteljstvu, obenem pa naj bo dom učiteljskih otrok, študirajočih v Ljub* Ijani. Internat hoče nuditi dijakom vso oskr* bo za časa študija, primerno nadzorstvo in pomoč pri učenju, dati mladini na razpolago snažne in zračne prostore ter nuditi zdravo, tečno in zadostno prehrano. Z uresničenjem cilja pa ni še prenehalo delo, temveč se je le pomnožilo. Dom je kupljen, prebresti bo pa še treba težave, da bo dom res hiša učiteljskega dela. S posebno hvaležnostjo se spominjamo kr. banske uprave. Učiteljske samopomoči in sreskega učiteljskega društva v Ljubljani za prispev* ke po 5000 Din. Njih imena hoče Učiteljski dom ovekovečiti na marmorni plošči v vesti* bulu poslopja. Slovensko učiteljstvo pa dol* guje neizmerno zahvalo tudi svojemu naj* večjemu učitelju in voditelju blagopokojne* mu Viteškemu kralju. V dokaz naše iskrene zahvale in da za večno počastimo spomin Njega, smo zaprosili na najvišjem mestu za dovoljenje, da sme dom nositi ponosno ime »Učiteljski dom kralja Aleksandra 1.« Po otvoritvenem govoru je šišenski žup* nik pater dr. Modest Novak izmolil blago-slovitvene molitve in blagoslovil dom. Asi* stirala sta mu kateheta Ivan Žerjav in Vinko Lavrič, ki sta oba tudi člana učiteljskega udruženja. Čestitke gostov. V imenu bana in prosvetnega načelnika je sporočil pozdraye in čestitke banski šolski nadzornik tov. Ivan Štrukelj, ki je tudi v svojem imenu čestital zadrugi za lep uspeh, ki ga je dosegla z otvoritvijo doma. V ime* nu profesorskega društva je izrazil zadovolj* stvo ob uspehu učiteljstva g. prof. dr. Gos gala, ki je ob tej priliki naglasil potrebo enotne organizacije za vse učiteljstvo, od otroških vrtnaric do univerzitetnih profesor* jev. Tov. Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU, ki je nadomestoval zadržanega tov. Dimnika, je v svojem pozdravnem govoru povdarjal konstruktivno delo slovenskega učiteljstva. Za ljubljansko sekcijo JUU je čestital zadrugi k uspehu tov. Kumelj Mes tod. ki je povdaril, da je vse organizirano to. slovensko učiteljstvo pripravljeno tudi v bo* doče podpirati dom kot je pripomoglo doslej k njega graditvi. Tov. Engelbert Gangl je kot predsednik »Učiteljske tiskarne« po* vdarjal, da je prav otvoritev doma, h kateri izreka prisrčne čestitke, dokaz, kaj zmore učiteljska vzajemnost. V imenu mariborske* ga »Učiteljskega doma« je čestital tov. Hren, ki je izražal svojo radost, da se je maribor* skemu pridružil sedaj še ljubljanski »Učiš teljski dom«. Tov. Hočevar je sporočil naj* večje zadovoljstvo meščanskošolskega uči* teljstva ob uresničenju ideje, katero so tudi oni pomagali gojiti v časih, ko so bili še v enotni organizaciji s svojimi osnovnošolskimi tovariši. V imenu »Učiteljske samopomoči« je pozdravil in čestital k uspehu tov. Koči« jančič, ki je povdarjal potrebo še nadaljnega prispevanja za dom, ki sicer že stoji a še ni povsem dovršen. Tov. Legat je mnenja, da bi domu lahko mnogo pripomogli tovariši, ki delajo po raznih hranilnicah in drugih go* spodarskih ustanovah. — Učiteljstvu je k uspehu čestital tudi g. Kumer, zastopnik poštnih uslužbencev. Starosta slovenskega učiteljstva in tudi prvi podpredsednik doma, višji šolski nadzornik v p., tov. Gabršek se je zahvalil za pozdrave, ki jih je naslovil nanj tov. podpredsednik v pozdravnem na* govoru in želel uspeha domu, ki stoji danes kot realizirana ideja, kateri je stal ob roj* stvu pred 40 leti ob strani. Razgledovanje doma. Ob nakupu doma je zadruga razpolagala z 950.000 Din, vendar je bilo za nakup še vedno 130.000 Din premalo. Za toliko je bilo tudi posestvo zadolženo. Zadruga je plačala 250.000 Din v gotovini. 300.000 s hranilnimi knjižicami, za 400.000 Din je pa prevzela hi* poteko. Upravnik doma tov. Josip Kobal Sin blagopokojnega Jakoba inž. Stanko Dimnik, je z arh. Schellom izdelal načrt za praktično preureditev doma in dajal nasvete in navodila ter vodil vse delo brezplačno. Mnogo potov in truda ima nedvomno pa tudi sedanji upravnik doma, tov. Josip Kobal. Tu* di njemu gre iskrena zahvala! Kdor je zadnjih 40 let sledil borbi slovenskega učiteljstva za stanovske in člove* šfke pravice, se mora čuditi velikemu uspehu idealizma in požrtvovalnosti, ker so to uspe* hi, ki slone na poštenih življenjskih osnovah, ki jih ne bo mogla zlahka podreti še tako jaka sila. Nočem razglabljati, kaj je vzrok, da je moralo miniti 40 let, da smo dobili svoj dom. Prežalostna in pretrpka je pot, ki je za nami. V stremljenju po osamosvojitvi in sprostitvi od tujih vplivov je slovensko učiteljstvo prenehalo z besednim žongleTštvom ter pristo* pilo k ustvarjanju in razširitvi lastnih gospo* darskih institucij na temelju stanovske sloge, Takoj lani ¡e začela z adaptacijami in dom primerno uredila, da bo ustrezal vsem zahtevam. Adaptacijski stroški so znašali okrog 250.000 Din. Letos v maju so se izse« lile stranke in končana so bila zadnja dela. V internatu so zelo zmerne cene, da jih bo lahko zmagoval za svoje otroke tudi učitelj z dežele. Ljubljani bo dom zlasti o počitnic cah in o priliki učiteljskih prireditev V mestu mnogo koristil, saj bo lahko prenočilo v njem mnogo gostov. Po slovesnostih je prisotne goste vodil tov. Kobal po domu in razkazoval njegovo ureditev. V domu je sedaj že nastanjenih 37 dijakov. Za letos je pripravljenih 40 po- stelj v 5 spalnih sobah. V domu sta tudi dve učilnici, dve sobi za prefekta. bolniška soba in pisarna. Jedilnica je v drugem poslopju, kjer je tudi kuhinja in je tam še prostora za večjo sobo, v kateri bo prostora za 28 po» štelj. Toda to bo mogbče preurediti šele v bodoče, če bo zadrugi stalo učiteljstvo tudi v bodoče ob strani in jo podpiralo z' denar* nirili prispevki. Lepa je bila ta skromna slovesnost, ki nas navdaja z zavestjo, da je mogoče realizirati Vsako idejo. Dolga je doba 40 let, toda danes stoji tudi naš »Učiteljski dom« in dolžnost nam veleva, da skrbimo za njegov pravilen razvoj in obstoj. Ob odhodu banskega šolskega nadzornika Andreja Skulja ,.¡■',1' v > 2iH HjIiISHbP « 5' J< ' -Ti 'OV . ry o*rr ■ i ■ t- - svetovalec v vseh šolskih in pedagoških zadevah, izkazal se je pa tudi kot objektiven in razsoden predstojnik in nadzornik. Vsakdo, ki ga je poznal, je cenil njegovo delo in kot dobremu kmetijskemu strokovnjaku mu je pozneje poverila oblast mesto nadzornika Šolskih vrtov. Tudi to funkcijo je vršil v splošno zadovoljstvo nad vse vestno. Prav zaradi svoje objektivnosti, zaradi svojega stvarnega dela, zaradi poznanja slovenskega šolstva je bil že 1. 1928. imenovan za oblastnega šolskega nadzornika. Toda, ker to njegovo imenovanje ni bilo izvedeno, mu je bilo poverjeno vodstvo banovinskega šol. odbora, kjer je uspešno deloval za gospodarski dvig našega šolstva. Za v. d. banskega šolskega nadzornika je bil tov. Skulj imenovan v decembru 1934. Niti eno leto ni bil na tem položaju, toda njegovo blagodejno objektivnost in trezno presojo VSeh zadev smo opažali učitelji ves ta čas in ob vsaki priliki. Kot najboljši poznavalec slovenskega šolstva je presojal vsakega učitelja (ico) le, in edino kot učitelj a(ico). Pravi zagovornik učiteljskih moralnih pravic, kot je tov. Skulj vedno bil, tudi ne more drugače ravnati. Ko zapušča svoje mesto moramo poudariti, da občuti vse slovensko učiteljstvo to kot veliko izgubo. Saj nam je tov. Skulj dobro znan ne samo kot pedagoški delavec in šolski organizator, marveč ga poznamo tudi kot poverjenika UJU in urednika »Učit. tovariša« ter mladinskega pisatelja. Njegovo delo je bilo povsod vidno, stvarno in koristno. Nikoli ni ostajal pri besedah, vedno je prešel tudi k dejanjem. Preudarnega, objektivnega in vseskozi požrtvovalnega šolnika bomo težko pogrešali. L. V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« smo čitali, da je bil razrešen vršenja dolžnosti banskfega šolskega nadzornika tov. Andrej Skulj S to vestjo je bilo prizadeto vse slovensko učiteljstvo, ki pozna tov. Andreja Skulja in njegovo delo. Ze 1. 1925. je bil sreski šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Izkazal se je kot dober Načela prosvetne politike Svoboda učitelja pri delu Za dosego kulturno-prosvetnih stremljenj in za uspeh dela udruženja za napredek šole in narodne prosvete. si je postavilo JUU v svoji deklaraciji tudi načelo: »Svoboda učitelja pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja in principe: akademsko izobrazbo učiteljstva, pedagoško neodvisnost, ekonomsko-socialno preskrbo, stalnost v službi in državljansko enakopravnost in svobodo«. V članku, ki je izšel pod istim naslovom v predzadnji štev. »Učiteljskega tovariša« sem obrazložil najvažnejše temelje, ki so nujno potrebni za razvoj otrokove svobode v šoli. Toda ta je brez učiteljeve svobode pri njego" vem delu nemogoča. Eno je posledica drugega — stremljenje po prvem ustvarja zahtevo po drugem. Sedanje jugoslovansko učiteljstvo stremi za tem, da naj postane učitelj pri svojem delu, in to predvsem v šoli, dovršen vzgojitelj. Do dovršenosti je potrebnih mnogo stopinj, a če je tudi dana učitelju možnost, da se dviga po vseh stopinjah, ki ga vodijo do dovršenosti, bo mogel doseči najvišjo stopnjo popolnoma dovršenega vzgojitelja šele tedaj, če je sam popolna osebnost. Toda za razpravo o tem končnem smotru ni tu mesta, marveč si oglej" mo predvsem predpogoje, ki jih vsebujejo posamezni, v deklaraciji iznešeni principi. Na vseh letošnjih banovinskih skupščinah je razpravljalo učiteljstvo o potrebi reorganizacije učiteljske izobrazbe. Na banovinski skupščini v Ljubljani sta predavala o predmetu g. prof. Šilih in tov. Dovgan. Prvi je obravnaval dvojno in sicer prehodno in dokončno obliko učiteljske izobrazbe. V obeh prihaja do zaključne zahteve po akademski izobrazbi. Drugi je postavil zahtevo o dovršeni srednji šoli in dvoletni pedagoški akademiji. Na osnovi vseh sklepov banovinskih skupščin je bil sprejet na glavni skupščini sklep z zahtevo akademske izobrazbe za učiteljstvo. S tem sklepom ni mišljeno, da bi naj bodoči učitejji študirali sedanje fakultete na univerzah, marveč bi morala biti pedagoška fakulteta prilagodena tako, da bi dobili na njej bodoči učitelji vseh kategorij teoretično in tudi praktično podlago za svoje delo v šoli, a bi istočasno študirali tudi poedine naučne discipline ter se tako spopolnjevali. Dejstvo je. ako hočemo vzgojiti svobodnega otroka, moramo imeti svobodnega, inte-lektuajno in pedagoško zelo močnega učitelja. Takega pa ne more ustvariti dosedanja učiteljska šola, marveč edino je posebna, temu namenu prikrojena pedagoška fakulteta na univerzi. Učiteljstvo občuti pri svojem praktičnem delu stalno pofriarijkanje znanja v vseh panogah. Da se spopolnjuje, obiskuje razne tečaje, in prav to dejstvo toliko bolj potrjuje naše žahteVe po akademski izobrazbi. Le visoko naobražen in tudi inteligenten učitelj bo mogel nuditi otrokom svobodo 'v šoli-. Slaba ali premala učiteljeva izobrazba pa to izključuje. Prav zaradi otroka je akademska izobrazba učiteljstva nujno potrebna. Tudi pedagoška odvisnost učitelja v izvrševanju njegovega učnega in vzgojnega poklica v šoli. ne more dovesti do vzgoje svobodnega otroka. Naš šolski zakon iz leta 1929. predvideva delovni princip pouka, toda za izvedbo tega principa je nujno potrebna popolna pedagoška neodvisnost, ki je bila doslej zelo ovirana z raznimi predpisi in učnimi načrti in tudi s predpisanimi učnimi knjigami, kar vse spravlja učitelja v popolno pedagoško odvisnost. Ako bomo hoteli uvesti v naše šolstvo moderne pedagoške principe in postaviti naše šolstvo na čim višjo stopnjo, bomo morali zagotoviti učitelju predvsem popolno pedagoško neodvisnost. Ekonomsko - socialna preskrba učitelja spada med glavne principe in pogoje našega dela. Prav danes, ko stoji; učiteljstvo pred dejstvom, da so nekateri posamezniki izgubili precejšen del svojih dosedanjih prejemkov, je pač naša dolžnost, da najkrepkejše poudarimo prav ta temeljni princip učiteljeve svobode v šoli. Od leta do leta se znižujejo dohodki učitelja, a žal da se pri tem ne misli na pravo in pravilno ekonomsko in socialno preskrbo. Prezadolženost ogromne večine učiteljstva nam priča, da je ekonomska preskrba preslaba in zadevna statistika bi nam pokazala naravnost neverjetne številke. Proučevanje vzroka zadolženosti bi nas dovedlo do zaključka, da jo povzročajo po večini le bolezenski primeri v družini. Vse dosedanje socialno zavarovanje učiteljstva sloni na prostovoljni privatni inicijativi, ki pa še ni pognala v vsem stanu pravih korenin. In vendar je prav ekonomsko-socialna preskrba naravnost vitalnega pomena za stan, kot je učiteljski in zato je toliko večjega pomena za svobodo učitelja pri njegovem delu. Predpogoj učnega uspeha v šoli je temeljito spoznavanje krajevnih razmer, in dobre učne uspehe moremo pričakovati le od dela, ki je plod sociološkega spoznavanja. Za vsako temeljito spoznavanje kraja in njegove okolice je potrebno mnogo časa. Prav zaradi tega pa mora imeti učitelj stalnost. Omogočeno mu mora biti. da se lahko brez skrbi posveti proučevanju okolice, spoznavanju Za jesen in zimo i Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki A. ŽLENDER LJUBLJANA - MESTNI TRG 22 Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen. Cenjenemu učiteljstvu popust! ljudi in razmer, kar mu je za vzgojo svobodnega otroka nujno potrebno. Samo ako ne misli na svojo premestitev, se more učitelj popolnoma posvetiti delu v šoli in izven nje. Stalnost je učitelju in njegovemu delu nujno potrebna. Za učitelja, najvažnejšega prosvetnega delavca med narodom, je naravnost ponižujoče, da se smejo in morejo vmešavati v vprašanja njegove premestitve ali nepremestitve tudi la-jiki. Tega vpliva se mora učiteljstvo rešiti. Uvesti se bo morala učiteljska stalnost, ker s tem se bo šele začela učiteljeva svoboda, ki je predpogoj otrokove svobode v šoli. Med predpogoje uspešnega učiteljevega dela spada tudi princip državljanske enakopravnosti in državljanske svobode. Ako primerjamo učiteljske disciplinske ' predpise s predpisi za ostalo uradništvo, tedaj moramo priti do zaključka, da učiteljstvo ne uživa državljanske enakopravnosti. Učiteljstvo bi se moralo v pogledu disciplinskega postopka izenačiti z ostalim uradništvom. To je naša moralno etična potreba, to je naša državljanska pravica. Učiteljstvo vendar ne sme biti izvzeto od pravice in pravičnosti. Državljanska enakopravnost je predpogoj učiteljevi svobodi. Učiteljstvo naj bo odvisno le od prosvetnih oblasti in ne od političnih, posveča naj vse svoje sposobnosti šoli in prosveti in s tem narodu, nikakor pa naj se ne smatra za orodje s katerim bi hoteli pridobivati ljudstvo razni politiki in nepolitiki. ki hočejo s svojim lajičnim vplivanjem odvzeti šoli in učiteljstvu njegov pravi namen ter oboje postaviti v službo lastnega egoizma. Svoboda je za učiteljstvo nujna potreba, a za njegovo delo — pogoj. Sartio svobodni, stalni učitelji morejo vzgajati svobodnega otroka, samo svobodni učitelji morejo s svojim delom zapustiti vidne kulturne sledove za seboj. —ž Naš odgovor na članek „Rana med učitelji11 Na članek »Rana med učitelji« v 36. in 37. štev. »Gorenjca« z dne 7. in 15. septembra 1935 smo poslali uredništvu dne 23. sep= tembra t. 1. v priporočenem pismu svoj od« govor s prošnjo, da se priobči v prvi sledeči številki. Odgovor bi imel iziti v 39. številki navedenega tednika z dne 29. septembra. Ker Gorenjec ni priobčil lojalnega popravka, prinašamo svoj odgovor v celoti spodaj. RANA MED UČITELJI. Z ozirom na članek, priobčen pod gor* njim naslovom v 36. in 37. štev. Vašega ted« nika, prosimo, da blagovolite priobčiti ob« jektivni pravici in resnici na ljubo sledeči naš odgovor: Deklaracija kakor resolucija sta javen akt XV. glavne skupščine JUU in naslovljen na na vso javnost, torej na vse stanove brez izjeme. Zato so neupravičeni in požrešni za« ključki rektorja visoke pedagoške šole v Za* grebu g. dr. Stepana Bosanca, ki prenaša v svojem članku v »Hrvatski straži« z dne 28. avgusta št. 197 »Staleška politika JUU« točko o naši obsodbi lažnega nacionalizma in pa« triotizma le na učiteljstvo. Kaj je dalo g. dr. Bosancu povod za tako tolmačenje deklara« cije, nam ni znano, ugotavljamo pa, da je apliciranje deklaracije zgolj na en sam stan neobjektivno in pristrano. Ker se naslanja članek »Rana med učitelji« v 36. in 37. štev. »Gorenjca« na izvajanja rektorja visoke pe« dagoške šole in ta izvajanja skoraj dobesed« nO ponatiskuje, je jasno, da so tudi v njem ti zaključki pogrešni. S tem pa ne trdimo, da ni bilo tudi v vrstah učiteljstva nekaj žalostnih primerov nacionalnega in patriotskega osumljen j a in ovajanja lastnih stanovskih drugov. Vendar /UTQITCJ U .¿liJjK o* i v iZ-Hjj on. Ciril Petrove: i ... Slike iz naše preteklosti (Nadaljevanje.) Že prvi letniki »Učit. tov.« — še bolj pa njegovega predhodnika Šolskega Prijatelja (SP) opisujejo težavne razmere učiteljskega stanu prav zaradi plače;'. Cela knjiga bi se dala iz tega napisati, ne da bi postala dolgo; časna. Koliko tragike je v tem iskanju zasluž« ka ravno pri takratnem učiteljstvu. Koliko zmožnih ljudi se je takrat moralno izgubilo in zajpilo! Koliko jih je v svojem delu po« polnoma otopelo. Naša mlajša generacija ni* ma prilike, da bi se o tedanjih razmerah do* voljno poučila in s pravim razumevanjem či« tala take epizode. Ker sem prepričan, -da ne bodo izostale tudi take glede pobiranja bete in drugih zaslužkov po tedanjem učiteljstvu, naj tu napišem'hekoliko besed v pojasnilo. Kjer se' je ustanovila kaka šola, se je sestal odbor za šolo Vnetih mož in določil ko« likšnii bodfo učiteljevi dohodki. Ta sestav« Ijeni proračun, ki je natančno določal koliko dobi učitelj kot učitelj, kot cerkovnik in kot organist, so tedaj imenovali »fasion«. Dohod« ke določene v njeni je tedaj dobival učitelj ali v denarju, ki so ga ljudje nosili k žuipanu — če so ga — ali k učitelju samemu, ki je vo« dil v tem svoj posebni zapisnik. To se je go« dilo redkokje. Največkrat je dobival učitelj plačo v poljskih pridelkih, ki jih je moral je« seni pobirati od hiše do hiše. Najeti je moral voz z voli. ali s konji in pomagača. Na voz je dejal več vreč, za vsako vrsto pridelka eno, in tako obhodil vse vasi in njih hiše v žup« niji ter se vračal potem s polnimi, večkrat pa tudi s praznimi vrečami domov. Bila je to ne« kaka bera, kot jo je pobirala tudi duhovšči« na. Seveda je bil tu učitelj mnogo odvisen od dobre volje ljudi in še bolj od letine. Pri tem se je primerila marsikaka vesela in smešna epizoda, pa tudi mnogo žalostnih in nevese« lih, če se je ljudstvo upiralo tem dajatvam. Pogosto se je moral učitelj pobirajoč bero vrniti domov praznih rok in se je v sili več« krat obrnil na oblasti za pomoč. »Učit. tov.« navaja celo primere, ko je moral učitelj z oboroženo pomočjo izterjevati bero, če je ho« tel dobiti to, kar mu je šlo, in če ni hotel živ v zemljo z družino vred. Koliko »goljufov, tatov«, in enakih olepotičerij svojega imena je moral v takih primerih shraniti, večkrat celo vpričo otirOk, ki so hodili k njemu v šo« lo! — Še Irujše je bilo pa tam, kjer je učitelj dobival plačo v denarju. Zato je učiteljstvo te dobe dajalo v svo« jem glasilu dokaj glasno duška svojemu stremljenju, in sicer: Bera naj se odpravi. Učitelj naj bo plačan le kot učitelj, cerkovni-ške službe naj ne opravlja, organistovsko pa le tisti, ki jo hoče prostovoljno za svoj po« boljšek, a naj bo za to posebej plačan. Namesto ' bere naj se kmetu jn drugim stano« vom naloži davek v enaki vrednosti, kot je vredna bera vsakega posameznika. To je uči« teljstvo v »Učit. tov., ki je bil najvnetejši zagovornik teh učiteljskih stremljenj tudi do« seglo z novim šolskim zakonom iz 1. 1869. in s paralelnimi zakoni v deželnih zborih. Najboljši ironizator preje opisanih raz« mer v učiteljskem stanu, a obenem najboljši satirični opisovalec tu opaženih tragikomič« nih dogodkov je pač učitelj Bernard Tomšič iz Metlike, znan tudi po tem, ker je spisal: »Eno prav lepo i no kunfhtno Peissen, ki jo je peu Juri Nabore tejga 20. Novembra tejga leta 1775., ki je u an osazheto faro perfhou.« (Izšla je 1. 1871. na 3 str. v 4» pri Egerju v Ljubljani. Glej Simoničevo bibliografijo str. 374.) Nekateri se niso razumeli in so se jezili — drugi so se smejali. Posebno so bili hudi na vrstice: Kjr bo jabuk dost' pr'nesu, '" ' *!« > (v šolo namreč) Tist' bo dobro glavo 'mov. Al' za uštesa ga bom stresu, Kir bo prazen k men pr'šou. 1 S } I .V ' .-.''. v ' Še vse zanimivejše dve črtici je pa pri« občil Bernard''Tomšič v Š. P. 1. 1854., kjer opisuje vSe' težaVe ¿čiteijstva pri pobiranju sVoje plače. Zelo zanimiva je za nas tudi dr. Lahova študija: Šmarski šomašter in njegova doba. : ' Bernard Tomšič je spisal: Smešnico in resnico. Ne bom napisaval vse, omenim le tiste točke, ki so za našo razpravo najvažnejše. • "' " ; .. . K županu, kjer je tudi gostilna, je prišel v nedeljo popoldne novodošli učitelj, da se z njim resno pogovori glede šole. V ta pogo« vor so se vmešali trije že malo od vina pre« hlajeni vinski bratci: Boštjan, ki je v govor vmešavaj frazo: Kaj sem hotel reči, Urban, ki je prepletal sVoj govor z besedama: Na priliko in Jernej, ki je na koncu prideva! be« sedo: takole. Kaj sem hotel reči — Boštjan je začel: »Od vas mi dozdaj še vse dopada. — Ne zamerite ¡mi gospod učitelj, če vas v neki reči grajam, in to je v prvič, da se niste danes v primerni pesmi za pobrano bero pri farmanih v cerkvi zahvalili.« or o» .jrorlstrau riinb>vp.s ntfrjf nt s: rt :•; a tx- Urban: »Vaš sprednik — na priliko — ni tega nikoli pozabil.« Jernej: Drugo leto pravim ne boste nič dobili — takole.« Boštjan: V drugič ste se v beri preveč pokoncu deržali, kakor, da bi bil kmet vaš sluga —--. Drugo pot. kadar pojdete po bero. glejte, da se z duhanom obedvoje baže preskrbite (najbrž kavo in tobak), šalite se kolikor je moč s seljani, zakrožite kako posvetno pesem, hvalite žene; te vam bodo dale jajc, slanine, masla, kako pišče, šako moke, suhih češpelj in kerhlov. Kaj sem hotel reči. če tega ne storite, vas bodo mladi in stari gospodarji pustobo imenovali in le toliko dali, kolikor ravno morejo in še to z godrnjanjem. Jernej: Jaz rečem nadalje takole, da bi prej, ko Vam bomo derv vozili, se takole v primerni pesmi v cerkvi pri farmanih pripo« ročili, kar je bilo od njega dni navada pri nas in tudi mora biti, ako hoče učitelj takole v topli sobi spati. —-- Zupan, ki se je ujezil, je potolažil učitelja s temi Jbesedami: »Naj vas to ¡prazno berbra« nje tih menil dobro poznanih mož, revnih bajtarjev —--nikakor ne žali. Vsi pošteni možje, katerih je hvala Bogu večina v fari, vas čislajo in hvalijo. — Res, da je bil dozdaj učitelj v beri pravi mučenik, Če se ni ljudem uklanjal, če temu ali unemu ta ali una pesem ob nedeljah ni po volji bila, ga je očitno gra« j al in rnu le pičlo meril. Temu mora sedaj konec biti. Vaše zadržanje o beri je vse hvale vredno, da se za krvavi zaslužek vaš ljudem ne hlinite in ne ližete. —--Da se za po« brano bero pri očitni službi božji v pesmi farmanom zahvalili niste je tudi prav, ker se v tempeljnu božjem le Bogu, ne ljudem hvala pet sme. ---- —« (Dalje prih.) OhtiotusL čokolada kakao cUtdoii^ bonboni so bilj ti primeri zelo maloštevilni in so izšla skoraj vsa osumljanja in ovajanja iz krogov drugih stanov tako v mestih kakor na deželi. Istočasno ugotavljamo tudi. da se je učitelj* s t v o kot stan v svoji organizaciji dosledno in brezkompromisno prizadevalo za povzeli' go etičnih in moralnih vrednot v lastnih vrstah. Kolikor je bilo prijavljenih dokazanih primerov kakršnegakoli sumničenja ali ova« janja, jih je obravnavala organizacija v svd« jih stanovskih razsodiščih in je krivce izlo« čila iz svojih vrst. Kakor je rektor g. dr. Bosanac pogrešno tolmačil točko deklaracije glede nacionaliz« ma in patriotizma, tako je prenesel tudi po» men zadnjega odstavka v točki »Prosvetna personalna politika« nepravilno samo na učiteljstvo. Ta točka deklaracije glasi dobe* sedno: »V vsakem posamezniku je potrebno vzgojiti čut odgovornosti pri javnem in stanovskem delu in zahtevati na odločujočih mestih s^mo ljudi neoporečnega poštenja«. Tudi ta odstavek se tiče prav vse javnosti. Zahteva ljudi nespornega poštenja na odlo« čujočih mestih je bila1 naslovljena predvsem na vodilne osebe v državi, ki odločajo o za« sedbi teh mest. Zahtevo čuta odgovornosti je poudarilo učiteljstvo zaradi žalostne iz« kušnje, da za izvršene krivice dostikrat ni bilo mogoče najti povzročitelja in da zanje ni hotel nositi nihče odgovornosti. Ravno ta točka pa se tiče učiteljstva najmanj in je na* slovljena predvsem na druge kroge. S stališčem, poudarjam glede izven-šo-lskega dela. se učiteljstvo v celoti strinja, saj sta bila narodna šola in učiteljski stan, ki sta radi uvedene prakse in pritiska za iz« venšolsko delo največ trpela. Učiteljstvo je •bilo zato, umevno, tudi prvo, ki je javno in interno opozarjalo na vseh mestih na škod* Ijivost pretiranega dela izven šole za delo v šoli, ki je učiteljeva prva dolžnost. Zahtev valo je poleg tega polno svobodo v izberi področja pri javnem delu. To delo pa mora biti prilagodeno razmeram in potrebam kraja in ne more ter ne sme biti diktirano. V nadaljevanju svojega članka »Rana med učitelji« v 37. štev. navaja »Gorenjec« v odstavku, ki govori posebej o 'razmerah na Gorenjskem tudi stavek: »Najžalostnejše pa je bilo to, da so se sicer redko ali vendar na« šli celo ljudje iz vrst samega učiteljstva Ijud* sko« in srednješolskega, torej tovariši, ki so v znaku in pod masko »državotvornosti« vr« šili ogabno službo v denunciranju.« Apelira na uredništvo »Gorenjca«, da ta imena ob* javi. To je potrebno, da madež ne bo ostal po nedolžnem na ljudeh nespornega poštenja v vsakem oziru in da se trditev konkretno podpre. V predzadnjem odstavku govori »Gore« njec« o rojstnem datumu deklaracije in pra« vi, da bi bilo potrebno, da bi učiteljska or« ganizacija tako glasno kot sedaj povedala -svoje stališče že tedaj, ko so morali nekateri učitelji na pot nezasluženega trpljenja, po« T „o,„„„,(,.r ✓ „!fr. ' „..„-p *rr ........ tem da bi imelo učiteljstvo res ugled. Ker da so se vršili protesti učiteljstva le v pia« nissimu, niso niti dosegli do odločujočih mest itd. Ne mislimo se spuščati v polemiko, res* niči in pravici na ljubo pa se čutimo dolžne ugotoviti sledeče: Pravi rojstni datum deklaracije je leto 1926., ko si je učiteljstvo po žalostnih iz« kušnjah preteklosti kot stan postavilo na strogo nepolitično bazo in preosnovalo svojo organizacijo na izključno stanovski podlagi. Zaradi nezdravih razmer v prosvetno perso» nalni politiki je bilo opetovano v položaju, da je moralo javno poudarjati vsa ta1 stališča. Naj navedemo samo dobo po Jetu 1931. Meseca novembra 1932. je bila sprejeta sporne« niča, ki kaže na kvarne pojave v prosvetno personalni politiki. Spomenica je bila razpo« slana na vsa odločujoča mesta in natisnjena v 15. št. »Učiteljskega tovariša« iz leta 1932. Vsi nagovori predsednika sekcije na pred» sedniških zborih in skupščinah, vsa tajniška poročila in» številni članki v »Učit. tovarišu« so jasno in odločno zastopali načela, ki jih vsebuje letošnja deklaracija XV. glavne skupščine. Prav enako deklaracijo je podal pred« sednik sekcije v svojem prag-ramatičnem na« govoru na banovinski skupščini v Ljubljani leta 1933. (»Učit. tovariš« z dne 21. sept. 1933 št. 7.) Ravno tako je poudarila vse točke le« tošnje deklaracije tudi resolucija IV. bano« vinske skupščine v Ljubljani v letu 1934. (»Učit. tov.« z dne 4. akt. 1934. št. 10). še več. Ta resolucija je v talko žarki luči osvetlje« vala storjene krivice, da objava v celoti ni bila pripusčena. Poslana je bila vsem našim dnevnikom, prineslo jo je pa le »Jutro«. V okrepitev resolucije je bila izdana meseca avgusta 1934 še posebna spomenica s ko-n« kretnimi primeri izvršenih nepravilnosti in krivic. Naravno je, da zato ni mogla v jav« nost. Delo učiteljske organizacije pa ni osta« lo le načelno, marveč je vse napore posve« čala tudi korekturi izvršenih premestitev, upokojitev in drugih krivic ter je s svojim delom v veliki meri tudi uspela. Za vse te ugotovitve imamo dokaze. Učiteljska organizacija se zaveda, da je v polni meri vršila svojo dolžnost in stala odločno na braniku stanovskih in državljan« skih pravic svojega članstva v vseh. tudi naj« težjih časih in bo brez omahovanja stopala po tej poti tudi v bodoče. Učiteljsko udru« ženje je javno protestiralo tudi takrat, ko je teror »najbolj poudarjal in grozil«, o čemer so svedoki tudi učiteljski stanovski in dnevni tisk. Kakšne osebne koristi so spričo tega dela voditelji učiteljske organizacije lahko pričakovali za sebe ni težko zaključiti. Uredništvo blagovoli sprejeti za izkaza« no ustrežljivost naša najlepšo zahvalo. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 20, septembra 1935. Tajnik: Metod Kumelj, s. r. r- Vprašanje višje učiteljske izobrazbe Letošnje skupščine, konference in kongresi, ki so razpravljali o reformi učiteljske izobrazbe, soglašajo v zahtevi, da jo je treba tako izboljšati, kako.r to terjajo vedno obsežnejše in vedno težavnejše naloge učitelja narodne šole. Naziranja se razhajajo samo glede oblike tega izboljšanja: medtem ko se nekateri zavzemajo za pedagoške fakultete ter drugi priporočajo univerzam pri-, klopljene pedagoške institute,\ se ogrevajo tretji — in teh je največ — za docela samostojne, iz stvarnih potreb narodne šole vzra-sle pedagoške akademije. Soglasnost pa je spet v naziranju — čeprav se ni izreklo na glas —,