Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni iačun:	štev.	11234499
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 POD UREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Gorica - četrtek, 24. decembra 1987 - Trst	Posamezna	številka	Lir	700
Papežeua poslanica za 21.suetovni dan miru
Leto XXXIX. • Štev. 50 (1979)
Svetonočni evangelij pripoveduje o pastirjih, ki so pohiteli v Betlehem in »našli tam Marijo, Jožefa in Dele, v jasli položeno« (Lk 2, 20). Drugi ljudje v Betlehemu pa božičnega veselja niso doživeli, ker »zanju (Marijo in Jožefa) v prenočišču ni bilo prostora« (Lk 2, 7).
Da bi naši naročniki, sodelavci, velikodušni podporniki in bralci, rojaki doma in po svetu ter vsi ljudje dobre volje resnično »našli Marijo, Jožefa in Dete« ter srečni in veseli »slavili in hvalili Boga za vse, kar je bilo oznanjeno« v Betlehemu, želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Z veselim srcem, Božiču naproti l
Pripravljamo se na obhajanje božičnega praznika. Želimo sebi in drugim, da bi ga doživeli veselo. Zato pa slišimo tudi pri bogoslužju klic: Veselite se!
Kaj nam bo prineslo to zaželeno veselje? Če greste v teh dneh po mestu, takoj opazite, da ljudje iščejo veselja in radosti v blesku, v izobilju, v zabavi, v počitnicah, v zapravljanju. Opazili boste, kako ljudje pretiravajo z božičnimi darili. Sami ne vedo, kaj si sebi želijo, in kaj bi drugim privoščili.
Ali naj vse to kristjana dvigne? Ali naj bo to priprava na krščanski Božič, ki je praznovanje učlovečenja božjega Sina, praznovanje človeškega rojstva Jezusa Kristusa, našega Odrešenika?
Žal, mnogi izkoriščajo Božič za praznovanje nečesa, kar nima nobene zveze s krščansko in slovensko tradicijo in s Kristusovim sporočilom. Trgovcem in potrošnikom dela reklamo neki »Dedek božič« (Babbo natale), o katerem sploh ne vemo, kaj ali koga predstavlja. Ponuja se nam celo »dedek mraz« v pričakovanju, da bodo ljudje častili mraz, morda prav v trenutku, ko se sprašujejo, kako in s čim bodo ogrevali stanovanje.
A vrnimo se k naši pripravi na Odrešenikov prihod v božičnem času!
KJE NAJTI VESELJE
V čem naj bo to naše veselje, ta naša radost? Ali bomo našli veselje v vrtincu brezumnega razsipništva? Prav gotovo ne. A nad čem naj se danes človek veseli? Ali naj bodo viri našega veselja nestrpnost, nevoščljivost, zaverovanost v zemeljske dobrine? Še enkrat: prav gotovo ne!
Veselje bomo našli pri dobrih delih, predvsem pri dobrih delih za svojega bližnjega, posebno tistega, ki je odvisen prav od naše dobre volje, od naše naklonjenosti, od naše ljubezni. Marsikdo misli, da bo srečen in vesel, ko bo deležen velikih darov, ko ga bodo drugi čislali in upoštevali.
Srečen in vesel bo, ko bo on sam drugim pomagal, jih podpiral, bodril v nesreči, jim stal ob strani. Morda to ni lahko, da ne rečem neprijetno, a po tej poti nas vodi božja beseda in spodbuja ter
krepi božja milost.
Ali ni to nekaj lepega? Kristjan sem, božji otrok. Ali naj ne bom tega vesel prav ob prazniku, ki nas spominja na resnico, da je nebeški Oče dal svojega Sina za nas, za vsakega izmed nas?
Ali ni nekaj zares razveseljivega, da poleg Boga lahko ljubimo tudi svojega bližnjega? Nedvomno je težko določiti, kakšne so naše dolžnosti, ki nam jih nalaga ljubezen. V resnici je mnogo bolj preprosto določiti, česa ne smemo storiti, kot povedati, doklej je treba iti v smeri ljubezni.
Nekatere prepovedi so razumljive same po sebi: Ne kradi! Ne laži! To je veljavno povsod in vedno. Zelo jasno vidimo, po kateri poti moramo.
A koliko možnih odtenkov rahločutnosti, iznajdljivosti vsebuje pozitivni del: Ljubi svojego bližnjega! Kakšna nova obzorja odstira pred nami ta zapoved, ker ostane povsod in vedno neizogibno potrebna. Naj se zato vsakdo pred Bogom pošteno vpraša in prosi luči ter moči, da bi bolje ljubil, da bi odkril vso možnost ljubezni, ki ostane neuporabljena v službi bratov.
NA BOŽIC BOG NAM GOVORI
Ko so vprašali nekega škofa, zakaj na Božič, predvsem pri polnočnici, ne pridiga, je odgovoril, da Je na Božič treba poslušati Boga, ki govori iz jaslic. Težko verjamemo, da nam Bog govori. In vendar nam ne neha govoriti. Zakaj torej ne slišimo njegovega glasu? Preprosto zato, ker ne prisluhnemo. Ujeti moramo božji glas, ki nam govori po jaslicah v božični noči. Da ga bomo slišali sredi hrupa, ki nas žal obdaja, prosimo za milost, da ga bomo slišali in ujeli na pravi valovni dolžini.
VŽIVETI SE V SOČLOVEKA
In še nekaj: če hočemo pomagati, če hočemo izkazovati ljubezen, moramo uganiti, kaj se dogaja v duši našega bližnjega. Da uganemo psihologijo človeka v potrebi, tistega, ki nima ničesar, je treba pozabiti svoje lastno udobje, gledati stvari z drugačnimi očmi, kot so naše, poskušati zvedeti, kaj se pravi biti skoraj lačen,
VERSKA SVOBODA JE POGOJ ZA MIRNO SOŽITJE
Venska svoboda je neodpravljiva zahteva človeškega dostojanstva, je vogelni kamen človekovih pravic in zato nenadomestljiv dejavnik posamezne osebe (in celotne družbe. Je zato bistvena sestavina mirnega sožitja med ljudmi.
To sožitje zelo kvarijo — očitna ali skrita — kršenja verske svobode. Dejstvo je, da 40 let po sprejetju Izjave o človekovih pravicah milijoni oseb na raznih krajih sveta trpijo zavoljo svojega verskega prepričanja. Vse to pa tudi ogroža mir.
VELIČINA SVOBODE
Svoboda je najbolj vzvišena pravica vsakega človeka. Brez nje so človeška dejanja brez prave vrednosti. Sam Stvarnik je človeku dal zmožnost, da se opredeli za dobro, prost vsakega pritiska, nasilja 'in zatiranja. K človekovi svobodi spada tudi ravnati se po svoji vesti v iskanju resnice. Tu ni dovoljen noben pritisk s strani oblasti ali družbenih skupin na posameznika.
Zato ;si tudi država ne more prisvajati nobene pristojnosti, posredne ali neposredne, glede verskega prepričanja ljudi. Oblasti pritiče le dolžnost, da zagotovi svobodno izpovedovanje vere, tako posameznikov kot občestev. In če že neka država neki veri daje posebno prednost, to še ne sme vključevati prezira do spoštovanja verskega prepričanja manjšine ali tujcev, ki so začasno v taki državi na delu (namig na islamske državr je očiten, op. ur.).
Žal pa v mnogih državah tako zakono-
Šteti drobiž, spretno skrivati obnošeno obleko in množiti sprejemljive Izgovore, da lahko odkloniš povabilo, ki preveč stane. Tisti, ki so zdravi in se dobro počutijo, naj skušajo razumeti, kako je bolnim. Ti pričakujejo, da bomo znali poslušati njihov molk in izreči besedo, ki bo vrgla žarek svetlega in toplega sonca v srce in v življenje.
O Božiču se bomo srečali s takimi, ki v Božič ne verujejo. Ml verni moramo razumeti tistega, ki ne veruje. Zapomnimo si, da nam tak človek ne očita, ker smo kristjani, ampak da nismo dovolj kristjani. Pogosto slišimo besede: »Srečni ste, da verujete, zavidam vas.« Iz njih moramo razbrati klic, naj bomo zveste priče, povabilo, naj svoje pričevanje napravimo čitljivo očem sodobnikov.
V neki Claudelov! drami slepa deklica zavpije: »Vi drugi, ki vidite, kaj torej delate s svetlobo?« Ta predirljiv klic se dviga do vsakogar izmed nas, ki smo zastonj In morda brez zasluge z naše strani deležni luči vere. Tudi tu moramo razumeti in odgovoriti, verovati in govoriti in ponižno, bratovsko si podati roko.
DR. LOJZE ŠKERL
★
■ Papež Janez Pavel II. je pretekli teden sprejel 18 poljskih škofov pod vodstvom nadškofa iz Wroclawa kardinala Gulbinowicza. Govoril jim je o Marijinem letu, o pomenu posvetitve poljskega naroda 3. maja 1966 Mariji z Jasne gore ob tisočletnici pokristjanjenja Poljske, o verski svobodi in pomenu zasebne lastnine, k' omogoča veselje do dela in osebno pobudo.
■ Porotno sodišče v Palermu je po dolgotrajnem procesu obsodilo 338 pristašev in članov mafije, od njih 19 na dosmrtno ječo, 115 pa jih je oprostilo. Toda eden od njih, Antonio Ciulla, najmlajši od štirih obtoženih bratov, je dve uri po izpustitvi iz ječe že bil ob življenje. Nov dokaz, da država lahko kaznuje, ni pa zmožna preprečiti nadaljnjega mafijskega nasilja, saj ima to nasilje močno in razvejano zaledje ob podpori številnih vplivnih osebnosti.
daja kot praksa omejujeta ali razveljavljata pravice, ki jih formalno ustave teh držav vernikom priznavajo. Da ne govorimo o ukrepih, ki so do ver očitno sovražni.
Naravno je, da katoliška Cerkev ostaja solidarna z vsemi, ki so zavoljo vere preganjani ali zapostavljeni in si vztrajno prizadeva, da se tako stanje premosti in odpravi.
KRISTJANI V SLUŽBI MIRU
Verni s svoje strani pa si morajo prizadevati, da spoštujejo pravice drugih, ki imajo drugačna verska prepričanja ali pa sploh ne verujejo. Vse mora biti naravnano v korist miru, ki ga verska nestrpnost lahko ogrozi. Preteklost nam nudi za to mnogo žalostnih dokazov.
Papež smatra kot vrhovni pastir Cerkve za svojo dolžnost, da povzdigne svoj glas v obrambo pravice, da se »evangelij oema-rija vsemu stvarstvu« (Mk 16, 15) in da je civilna oblast po svoji naravi postavljena služiti človekovi osebi, ta pa ima pravico resnico iskati in si jo osvojiti.
Kakih sedem tisoč oseb, Slovencev in Nemcev, je v soboto 19. decembra na Dunaju uprizorilo protestno manifestacijo v prilog dvojezičnega šolstva na Južnem Koroškem. Poseben vlak s 1.200 udeleženci je pripeljal na Dunaj iz Celovca. Značilno pa je, da je imel enourno zamudo.
Govorniki so drug za drugim poudarili pravico Slovencev do enakopravnosti na šolskem področju in zavrnili »vzgojni model« treh vodilnih avstrijskih strank. Solidarnost s koroškimi Slovenci sta izrazila tudi študent z Južne Tirolske (prov. Bočen v Italiji) in Salvatore Venosi iz Kanalske doline. Slednji je utemeljeno naglasil, da ista Avstrija, ki zahteva vse pravice za Južne Tirolce, kateri žive v Italiji, doma čisto drugače ravna s svojimi manjšinami. Venosi je tudi prinesel pozdrav in izrazil solidarnost Slovenske skupnosti.
Devetčlanska delegacija je obiskala ministra Loschnaka, ki ima na skrbi vprašanje manjšin v Avstriji. Dobila pa je popolnoma negativen odgovor. Minister je namreč izjavil, da bo prihodnje leto na Koroškem uveden pedagoški 9istem, kakor si ga zamišljajo socialisti, Ljudska stranka in svobodnjaki. Z bojem bo tako treba nadaljevati.
25-letni obračun dežele Furlanije-Julijske krajine
Petindvajset let se že naša dežela spoprijema z gospodarskimi in socialnimi problemi, ki zadevajo njeno prebivalstvo. O tem obračunu in proračunu dežele je bila v deželni zbornici živahna razprava. Od slovenskih predstavnikov so spregovorili svetovalci Štoka, Iskra in Bratina, ki so z različnih kotov obravnavali tudi slovensko problematiko.
Ker nam prostor ne dopušča, da bi vse tri posege osvetlili, naj se nekoliko osredotočimo na poseg predstavnika edine slovenske stranke dr. Draga Stoke, ki je bil izvoljen na listi SSk. V svojem tri-četrturnem govoru je razčlenil sedanje stanje Slovencev v Italiji, govoril o težavah v preteklosti in o upih za prihodnost pri reševanju vprašanj naše dežele.
Njegov poseg ni bil osredotočen samo na nujnost dialoga med Italijo in Jugoslavijo, marveč se je opiral predvsem na dolžnost Italije, da spoštuje mednarodno sprejete obveznosti tj. Pariško mirovno pogodbo 1947, Londonski sporazum 1954 in Osimske dogovore 1976.
Poseben poudarek je veljal kmetijstvu v naši deželi in težavam, s katerimi se morajo soočati tako upokojenci kot telesno prizadeti. Njegov dnevni red, ki obvezuje deželni odbor, da se v celoti zavzame za narodnostno, kulturno, socialno,
Prav prizadevanje za resnico, pravico in svobodo je značilno za Kristusove pristaše. Prav iz tega svobodnega in osvobajajočega dejanja se poraja novo gledanje sveta, nov pristop do sočloveka, nov način prisotnosti v družbi. To je »nova zapoved«, to je Gospodov mir. Od tega miru se moramo dati osvetliti in ta mir okoli sebe izžarevati.
Prizadevanje za mir lahko napravi našo vero prepričljivo v očeh sveta, zlasti rodu, ki sedaj raste med nami. Veliki izziv sodobnega človeka je v evangeljskem blagru: »Blagor tistim, ki si prizadevajo za mir« (Mt 5, 9).
Svet potrebuje miru, si goreče želi miru. Molimo zato za sestre in brate, ki so oropani svobodnega izpovedovanja vere, ki trpijo preganjanje zaradi zvestobe Kristusu, ki so zavoljo Kristusa potisnjeni na rob družbe in izpostavljeni ponižanju. Naj čutijo našo duhovno bližino, našo solidarnost, moč naše molitve. Njihova žrtev, povezana s Kristusovo, bo obrodila sadove resničnega miru.	J.	K.
ekonomsko ter versko korist Slovencev v Italiji, je deželna zbornica sprejela z veliko večino glasov.
To je bil zadnji obračun in proračun deželne mandatne dobe, pri čemer je bila slovenska narodnostna problematika v enotedenski diskusiji vseskozi prisotna in to s pozitivnim rezultatom.
Zamenjava na vrhu Češkoslovaške
Sovjetskemu voditelju Gorbačovu je uspelo odstraniti z vodstva češkoslovaške partije 75-letnega Gustava Husaka, ki ga je leta 1968 po vdoru čet Varšavskega pakta Moskva postavila na mesto odstavljenega Dubčka. Husak, Slovak po rodu kot Dubček, se je izkazal ves čas zvestega sovjetskim gospodarjem. Bil je še celo preveč zvest bivši Brežnjevovi doktrini o »omejeni suverenosti« in »bratski pomoči«, tako da je ostal do »perestrojke« (preureditve) Gorbačova zadržan in celo nasproten.
Ni čuda, da je postal za Gorbačova nadležen in zaviralen element v njegovi politiki odpiranja in gospodarske prenove. Tako ga je centralni komite češkoslovaške partije »na njegovo željo« razrešil mesta generalnega tajnika, na njegovo mesto pa imenoval 65-letnega Miloša Jakeša, za časa »praške pomladi« na strani Dubčka, po njegovi odstranitvi pa hitro soglasnega z novim položajem.
Zanimivo je, da je Gorbačov takoj poslal Jakešu brzojavne čestitke z željo, da bo prispeval k nadaljnjemu razvoju in prenovi socializma v državi, preoblikoval gospodarske strukture in pospešil demokratizacijo političnega življenja. S tem mu je Gorbačov že začrtal novi program, ki se naj ga drži in izvede. Za Husaka pa ni imel ene besede, ne take ne drugačne. Njemu ostane le še predsedništvo republike, mesto brez vsake politične teže.
★
NAROČNINA ZA KATOL. GLAS ZA LETO 1988
V Italiji	35.000	lir
za inozemstvo	50.000	lir
letalska	80.000	lir
★
Pričujoča številka je zadnja v tem letu. Naslednja številka izide v četrtek 7. jan. Ker je dan prej od Cerkve zapovedan in dela prost dan praznik Gospodovega raz-glašenja (Sv. Trije kralji), bo prihodnja številka šla v tisk že v torek 5. januarja. Dopisi na uredništvu naj bodo zaradi tega v Trstu v ponedeljek	4.	januarja do	10.
ure dopoldne, v Gorici	pa	isti dan	do
opoldne.
Slovenska protestna manifestaciia na Dunaiu
S TRŽAŠKEGA
HnMm doM dveh šil
ZA BOŽIC ZGODOVINE
Rodil se je — v votlini zgodovine, o Njem so stare bukve sanjale.
In dvoje src iz blažene bližine, je našlo v Njem naenkrat čisto vse.
Za Božič.
A svet, ah, tisti modri, močni svet, je še naprej mazilil bojne stroje, zlata poslušal čudovit žvenket, snoval podvigom diplomatske boje.
Za Božič.
In od takrat Preteklost v Zdaj uhaja, ker On ji je zasvetil v noč oči.
Z votline vodi jo naprej do Raja nekje na koncu dalj, s snežinkami za Božič.
In svet, ah tisti močni, modri svet še zdaj o čisto svoji sreči sanja.
Nervozno briše s src ljubezni sled, tako da komaj ve, da v noč pozvanja za Božič.
Vladimir Kos SJ
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi v soboto 26. decembra ob 15. uri (praznik sv. Štefana) na
Božičnica
v goriški stolnici, ki bo združena z zahvalno pesmijo ob izteku leta, petimi litanijami in blagoslovom z Naj svetejšim. Nastopili bodo naši pevci z božičnimi pesmimi Lojzeta Bratuža. Božična misel: Tomaž Simčič.
40 let samostoineoa
V januarju 1947 je začela v Gorici s svojim delom Slovenska demokratska zveza (DZ), katere naslednica je sedaj v celotni deželi edina slovenska stranka Slovenska skupnost (SSk). Vodstvo te stranke je zato v nedeljo 20, decembra v telovadnici ob KatoliSkem domu v Gorici priredilo spominsko svečanost, ki je bila zelo dobro obiskana.
Uvodne besede je imel deželni predsednik SSk Marjan Terpin, osrednji govor pa deželni tajnik Ivo Jevnikar, ki je najprej posegel v preteklost dogajanja, nato pa omenil dolgotrajno borbo za zaščitni zakon, ki je in ostaja glavna skrb SSk.
V četrtek 17. decembra so goriški duhovniki, zbrani ob nadškofu na skupni konferenci, čestitali msgr. Mihaelu Gru-sovinu k njegovi 90-letnici rojstva; rodil se je namreč 10. dec. 1897 v Gorici. Izhaja iz pristne goriške furlanske družine. Njegov oče in tudi njegovi strici so bili ko-čijaži ali »vetturini« in so bivali v ul. Vetturini, danes ul. Favetti.
V družini je bilo več otrok. Mali Mi-chele se je po osnovni šoli vpisal v državno gimnazijo v Gorici. Toda ni položil mature, ker je v maju 1915 Italija napovedala Avstriji vojno. Njegova družina je ostala v Gorici in pričakala italijanske vojake, ki so prve dni avgusta 1916 predrli fronto na Kalvariji ter 9. avgusta zasedli Gorico. Toda zgodilo se je, da je že nekaj dni nato avstrijska granata zadela njihovo hišo in ubila očeta in eno sestro. Michele se je z družino umaknil v Brazzano ter bil za uradnika na županstvu.
A prišel je oktober 1917 in zlom italijanske fronte. Kot mnogi drugi je tudi mladi Michele zbežal čez Piavo in se ustavil v Firencah. Vendar je njegov cilj bil postati duhovnik. Ko je dobil možnost
nolitičneoa delovanja
Med gosti je bil tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije iz Ljubljane Jože Smole, ki je tudi nagovoril prisotne in zaželel, da bi Slovenci v zamejstvu še naprej enotno nastopali v obrambo svojih interesov. Zaželel je še vsem vesel Božič in srečno novo leto. Pozdrave sta izrekla tudi Marija Ferletič za Svet slov. organizacij in Suadan Kapič za SKGZ, Marjan Terpin pa je izrazil solidarnost primorskih Slovencev s koroškimi.
Prireditev so popestrili pevci iz Štever-jana in Tržaški mešani zbor pod vodstvom Andreja Pegana, veselo družabnost pa je povzdignil ansambel Lojzeta Hledeta.
stopiti v bogoslovje, se je vpisal v bogoslovno semenišče v Montefiascone.
Leta 1919 se je vrnil v Gorico in tu nadaljeval z bogoslovnimi študijami. 6. avgusta 1922 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je šel za kaplana v Ločnik, nato je vodil župnijo Borgnano v Furlaniji in zatem prevzel Verso. Dvajset let je upravljal to župnijo, nakar ga je nadškof Am brosi poklical v Gorico, ga imenoval za kanonika in mu poveril upravo semenišč.
Msgr. Michele Grusovin je povsod z veliko gorečnostjo in doslednostjo vršil svojo dušnopastirsko službo in si pridobil prijatelje, ki so mu še danes hvaležni.
Monsignorju jubilantu, ki je starosta duhovnikov goriške nadškofije, tudi naše čestitke in voščila za še nadaljnjo lepo starost pri zdravju in v božjem miru.
■ Predsednik italijanske države Cossiga je v spremstvu zunanjega ministra Andreottija obiskal Izrael, kjer se je zadržal štiri dni. V Italiji so ga nekateri krogi kritizirali, češ da čas obiska ni bil najbolj primeren, saj Arabci na zasedenih ozemljih že nekaj časa uprizarjajo nastope zoper Izraelce. Cossiga je prva dva dneva kot zasebnik izrabil za obisk svetopisemskih krajev, zadnja dva pa za razgovore z izraelskimi voditelji. V Jeruzalemu pa je v prostorih italijanskega konzulata sprejel tudi nekaj palestinskih predstavnikov (župana mesta Betlehema in odstavljena župana Gaze in Hebrona). V skupni izjavi sta tako Cossiga kot Andreotti naglasila, da imajo Palestinci pravico do lastne države.
■ Na predsedniških volitvah v Južni Koreji je ob zelo veliki udeležbi volivcev (96,4 %) zmagala vladna lista, na kateri je kandidiral dosedanji podpredsednik general Roh Tae Woo. Zanj je glasovalo 8.038.447 (26,7)%) oseb. Predstavnika opozicije sta nastopila ločeno in zavoljo tega izgubila volitve. Zmerni Kirn Young Sam je prejel 6.100.804 (28 %) glasov, radikalni Kim Dae Jung, po veri katoličan, pa 5.857.406 (26 °o). četrti kandidat, bivši mi-
Z veseljem smo brali v nedeljski številki tako slovenskega kot italijanskega dnevnika izčrpno poročilo o pobudi dveh go-riških šol: slovenske srednje šole »Ivan Trinko« in italijanske srednje šole »Leo-poldo Perco« iz Ločnika, ki sta se hoteli, v duhu sodelovanja in prijateljstva, ki ju že dolgo vežeta, skupaj se spomniti bližajočih božičnih praznikov.
V soboto 19. dec. zjutraj je bilo namreč v goriškem Avditoriju ob 10.30 božično srečanje obeh šol, na katerem so nastopili vsak s svojim programom učenci šole »Trinko« in učenci šole »Perco«. V nabito polni dvorani je bilo zbranih nad 500 ljudi: učenci obeh šol, njihovi starši in prijatelji ter nekaj predstavnikov gori-škega javnega življenja.
Najprej so izvedli svoj program dijaki slovenske šole. Šolski zbor pod vodstvom prof. Jericija je ubrano in dovršeno zapel tri božične pesmi, med katerimi znano »Glej zvezdice božje«. Vse prisotne je prevzela misel o miru med vsemi narodi sveta, ki je izzvenela iz alegorije, katero so dijaki naštudirali s pomočjo Lučane Budal in jo podali ob zvokih znane ameriške popevke »Weare the world« (Mi smo svet). Tudi spomin na stare običaje je bila zelo posrečena točka programa, v kateri so trije naši koledniki zrecitirali kar v domači kraški govorici svoja voščila in prošnje za novoletni dar.
Srednji del programa nam je predstavil v sliki in besedi našega briškega rojaka Alojza Gradnika, čigar 20-letnico smrti obhajamo prav letos. Njegovi pesmi Jesen v Brdih in V tujini so podali izmenoma v slovenščini dijaki šole »Trinko« in v italijanščini njihovi sovrstniki šole »Perco«. Ta skupni nastop nas je uvedel v drugi dal sporeda, v katerem so nastopili učenci šole »Perco«.
Najprej so bili na vrsti flavtisti pod vodstvom prof. Borisa Stacula, nato zbor, ki ga vodi prof. Regina Urdan Fomasir, ki je med drugim zapel »Sveto noč« in eno kitico tudi v slovenščini, za kar mu je bila slovenska publika zelo hvaležna. V nadaljevanju so italijanski dijaki predstavili z diapozitivi in recitiranjem hvalnico, ki jo je pred več kot 700 leti sv. Frančišek Asiški zapel Stvarniku. Ni mogla manjkati v programu tudi furlanska nota, saj ločniško šolo obiskuje pretežno furlansko govoreča mladina, zato so dijaki imeli na programu tudi pesmi furlanskih pesnikov, kot sta David Maria Turoldo in Marija Gioitti del Monaco iz Krmina ter dva narodna plesa, s katerima se je srečanje končalo.
Predstavniki obeh šol so sii še izmenjali simbolične darove in si izrekli v furlan-ščini slovenska učenka ter v slovenščini furlanski fant, topla voščila za božične praznike.
Ves program je potekal v duhu gesla, ki je bilo natisnjeno na vabilu: »Za boljšo bodočnost miru, prijateljstva in sodelovanje.« In ves čas je bilo gledalcem pri srcu toplo ob misli, da je mladini zaupana bodočnost in da ta mladina mora rasti v tem duhu, če res hočemo, da bu jutrišnji dan boljši od današnjega in da se bodo naši otroci, bolje kot njihovi starši, razumeli med seboj. To je ideal, ki ga moramo gojiti vedno in povsod z vsemi sredstvi, in še posebej v šoli; zato
nistrski predsednik Kim Jong Pil je bil veliko manj uspešen. Prejel je 1.760.187 (8%) glasov. Opozicijski kandidati so takoj po razglasitvi volilnih rezultatov oblasti obtožili »popravljanja« rezultatov in goljufije, ter izjavili, da volilnih izidov ne bodo sprejeli. Pač pa so ZDA volitve označile za demokratične.
■ V starosti 87 let je umrl v Nijmegenu na Holandskem kardinal Bernard Alfrink, na zadnjem vatikanskem koncilu eden od štirih moderatorjev. Od 1955 do 1975 je vodil škofijo Utrecht. Leta 1960 ga je papež Janez XXIII. imenoval za kardinala.
■ Ministrski predsednik Goria se je pet dni mudil na uradnem obisku v ZDA. Prve tri dni je preživel v Washingtonu, kjer se je sestal z Reaganom in državnim sekretarjem Shultzom ter z zakladnim ministrom Bakerjem. Nato je odpotoval v Nevv York, kjer se je razgovarjal z glavnim tajnikom OZN de Cuellarjem, peti dan pa je znova preživel v Washingtonu in se srečal s senatorjem Edvvardom Ken-nedyjem. Več srečanj je imel Goria tudi s časnikarji. Govoril je tudi na univerzi Georgetovvn, kjer je akademskim krogom podal razvojno pot Italije po zadnji svetovni vojni.
se moramo veseliti pobud, ki zbližujejo dve šoli, ki ju obiskuje različno govoreča mladina in ki je postavljena v isti življenjski prostor.
Hvaležni moramo biti torej tistim, ki v okviru naše šole najdejo toliko poguma, volje in časa, da se žrtvujejo mimo strogo predpisanih učnih načrtov, da uresničijo teke hvalevredne pobude. A žal, kot je pripomnil tudi »II Piccolo«, te naletijo včasih na premajhen odziv pri raznih oblasteh, saj je bilo v dvorani, poleg navdušenih staršev in šolnikov le nekaj redkih predstavnikov javnega življenja kot pokrajinski odbornik za šolstvo dr. M. Špacapan, doberdobski župan dr. Lavrenčič, predsednik Briške gorske skupnosti H. Corsi in nekaj ravnateljev slovenskih in italijanskih šol, katerim se moramo zahvaliti, da so s svojo prisotnostjo pokazali, da cenijo trud in delo za uresničitev takih hvalevrednih pobud. - srt
M Do strahotnega brodoloma je prišlo v območju Filipinov na Daljnem vzhodu, ko sta nedaleč od otoka Marinduque kakih sto milj od prestolnice Manile trčili petrolejska in potniška ladja z nad dva tisoč osebami, ki so hotele za Božič obiskati svojce. Ob trčenju se je vnelo 8.800 sodov nafte, kar je vso vodno površino spremenilo v eno samo ognjeno jezero. Rešilo se je komaj 46 potnikov, vsi drugi pa so postali ali žrtev plamenov ali morskih psov, ki jih v tamkajšnjih vodah kar mrgoli. Po dveh urah je potniška ladja potonila. Ta nesreča na morju je ena najhujših od leta 1912, ko se je potopil mogočni »Titanic« v ledenih vodah pred kanadsko obalo. Žrtev je bilo tedaj 1513.
UTRIP CERKVE
Italijanski škofje obsojajo pornografski tisk
Komisija za sredstva javnega obveščanja pri italijanski škofovski konferenci je priredila poseben seminar, na katerem je ugotovila široko razpredenost pornografskega tiska in drugih podobnih dejavnosti v Italiji, škofe ta razširjenost skrbi, še posebej pa dejstvo, da sedanja zakonska določila ne morejo v zadostni meri zavarovati italijanske mladine pred kvarnim vplivom pornografije.
Udeleženci seminarja so državnim oblastem očitali, da so preveč širokosrčne do tega »opija za ljudstvo« in da so se izneverile ustavi.
V Italiji izhaja kar 50 magazinov (revij) s pornografsko vsebino, od 600 do 900 kinematografov pa predvaja pornografske filme. Tovrstna »industrija« je povezana z ogromnimi denarnimi sredstvi. Udeleženci seminarja so ob koncu zahtevali, naj se oblasti ob razrahljanih predpisih pobrigajo vsaj za to, da bodo kršilci ustavnih določil primerno denarno kaznovani.
Pastirsko pismo irskih škofov proti nasilju
Katoliški škofje irske republike in Sev. Irske (Ulstra) so pozvali irske katoličane, naj odrečejo Irski republikanski armadi (IRA) sleherno podporo, ker se slednja z nasilnimi sredstvi bojuje za združitev obeh Irsk v enotno državo. Povod pismu je bilo krvoprelitje v Enniskillnu, kjer je bilo ob bombnem napadu, ki ga je izvedla IRA, ubitih 11 oseb, 63 pa ranjenih.
Trski škofje odločno pribijajo: »Ljudje se morajo odločiti. Ni opravičila za tiste, ki te vrste nasilje zagovarjajo. Za katoličane ostaja le izbira med dobrim in slabim. Kdor skriva za IRO orožje ali pomaga teroristom na begu, sodeluje pri nasilju in ubijanju.« škofje nadalje naprošajo prebivalstvo na obeh straneh meje, naj sodeluje s policijo in oblastmi.
Žrtev atentata v Enniskillnu so bili sami protestanti. Zato so preživele katoliški duhovniki iz tega kraja posebej obiskali, svojcem ubitih izrekli sožalje, katoliški škof tega območja pa je sklenil ustanoviti solidarnostni sklad, iz katerega naj bi finansirali pomoč prizadetim družinam.
Nestrpnost nigerijskih muslimanov
Združenje nigerijskih krščanskih Cerkvi je objavilo vest, da so muslimani marca letos na severu te države popolnoma razdejali 150 krščanskih cerkvd. škode je za 15 milijonov dolarjev. Pri tem kristjani ugotavljajo: »Doživljamo najhujše čase v nigerijski zgodovini, posebej še glede Cerkve... Pomoč, ki jo je vlada odobrila za nastalo škodo, je ponižujoče majhna. Jasno nam je, da bomo morali sami poskrbeti za obnovo naših svetišč.«
Opčine
V petek 18. decembra so delavci podjetja Savino dokončali mov zid okrog župnijske cerkve. Bil je namreč na tem, da se v celoti zruši. Že leta 1960 so, ker je zgledalo, da zid ne bo zdržal teže, sneli z vhoda na prag pred cerkvijo lepi kamniti vazi, ki sta morali ležati do danes na tleh. Zlasti je, poleg razvaline, ki ne pri-stoja niti takemu kulturnemu domu kot je cerkev, grozila nevarnost, da bi se .nenadoma sesul del zidu na mimoidoče. Par-krat so tudi težka vozila sunila v stebra in sam zid. Vozniki so jo nato po francosko popihali.
Dolgo smo moledovali tržaško občinsko upravo, ki je za to pristojna, za obnovitev. Končno smo na pristojnem občinskem oddelku naleteli na možato besedo odbornika. Tako danes stoji zares lep cerkven zid, vreden tega imena. Obe kamniti vazi sta spet na vhodnih stebričih. Toda treba ju bo prestaviti in naravnati, da kdo ne udari z glavo ob rob podstavka, ki nevarno štrli čez zid na pločnik. Upoštevati je namreč treba sedanjo nekoliko 'drugačno lego vhoda, ki nima več železnih vrat, ki so prvotno tam stala.
Zahvala velja tržaški občini, posebno odborniku arh. Jagodicu, podjetju in delavcem ter seveda tisti osebi, ki se je vsa razdajala za to okrasje naše cerkve.
* * *
Dne 17. decembra smo tudi dokončali novo krstilnico v cerkvi, kjer je nekoč stal desni stranski vhod. Portugalski marmor, razdeljen v štiri enake dele, urezane iz enega samega bloka, z naravnimi lisami, je intoniran z obokom iz rdečega veronskega marmorja. Krstni kamen, prav tako iz veronskega rdečega marmorja, ki ga osvetljuje sij, katerega odbija ozadje, bo, v obliki školjke, podoben kraški zemlji, pil vodo, po kateri bo božji Duh izpiral greh in podarjal božje življenje.
Hvaležni smo Hranilnici in posojilnici na Opčinah za veliki gmotni dar, s katerim smo mogli olepšati cerkev z novo krstilnico po roki mojstra Verzegnassija iz Romansa ter ob umetniškem okusu g. Pierija in nepozabnega inž. dr. Milana Sosiča, ki si je tako krstilnico zamislil. Za osvetlitev je poskrbel Steljo Rebek.
Velikonočna sveča na starem kraškem kamnitem podstavku pa naj bo svetla luč vere za vso faro v imenu vstalega Kristusa! - hv. ipk
Župnija sv. Jerneja in mešani zbor Sv. Jernej - Opčine vabita na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
ki bo na Božič 25. decembra ob 17. uri v
župnijski cerkvi po slovesnih večernicah.
Bane
Obnovitev stare častitljive cerkvice se bliža koncu. Nov strop v cerkvi, moderno, a skladno postavljen, nov strop v zakristiji, na novo urejena osvetlitev, čiščenje svetilk in lestencev, nova krona na kipcu Matere božje, nov kropilnik, novi zvon pred cerkvijo, nov gorivec ogrevalne naprave in še kaj, končno opaža z lesom, je prepričljiv dokaz zavzetosti in ljubezni vaščanov, zlasti treh mladih mož Fabia, Silvota in Pavla ter, ne nazadnje, vseh žena in g. Nataleja za domači božji hram.
Vse to delo je bilo opravljeno »za božji Ion in za nebeški tron«, udarniško. Oltarni prostor naj bi, po želji vseh, krasila slika zavetnika cerkve in vasi, sv. Florijana.
Tudi to in še drugo bomo skušali postoriti. Vse delo pa je lep pokazatelj edinosti in ljubezni vaščanov, ki toliko zmorejo. Naj božje Dete vsem bogato poplača z zdravjem, veseljem, mirom, srečo!
hv. žpk
Obdarovanje slovenskih otrok
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je ob 40-letnici svojega delovanja razširilo svoje Miklavževo in božično obdarovanje slovenskih otrok tudi na Goriško in na Slovensko Benečijo. Gojencem otroških vrtcev in učencem prvih razredov slovenskih osnovnih šol je razdelilo nad 300 zavojev primernih potrebščin in daril, drugim potrebnim tudi oblačila in obutev.
Slovensko dobrodelno društvo se toplo zahvaljuje dobrotnikom, ki so s prispevki omogočili to akcijo in jim želi obilo sreče v letu 1988 v pričakovanju, da mu bodo ostali naklonjeni tudi v bodoče.
•
Bogati smo tedaj, če razdajamo; če pozabimo žalitve, bomo živeli v miru; če odpuščamo, bomo sami deležni odpuščanja, zlasti ob uri s tega sveta.
Msgr. M. Grusovin - 90 letnik
OKNO V DANAŠNJI SVET
BOŽIČNA POSLANICA GORIŠKEGA NADŠKOFA
Dnevi, ko si posebno radi izmenjavamo voščila, sta Božič in Novo leto. Da pa to ne postane zgolj običajna formalnost, je prav, da o božični skrivnosti razmišljamo in se vprašamo, kaj pravzaprav sočloveku želimo.
Božična skrivnost ni omejena le na Betlehem in se ne konča s Kristusovim človeškim življenjem, ampak je neprestan poziv k Bogu, ki je prišel in še prihaja. Besede sv. Janeza Evangelista: »Beseda je človek postala in začela med nami prebivati; vsem pa, ki so jo sprejeli, je dala pravico postati božji otroci« (Jn 1, 12-14), ohranjajo svojo trajno vrednost za vse človeštvo.
Zato se kristjan ne samo spominja Božiča, ampak ga praznuje, prepričan, da Kristus nadaljuje svoje učlovečenje tako v posamezniku kot v celotnem človeštvu. Srčika božičnega voščila je torej v tem, da Kristus prinaša vsakemu človeku veselje, ljubezen in mir.
Praznujoč kot pastir goriške Cerkve Božič z vami, želim, da bi se Kristus znova rodil: 1. v družinah, saj je prebil trideset let v okviru družine; vabi vas, da ga posnemate v pokorščini in družinski ljubezni; 2. v bolnih in ubogih, saj si je izbral zase revščino in trpljenje; naj vam da moči in pomaga odkriti veselje; 3. v delavcih, saj je delo sprejel kot nekaj naravnega; naj vam da gotovost in spokojnost v vsakdanjem trudu; 4. v mladih: on, večno mlad, naj vam podeli velikodušnost, zavzetost in radost na potu življenja; 5. v človeštvu: on, »Sin človekov« naj prinese mir vsem ljudem.
Srečen Božič in miru polno Novo leto!
+ P. ANTON VITAL, nadškof
Noč svetega Silvestra
Tržaški škof o samem sebi
Zadnji večer leta, zadnja noč, noč svetega Silvestra, je bila že od nekdaj noč norcev, klovnov, neumnosti in norčevstva.
Sveti Silvester, svetnik zadnjega dne v starem letu, je bil papež v dobi odločilnega duhovnega in političnega preloma. Kot zadnji je še sam doživel rimska preganjanja kristjanov. Živel je med leti 314 in 335. Za krščanstvo je pridobil rimskega cesarja Konstantina Velikega.
Sprva poganskega cesarja je sveti Silvester krstil in s tem krščanstvo tudi politično uveljavil.
Takrat se je od našega sveta poslovil čas poganstva, čas češčenja naravnih sil in temnih duhov; nastopila je krščanska doba.
V zadnji noči leta, na Silvestrovo, pa leto še enkrat nekoliko uide s povodcev. Kot da so si vsi nekdanji pregnani duhovi poganskega časa, prešerni škratje, vražji hudički, dovolili obešenjaško razposajenost in za nekaj ur ušli izpod svetnikovega belega zaščitnega plašča!
Kaj nam bo prineslo novo leto, ki vstaja iz razbrzdane zadnje noči starega leta? Na Silvestrovo je že iz davnih dni v navadi prerokovanje bodočnosti, kot da bi stare vedeževalke in coprnice spet dobile glavno besedo!
V navadi je vlivanje svinca ali jajčjega beljaka. Ponekod v alpskih gorah vedežu-jejo tudi s čevljem ali copato, poleni in drugimi predmeti, pa tudi klobuke, pod katerimi so skriti prstani, verižice, denarnice, ključi, glavnik ali smrekova vejica, dvigujejo, da bi skozi preozko ključavnico usode pogledali v bodočnost.
Sredi zabav in hrupnih prireditev, ob kozarcu žlahtne kapljice in ob zvokih vesele melodije, mora svinec ali klobuk že imeti tudi svoj prav! Dvignimo ga torej in poglejmo, kaj se nahaja pod njim!
Če si zadel prstan, pomeni to bližnjo poroko. Denarnica naznanja — ah, kako bi moglo biti drugače — skorajšnje bogastvo, smrekova vejica obljublja srečo in veselje, rožni venec obeta veliko pobožnost, duhovnika ali kaj podobnega v družini, ključ je dober gospodar, a tu so tudi slabe stvari, ki ti jih bo morda prinesla bodočnost. Kreda je znak pretečenih dolgov, glavnik napoveduje, da bo kdo postal vdovec, oglje oznanja smrt.
Sicer pa, kot smo že rekli: To so ostanki starih vraž In neumnosti, ki jih je že sveti Silvester nagnal iz mode. A danes, v tej noči, ko se po vsej sili hočejo uveljavljati razni čarodeji s svojim copranjem in drugimi norčijami, zaživi ščepec prastare poganske prešernosti in šegavosti. Vsega zato ne velja vzeti preveč zares! Na zadnji dan leta sl pač odtrgamo še nekaj tistega
prvotnega življenja, ki ga je poznal stari človek in kot otrok užival.
Pazimo, da nam v teh urah ne prekriža računov črna mačka, ki tako rada ob nepravem času prečka cesto. Sicer pa se naše kramljanje že nagiba h koncu, zakaj na mize nosijo skodelice črne kave, da nas jutri po vsem tem punču in hrupu ne bo preveč bolela glava.
Dobri sveti Silvester se nam lahko samo smeje, ker smo se zaradi njega in tega zadnjega dne v letu tako razgreli. Svoje dni, ko se je z vsemi močmi boril za zmago krščanstva, se mu še sanjalo ni, da se bo vsaj v zadnji uri stari čas s podvojeno ihto oglašal s pokanjem, raketami, bengaličnim ognjem, hrupnim treskanjem glasbe ali možnarjev in drugimi poskusi, ki hočejo vsaj za trenutek preslepiti našo sodobnost. Ah, sveti Silvester ni vedel, da se bodo na njegov dan, ob zadnji pozni uri, ob koncu starega leta, oglasili med streli iz možnarjev in v siju umetnega bengaličnega ognja največji zvonovi sveta, ki čakajo vse leto, da napovejo začetek novega časa!	LEV	DETELA
Ta knjižna založba je tudi letos poslala med svoje bralce štiri izvirne knjige: Koledar 1988, Pesnik zelene pomladi (Zora Piščanc), Veter iz ljubih daljav (Saša Martelanc) in 13. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona.
Koledar 1988 prinaša pregled delovanja in ustvarjanja v našem zamejskem prostoru, obenem obravnava vprašanja iz zgodovinske problematike, življenje Cerkve in spominske obletnice.
V Marijinem letu bo marsikoga pritegnilo Razmišljanje ob okrožnici papeža Janeza Pavla II. o Devici Mariji - Odreše-nikovi materi. Zanimiva sta zapisa o Mis-sijevem simpoziju v Rimu in o tisočletnici pokristjanjenja Rusije. Ob stoletnici smrti sv. Janeza Boška lahko preberemo nekaj o njegovem bogatem življenju in delovanju.
Nova vprašanja zastavljajo članki o delovanju Šolskih sester v Tomaju, o Slovencih v Porabju in o slovenskih imenih v Furlaniji. Spis o Virgilu Ščeku nam predstavi tega velikega Slovenca v njegovem duhovniškem liku. Z zanimanjem bomo prebrali članke o raznih spominskih obletnicah, (ki osvetljujejo prizadevanja in delo naših ljudi v preteklosti in sedanjosti.
Koledar objavlja spominske zapise o ljudeh, ki so umrli v bližnji preteklosti
Ob desetletnici svojega prihoda v Trst je g. škof Lorenzo Bellomi pri radijski oddaji »Vera in naš čas« v nedeljo 13. decembra odgovoril na nekatera vprašanja, ki mu jih je zastavil g. Albin Grmek.
Kakšni so bili vaši vtisi, ko ste se pred desetimi leti prvič srečali s slovensko realnostjo in seveda tudi s slovenskim jezikom?
Najprej sem si rekel, da naučiti se nov jezik je res lepa stvar. Da sem slovenščino vzljubil, je obstajal razlog: je jezik dela tistih, katere mi Bog daruje kot brate in otroke. Začel sem z iskrenim navdušenjem in preprostostjo. Ko sem pa le malo pomislil, sem se zavedel, da sem naletel na dve veliki težavi: izgovorjava in pomanjkanje razgovora.
V izgovarjavi sem kar dobro napredoval, medtem ko mi je še vedno težko vzdržati prost pogovor. Moje vsakdanje prizadevanje mi daje upanje, da bo prej ali slej tudi do tega prišlo.
Slovensko prebivalstvo je zelo olajšalo medsebojni odnos. Takoj v začetku sem bil deležen radostnega in iskrenega sprejema. Vsekakor problemov ni manjkalo. Včasih so moja stališča rodila nerazumevanja. V resnici se je potem vse poravnalo in prevladali sta razsodnost in zaupanje.
Kakšni so odnosi med vami in slovenskim delom vaše škofije?
Izšel sem iz sklepa, da ne smem delati razlike med Italijani in Slovenci. Manjšina bi morda zaslužila kaj več, ravno zato, ker je manjšina. Prav zaradi tega sem jo skušal bolj spoznati in razumeti, doživljati kulturo manjšine, zgodovino in njene tradicije.
Kot Cerkev moram paziti, da ohranim enotnost škofije, brez podcenjevanja izrecnih zahtev slovenskih potreb. Prav zaradi tega sem prosil Slovence, naj se vključijo v vse škofijske organizme za načrtovanje in vodstvo, ki naj bo bistveno enotno. Istočasno dajem pobudo za raznolično pastoralno delo, z naklonjenostjo gledam ločene strukture dejavnosti.
Kot civilna družba sem se zavzel za priznanje pravične zaščite slovenske manjšine, ki pa naj ne bo v škodo italijanski večini.
Zdi se ml, da so naši odnosi odkritosrčni in jasni, odnosi sodelovanja in skupne poti.
Kako nas sodite, kaj vidite v nas dobrega in kaj pomanjkljivega?
Vidim, da so naši Slovenci tesno med seboj povezani ter iščejo mimo sožitje. So narod, ki ima globoke krščanske korenine, ki jih niso mogle popolnoma uničiti niti ideološke niti kulturne zmešnjave zadnjih časov.
Število praktičnih katoličanov pa je zelo okrnjeno: znaki stare vere vendar ostajajo in verniki so pobožni ter pastoralno zelo zavzeti na vseh področjih.
Poleg tega so delavno In Iznajdljivo ljudstvo, velikodušno, spoštljivo, potrpežljivo in žilavo.
In napake? Zelo nerodno ml je Izražati se o tem, ne zaradi tega, da napak ne bi imeli, ampak ker se bojim, da bom posploševal. Ne da bi koga hotel žaliti in s
in so s svojim delovanjem oblikovali podobo slovenske ustvarjalnosti. Med temi so bili dramatik Ivan Mrak, ravnatelj Vlado Turina, dirigent dn komponist Drago Marijan Šijanec, pesnik Jože Udovič, pesnica Dora Gruden, pesnik in dramatik Gregor Strniša, astronom Fran Dominko, prof. Jože Suhadolc, kulturni delavec Lado Premru, mednarodni strokovnjak Touissaint Hočevar, gledališki igralec Rado Nakrst, inž. Milan Sosič, pedagog dr. Stanko Gogala, duhovnik prof. Mirko Rijavec, dekan Viktor Kos, duhovnik in pesnik Štefan Tonklii, pisatelj Bojan Štih in kipar Negovan Nemec.
Koledar 1988 prinaša tudi poročilo o delovanju naših društev in ustanov na Goriškem in Tržaškem v sezoni 1988-87. Da-polnjujejo ga pesmi, proza in nad sto slik o zamejskem kulturnem delovanju.
Koledar je opremil goniški slikar Andrej Kosič. Na sprednji platnici je prikazal sonce, iz katerega izvirajo trije prameni žarkov, kar predstavlja isti izvor treh Mohorjevih družb (celovške, goriške in celjske). '
Goriška Mohorjeva družba z vsakoletnim knjižnim darom ostaja zvesta svojim načelom o ohranjevanju krščanske zavesti in slovenske besede ter v kulturnem napredku našega zamejskega prostora.
J. M.
prošnjo, da bi moja mnenja ne vzeli za kategorična, bi lahko namignil na neko težnjo nezaupanja, na občutek manjvrednosti in nekakšno nasprotstvo med njihovim številom in željo biti povsod navzoči.
Vse to je čisto lahko razumljivo, kadar je uokvirjeno v zgodovinsko in socialno realnost Trsta. Ni pa prav, nositi te občutke vedno s seboj.
Želel bi, da bi bilo več zaupanja; in da bi izziv sedanjega demografskega padanja, pomanjkanja redovniških in duhovniških poklicev in težke nadvlade marksizma, postal spodbuda za združitev vseh moči, za posodabljanje pastoralnih sredstev ter za pokristjanitev kulture z močjo evangelija.
Med 12. in 15. novembrom so v Mar-burgu na Lahni (ZR Nemčija) potekali »Dnevi slovenske koroške kulture«. Priredila sta jih Inštitut za slovansko filologijo marburške Philippove univerze in tamkajšnje Novo literarno društvo. Znano je, da je to v hessenski Marburg že večkrat povabilo slovenske pisatelje, še posebej pa tudi avtorje iz z Marburgom pobratenega Maribora.
Prvi del tokratnih novembrskih »Dne-vov slovenske koroške kulture« je bil pretežno literarno znanstvenega značaja in je potekal na slavističnem oddelku častitljive marburške univerze, prve protestantske, v Lutrovem času ustanovljene visoke šole na celotnem nemškem prostoru. Na njej sta med drugim študirala ustanovitelj moskovske univerze Lomonosov in ruski Nobelov nagrajenec Pasternak.
V uvodnem predavanju je na Dunaju živeči avtor in publicist Lev Detela predstavil celotni zgodovinski razvoj slovenske koroške literature v okviru splošnega slovenskega literarnega razvoja in z upoštevanjem nemških koroških literarnih obeležij. Posebno pozornost je predavatelj posvetil novemu in najnovejšemu dogajanju na področju slovenske koroške literature .Med drugim je predstavil značilnejše koroške slovenske besedne ustvarjalce Milko Hartman, Valentina Polanška, Janka Messnerja, Andreja Kokota, Florjana Lipuša, Gustava Januša, Janka Ferka in Majo Haderlap.
V petek 13. novembra se je zvrstilo več zanimivih predavanj. Ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu in glavni urednik revije »Celovški Zvon« dr. Reginald Vospernik je spregovoril o starejši slovenski koroški literaturi, vendar je razčlenil tudi nekatera aktualna pisateljska vprašanja in opozoril na trenutno ogroženost slovenskega manjšinskega šolstva na Koroškem.
Politično in polemično priostreno je bilo predavanje dunajskega dopisnika celovškega tednika »Slovenski vestnik« Francija Zwitterja. Dotaknil se je trenutega položaja koroških Slovencev, a tudi stanja na področju slovenske koroške literature. Kritiziral je nemška nacionalistična protislovenska prizadevanja in izzivanja, vendar pa je omenil tudi napake slovenskih manjšinskih funkcionarjev, njihovo »dokajšnjo okostenelost in zazrtost v preteklost«.
Peter Kersche, ki je po poklicu knjižničar v Celovcu, se veliko ukvarja s slovensko literaturo in je v nemščino prevedel tudi več koroških Slovencev. V svojem marburškem referatu je na videz suhoparno temo, namreč kronologijo in značilnosti nemškega časnikarskega soočanja z literaturo Florjana Lipuša v nemškem prevodu Petra Handkeja, približal poslušalcem na duhovit in plastičen način. Med drugim je nakazal, da se tudi kritiki velikih nemških in avstrijskih časopisov pri svojem soočanju z Lipuševo slovensko literaturo niso znali izogniti najraznovrst-nejšim klišejem in posploševanjem.
Kot zadnji predavatelj je nastopil mlajši koroški dvojezično pišoči avtor Janko Ferk. Podal je socialno in ekonomsko analizo slovenske koroške literature. Okrog trideset sedanjih koroških slovenskih avtorjev je vključil v širši kontekst koroškega kulturnega življenja. Poleg možnosti uveljavljanja v slovenskih in koroških nemških literarnih časopisih je nakazal tudi občutne pomanjkljivosti slovenskega koroškega literarnega življenja, pomanjkanje kritike in lektorata, provincialno samo-zazrtost mnogih avtorjev in neodmevnost literarnega delovanja v nekih družbenih slojih. Opozoril je na gmotne probleme slovenskih koroških pisateljev, od katerih ne more niti eden živeti izključno od literarnega dela, temveč mora opravljati druge poklice.
MILENA MERLAK
DAN SVETEGA ŠTEFANA
Velika je reka trpljenja mučenikov, valovi zla pljuskajo stalno ob obalo, nekje se zmeraj dviguje meč krvnikov, nasilje vedno nastavlja svoje tnalo.
Dan Svetega Štefana je dan svetnikov, dan talcev nedolžno umorjenih, dan preganjanih in na begu ubitih, dan slavnih in brezimnih žrtev ustreljenih.
Množica ni prenehala metati kamnov, dokler ni izkrvavel smrtno zadet.
Sveti Štefan je kakor čist božji otrok še do zadnjega molil za ta svet.
★
Nasmeh daje počitek v utrujenosti, obnavlja pogum v omahljivosti, je tolažba v žalosti in ublažitev vsake bridkosti. (F. Faber)
Na dobro obiskani literarni prireditvi v znani marburški kavarni Vetter so v nedeljo brali iz svojih del znani koroški slovenski avtorji Florjan Lipuš, Gustav Januš, Maja Haderlap in Janko Ferk. Mar-burška mestna občina je skupaj s tamkajšnjim »Novim literarnim društvom«, ki ga prizadevno vodi pisatelj Ludwig Legge, v razstavnih prostorih bratov Grimm v središču mesta priredila posebno razstavo slovenskih koroških knjig in revij, ki je bila na ogled ves november.
Politična obeležja in čustveno priostrene izjave so bile značilne za javni razgovor o trenutnem položaju koroških Slovencev. Na njem so na veliko razpravljali tudi o aktualni avstrijski manjšinski šolski problematiki. Med drugim so na pogovoru sodelovali do slovenskih vprašanj precej neobčutljivi predsednik koroškega deželnega zbora socialist Josef Schantl, poslanec na listi Zelenih v dunajskem zveznem parlamentu, koroški slovenski pesnik Karel Smolle, podpredsednica hessenskega deželnega parlamenta, frakciji svobodnih demokratov pripadajoča Ruth Wagner in ravnatelj celovške zvezne gimnazije za Slovence dr. Reginald Vospernik.
Marburški »Dnevi koroške slovenske literature« so bili koristna prireditev, prvi signal o manjšinskem slovenskem dogajanju v tako drugačnem, popolnoma nemškem Hessnu. Pomen prireditve je potrdila navzočnost nekaterih vidnih politikov in univerzitetnih profesorjev, med drugimi predstojnika marburškega slavističnega oddelka prof. Harderja.
Lev Detela
Latvija ima novega škofa
Latvija ali Letonska je ena od treh baltiških držav, ki jih je leta 1940 v juliju Moskva okupirala in vključila v Sovjetsko zvezo, kar traja še danes. Zemljepisno leži med Litvo in Estonsko. Medtem ko je Litva skoro vsa katoliška. Estonska povsem protestantska z nekaj katoliškimi župnijami, je pa Letonska, ki ima dva milijona in pol prebivalcev, deloma protestantska, deloma pravoslavna in deloma katoliška.
Katoličanov je 600.000, imajo pa nadškofijo v glavnem mestu Rigi in škofijo v obmorskem mestu Liepaja. Škofje so bili do sedaj trije: 92-letni kardinal Julijans Vaivods, 61-letni Janis Cakuls, njegov pomožni škof s pravico nasledstva in 81-letni Kazimirs Dulbinskis, ki mu pa sovjetske oblasti ne dovolijo vršiti njegovega poslanstva.
Tem trem se je sedaj pridružil še 45-letni Wilhelmus Nukss, dosedanji župnik pri Sv. Albertu v Rigi, ki ga je sv. oče imenoval za pomožnega škofa. Nasledil bo škofa Valeriana Zandoksa v Liepaji, ki je umrl lani 28. septembra.
Letonska šteje 179 župnij, a ima le 146 duhovnikov. Tem pomaga 47 laikov, ki so celodnevno zaposleni v službi Cerkve. Duhovno središče je bivše Marijino svetišče Aglona v jugovzhodnem delu dežele, ki obstaja že od leta 1699. Med sovjetskim vdorom je bilo razrušeno, rešena pa je bila milostna ikona.
Posebnost letonske Cerkve je tudi semenišče v Rigi, ki ni namenjeno samo Le-tonski, temveč tudi ostalim republikam Sovjetske zveze. Trenutno šteje 62 bogoslovcev: 31 je Letoncev, 12 jih je iz Bele Rusije, 8 iz Ukrajine, ostali so iz Estonske, Kirgizije, Kazakstana, Tagikistana in Velike Rusije. V Sovjetski zvezi živi namreč tri milijone litvanskih katoličanov, dva milijona in pol katoličanov Belorusov in Ukrajincev, 600.000 Letoncev in štiri milijone ukrajinskih katoličanov vzhodnega obreda, ki so prisiljeni od leta 1946 delovati le podtalno.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 88
Dva škofova pastoralna obiska
V ŽUPNIJI NOVEGA SV. ANTONA
Za vsako krščansko skupnost je srečanje s škofom, ki je v delnih Cerkvah »počelo in temelj edinosti«, pomemben dan in velik praznik. Dogmatična konstitucija o Cerkvi »Lumen gontium« pravi, da »vodijo škofje njim zaupane Cerkve kot Kristusovi namestniki in odposlanci z nasveti, s spodbujanjem, z zgledi, pa tudi s svojo avtoriteto dn sveto oblastjo, ki pa jo uporabljajo samo za spodbujanje svoje črede k rasti v resnici in svetosti« (št. 27). Zato je naravno, da verniki škofovim besedam prisluhnemo še is posebno pozornostjo in skušamo iz njih izluščiti smernice za naše nadaljnje delo.
Na svoji drugi redni vizitaciji škofije se je tržaški škof Bellomi prvi teden v decembru v župniji Novega sv. Antona srečal tako z italijanskimi kot s slovenskimi verniki. V nedeljo 29. novembra je maševal in pridigal pri slovanski maši ob 8. uri. Zaustavil se je predvsem pri vprašanju kateheze za odrasle in poudaril nujnost neprestanega verskega izobraževanja, ki mora napredovati vzporedno z vso ostalo človekovo umsko sposobnostjo. Po maši se je g. škof za krajši čas ustavil v cerkvi, kjer ga je lahko vsak vernik pozdravil in nagovoril.
Na 'delovnem sestanku s slovenskimi člani župnije pa se je g. škof v spremstvu župnika msgr. Cividina sestal v četrtek 2. decembra v Marijinem domu v ul. Ri-sorta 3. Tu ga je najprej sprejel sveto-antonski cerkveni zbor z Marijino pesmijo, pozdravil pa ga je domači dušni pastir g. Marij Gerdol, nato pa so s krajšimi poročili spregovorili še Tomaž Simčič v imenu župljanov, Pepca Vodopivec v imenu Marijine družbe, ki je bila dn je še vedno zelo povezana s Sv. Antonom, Dora Kosovel, ki mu je orisala prizadevanja za širjenje verskega tiska, in Albert Štrajn v imenu svetoantonskega cerkvenega zbora.
G. škof je pazljivo poslušal njihova izvajanja, pokazal, da -razmere v župniji že dohro pozna in obljubil, da bo z vsemi svojimi močmi sodeloval pri premagovanju težav, s katerimi se v svojem življenju in delovanju srečuje mestna župnijska skupnost. Prisotne je spodbudil, naj kljub težavam ne omagajo v veri in naj zaupajo v Kristusa, ki zna obrniti v dobro tudi to, kar se človeku zdi že brezupno in jalovo.
Na koncu so vsi prisotni ob preprostem prigrizku iz srca čestitali g. škofu ob njegovem pomembnem jubileju desetletnice prevzema tržaške škofije in mu zaželeli še veliko let uspešnega pastirovanja med nami v znamenju tistega duha edinosti, ki je bil doslej njegovo osrednje pastirsko vodilo. - ž-č
PRI SV. JAKOBU V TRSTU
Četudi je bila ta vizitacija krajša od prve — trajala je od 5. do 10. decembra — pa je bila vsebinsko zelo intenzivna in bogata. Dala nam je spodbudo za večjo zavzetost pri prenovi našega krščanskega življenja.
V soboto 5. decembra ob 17. uri je skupina srednješolskih otrok oblikovala nedeljsko mašo, pri kateri je pridigal g. škof. Prof. Nada Zerjal-Zaghet in s. Karmen Koren sta vložili mnogo truda v v pripravo bogoslužnega petja. Naj omenimo, da smo prvič mogli slišati otroški zborček, ki si z začetnimi težavami utira svojo pot.
V nedeljo 6. dec. je ob 9. uri maševal in pridigal g. škof. Šentjakobski cerkveni zbor je pod vodstvo Dine Slama-Pahor povzdignil svečanost tega dne.
V ponedeljek 7. dec. je bilo v našem domu v ulici Concordia srečanje g. škofa z voditelji in animatorji slovenskih pastoralnih dejavnosti. Udeležilo se ga je kar lepo število ljudi — od mlajših, srednjih in starejših. Pevski zbor je škofu zapel pozdravno pesem. Nato je g. Marij Gerdol v imenu nas vseh izrekel zahvalo g. škofu za pozornost in ljubezen. Predstavniki cerkvenega zbora, skavtov, Vincencijeve konference in veroučnih skupin, so prebrali kratka poročila o svojem delovanju. Sledila je živahna razprava, med katero so stopila v ospredje razna pereča vprašanja kot je padanje števila rojstev in sploh števila otrok.
G. škof je spodbudil že obstoječo dejavno versko skupnost pri Sv. Jakobu, naj bo v oporo g. Gerdolu pri raznih prizadevanjih Slovenskega pastoralnega središča. Naj bi bila žarišče pobudam v pomoč Slovencem, ki so raztreseni po Trstu.
Že od nekdaj prihajajo k Sv. Jakobu slovenski verniki tudi iz drugih župnij. Skozi celo cerkveno leto in za važnejša liturgična obdobja je tu bogato pogrnjena miza božje besede. Kdor redno zahaja v cerkev, ima možnost, da se stalno versko prenav-
lja in bogati.
Pri vseh svojih nagovorih je g. škof poudarjal zlasti katehezo odraslih s pomočjo sistematičnih krajših katehetskih tečajev.
V sredo 9. dec. je bilo srečanje g. škofa z birmanci in njihovimi starši. Med drugim je poudaril skrbno vzgojo najstnikov, ki se v teh letih odločajo za življenjske vrednote in jim preti nevarnost zasvojenosti zunanjega sveta.
Isti dan zvečer je bilo zaključno zborovanje italijanskih in slovenskih vernikov, naslednji dan 10. dec. pa še srečanje pastoralnega župnijskega sveta, pri katerem sodelujeta tudi dva slovenska predstavnika. Pri vseh srečanjih za naše vernike je bil navzoč tudi župnik msgr. Mario Panco, ki je nam slovenskim vernikom vedno naklonjen.
Ostaja nam še dolžnost, da se zahvalimo tihim in skritim gospem za požrtvovalnost, s katero so skrbele za prijetno gostovanje g. škofa v domu, kjer so pogrnile mizo z vsakovrstnimi dobrotami. Prav tako pa skozi vse leto neutrudno skrbijo, da je v tem domu po vsaki nedeljski maši tako prijetno in domače. - S. Gabrijela Koncilija
Sv. Ivan - Trst
Obnovljena cerkev sv. Ivana in Pelagija v Trstu
Slovenski verniki pri Sv. Ivanu v Trstu smo na praznik Brezmadežne imeli popoldanski blagoslov v obnovljeni cerkvici sv. Ivana in Pelagija v ul. Capofonte.
Zgodovinski viri praviijo, da je že leta 1338 obstajala pri vodnem izviru (capofonte) cerkev sv. Pelagija, ki ima romansko zasnovo. Cerkev je bila večkrat restavrirana. Najprej leta 1626, potem leta 1879, nazadnje leta 1955. Zadnja leta je bila tarča raznih podivjancev in je bila zato potrebna ponovne obnove. Svetoivan-ski župnik g. Giursi si je prizadeval, da bi občina cerkvico popravila, ker se je streha že nevarno udirala. Občinska uprava in zlasti občinski svctovalec Luigi Favotti si je zadevo vzela k srcu in sedaj je cerkev znova usposobljena za bogoslužje. Obnovitvena dela je vodil geom. Silvano Bru-nello, ki je doma pri Sv. Ivanu.
Cerkev sv. Ivana in Pelagija je skozii stoletja služila slovenskim vernikom. U-pravljali so jo kanoniki Sv. Justa. Zaradi vse večjega števila prebivalcev so na trgu Giobarti zgradili novo župnijsko cerkev. Vendar je prebivalcem cerkvica sv. Ivana in Pelagija prirasla k srcu.
Slovenski verniki se zberemo vsako leto na vigdlijo sv. Ivana (24. junija), da proslavimo svojega župnijskega zavetnika. Za obnovljeno cerkvico smo verniki hvaležni Bogu; čaka pa nas še veiliko dela z notranjo opremo.
Več katoliških duhovnikov
Leta 1985 je število novih duhovnikov prvič po Ir.tu 1970 preseglo število umrlih duhovnikov ali takih, ki so duhovništvo pustili. Treba pa je dodati, da število duhovnih poklicev žal še vedno upada v Evropi in Severni Ameriki, dviga pa se v Afriki in državah Latinske Amerike. Po podatkih osrednjega vatikanskega statističnega urada je bilo leta 1985 posvečenih v duhovnike 4822 bogoslovcev.
Na duhovništvo se pripravlja 85.000 bogoslovcev, kar je 20.000 več kot pred 15 leti. Leta 1985 je duhovniški poklic zapustilo kakih tisoč duhovnikov, kar pomeni najnižje število v zadnjem času. Kljub vsemu pa v Cerkvi še vedno primanjkuje 30.000 duhovnikov, če primerjamo sedanje število duhovnikov s številom leta 1973, ko jih je bilo po vsem svetu 430.000. Po tem letu pa se je začela kriza duhovnih poklicev in številni izstopi.
Blagoslovitev novega križevega pota pri Sv. Barbari
Vedno lepša in prikupnejša postaja cerkvica sv. Barbare pri Korošcih. Iz skoraj razpadajočih zidov je nastalo prisrčno bivališče Boga, za obhajanje Evharistije, domačinom pa postaja bolj draga kot najsijajnejša katedrala.
Radi smo se zato odzvali podjetnemu patru Bogomira, ki je vanjo vložil toliko truda, da se Bogu zahvalimo in poveselimo z domačimi brati in sestrami. Tako je v nedeljo 6. decembra, za praznik svete zaščitnice Barbare, g. pater kronal še svojo poslednjo skrb: v sodobnem slogu izdelan križev pot, delo umetnice iz Ljubljane Lize Hribar. Pred mašo je križev pot blagoslovil in pozval vernike, naj bi ob molitvi in premišljevanju Gospodovega trpljenja dojeli govorico odrešilne poti križa.
Gospod Milan Nemac, ki je vodil somaševanje, je v praznični duhovni misli omenil simbole, ob katerih nam sv. Barbaro slikajo: stolp, v katerega jo je oče zaprl in v rokah kelih. Kar sama se ob njih ponuja razvidnost našega zemeljskega romanja, ki ne more biti drugačno od onega, ki so ga v tej ali oni obliki prehodili vsi naši svetniški predhodniki. Od ujetosti v zemeljske tegobe in stiske, prek tolažbe vere do zorenja k nadnaravnemu cilju.
Zvonki glasovi mladih pevcev na koru so prijetno spremljali bogoslužje. Maša je bila v slovenščini, eno berilo pa je v italijanščini prebral g. župnik iz Milj; g. Nemac pa je v tem jeziku podal nekaj duhovnih misli.
Upravitelj cerkvice p. Bogomir je ob koncu maše imel tople besede zahvale za vse, ki so kakor koli prispevali, da je mogel uresničiti dolgotrajna obnovitvena dela, zlasti se je zahvalil g. župniku iz Milj, ki je k temu veliko pripomogel in mu vedno stal ob strani. Zasluženo pohvalo so prejele tudi vse osebe, ki tako požrtvovalno skrbijo za vzdrževanje cerkvice, za liturgična oblačila in čiščenje.
Kot je že običaj, so se po maši gostje in domačini zbrali na prijateljski pogovor ob mnogih dobrotah in dobrem kozarcu.
Dolina
Miklavževanje. Pri nas je že starodavna navada in obenem priložnost, da vidijo naši najmlajši sv. Miklavža od blizu. Več dni so pisali, kaj si najbolj vroče želijo v upanju, da jih bo ta pomembni svetnik uslišal. Saj pisanje zahteva veliko truda, a se splača za tako priložnost. Kapa, brada, obleka, palica je naše malčke prepričala, da sv. Miklavž živi v nebesih, a da enkrat na leto pride obiskat dobre otroke in jim dajat nasvete, na katere so tu pa tam pozabili.
Dobre osebe so prav umetniško pripravile darila, kii so bila enaka za vse naše malčke. Vsi so bili obdarovani, od otroka, ki je komaj shodil, do večjih, ki vedo vse o pravem in nepravem sv. Miklavžu. Tako ni bilo nevoščljivosti in razočaranja, ampak samo presenečenje in veselje.
Brezmadežna. Čeprav je pritisnil mraz, sc je za ta praznik popoldne zbralo v dolinski cerkvi lepo število ljudi z našega Brega. Plakati in lepaki s programom so vabili vse ljudi dobre volje. Radovedne-
žev skoro ni bilo, saj smo molili rožni venec.
Program je bil tako razporejen: najprej je navzoče pozdravil predstavnik vernik Dolinčanov. Nato so otroci iz Mačkolj oblikovali prvo desetko rožnega venca, drugo mladina, tretjo žene, četrto možje in peto redovnice, ki delujejo v Bregu. Pred vsako desetko je bila kratka razlaga in Marijina pesem. Veselo nas je presenetila Schubertova Ave Maria, ki jo je zapelo dekle iz Mačkolj. Obred se je zaključil s petimi litanijami Matere božje in blagoslovom z Najsvetejšim. Poldruga ura je potekla v molitvi. Doživeli smo praznik presvete Device v molitvi, ki nas je povezovala v eno družino, čeprav smo bili zbrani iz petih župnij.
Nato smo se podali v Mladinski dom, kjer smo bili deležni dobre kapljice in zakuske. Pripravili so jo požrtvovalni vaščani. Lepo je, kadar so bratje skupaj, še lepše, ko jih varuje skupna nebeška Mati. Prisrčna zahvala vsem, ki so sestavili program in ki so ga izvajali v naši župnijski cerkvi. - R. Bogateč, župnik
Slovenci po svetu
Lev Detela — dobitnik nagrade celovške Mohorjeve založbe
Leta 1984 je celovška Mohorjeva založba razpisala nagradni natečaj za biografski roman o kakšni znameniti osebnosti iz koroške slovenske zgodovine. Dobitnik te nagrade v znesku 25.000 avstrijskih šilingov je na Dunaju živeči pisatelj in kritik Lev Detela.
Njegov roman »Stiska in sijaj slovenskega kneza« pripoveduje o staroslovenskem karantanskem knezu Borutu, ki je kot zadnji slovenski vladar pripadal še staremu poganskemu svetu. Avtor na napet način pripoveduje o' enem najbolj zanimivih obdobij stare slovenske in evropske zgodovine.
V obliki zgodovinskega romana razčlenjuje tudi za Slovence usodno prevrednotenje vrednot, šeg in običajev v času pokristjanjevanja Slovencev in drugih narodov. Iz Salzburga prihajajo že nekaj časa skupine krščanskih misijonarjev med Slovence, vendar se jim med temi upirajo predvsem tisti, M so zaradi svoje službe in zavezanosti poganskim božanstvom in starim rodovnim izročilom kakorkoli privilegirani.
V obrazložitvi celovške Mohorjeve založbe o nagrajenem romanu je med drugim rečeno, »da je osrednja oseba pričujočega dela staroslovenski knez Borut, h kateremu pridejo trije očitno irski misijonarji iz Salzburga, da bi ga spreobrnili h krščanstvu. Knez se sicer brani novega nauka, vendar v tem ni pravega prepričanja, temveč bolj ali manj samo še tradicija. Vendar pa knez krščanstva ne zavrača fanatično — in njegova roka tudi varuje misijonarje pred napadi poganskih žrecev, kakršen je v tej pripovedi Bistro-vid. Misijon pa bi se kljub temu končal nesrečno, če Karantanije ne bi napadli Obri. V stiski je Borut prisiljen poklicati na pomoč Bavarce. Ti Obre potolčejo, vendar v zamenjavo zahtevajo pravice za
svobodno delovanje misijonarjev. Borut pošlje na bavarski dvor svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira. To se zgodi leta 743, in to leto je tudi konec popolne državne neovisnosti Slovencev.
V obrazložitvi romana ugotavlja lektor celovške Mohorjeve založbe Vinko Ošlak, da je »roman napisan preprosto, pregledno in ves čas zanimivo. Pisateljevemu jeziku bo lahko sledil vsakdo, tudi če nima predznanja o obravnavanem predmetu, pa tudi če ni vajen težjega literarnega sloga«.
Zaflimivost novega Detelovega dela je tudi v tem, da je osnovno zgodovinsko sporočilo o knezu Borutu uokvirjeno z umišljenim pogovorom dveh današnjih slovenskih študentov o aktualnih koroških in splošno slovenskih kulturno političnih in narodnih problemih. Nagrajeno delo Leva Detele bo izšlo pri celovški Mohorjevi založbi tudi v knjižni obliki.
Stoletnica rojstva skladatelja Karla Adamiča
Pred sto leti se je rodil v Sodražici na Dolenjskem skladatelj Karel Adamič. Glasbo je študiral v Ljubljani in diplomiral v Zagrebu. Skoraj celo življenje pa je deloval v Dalmaciji. Bil je zborovodja in organist v Senju, Koprivnici, Križevcih, Splitu. V času diktature v stari Jugoslaviji so ga preganjali kot velikega Hrvata in ga odpustili dz službe. V -času italijanske okupacije pa so ga preganjali kot velikega Slovenca. Umrl je leta 1945.
Karel Adamič je skladal v slovenskem, hrvaškem, latinskem in starocerkveno slovanskem jeziku. Bil je izredno nadarjen glasbenik, ki pa je moral premagovati številne življenjske težave.
24. novembra letos so v bogoslovnem semenišču v Splitu priredili spominsko akademijo ob stoletnici skladateljeve smrti. Maševal je splitski nadškof Frane Franic, govoril je ravnatelj škofijske gimnazije dr. Drago Šimundža, Adamičeve skladbe so izvajali bogoslovski orkester, baritonist Ante Kušič, nekdanji Adamičev dijak in mešani zbor. Prisotna je bila Adamičeva hčerka Stanislava, ki poučuje angleški jezik na škofijski gimnaziji. Stanislava je tudi pesnica in so recitirali na proslavi njene pesmi.
PRISPEVAJTE ZA NOVO TELOVADNICO V GORICI!
S TEM POMAGATE OHRANITI NAŠ ROD ZA PRIHODNJE TISOČLETJE.
Zaprti zaradi odklanjanja vojaške službe
V Italiji je sedem vojaških zaporov, ki so trenutno vsi polni. 920 je takih, ki služenje vojaščine odklanjajo iz verskih razlogov (so to v glavnem Jehovine priče), okrog sto je takih, ki so jo zavrnili iz neverskih nagibov, le 60 pa takih, ki so storili med služenjem roka običajna kazniva dejanja.
Italija je zakon o »ugovoru vesti« sprejela leta 1972. Naborniku dopušča, da iz svojih osebnih načel zamenja vojaško suknjo za kako drugo (karabinjersko, policijsko, gasilsko) ali pa se odloči za civilno služenje, kar pa traja osem mesecev dlje od običajnega enoletnega vojaškega roka. Trenutno jih v nadomestnih dejavnostih služi 13 tisoč mladincev, t.j. okoli pet odstotkov obveznikov. Zanimivo pa je, da se zadnji čas zmanjšuje zanimanje za nadomestne dejavnosti. Tako je bilo še pred tremi leti devet tisoč prošenj, letos pa samo še štiri tisoč.
Velik problem pa so jehovci, ki odklanjajo sleherno obliko služenja vojaščine. Leta 1984 jih je bilo v vojaških zaporih 300, letos že 920. Bilo bi jih še dosti več, če ne bi predsednik republike ob koncu vsakega leta razglašal amnestije. Za jehovce vojaške oblasti še niso našle ustrezne rešitve. To je še posebno zaskrbljujoče, ker se je ta verska ločina v Italiji po zadnji vojni razmahnila kot malokje drugod. Leta 1946 jih je bilo komaj 120, danes pa jih je že 141.000, ki jih podpira še kakšnih sto tisoč simpatizerjev, Tako pride en jehovec na 440 Italijanov (v ZDA na 330 prebivalcev). Problem, ki zadeva poleg države tudi Cerkov v Italiji.
Letos 26. septembra je spolnil 80 let življenja msgr. dr. Franc Močnik, kanonik-peni-tenciar v goričkem stolnem kapitlju in odgovorni urednik »Katoliškega glasa«. Na povabilo lastnika hotela »Palače« v Gorici Vinka Levstika so se zbrali k proslavitvi te častitljive obletnice naslednji prijatelji jubilanta, sedeč od leve proti desni: dr. O. Simčič, prelat dr. K. Humar, jubilant dr. Fr. Močnik In dr. Lojze Škerl; stojijo pa od leve proti desni: A. Lazar, J. Jurak, V. Levstik in prof. dr. V. Beiičič
Goriška: za Božič čestitajo in srečno novo leto želijo:
TOMAUTO
TOMAŽIČ STANISLAV
Zastopstvo za Gorico in provinco
CONCESSIONARIA
AUSTIN ROVER
RANGE ROVER
34170 GORICA - Sedež: ul. Nizza, 15	-	Tel. (0481) 83923
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA - Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
ČER - I M P E X
Splošni import-export IGOR ČERNIČ
GORICA ■ ul. Vittorio Veneto, 54
Tel. 82159
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR
GORICA - ul. Boccaccio
Tel. 84570
LA CASALINGA
Velika izbira gospodinjskih predmetov, daril
GORICA ■ Trg Vittoria, 54
Tel. 83216
URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ
GORICA - ul. Carducci, 45
Tel. 85657
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
VI ATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria • Travnik, 25 GORIZIA - GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407
Vse za
jaslice! božična drevesca, darila, razni okraski
*	j	i
' V ' Vi:--'
GORICA	Tel. 520905
TISKARNA BUDIN GORICA - Riva Piazzutta, 18	Tel. 84676
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA GORICA - Corso Verdi, 78	Tel. 84517
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA Ul. Monache, 9	
GOSTILNA POD VERŠIČ GORICA - ul. Brigata Pavia, 61	Tel. 31447
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA -	ITD.
RADISLAV L E O P O L I GORICA - ul. Brigata Pavia, 46	Tel. 84941
ROMAN BAR (Roman Cotič) GORICA Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan	
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA GORICA - Riva Piazzutta, 18	Tel. 83177
★ ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu.
★ VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v gorlškem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno leto 1988.
★ ODBOR ZA GRADNJO NOVE TELOVADNICE V GORICI se zahvaljuje vsem dobrotnikom in jim želi vesele praznike in srečno novo leto.
★ SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE, tajništvo Gorica, vošči vsem svojim članom in vsem, ki jim je pri srcu slovenska šola, srečen božič In uspehov polno novo leto.
ir NAJBOLJŠE ZELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Svet slovenskih organizacij (SSO);
— Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica:
— Odbor Katoliškega doma v Gorici;
— Slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Zavod sv. Družine v Gorici;
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda;
— Goriška Mohorjeva družba;
— Marijina družba v Gorici;
— Mešani zbor »Lojze Bratuž«;
— Moški zbor »Mirko FileJ«;
— SZO - Slovenski goriški skavti;
— Mladinski zbor »Kekec«, Gorica;
— Krvodajalska sekcija, Sovodnje;
— KKD »Hrast«, Doberdob;
— Cerkveni zbor v Podgori;
— Cerkveni zbor Rupa-Peč;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »Štandrež«;
— Mešani cerkveni zbor - Štandrež;
— Mladinski cerkveni zbor - štandrež;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— SKPD »F. B. Sedej«, Steverjan;
— Župnijski pastoralni svet, števerjan;
— Ansambel Lojze Hlede, Števerjan;
— ŠZ »01ympia«, Gorica;
— ŠZ »Soča«, Sovodnje;
— Slovenski ženski zbor iz Ronk;
— Slov. sekcija Združenja darovalcev organov (ADO).
•
ir Mnogo božične topline, sreče in prijetnega razpoloženja, obenem pa uspehov polno leto 1988 želijo učenci in učitelji OŠ »O. Zupančič« - Gorica.
Voščila z Goriškega za Božič in novo leto 1988
KOSIČ
GORICA
TRGOVINI »KOSIČ BENEDIKT« OBUTVE Ulica Raštel, 7 - Telefon 85-162 »KOSIČ K2« Ulica Oberdan, 7 - Telefon 85-520
VSE ZA ŠPORT
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Mužina)
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM OSKAR KOVIC
Peč, 20
Tel. 882016
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
Ulica Raštel, 21 Telefon 84-884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
Ul. Raštel, 17
ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODIDNJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA - PORCELAN - KRISTAL
FLORIJAN VETRIH
OLJA ZA KURJAVO MOSSA - ul. Isonzo, 23
Tel. 80160
GOSTILNA VOGRIČ
ŠTEVERJAN - Klanec, 23
Tel. 884095
BERTOLINI VVALTER MOSSA - ul. Isonzo, 19
Tel. 80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni!
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE
Tel. 75044
GOSTILNA SIRK
»Pri Lovcu«
SUBIDA - PLEŠIVO
Tel. 60531
Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis
Voščila s Tržaškega
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
MALALAN
DRAGULJARNA: Narodna 28	Tel. 211465
OPTIKA:	Proseška, 6	Tel. 213957
OPČINE
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON
TRST - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC
TRST ■ ul. Pantaleone, 20
Tel. 810267
UPANJE SVETE NOCI naj nas spremlja tudi celo novo leto, ki se odpira pred nami. - SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU žeU vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju.
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v letu 1988. MARIJIN DOM, odsek Vincencijeve konference in pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu voščijo župnijski skupnosti in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo:
Slovensko pastoralno središče, Trst;
■ Zveza cerkv. pev. zborov, Trst;
Ap. sv. Cirila in Metoda, Trst; Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst; Šolske sestre, ul. d. Docce 34, Trst; Slov. Vincencijeva konferenca, Trst;
■ SLOKAD - Slov. karitativno društvo, Trst;
- Slovensko stalno gledališče, Trst; Salez. skup. v Marijanišču, Opčine; Šentjakobsko kult. društvo, Trst; Revija »Mladika«;
Sklad Dušana Černeta in DSI, ulica Donizetti 3, Trst;
■ Zbor »M. Kogoj«;
Marijin dom v Rojanu, Trst; Slovenski skavti in skavtinje, Trst; Ukmarjev dom v Skednju; Finžgarjev dom na Opčinah; Cerkveni zbor na Opčinah;
Baragov dom v Rlcmanjih; Duhovnija sv. Leopolda, Domjo;
■ Krekov dom v Borštu;
■ Slomškov dom v Bazovici;
■ Cerkveni zbor iz Bazovice;
■ Župnijski svet v Mačkoljah skupaj z župnikom;
• Skavti in skavtinje iz Mačkolj;
■ Mešani cerkveni zbor v Mačkoljah; Dekliški in otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj;
• Župnijski urad in župnijski pastoralni svet v Nabrežini.
MILENA MERLAK
BOŽIČNI ANGELI
Sveti božični angeli ob božjem hlevcu veselo prepevajo:
»Slava Bogu na višavah ...« Njihovi hvalospevi od zemlje do neba odmevajo.
Tihi božični angeli obiskujejo vesele in samotne in podajajo otrokom roke, ki na sveti večer z drhtečim srcem pred božičnim drevcem stoje.
Mirni božični angeli spremljajo popotnike na cestnem betonu in vodijo vernike, ki prisluškujejo polnočnemu zvonu.
Zlati božični angeli skrivnostno utripljejo Z velikimi perutnicami.
Božični mir prihaja čez ves svet
z zasneženimi zimskimi pticami.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Tržaška: radosten Božič in miru polno novo leto!
SVETOVALSKA SKUPINA SLOVENSKE SKUPNOSTI
v deželi Furlani j i-Jul ijski Benečiji želi vsem rojakom doma in po svetu srečne božične praznike in vse dobro v letu, ki je pred nami, predvsem pa veliko zaupanja in vere v boljšo prihodnost vsega našega slovenskega naroda.
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
FORTUN ATO
Na voljo izbira cerkvenih predmetov
TRST - ul. Paganini, 2
Tel. 60542
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1988
TRST - ul. sv. Frančiška, 20
Tel. 77433
S TAC
ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE - KOMPRESORJI ZA ZRAK
Največji slovenski proizvajalec v sektorju
Glavni sedež: 34133 TRST - Via Fabio Severo, 20 - P.P. 989 Tel. 040/60516 • Te!ex 460B36 STAC I
novice
; 4
Lanske jaslice v nabrežinski cerkvi. Pokrite so bile s škrljami, vsaka od njih pa je pomenila udeležbo otrok pri večernih »zornicah«
Kardinal Missia in A. Mahnič
S predavanjem v ponedeljek 14. decembra se je zaključil ciklus predavanj o kardinalu Jakobu Missiji v Katoliškem domu v Gorici. Zadnje predavanje je imel dr. Drago Klemenčič, odgovorni urednik »Družine« in naš goriški rojak. Njegova naloga je bila, da primerja Missijo in Mahniča, ta dva velika moža, ki sta ze-čela slovensko katoliško »renesanso«. Toda izkazalo se je, da sta si bila precej narazen kot človeka, četudi sta si bila v idejah zelo blizu.
A. Mahnič je bil profesor in vzgojitelj, po značaju dokaj razborit in polemičen, pa tudi kraševsko trmast. Spoznal je pogubnost tedanjega liberalizma za versko in moralno življenje slovenskega ljudstva. Zato mu je napovedal oster in neizprosen boj. Posebno še ga je dražil katoliški liberalizem, ki se mu je zdel, da ni ne krop ne voda. Ustanovil je svoje glasilo »Rimski katolik«, ki mu je postavil za geslo »Služiti razodeti resnici«. Razodeti resnici, kot je v svetem pismu in kot se odraža v nauku Cerkve. Zato je tudi značilen naslov njegove revije »Rimski katolik«. V zagovarjanju im v obrambi katoliškega nauka je bil logičen, prodoren, a tudi neizprosen do nasprotnikov: mož načel. V tej polemičnosti se je tudi marsikomu zameril in tudi krivično sodil, kot npr. Simona Gregorčiča. Toda takšna je usoda vseh polemistov. Dosti bolj umirjen je bil kasneje kot škof na Krku. Neki, še sedaj živeči škof, je rekel: »Ko sem bil profesor, sem lahko marsikaj tvegal; sedaj, ko sem škof, moram paziti na svojo odgovornost.« Mislim, da je bilo tako z Antonom Mahničem.
Drugačnega značaja je bil Jakob Missia. Bil je Štajerec, zato bolj mehkega značaja, bolj umirjen, v javnosti ni rad nastopal v prvi osebi. Živel je tuidi bolj osamljeno življenje. Vendar je tudi on čutil nevarnost liberalizma in pozneje socializma za versko življenje ljudstva. Tudi njemu narodnost ni bila najvišja vrednota, nad narod je stavil razodeto resnico in moralne zapovedi. V tem sta se z Mahničem ujemala in skupno pripravila prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani leta 1892 in skupno ustanovila Leonovo družbo (1896), ki naj bi združevala slovenske katoliške kulturne delavce in pisatelje. Podobne ustanove so takrat imeli tudi drugi narodi. Missijevo delo je bilo bolj tiho, zakulisno in globoko, Mahničevo, ko je bil profesor v Gorici, pa je bilo glasno, udarno, brezkompromisno. Mislim, da sta se zato dopolnjevala, (r+r)
Kronika iz Števerjana
Tudi letos nas je obiskal sv. Miklavž, a čisto na poseben način. Že nekaj dni pred njegovim godom smo prejeli njegovo pismo z obvestilom, da nas letos ne bo obiskal kot običajno v Sedejevem domu, marveč pojde kar po vasi in se bo ustavil po naših zaselkih.
V soboto, 5. decembra zvečer kmalu po sedmi uri je začel svoj pohod po župniji od Jazbin do Sovence in Grojme. Kot domenjeno, smo ga čakali na dogovorjenih mestih. Prišel je točno. Že od daleč je bilo slišati hupanje in videti utripanje luči njegovega mogočnega avtomobila. S pomočjo elegantnega voznika je stopil iz avta, nas nagovoril in bogato obdaroval. V njegovem spremstvu so bili tudi, kot se spodobi, angelčki in parkeljček.
Vsem se prav iskreno zahvaljujemo za domiselno izvedbo Miklavževega obiska.
V novembru in decembru smo imeli kar štiri pogrebe. 24. nov. smo pokapali Kar-linco Gravnar vd. Mačus, ki je stanovala v Gaberskem koncu. Že dalj časa je živela sama in bila tudi letos dalj časa v bolnišnici. Našli so jo mrtvo na cesti, ko je nameravala na jutranji avtobus in potem v Gorico. Zdravnica je ugotovila, da jo je zadela srčna kap. Bila je veselega značaja in priljubljena pri ljudeh, zlasti ko je več let delala v Formentinijevi restavraciji.
Na sv. Barbaro, 4. decembra, smo se poslovili od najstarejše žene v naši župniji, to je bila Rozina Marija (pri ljudeh je bila znana kot Rozalka) Komic vd. Hlede. Letos v začetku septembra je dopolnila 98 let. Vsi smo upali, da bo dočakala sto let, pa ji ni bilo dano. V življenju je veliko trpela predvsem zaradi prve svetovne vojne, ko je bila begunka, mož pa na fronti, odkoder se je vrnil invalid. Rodila je deset otrok, več jih je umrlo že v otroški dobi, eden pa je padel v partizanih v Benečiji. Vse je delala in trpljenje pre-
našala z globoko vero. Presrečna je bila letos, ko je smela biti spet pri maši in tokrat kar na svojem domu ter prejeti sveto popotnico. To vero zdaj zapušča svojim otrokom in vnukom kot naj dragocenejšo dediščino.
10. decembra smo pospremili na pokopališče v Jazbinah Daria Delise, ki se je pred leti priselil na Jazbine. V Gorici je imel dobro vpeljano trgovino z embalažo, zdaj pa je komaj 50-leten v bolnišnici v Padovi podlegel neozdravljivi bolezni. Ja-zbinci so mu pripravili lep pogreb ter mu pod vodstvom Zdravka Klainjščka zapeli žalostinke pred cerkvijo in na pokopališču. Čeprav je družina na Jazbinah šele nekaj let, so ji sosedje stali ob strani v teh težkih dneh ter se strnili okrog vdove Janke Kogoj in treh nedoletnih sinov sirot.
Zadnjo soboto, 19. decembra, smo v Šte-verjanu pokopali še Marijo Kristino Tron-kar roj. Zorzut p. d. Justo Komerno, ki je že več let živela v Gorici z možem, želela pa je biti pokopana v domači župniji.
Vsem tem pokojnim želimo, naj se spočijejo v Bogu, svojcem pa izrekamo sožalje vsega našega farnega občestva.
Zbor Fantje izpod Grmade, dekliški zbor Devin in otroški zbor iz Štivana vabijo na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v soboto 26. dec. ob 17. uri v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu.
Poskrbeli naj bi za nevarno bolne
Predsednik osrednjega odbora za slovesnosti v Marijinem letu kardinal Luigi Da-daglio je škofom poslal posebno pismo, v katerem jih vabi, naj v Marijinih romarskih središčih ustrezno poskrbijo tudi za bolnike, ki so se nalezli aidsa, in pa za uživalce mamil. Zanje naj uredijo posebne negovalne centre.
CARNICA
assicurazioni
Zastopnik: Paolo Ventin
GORICA - Corso Verdi, 10
Tel. (0481) 32722
ZAHVALA
V Trstu je 17. decembra umrl po mučsni bolezni
Mario Spessot
Pokopali smo ga v ponedeljek 21. decembra v Zagraju. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba, zlasti vaščanom z Vrha, kjer je pokojni preživel svojih zadnjih 25 let življenja. Hvala tudi tistim, ki so nam izrazili sožalje ali darovali v dobre namene.
Žena Evzebija in ostali žalujoči
Vrh-Zagraj, 21. decembra 1987
Kam n a 3 I LVESTROVANJ E?
V novo telovadnico v Gorici
(Drevored 20. septembra 85)
Zabavali nas bodo: - priznani ansambel FANTJE Z VSEH VETROV
iz Slovenije - večkrat nagrajeni na mednarodnih festivalih “ kantavtor Alberto Gregorič - južnoameriški motivi
- iluzionist, srečolov, družabne igre...
A**
*KOMPLETNA VEČERJA - pijača vključena deloval bo dobro zalozen bar - tudi peneča vina
it
Cena 50.000 lir na osebo. Vstop samo z vabili. Vstopnice in vse informacije dobite v Gorici: Katoliška knjigarna, Roman bar, trgovina Kosič Andrej; v Trstu: knjigarna Fortunato, Tržaška knjigarna;v Nabrežini: papirnica Terčon.Število prostorov je omejeno. Pohitite!
Mladina bo imela svoje silvestrovanje
v mali dvorani Katoliškega doma. telovadnico
m
Z GORIŠKEGA
Sindikat slovenske šole Tajništvo Gorica
Novi odbor. V sredo 16. dec. je bila prva seja novo izvoljenega odbora Sindikata slovenske šole - Tajništvo Gorica, na kateri je prišlo do porazdelitve raznih funkcij. Z manjšimi težavami, kot predvideno, so si porazdelili vloge: Leopold Devetak - predsednik; Mirko Šturm - podpredsednik; Marjan Vončina - tajnik; Jožko Pahor - blagajnik-gospodar; Ivan Sirk -poverjen za javno obveščanje; Klanjšček Sonja - zapisnikar.
Poleg omenjenih so v izvršnem odboru Mirka Brajnik, Ivo Tommasi dn Nataša Pavlin. Ivan Bratina, Nevica Budal in Manuela Gravner so v nadzornem odboru, Nevja Žerjal, Silvan Bevčar in Slavko Tomšič pa v razsodniškem.
Odbor je pomlajen z mlajšimi profesorji in učitelji. Po lastni želji niso bili izvoljeni njegovi desetletni člani, bivši predsednik Albin Sirk in dolgoletni zapisnikar Marjan Bednarik ter Sergij Korošec. Novi odbor se bo držal sprejetega sklepa na zadnjem sindikalnem občnem zboru, da bodo delo letošnjega odbora spremljali razni polnopravni svetovalci, med katere gotovo spadajo zgoraj imenovani bivši čiani kot tudi pedagoški svetovalec iz Nove Gorice Danilo Štekar, ki je v pretekli mandatni dobi izkazal veliko prizadevnost.
Novi predsednik prof. Leopold Devetak je med drugim nakazal nekaj pobud delovanja: skušalo naj bi se vzpostaviti stike s konfederalnimi sindikati in z avtonomnim šolskim sindikatom (SNALS) ter s tržaškim sindikatom; nekje februarja naj bi bilo na predlog predstavnikov sindikatov iz Nove Gorice srečanje med našo in njihovo organizacijo; januarja so pred-vpisi v osnovne šole, zato bo treba čim-prej razdeliti javnosti že znane plakate, ki vabijo starše, naj vpišejo njihove otroke v slovenske šole; sindikat bo spremljal gradnjo novega šolskega centra. - SI
Šport
C2 LIGA
Fiume Veneto - 01ympia 1 : 3
01ympia je slavila v gosteh proti ekipi Fiume Veneto. Kljub še nekoliko okrnjeni postavi so naši fantje zaigrali odločno, ne da bi nasprotnika podcenjevali, čeprav je le-ta na dnu lestvice. Tokrat so poleg prvega osvojili tudi kritični drugi set. Že je izgledalo, da se bodo vrnili s polnim izkupičkom, toda številne napake in bolj zagrizena igra nasprotnika je le-temu omogočila, da je dobil set. Tudi četrti set se ni začel prav dobro, vendar so v nadaljevanju popravili in zmagali.
Zmaga mladincev OIympie
V okviru praznovanja ob 40-letmici odbojke v Kanalu je O. K. Kanal priredil turnir za mladince (do 18. leta), na katerem sta poleg domače ekipe nastopili tudi Soča in 01ympia. Presenetljivo so zmagali prav naši mladinci, ki so poleg Soče premagali tudi zelo solidno domačo ekipo. S tem so uspešno zaključili svoje letošnje nastope, saj so pod vodstvom Daria Maraža že odigrali tekme Under 18 in se uvrstili na dobro tretje mesto.
Širite „ Katoliški glas“
Under 16
Libertas Turriaco - Soča Čer-Impex 0 : 3 (3 : 15, 3 : 15, 1 : 15)
V petek 18. decembra je bila tekma med gornjima ekipama. Tekma ni bila zanimiva. Naši so jo osvojili brez težav, že v prvem setu so se Sočani izkazali in tako nadaljevali tudi z neključnimi igralci. Libertas Turriaco je bil slabše vrste nasprotnik in za zmago ni bilo potrebno veliko truda. - E. Č.
OBVESTILA
Vabimo na božično prireditev v ul. Ri-sorta, 3 v Marijinem domu v Trstu. Na
programu bo igra Pavel Golja - D. Slama: »Putrčkove poslednje sanje«, božična povest v treh slikah. Začetek ob 17. uri na Bož.ič 25. decembra.
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu igro I. Cankarja »Kralj na Betajnovi« v soboto 26. dec. od 20.30 red F, v nedeljo 27. dec. ob 16. uri red G, v ponedeljek 28. dec. ob 16. uri, red H, v torek 5. jan. ob 16. uri red I, na praznik sv. Treh kraljev 6. jan. ob 20.30 red D in v četrtek 7. jan. ob 20.30 red E.
Zobozdravnika dr. Igor Franko in dr. Lo-redana Pitasso sprejemata vsak delavnik od 9,30 do 12,30 in od 16. do 19. ure v Gorici, ul. Carducci 17, tel. 84909.
•
DAROVI
Za Katoliški glas: F. I. 40.000; Nela Ci-jan 15.000; N. N., Podgora 30.000; Marija Pahor 20.000; N. N. 20.000; Cilka Kovač 15.000; Jožica Rutar-Peric 15.000; N. N. 10.000; Marija Mikulin 15.000; druž. Kete v spomin na dr. Rudija Klinca in Viktorja Prašnika 50.000; Vida Tomažič v spomin na Viktorja Prašnika 50.000; Zora Devetak, Tržič-Ronke 20.000; župnija sv. Jerneja - Opčine za objavo darov v preteklem letu 100.000; Mirko in Slavica Košuta v spomin svojih rajnih 30.000; Pavla Drašček, Gorica 10.000; dr. Teofil Simčič, Trst 25.000; Ivanka Strgar 15.000; Natalija Tronkar 10.000 lir; N. N. 200 USA dol.
Za katoliški tisk: druž. Devetak-Čotovi, Vrh ob božičnih praznikih 50.000; B. B. v spomin Viktorja Prašnika 50.000 lir.
Za Katoliški dom: družina Obljubek, Gorica v spomin tete Metode Kristančič 100.000; N. N. 200 USA dol.
Za Zavod sv. Družine: Deliča dn Helena v spomin pok. sestrične Ljubke Levpušček 100.000; v isti spomin prof. Slavko Bratina Gorica 50.000 lir.
V spomin na Viktorja Prašnika: druž. Ouiimzi za novo telovadnico v Gorici 50.000 lir.
Za cerkev v Podgori: namesto cvetja na grob drage Ljubke: Natko z družino 50.000; Anton Risal, Avstrija 20.000; Ivan Ravnjak, Avstrija 20.000; v spomin iste Adrijana, Rajka in Jožef Stanič, Števerjan 150.000; Milena in Franc Robazza, Podgora 50.000; Lucijan Vogrič 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob Maria Spessota:
druž. Devetak-Čotovi, Vrh 50.000; druž. Vrh (45) 10.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: N. N. v spomin Jožefe Bandelj 60.000; Malabotti 100.000; ob krstu Silvije 50.000; v spomin Mirande Pangos-Lozej 50.000; ob pogrebu Silvana Nemica 50.000; Petelin 30.000; Terčon 20.000; Pertot 10.000; Radovič 10.000; Kovačič 10.000; Radovič 10.000; Devetak 10.000; G. G. 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Ivanka Malalan 50.0000; N. N. 50.000; Sonja Senčar-Piichler 100.000; Tončka Gorkič 100.000; Bruna Ferluga-Taučer 20.000; Neva Bandelj 30.000; Pepka in Bernard Škerla-vaj v spomin na Stankota Škerlavaja za popravilo orgel 25.000; Jolanda Rovatti v spomin na Milo Perko 50.000; Marija Pun-tar-Sosič in družine za žrtev prometne nesreče 40.000 lir.
Za zbor Vesela pomlad: Jolanda Rovatti v spomin na Milo Perko 50.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: Zora Ban 30.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: M.
B., Trst 200.000; Dala Pregare 10.000; Marcela Vatovec 50.000; Darinka Žafran za obletnico moževe smrti 50.000 lir.
Za Sv. goro: Vera Štih v zahvalo 50.000 lir; družini Skolaris-Zuechiatti 40.000 Ndin.
Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N. 50.000; Danila Žerjal 35.000 lir.
Za svečnika in križa na grobu sv. Cirila v Rimu: Milka Gomizelj 50.000; Pepka in Bernard Škerlavaj v spomin na Stankota 25.000; Danila Žerjal 30.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Števerjan 40.000; župnija Štandrež 2.000.000 lir.
Vsem podpornikom našega Usta Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
j Sadili Trst/I
Spored od 27. dec. 1987 do 2. jan. 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Pravljica o deklici, ki jo je zmeraj zeblo«. 10.45 'Praznična matineja. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Nediški zvon.
15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Primorski emigranti od Soče do Mlade Soče. 10.10 Koncertni dn operni spored. 11.30 V svetu mladih. 13.20 Moški zbor C. Kosmač iz Kopra, mešani zbor Mačkolje, ženski zbor Jadran iz Dekanov. 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi! 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 V svetu mladih. 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Bojan Gorišek. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Od prehrane in potrošništva. 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 Od prehrane do potrošništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 B. Pahor: »V labirintu«. Roman.
Sreda: 8.10 Oddaja iz Rezije. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Ženska in naš danes. 13.20 Moški zbor F. Venturini od Domja, mešani zbor Tomos iz Kopra, moški zbor V. Vodnik iz Doline. 14.10 Od Milj do Devina. 15.10 Ženska dn naš danes.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Neva Merlak. 18.00 »Slovenska postna pre-
SMReKK vabi na tradicionalno
ŠTEFANOVANJE
ki bo v diskoteki Tiffany’s v Bierisu dne 26. decembra od 20. ure dalje.
mišljevanja«.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo. 12.00 D. Jelinčič: Odhajanja. 14.10 Na 'goriškem valu. 15.10 Svet, v katerem živimo. 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17,10 Armenski komorni zbor »Hayren« iz Eve-rana. 18.00 Četrtkova srečanja. 19.30 do 00.15 V novo leto.
Petek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Beli je len«. 11.00 Komorni orkester RTV Ljubljana. 12.00 Iz dogajanja v letu 1987. 14.10 Otroški kotiček: Rišite z nami! 15.00 Tone Frelih: »Na Silvestrovo«. Monodrama. 16.00 »Krivi preroki«. 17.00 Lanski koncert božičnih pesmi v stolnici sv. Justa v priredbi ZCPZ. 18.00 Kulturni program.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Človek in okolje. 14.10 Oddaja iz Kanalske doline. 15.00 Drugi program. 17.00 Violinist Štefan Milenkovič. 18.00 Kabaret.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KMEČKA E 1ANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA dfd. - TRST