Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1.- LETO III. NARODNI DNEVNIK mnM|» in y— »wi«tew ▼ Lfabljaaal ta p« poStii Pia M-v, ts&mmDia SO-—, fcmMsen političen list UEEBNISTVO: SSM0Z ©EMK)RCICKYA ULICA 8TBY. IS. TELEFON SfBV. 652. $PXAYFI8TVO: KONGRESNI TBG SfBV, 8, žlaftea« s» m waža>s. — Ogla«! po tarifa. JPfeatestira vpratas}«« as] m prilotl amunfes m edgoTor. Ss&m prt poštatmm tek. uradu tl»r. 18J6B&. Potrebna votivna reforma. Imamo splošno enako, tajno in direktno volilno pravico, imamo vrhu tega pro-porčno razdelitev mandatov, kljub temu pa ni izvoljen tisti, ki ga hoče volivec, temveč izvoljen je samo tisti, ki ga hočejo vodstva strank. Zakaj z vezanimi kandidatnimi listami diktira stranka svojemu pristašu, koga mora izvoliti. Kogar postavi stranka na prvo mesto, ta ima največ upanja na izvolitev, pa naj bo v stranki še toliko mož, ki uživajo pri velikih več zaupanja in ki je bolj »posebni cd nosilca liste. Pri volitvah v Narodno skupščino, ko gre za velika politična vprašanja, vezane liste še niso tako silno zlo. Pri oblastnih volitvah pa, ko gre v prvi vrsti za praktična gospodarska vprašanja, pa pomenijo vezane kandidatne liste pravo nesrečo. Ravnokar vložene kandidatne liste za oblastne skupščine to jasno dokazujejo. Prva oblastna skupščina se-ima izvoliti in naloga te skupščine je, da pribori Sloveniji vse CEe avtonomne pravice, ki jih je nekoč že imela. Poleg tega mora nova oblastna skupščina rešiti tudi cel kup najbolj perečih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj in jasno je, da bo vsej tej svoji nalegi kos le, če bodo v njej najboljši ljudje, ki jih Slovenija sploh ima. Le površen pregled po kandidatnih listah pa kaže, da kaj takega od fteve oblastne skupščine ni niti najmanje pričakovati in večinoma so najbolj sposobni ljudje potisnjeni na tako slaba mesta, da je njih izvolitev popolnoma izključena. Če bi ne bilo vezanih list, bi se dalo temu zlu odpomoči in zato treba vezane kandidatne liste odpraviti. Ker so stranke na vse zadnje tudi v naših ebutme žalostnih političnih razmerah nosilke načel, naj strankarske liste-ostanejo. Teda imena kandidatov na listi naj bodo v al-fabetienom redu in sair.o volivcu pripade naloga, da med kandidati izbira. Le tako voli kandidate v resnici volivec, ne pa vodstvo stranke. Zato naj vrstni red kandidatov določi volivec sam. Volivec naj izbira stranko in kandidata. Kjer se voli z listki, je to tehnično silno lahko izvedljive, pa tudi s krogljicami se da ta misel izpeljati. Prednosti take nevezane kandidatne liste pa so evidentne. Vzemimo za slučaj ljubljanske kandidatne liste. Volivec je pristaš stranke in voli svojo stranko. Toda kot obrtnik bi hotel volili svojega obrtniškega zastopnika, ker pa ta ni na prvem mestu, ga sploh ne more voliti, temveč mora voliti tistega, ki ga je stranka postavila na prvo mesto. Posledica tega je, da bo marsikak volivec ostal doma, ker ne mere- izbrati kandidata po svoji j volji. Na drugi trani pa bi tudi Stranke same z nevezanimi listami silno pridobile. Vsaka stranka bi takoj točno zna- j la ne samo kateri kandidat je najbolj ) priljubljen, temveč bi tudi lakoj vedela, j koliko pristašev ima med člani tega ali onega stanu. Poleg tega pa bi s tem do- j segla, da bi se morali kandidati v res- ; niči potruditi za ljudsko zaupanje. Ne bi j bilo več dcsti, če se kdo postavi pod ime tega ali onega voditelja, temveč kandidat bi moral tudi sam gledati, da si pridobi z lastnim delom ljudsko zaupanje, j Preprifani sme, da bi z nevezanimi kan- i dodatnimi listami silno naraslo politično delo in da bi mogli biti kandidati samo j agilni in delam ljudje. Dosegli bi pa s t&m tudi to, da bi v res- ■ nici vsak stan imel svojega zastopnika in j da bi vladalo v oblastni skupščini v rejnici pravo sodelovanje vseh stanov. Danes pa je prav mogoče, da bodo tudi za .naše gospodarstvo najvažnejši stanovi Uzunovič napoveduje za danes rešitev krize. i Seja glavnega odbora NRS. Beograd, 21. decembra. Uzunovič je v klubu obširno referiral o situaciji. Naglasil je, da so ni nič gotovega in zavr-šenega, ker so vse skupine stavile pretirane zahteve (?). Poudaril je, da bo jutri storjeno nekaj pozitivnega (?). Zato prosi klub, da potrdi do jutri, ko bo stopil zopet pred klub, ki bo odločal o celi stvari. O svojem govoru je Uzunovič pozneje razpravlja! z novinarji in rekel, da bo jutrišnji dan odločilen. Poklical bo vse še'ie parlamentarnih skupin in tudi Stje-pana Radiča, da se z njimi razgovori. Jutri se bo stvar razvijala prav hiiro in nadejam se, da pride do neke rešitve. Seji radikalnega kluba je predsedoval dr. Jovan Radonjič. Za Uzunovičem so govorili Aleksa Žujevič, Jovan Cirko-vič, Vlado Miletič, Lazar Bugarski in dr. Velizar Jankovič. Vsi so razpravljali o pogojih, ki 30 jih stavile poedine parlamentarne skupine, a samo v načelu. V posameznosti se niso spuščali, ker mislijo, da je še pr?.j potrebno, da se tuje kontni rezultat Uzunovičevih razgovorov. Poslanci so se izražali o pogojih različno, a bili so vsi zate, da se Uzunoviču ne de- dokler ne konča svojega dela, in da potem obvesti klub o rezultatu svojih razgovorov. . Uzunoviču se izreče zaupanje z naročilom, da povspeši delo za razgovore zlasti glede na zunanjo situacijo, ki se nenavadno hitro razvija ne samo pri ,nas, ampak tudi v drugih evropskih državah. Uzunovič mora po zaključku razgovora poročati o vsem klubu. Po tem predlogu dr. Velizarja Jankoviča je izrazil klub soglasno zaupanje Uzunoviču. Poslanci so bili pozvani, da naj bodo neprestano v Beogradu, da se lahko vsak čas sestanejo. Po tej seji je bil izdan sledeči službeni komunike. Poslanki klub radikalne stranke je po zaslišanju poročila predsednika vlade Uzu-noviča o dosedanjih razgovorih s šefi poedinih parlamentarnih skupin za sestavo delovne vlade vzel na znanje poročilo predsednika in mu izreka tudi za nadalje popolno zaupanje in mu da popolnoma proste roke za nadaljevanje po-1 'it ?n ih raz.gov ero v. Seja je bila zaključena cb 7.45 in ostane radikalni klub v pripravljenosti, da lahko vsak čas zasliši končni Uzunovičev sklep. Med sejo in po seji se je konsta- lajo težkeče. Najznačilnejši je bil govor J tiralo, da se vsa vprašanja predhodno dr. Velizarja Jankoviča, ki je, dani odločen pasičevee, toda verjetno v sporazumu z ožjim vodstvom radikalne stranke, rekel: Mi smo slišali mnenje, ki nam ga je sporočil Uzunovič po ostavki vlade in smo culi, v kakem pravcu naj bi se kriza rešila, namreč v okvirju medstrankarske delovno vlade. Ob tej priliki je izjavil klub zaupanje Uzunoviču. Danes smo zopet čuli, kake pogoje so stavili Uzunoviču predstavniki posameznih skupin, a čuli smo tudi odgovore, ki so nam dani na poziv za vstop v vlade. Predlagam, da ne preidemo v detajlno diskusijo o teh pogojih in da ostanemo pri prejšnjem sklepu, namreč da Uzunovič vrši še nadalje razgovore s poedinimi skupinami, razpravljpjo na seji ožjega vodstva radikalne stranke, v katerem so Aca Stanojevič, Uzunovič in Marko Triiko-vi«5. To ožje vodstvo mi službeno formirano, a ee sestaja in posvetuje o vseh važnih vprašanjih, ki se potem pred leže klubu. Tudi govor dr. Velizarja Jankoviča je izraz mišljenja tega vodstva. Dr. Jankovič je bil pred sejo na konferenci z Uzunovičem in Markom Trifkovičem. Pri .radikalih se torej vrši delo sedaj popolnoma organizirano in koncentrirano, da bi se tako onemogočila težka posledica ne samo za radikalni klub in radikalno stranko, ampak tudi za samo politično situacijo. Beograd, 21. decembra. Glavni odbor radikalne stranke je imel včeraj popoldne sejo od 4. do 5. in pol. Na seji so se pretresavala čisto partijska vprašanja in se ni razpravljalo o politični situaciji, ker je prepuščeno klubu kot politični strankarski instituciji, da odloča o vseh političnih vprašanjih. Govorilo se je c veliki spomenici, ki se bo natisnila o,delu in zaslugah Nikole Pašiča. Sklenilo se je, da se pošlje pismo vsem okrožnim odborom v državi, da zbere gradivo za to spomenico. Nadalje je bilo sklenjeno, da se pestavi Pašičev muzej, v katerem bodo vsi predmeti, ki so v zvezi s Pašičevim življenjem in delovanjem. Govorilo se je tudi o tem, da se zgradi Pašiču spomenik. Izvoljen je bil odbor 15 oseb, ki se bo bavil s tem vprašanjem. NaLo se je razpravljalo o spopolnitvi mest Glavnega odbora. Poudarjala se je potreba, da se glavni odbor čimprej spo-polni. Sklenilo se je zato, da se čim-prej skliče kongres stranke. Dan in program še ni določen. Končno je bilo sklenjeno, da se izpremeni statut stranke v duhu novih potreb. O seji odbora je bil izdan ta-le komunike: Z včerajšnje seje glavnega odbora narodne radikalne stranke: Bobič se s svojimi prijatelji povrne v stranko, ker sta obe sprti beograjski radikalni skupini po želji Pašiča napravili sporazum in postavili samo eno listo za oblastne volitve. KOALICIJA RR SE NE BO OBNOVILA? Beograd, 21. decembra. Na včerajšnji seji radikalnega kluba je Uzunovič, kakor se doznava iz zanesljivega vira, v svojem govoru naglasil, da gre sedaj v glavnem za sodelovanje med radikali in demokratsko zajednico ter skupino dr. Korošca. Ker jo Stjepan Radič stalno oviral delo vlade, se obnova koalicijo z njim ne more vzeti v poštev, ako se ne najde kak način, da bi se vlada zavarovala pred njegovimi napadi. St je pan Radič je nekoliko popravil vtis napadov s svojim nastopom v Beogradu. Zadnje dni je to zopet pokvaril s svojimi izjavami, ki jih je podal na zborovanjih v Zagrebu. Zato je težko ?. njim resno računati. Tako ostaja kot najresnejša kombinacija sodelovanje z demokratsko za- brez pravega zastopstva in da bo vsa naša oblastna skupščina le strankarski parlament, ne pa zastopstvo pokrajine. Vezane kandidatne liste so naj večja škodo za parlamentarni., ker jamčijo tudi najbolj nesposobnim ljudem izvolitev, samo če se nahajajo na prvem mestu. Pri n&vezanih listah pa ta ugodnost za nesposobne ljudi odpade in zato bi naš parlamentarizem mahoma napredoval, kakor hitro bi bile nevezane liste odpravljene. V svojem lastnem interesu bi morale stranke odpraviti nevezane liste in vreči od sebe diktat, ki je v vsakem oziru škodljiv. Ampak bojimo se, da bodo tudi v tem vprašanju naše stranke prekomo-dre in da bo ostalo vse — pri starem. jednico, dasi je, ta skupina predložila nesprejemljive pogoje. Uzunovič je nato analiziral pogoje demokratske zajednice in konstatiral, da skoro neben pogoj ni sprejemljiv. Nato je omenjal skupino dr. Korošca in rekel, da bi se s to skupino dalo še najboljše sodelovati v vladi, toda ta stranka ima avtonomistični program, kateremu se noče javno odreči. A sedaj, ko je Vidovdanska ustava splošno priznana, se ne sme dopustiti, da bi stopila v vlado stranka, ki se noče odreči avtonomističnemu programu. Korošec pravi sicer, da ni treba pod njegovo avtonomijo razumeti nič drugega ko široko samoupravo, toda potrebno je, da Korošec to tudi javno razglasi. KOMUNISTI PRIPRAVLJAJO VSTAJO V LITVI. London, 21. decembra. Agencija* »Reuter« javlja, da je situacija v Kovnu zelo kritična. Novi poveljnik mesta je odredil potrebne mere, da se prepreči akcija komunistov, ki pripravljajo vstajo. Dozdeva se, da je bil prejšnji povelj-nih mesta spcrazumljen s komunisti za njihovo akcijo. Zato je bil včeraj aretiran. MADJARI ZOPET KOKETIRAJO Z RIMOM. Budimpešta, 21. decembra. Minister prosvete Klebersberg je odpotoval v Italijo, kjer ostane do 6. januarja 1927. V političnih krogih se smatra, da ima njegovo potovanje politično ozadje in da mu je poverjena važna politična misija. REŠITEV KRIZE ZAVLAČUJE NESKLEPČEN RADIKALNI KLUB. Beograd, 21. decembra. Včeraj dopoldne je bil Uzunovič nekaj časa v predsedništvu vlade, nato pa je odšel v narodno skupščino. Seja radikalnega poslanskega kluba se je začela ob 6.45. Skoro ves čas je porabil Uzunovič za to, da razloži situacijo. Navedel je obširno vse, o čemer se je zadnje dni razgovarjal s poedinimi šefi parlamentarnih skupin, ki jih je bil poklical k sebi, da bi z njimi prišel do jporazuma, kako naj se reši kriza. Seja je trajala eno uro. Sklenilo se je, da se izreče Uzunoviču zaupnica in se mu glede na zunanjo situacijo priporoča, da pospeši pogajanja s strankami. Pred sejo radikalnega kluba je Uzu-novč konferiral z Ilijo Mihajiovičem. | Ker ni bilo zbranih dovolj radikalnih poslancev, so se zedinili, da radikalni klub ne sklene nič definitivnega, Mi-hajlovič je odšel v demokratski klub in izjavil Davidoviču, da ne more dati nobenega odgovora, ker ni doyoljnega števila radikalnih poslancev v Beogradu, j Ker ima Uzunovič sedaj preste roke, I bo lahko začel z nadaljnjimi razgovori za udejstvitev mandata. Ker so vse kombinacije odprte, se ’■ največjim interesom pričakuje nadaljnjih ukrepov Uzunoviča. Uzunovič je imel sinoči še nekoliko razgovorov s svojo ožjo okolico in z nekaterimi ministri. Dcsedaj še Uzunovič ni nikjer povedal *svejega stališča, temveč je samo poslušal in pro-ufaval stališča drugih strank. Potemtakem prihajamo sedaj v drugo fazo situacije, ko bo Uzunovič lahko izvedel stvarne razgovore s šefi strank. "tURCIJaTkLEPa"PRIJATELJSKE POGODBE. Angora, 21. decembra. Komisija za zunanje posle je odobrila pogodbo o prijateljstvu, ki je bila sklenjena z Ar-gentinijo. Nato je vzela v pretres pogodbo, sklenjeno v Lozani z Zedinjenimi ameriškimi državami. Vc livna borba. SLOVENSKA KMETSKA STRANKA je vložila še sledeče liste: Za okraj Laško: Kand dati: Ferdo Reš, posestnik, Sv. Le-nart-Trbovlje; Karol Veber, posestnik in župan v Sv. Lenartu nad Laškem; Franc Tovornik, posestnik, Laška vas. Namestniki: Anton Guček, posestnik, Mrzlo polje; Ivan Pust, posestnik, Trbovlje; Franc Župan, posestnik, Praprotno. Za okraj Krško: Kandidati: Inž. Fran Zupančič, Ljubljana; Josip Horvat, posestnik, Sv. Križ; Ivan Lo-patič, posestnik, Krška vas; Alojz Drmelj, posestnik in župan, Boštanj; Anton Grebenc, posestnik, Brezje. Namestniki: Anton Radkovič, posestnik in župan, Brezovica; Anton Franko, vrtnar, Pod-gračeno; Fran Žnidaršič, posestnik, Leskovec; Alojzij Bec, posestnik, Kamenca; Aleksander Majcen, posestnik, Mokronog. Za okraj Brežice: Kandidati: Ivan Urok, posestnik in župan, Globoko; Ivan Bogovič, posestnik, Černič; Jožef Petan, posestnik, Sramlje. Namestniki: Franc Trupej, posestnik, Šmarje pri Sevnici; Franc Savnik, posestnik, frnje; Ivan Bogovič, ekonom, Selo. Za okraj Slovenjgradec: Kandidati: Anton Peršak, živinozdravnik, Slovenjgradec; Gvan Kac, posestnik, Šmartno; Franc Canjko, trgovec, Slovenjgradec. Namestniki: Ivan Vivod, posestnik, Loš- Eerk; Anton Lipovšek, posestnik, Maribor; tefan Dobnik, posestnik, Slovenjgradec. Za okraj Prevalje: Kandidati: Dr. Anton Novačan, pisatelj, Maribor; Viljem Neunor, župan in posestnik, Marenberg; Ivan Šuligoj, posestnik, Vuza-nica. Namestniki: Jurij Brajnik, posestnik, Vuzenica; Ivan Hartman, posestnik, Remšnik; Janez Virgil, posestnik, Zgornja Vižinga. Za okraj Celje okolica: Kandidati: Rudolf Lorber, posestnik, Žalec; Jože Kožuh, posestnik in župan, Škofja vas; Franc Plaskan. posestnik, Orla vas; Jakob Brumen, posestnik, Sp. Hudinja; Martin Šorn, posestnik, Gra;ska nas; Jakob Hropst, posestnik, Gotovlje. Namestniki: Ivan Naraks, posestnik, Zg. Ložnica; Franc Koušek, posestnik, Trojane; Jakob Rupnik, posestnik, Bezovje-Kalobje; Jože Konje, posestnik, Žalec; Anton Kajtna, posestnik, Lisce; Jože Marinc, posestnik, Št. Pavel. Za okraj Maribor, desni breg: Kandidati: Ivan Kirbiš, posestnik, Kre- polje; Ivan Klemen, ključavničar, Studenci; Franc Pauman, posestnik, Podove; Ignac Petrovič, posestnik, Bukovec; Lovrenc Rep, ključavničar, Bistrica. Namestniki: Franc Jelšek, župan, pešava; Franc Gregorc, župan, Gorica; Jurij Kruh, delavec, Rogonci; Ludvik Lah, posestnik, Šmiklavž; Franc Druže, posestnik, Radvanje. Za okraj Maribor, levi breg: Kandidati: Anton Lipovšek, posestnik, Maribor; Viktor Korce, trgovec in posestnik, Krčevina; Hinko Volmajer, posestnik, Selnica; Maks Paulič. posestnik. Zg. Sv. Kungota; Josip Fekonja, župan, Hruševo. Namestniki: Anton Fras, posestnik, Trčova; Martin Hernal, župan, Selnica; Lojze Lorber, posestnik, Malečnik; Rudolf Bruderman, posestnik, Bresternica; Ivan Fluher, posestnik, Frčova. Za okraj Ljutomer: Kandidati: Andrej Roškar, posestnik, Jakob Nemec, posestnik, Dragotinci Ivan Gregorc, posestnik, Vratja vas. Namestniki: Fran Žnidaršič, župan, Beračeva; Franc Skuhala, župan, Križevci; Franc Špindler, župan, Radislavci. Za okraj Murska Sobota: Kandidati: Adam Sarkany, posestnik, Adri-anci; Josip Hary, posestnik, Domanjšovoi; Arpad Benčercz, ’ posestnik, Lemerje; Janez Fartok, posestnik, Kuzdoblanje; Stefan Csel-lak, posestnik, Lemerje. Namestniki: Fran Mikola, posestnik, Gor- nji Petrovci; Karoly Keresmar, posestnik, Gcrnji Petrovci; Franc Csacsar, posestnik, Domanjšovci; Franc Pelcar, Kuzdoblanje; Janez Šiftar, posestnik, Brezovci. Za okraj Dolnja Lendava: Kandidati: Štefan Terbača, posestnik, Turnišče; Ferenc Čižmešija, občinski blagajnik, Turnišče; Štefan Berden, posestnik, Dobrovnik; Ferenc Horvat, posestnik, Dobrovnik. s Namestniki: Janez Dežulan, posestnik, Dol-nH Lakos; Marko Rajh, posestnik, Dolnja Ltndava; Štefan Pevec, posestnik, Bratavec; Mihael Purko, posestnik, Bratavec. ZDRUŽENA LISTA DAVIDOVIČEVCEV, SKS IN NSS ZA MESTO MARIBCR: Kandidati: Josip Ribarič, profesor; dr. Rihard Faninger, odvetnik; dr. Franc Rostohar, profesor. Namestniki: Anton Lipovšek, posestnik; Pavao Lupret, brivec; Jakob Škraba, uradnik. SOCIALNO DEMOKRATIČNA STRANKA (RERNOTOVCI) je vložila sledeče kandidatne liste: Za mesto Ljubljana: Kandidati: Zvonimir Bernot, urednik; Karl Kisovec, železničar; Janko Telban, uradnik OUZD; Josip Moretti, uradnik OUZD na Jesenicah; Josip Prijatelj, železničar v pokoju. Namestniki: Lovro Klemenčič, poslovodja, Nevo mesto; Ivan Bizjak, čevljar, Krško; Franc Ogris, klepar, Ljubljana; Jakob Dolničar, strojar, Dobrova. Za okraj Ljubljana okolica: „Secolo“ o zbližanju Jogoslavije z Madjarsko. Kandidati: Zvonimir Bernot, urednik, Ljubljana; Vencel Malavašič, dimnikar, Vrh-j nika; Janko Cvajnar, klepar, Medvode; Janko Telban, uradnik OUZD, Vič-Glince; Jakob Dolničar, strojar, Dobrova; Franc Ogris, krojač, Vič; Matevž Žebavec, mizar, Zg. šiška. ;- Namestniki: Martin Kucler, posestnik, Velika Ligojna; Lovro Klemenčič, poslovodja, Novo mesto; Karl Kisovec, železničar, Ljubljana; Ivan Bizjak, čevljar, Krško; Fran Kosec, klepar, Ljubljana; Josip Prijatelj, železniški upokojenec. Ljubljana; Anton Faganel, železniški kretnik, Rakek. Za okraj Radovljica: Kandidati: Josip Moretti, uradnik OUZD, Jesenice; Andrej Prešeren, tov. delavec, Gorje pri Bledu; Anton Žnidar, tov. delavec, Jesenice. Namestniki: Anton Thaler, tov. delavec, Javornik; Florjan Stanovnik, tov. delavec, Javornik; Ivan Jenko, posestnik, Javornik. JSDS (bernotovci) je vložila kandidatno listo tudi za okraje Laško (nosilec Zvonimir Rernof), za BreZlce (Martin UmeK) in za okraj C e 1 j e -o k o 1 i c a (Alojzij Leskošek). V okraju Brežice je vložila še neka »slovenska federalistična stranka« svojo listo, katere nosilec liste je posestnik Martin Vim-polšek. SAMOSTOJNO DEMOKRATSKA STRANKA je vložila še sledeče liste: Za okraj Črnomelj (nosilec) Julij Ma-zclle, posestnik v Gradacu); za okraj Laško (nosilec dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani); za okraj Novo m e -s I o (nasilec Rudolf Falesklni, onekamar, Dol. Straža). V okraju Kas ta v paktira SDS z davidovičevci. Nosilec liste je samostojni demokrat učitelj Trinajstič, drugi na listi pa je davidovičevec prof. Mučalo). Za mesto Maribor kandidirajo na listi SDS: Ivan Mohorko, postajenačelnik; Vilko Weixl, trgovec, in Ivan Kejžar, priv. uradnik. Kandidat SDS za mesto Celje je dr. Anton Božič, odvetnik, njegov namestnik pa Ivan Rebek,, ključavničarski mojsteri. Pri ljubljanskem deželnem sodišču je vloženih za sedem vol. okrajev 35 list, in sicer 7 od SKS, 7 od SDS, 7 od ZDF, 4 NRS, 4 od JSDS (bernotovcev). Med ostalimi okraji prednjačijo menda najbolj Brežice, kjer se za dva mandata poteguje nič manj kakor šes' strank. Zbližanje med Jugoslavijo in Madjarsko katero je Italija smatrala že za popolno svojo vazalko, je v italijanskih'vladnih, to se pravi, fešistovskih krogih potrdilo razumljivo nejevoljo in tako vidimo, da se je znani »Se-colov« beograjski poročevalec Italo Zingarel-li, v svojih »Poizvedovanjih v Jugoslaviji«, vrgel tudi na to vprašanje. Z neko pikro ironijo, ki razodeva le pre-,'csno, kako silno neprijetna je ta stvar za Lahe, pripoveduje Zingarelli v svojem uvodu, da‘so Jugosloveni in Madjari kar hipoma prišli do izpoznanja, da bi mogli biti prijatelji, ali da hočejo priznati, da jih vodijo k temu zbližinju močni materijelni interesi, Kar to pozdravila z dopadenjem vsa Evropa, temveč vlačijo za lase na dan neke stare razloge, pradavne zveze in simpatije med obema narodoma ter navajajo v dokaz n. pr. da madjar Janos Hunyady nastopa v srbskih narodnih pesmih kot Sibinjanin Janko, in da je medjarski pisatelj jokai nekje pisal, da se Madjar težko priuči kakemu tujemu jeziku izvzemsi srbskega. A regent Horthy da ie moral iti cel'h 400 let nazaj, da je našel primer madjarsko - srbskega vojnega bratstva ko so bili Madjari skupno s Srbi potolčeni od Turkov pri Beogradu in pet let pozneje pri Mohaču. Hortby da je štiristoletnico bitke pri Mohaču uporabil za zgodno priliko, da je prerokoval, knko se pribkžule čas, ko se bosta cba naroda, ki sta se zasovražila tekom zgo-odovine. zopet sprijateljila. Zingarelli se ob omembi tega dogodka porogljivo čudi, čemu je neki Madjarska praznovala z žalovanjem štiristoletnico poraza pri Mohaču. češ, saj vendar vzbuja žalosten spomin samo poraz, ki se ne maščuje, ne pa tak, po katerem se narod preporodi: »Žalosten je bil Vittorio Veneto za Avstrijo, ni pa bila Novara za Italijo!« Pripominja pa, da so bile one Horthy-jeve besede >zelo resne, ker jih je izgovoril tisti, ki jia madjaTSkih tleh izvršuje oblast Habsburžanov, katere je vrgel s prestola svet. ki je o tako vnemo pomagal Srbom, da je skroil Madjarsko na zemljepisen pojem.« Ali od tedaj, ko jih je izgovoril, namreč 24. avgusta t. 1., pa vse do zadnjih dni. ni prišlo do kake pogodbe, kakor se je zdelo, da jo ima Horthy že gotovo, in njegovim besedam so odgovarjali v Jugoslaviji le presihajoči odmevi. Toda svoj poln obseg so dosegli ti odmevi takoi po podp:su italijansko - albanske prijateljske pogodbe. Zingarelli kritizira nnto politiko dr. Ninčiča in pravi, da ima ta politika svoje neDoprav-l;ive izvirne grehe, češ, da je nemogoče istočasno slediti Italiji sovražne struje in ostajati v prijateljstvu z Italijo, kakor da ni mogoče biti član M'd e antante in potezati se za prijatel:stvo z Madjarsko. Potem pa pokopava Malo antanto, češ. da je ravno tauo. kakor je nemogoča Ntočifeva rolitika, nemogoč tudi RopoSpv poižkun, o oteževal krizo, ki bi znala izbruhniti kliub iskreni želji j o miru, ki navdaja beogradsko vlado. Ta okoliščina je še tem važnejša, ker madjarsko - jugoslovenska meja ni označena z nikakšiimi naravnimi ovirami in bi v slučaju konfPkta vezala znatne sile______ Od posameznih političnih voditeljev navaja potem Zingarelli mnenje Stjepana Radiča, * . Presoia madjarsko - jugoslovenska zbhzanje po svojem načinu, češ, da ga bo uresničila seljaska vzajemnost Pribičevič da ni za zbližanje, temveč za ojačenje Male antante, češ, da je Madjarska še vedno habsburška in da si cb sedanjein "ladjarskem j režimu ni treba delati nikakršnih iluzij, v ; jugodovenskih gospodarskih krogih pa da j obstoji bojazen, da Budimpešta zato stremi j za boljšimi odnošaji v Beogradom, da bi si j zagotovila posredovalstvo med Jugoslavijo in | evropskim zapadem, med jugoslovensko tr-i govino in zapadnoevropskimi denarnimi zavodi, čemur pa se jugoslovenski trgovski krogi hočejo na vsak način izogniti, ker se vobče v Jugoslaviji vidi v vsaki inozemski gospodarski kolaboraciji politična zaseda. Tako n. pr. zagrebško »Bankarstvo« vodi neprestano ostro propagando proti Italiji, ker se boji penetracije italijan. kapitala, ki bi mogla imeti tudi politične posledice. »Ali kar je res, je res, mržnja proti tujcem ni izključ-| no značilno svojstvo Jugoslovenov: Romunska ! kaže slišne tendence. Mlade države, ki so 16 Ch. Ludeto: Spomini francoskega vojnega detektiva. , Iz raporta, na podlagi katerega se je dokazala njih krivda, in katerega so prečitali pred vojnim sodiščem, lahko navedem samo ta-le izvleček: »Na zunaj izgleda peklenski svinčnik ravno tok° kakor vsi drugi kovinski svinčniki, v katere se vtikajo grafitne konice in se lahko izmenjavajo. V notranjosti se dotika ta črna, modra ali rdeča konica majhne steklene cevke, v kateri se nahaja vžigalna snov, ki je zelo gorljiva. , ... , . , Če je svinčnikova konica izrabljena skoraj do konca, do vžigalne cevke, uhaja zrak vanjo in predre v 15 do 20 minutah do kemične snovi, ki se avtomatično užge in v trenutku povzroči izredno močan požar, ki ga je težko pogasiti.« Poročilo se je končalo s sledečimi besedami: »Ta vrsta zločina je posebno nizkotna, kajti zločinec deluje takorekoč popolnoma varno. Na sprehodu na primer se dela, kakor da bi jedel, a z zobmi odgrizne konico svinčnika, ki ga skriva pod kosom kruha. Nato položi ta kos kruha s svinčnikom vred tja, kjer mu je zapovedano, da mora povzročiti požar: na kup bombaževih zavojev, v tovarni, ali na pomolu kakega pristanišča. Potem pa se sprehaja mirno naprej in izgine.---------- * * * Sedaj pa hočem dati formalni ali uepobitni dokaz za krivdo Nemčije v tej zadevi. »Uradni list Helvetske republike«* je v svoji številki od 16. novembra 1918 objavil poročilo o seji Velikega sveta v Ziirichu. Tam se čita sledeče * »Soijalistični poslanec Euderli je povzel besedo in izjavil: . . ,. »Preiskava v bombni aferi je dokazala, da je diplomatske zastopništvo Nemčije v Švici uporabljalo svoje kurirje, da so prenašali v našo deželo cele tovore bomb in razstreljiva kakor tudi bacilov z namenom, da iili spravijo naprej v Italijo. In kdo se je bavil s to umazano m nevarno trgo-vino? Zelo visoka osebnost princ von Biilow, bivši nemški državni kancelar, ki je v Lucernu*^ sprejemal svoji hiši anarhista Bertonija in Cavallinija. Kdo ve, ali so pošiljke bacilov, ki so jih te osebnosti spravile v Italijo, povzročile kako nesrečo?« Ponoviti hočem, da je to uradna izjava. Zato se j * Švice. (Op. prev.) \ * Mesto v Švici. (Op. prev.) moram tudi vprašati, zakaj nista bila takoj izgnana jz Švice po tem razkritju nemški poslanik v Bernu, g. vou R ..., in njegov ataše, major von B ..., šef nemške špijonaže v Švici. Zločini so, ki jih tudi diplomatska nedotakljivost ne more kriti! In koliko enakih zločinov smo razkrili v teku vojne! 10. poglavje. Razkrinkanje tajnega dopisovanja nemških špijjonov. Za časa vojne je bilo tajno dopisovanje zelo v rabi. Jasno je, da so podatki, katere so si preskrbeli špijoni vojskujočih se držav, imeli vrednost samo, če nasprotnik ni vedel, da so znani. Vzemimo na primer poročilo nekega nemškega agenta, ki stanuje v uarizu in ki piše svojemu šefu, da so prejšnji dan Francozi poslali 15.000 mož na laško fronto. Ko je dobil nemški generalni štab to poročilo, se je moral vprašati: 1. Na katero točko italijanske fronte se bodo poslale te čete? 2. Ali gre za napad? 3. Kje se bo izvršil ta napad? (Dalje, prih.) Štev. 286. mogle zmagati v vojni ob boku vf ll[lh .?K j rih držav, se smatrajo danes na isti višini j z njimi in so si vbile v glavo, da morajo sto- , riti vse same s svojimi močmi, na vseh po- ^ Ijili, kakor da bi uporaba tujili izRusenj ni ; gp()MBNIK KRALJU PETRU OSVOBODI-pomoči drugih, ako je prilika za to, zalila , TELJU. d°Takonzak°l:u5u^e svoj dopis Zingarelli, Ita- j Pod tein naslovom smo prejeli: ?. .. . “-is:—ih o« ■ y Ljubljani nameravajo postaviti kralju Petru veličasten spomenik. Spomenik iz ka- Dnpvne vesti. lijan, podanik tiste italijanske države, ki se ne more ponašati ne z veličino ne starostjo, --------------------------------- pn vendar kriči ob vsaki priliki: »Italia fara mena m brona, ki bo baje stal prav znaine d« se!« — »Italija bo storila vse s svojimi močmi!« — vkljub vsej svoji priznam revščini in razoranosti, kakor ju m v nobeni -»mladi« državi. Seveda, Jugoslavija s svojim ogromnim naravnim bogastvom bi bila prava vsote. Lepo je in patrijotično, da se slovenska prestolica na dostojen način oddolži spominu Velikega Osvoboditelja; spomenik bo Ljubih - - . Uani v °kras. O vsem tem ni dvoma. •••intornija**za* kruha lačno sosedo, ako bi Gre le za vprašanje, kakšen naj bo ta spo- bila tako nespametna, da bi odprla na ste- ; menik. žaj svoja vrata italijanski penetraciji. Ali Ju- j Vsak dan čujemo, da pretresa naš narod vojske goslavija ni Albanija in Beograd ni Tirana! ; ;ežka gospodarska in socijalna kriza; da ni- oficirje Naj potem italijanski fašizem pošilja še toli- glno mogli v Ljubljani niti stanovanjskega T,;; ;■ liilj jjuicm 'iiwi.ijc4.iloluuiuv r , . ______________ v» • ko svojih »poizvedovalcevc v Jugoslavijo, ki vprašanja povoljno rešiti, naj presojajo delovanje njenih odgovornih Ko je ideja že sprožena — in doro, da je činiteljev za zaščito njenih koristi, kakorkoli sprožena — naj se spomenik postavi. Toda hočejo, vedno bo dobil enako jasen odgovor, njegov pomen naj ne bo le patrijotičen, z ’ • " _1— *-------”** *”'1' ozirom na današnje razmere naj bo tudi da si nismo samo vbili v glavo, temveč_ tudi v resnici hočemo v polni meri doseči, da >Ju<7oslavia far& da se!« in da je fašistovska Italija pač zadnja država na svetu, h kateri bi mi hodili učit se izkušenj, iskat podpore ali morda vpraševat dovoljenja za prijateljsko ureditev svojih iodnošajev s sosedi! Faremo da se! Politi čn -- Wendel o Pašičevih političnih boleznih. V berlinskem »Tage-buchu« je objavil Her-mnnn Wendel nekrolog o Pasicu, ki ga končuje z besedami: »Kar pa Pašiča prav poseD-no stavlja Bismarcku ob bok, je njegova na-vada uporabljati svojo bolezen kot polit Kum. Če so pisali listi o Pia&ičevi obolelosti, tedaj je vedel ves svet, da Pašj*5 nekaj namerava, iu i^8 je z napetostjo pričakovalo na bodoče ■doo-odke. Ko pa je končno stvar postala resni'0 ni 81 letni Pašič niti več poskusil s kako’ boleznijo, v kateri bi itak vsak videl le poVH.čen manever, temveč se je hitro vle gel in umrl na eno, dve, tri. — Zakaj so dem* krati proti Boži Maksimoviču. O'tem je obširno govoril demokra-ski prvak in med drugim izjavil: Demokrati nikakor niso proti osebi Maksimoviča in bi pristali na to, da prevzame Boža Maksimovič kako drugo ministrstvo, toda kot notranjega ministra ga ne morejo .sprejeti. Kako ie Maksimovič izvedel volitve, o tem niti no-11 Ivoriti, toda glavni vzrok je ta, da Ma- .-'ocijalen in kulturen. Postavite »Dom kralja — Napačne vesti o Oičerinovi smrti. V Berlinu so se razširile v soboto vesti, da je Ci-čerin v sanatoriju v Frankiuriu otb Alaini umrl. VVoliov biro poroča, da je pooblaščen, da te ‘vesti demantira. — 200.000 brezposelnih v Berlinu. Brez-posejgicst v Berlinu še vedno narašča. Tekom minulega tedna se je zvišalo število brezposelnih od 114.000 na 200.454. V prejšnjih tednih je znašal prirastek navadno okoli 4010, v zadnjem času po 7000. — Nezadovoljnost v ukrajinski vojski. V ukrajinski vojski je zavladala velika nezadovoljnost, ker je odpustil višji poveljnik Jahuz večje število nacionalističnih icirjev ter jih nadomestil z oficirji, .poslanimi iz Moskve. — Samomor Slovenca v Zagrebu. Predvčerajšnjim zvečer se je ustrelil v lokalu državne finančne kontrole v Zagrebu s službeno puško finančni podpreglednik Joško Kotsoglav, rodom iz Novega mesta. Projektil mu je prebil prsi inhrbet ter obtičal v stro- [0.<9M0,© Božična številka ^NARODNEGA DNEVNIKA izide v peiek dopoldne v povečani in po-mno/en- lzriap. Ktrr i zid a prihodnja številka šele v pondcljek, bo božična številka zlasti uspešna za inseri-ranje. Zal 3 inserirajte v božično številko. iara;6yo<36K) Petra I. Osvoboditelja« n. pr. za vdove in si- pu Mladi mož si je prestrelil arterijo ter i — — '1. 2_ J —— m n m ApnAnm n n 1 i i . v . . . . oblez.l na mestu mrtev. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen. — V pijanosti ranil samega sebe. Iz Šibenika poročajo: Petar Gardič v Smokvic« se je vračal pijan 'kot čep kasno v noči domov. Med potjo se mu je zdelo, da ga nekdo preganja. Potegnil je samokres ter oddal par strelov. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da 'je ranil precej opasn-o — samega sebe. — Radi prekoračenja silobrana — 2 leti zapira. Te dni se je zagovarjal pred sarajevskim okrožnim sodiščem neki Ilakija Gju-kič, ker je udaril lansko leto v gostilni Zakon o komunalnih hranilnicah Za- Redjepa Bajriča s tako silo s steklenico po konki načrt o komunalnih hranilnicah je iz- glavi, da je Bajrič vsled tega umrl. Sodišče rote po častnikih in drž. nameščencih, ali za ilepce, ali za vojne invalide, in postavili mu boste spomenik »aere perennius«, katerega bi bil tudi sam Osvoboditelj gotovo bolj vesel kakor mrzlega kamena in votlega brona, in prepričana sem, da bo za tak spomenik vsakdo rajše daroval. — Vsled slučajnega defekta v tiskarni je izšla včerajšnja številka »Narodnega Dnevnika šele ob 13., mesto ob 11. uri. Prosimo cenjene naročnike, da to uvažujejo. kgimovič na interpelacije o nered lostih svojih uradnikov sploh ne odgovarja, Zato je ; Maksimovič kot notranji minister nemogoč. ; (Mislimo, da bi moral biti sploh nemogoč • v sik minister, ki ne odgovarja in interpela-cije. Op. ured.) - Pngoii HSS za vstop v vlado. Na svojem zagrebškem shodu je P°^n' v , deče poboje HSS za stop v ^ado^V^avnem so Štiri zahteve: 1. Da ise vsi skleni, ki jin je vlada sprejela, a jih še ni izvršila, izve- {leto. 2. Da se -sprejmejo predlagani zakoni, ki jih je osem. 3. Načrt, knko je treM delaj. i Ako se kriza reši do jutri, se mora takoj pojutrišnjem sestati skupščina, da se ^olro odbori, zato bo 6 dni odmor do 29. Od 29. decembra do 5. januarja se mora delati. Po pravoslavnih praznikih se mora stalno delati do 31. marca. HSS pozdravila sodelovanje vseh strank v vladi pod pogojem, da 90 te stranke za narodni sporazum, za brzo parlamentarno delo, za gospodarsko sanacijo in za to, da mora anketni odbor svoje pos.e vršiti vestno in pošteno. Pioracun se mora zmanjšati. — pribičevie o naši zunanji p diti1-i. Na fihodu na Sušaku je govoril vodja SDS, g. Pribičevič zelo obširno o nalogah nase zu-jianjfe politike. Dejal je, da si morajo nasi sovražniki zapomniti, da srno v stvareh zunanje politike vedno vsi složni. Z ozirom na italijansko-Rlbanski dogovor je dejal Pribičevič. da ie Evropa stalno v nemiru, odkar je prišel Mussolini na vlado. Ko sta šla Pašič in Ninčič 1. 1924 v Rim, da podpišeta rimski pakt, je Pribičevič vedno trdil, da sta šla v Canosso, ker je vsntoo prijateljstvo z Italijo izključeno, dokler se pretranja naše brate v Italiji. Ce bi Italija hotela z nami j prijateljstvo, potem nam ne bi smela vzeti Zadra. V Beogradu so nekdaj mislili, da Italijani sovražijo samo Hrvate in Slovence, da pa Srbe ljubijo. Sedaj pa se je izkazalo, da ravno tako sovražijo Srbe, ker isto, kar so delali v Kvarneru in v Istri, delajo sedaj v Draču in Skadru. S tem se je izkazalo, da so interesi Srbov, Hrv. in Slov. tudi v tem vprti-ftmju popolnoma isti. Napačni so tudi poizkusi Ninčiča, da bi prišlo do prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. Z Madjarsko je vsako prijateljstvo nemogoče. Do sporazuma bi moglo priti le z madjarsko demokracijo. — Osnova naše zunanje politike je izražena v geslu: Balkan balkanskim narodom. Zato je nezaslišana trditev italijanskega tiskovnega urada, da smo mi proti neodvisnosti Albanije. Ml zahtevamo, da pripada Balkan samo balkanskim narodom in zato smo proti italijanskemu protektoratu nad Albanijo. = Poraz Bethlenove vlade pri tainih volitvah. Od 44 mandatov, ki jih je bilo voliti pri tajnih volitvah je dobila Bethlenova vladna stranka samo 9 mandatov, njej prijazna gospodarska stranka pa 10.. Opozicija je dobila 24 mandatov in sicer socialni demokrati IS, demokrati 11 in opozicionalna plemenska stranka 1. Ta rezultat je »govoren dokaz, da je vlada pri javnih volitvah dosegla svoi uspeh le vsled terorja in sleparij in ni *uda, da je vladi sami njen preveliki uspeh pri javnih volitvah mučen. Zato se govori, da misli vlada pri nadomestnih volitvah, ki so potrebne, ker bo bili nekateri poslanci izvoljeni v več okrajih, odstopila opoziciji par mandatov. Primo de Rivera bo po časopisnih vesteh imenovan za kneza Ril«. Amerika bo zgradila deset novih križaTk, od katerih bo vsaka veljala 10 milijonov dolarjev. delan ter bo eden prvih, ki jih predloži minister za trgovino in industrijo narodni skupščini v uzakonjenje. — Novi tovorni listi. S 5. decembrom so bili izdani v promet novi tovorni in spremni listi za notranji promet. Dosedanji tovorni in spremni listi se potegnejo z 31. decembrom iz prometa. — Statistika našega uvoza in izvoza. Na predlog naših gospodarskih krogov, da naj bi se statistika našega uvoza in izvoza čim najbolj izpopolnila, je naročil statistični oddelek generalne direkcije carin svojim podrejenim organom, da naj vodijo ob 1. januarja dalje tudi statistiko o uvozu in izvozu predmetov, ki jih naša carinska tarifa ne omenja ali pa jih omenja samo v zvezi z drugimi predmeti. — Fond za zgradbo oficirskih stanovanj. Ministrstvo vojske in mornarice je zapros;lo za dovoljenje, da bi vlaealo vse dohodke državnih zgradb in zemljišč, ki jih imajo v najemu oficirji, vojaški uradniki in drugi vojaški ia mornariški uslužbenci, v bKgajno ministrstva ter ustvarilo tako fond za zaradbo stanovanj za oficirje in druge vojaške in mornariške uslužbence v krajih, kjer stavbene prilike to zahtevajo. — Borza dela v Celju razglaša sledeče: Franc. gen. društvo za emigrazijo v Zagrebu naznanja, da je vsled nastale krize v francoski industriii in poljedelstvu prisiPeno zač-isno obustaviti vsako pošiljanje de’avcev v Francijo. Ko se bo v Franciji nastala kriza ublažila in 'bo'dohod inozemskih delavcev v Francijo zopet dovoljen, se bo interesente pravočasno obvestilo. — Uralni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru, Prihodnji uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se ne vrši v sredo, dne 22. I. m. ampak v četrtek, dne 23. t. m. — Elektrifikacija otoka Krka. Neko podjetje je zaprosilo pri upravi mesta Krka za koncesijo za elektrifikacijo vsega otoka. Dela utegnejo biti končana do prihodnjega poletja. . — Za rezervne oficirje. Art. brigadni general g. Sav,a Tripkovifi bo v torek 21. t. m. °b 17. uri predaval v oficirskem domu v Ljubljani (Vojvode Mišiča vojašnici) o »Upo-trebi artilerije u Alpah«. Rezerni oficirji se vabijo da se udeleže tega predavanja. —Mednarodna gospodarska konferenea v Ženevi. Dne 4. maja se otvori v Ženevi mednarodna gospodarska konferenca. Konferenca bo pretresala gospodarsko krizo, ki ovira splošni napredek. Trgovinska zbornica v Beogradu je predložila ministru trgovine in industrije predstavko, v kateri predlaga, da se skliče anketa, ki naj pretresa gospodarske prilike v naši državi tet fiksira direktive za delo naših delegatov na tej konferenci. — Izpromembe v državni službi. Za arhivske uradnike na dosedanjih službenih mestih v mariborski oblasti so imenovani: Josip Lah, Fran Mankež, Mirko Kranjc in Srečko Andrejčič. — Iz poštne službe. Za poštnega upravnika pri poštnem uradu^ Ljubljana 7 je imenovan Ferdo Gaspari, poštni uradnik v Domžalah. — Premeščen je poštni uradnik Franjo Vrtačnik iz poštnega urada v Guštanju k poštnemu uradu Litija. — Upokojen je poštni uradnik Josip Lavrič pri pošti Nova vas pri Rakeku. — Dijaška stavka. Učenec III. razreda trgovske akademije v Novem Sadu, Blagoje Nikolič je dobil slab red v zgodovini. Nahrulil je svojega razrednika, zakaj mu je pri-pečatil »dvojko«. Razrednik mu je velel mesto odgovora v malce rezkem tonu: »Sedite.« Naslednji dan mu je eporočil, da je izključen. Vsled tega so zapustili Nikoličevi součenci v solidarnosti, ki bi bila vredna kaj boljšega, razred ter proglasili stavko. Ravnateljstvo pa se tega ni ustrašilo, temveč je pozvalo dijake, da naj se vrnejo tekom 24 ur v šolske klopi, sicer bodo vai izkliučeni. Dijaki so se vrnili v šolo, toda prosili go, da se jih zasliši. Ravnateljstvo Jim j« to obljubilo, toda stvar se je končala povsem drugače, kot »o sl fantje predstavljali: vsi so bili občutno kaznovani. je ugotovilo na podlagi izpovedb prič in drugih dokazov, da gre za prekoračenje silobrana ter obsodilo Gjukiča na — 2 leti zapora. — Starec okradel narc-ilnega poslanca in se obesil. Nedavno je imel radikalni narod.ii poslanec Pavle Popovicki v Temerinu agitacijski shod. Pri tej priliki mu je izginila iz kožuha listnica z važnimi spisi in večjo svolo denarja. Sedaj so našli listnico pri 74-lei-nem seljaku Jakovcu iz Temerina. Bila je prazna. Ker Jakovac ni hotel povedati, kam je dal denar in spise, so mu zagrozili, da ga ovadijo državnemu pravdništvu. Da se izogne neprilikam, se je starec obesil. — Močan p.tres v Lissabcni. Te dni so občutili v Lisaboni močan potres. Prebivalstva se je polastila silna panika. Ljudje >io btžili prestrašeni iz hiš na ulice. Maogi od njih, posebno ženske, so kričali, jokali ter se napol blazni prekrižavali. Materialna škoda utegne biti precejšnja. Človeških žrtev po dosedanjih poročilih ni. Potres je bil tako močan, da je prevračal celo v solidneje zgrajenih poslopjih mobilije. — 12 ur do vratu v vodi. Sidney Thomas, rudar v Broadwooru je stal 12 ur do vratu v vodi. Medtem ko je delal je namreč udrla v njegov rov voda. Mož je hotel zbežati. To se mu pa ni posrečilo in kmalu mu je segala voda dobesedno do ust. Dva njegova tovariša, katerima se je posrečilo pravočasno uteči, sta avizirala ostale rudarje, na kar so stopile takoj v akcijo črpalke ter se je končno posrečilo ponesrečenca rešiti. Thomas je bil, ko so ga izvlekli iz rova, naravno že popolnoma onemogel. — Rumunski poslanec pozval romunskega ministra pravdo na dvoboj. Med romunskim justičnim ministrom Kudalbujem in poslancem Lupujem je prišlo na eni zadnjih sej romunskega parlamenta do tako ostre kon-troverze, da je poslal Lupu justičnemu ministru svoje sekundante. Minister je dvoboj odklonil pod pretvezo, da kot minister ne da satisfakcije z orožjem. Vsled tega ga je imenoval na zadnji seji romunskega parlamenta Lupu bojazljivca in obrekovalca. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo imel ren-contre za posledico padec justičnega ministra. Na to je pripravljena tudi vlada. rga — Nravnostni pregreški češkoslovaškega kapetana. Te dni je prejela olomuška policija ovadbo,, da zlorablja 321etni kapetan olo-muške provijanture Jaroslav Bermann mladoletne deklice. Policija je ugotovila, da se je pregrešil pohotni oficir nad tremi deklicami v starosti od 11 do 13 let, ki so vse iz — Vročekrvem diplomat. V Mehiki se govori, da bo španski odpravnik poslov Gual odpoklican, ker je priložil nekemu prometnemu policistu krepko zaušnico. Gual je prišel s stražnikom po naključju v konflikt. Stražnik ga je pozval, da naj se legitimira. Ko mu je pokaizal Gual legitimacijo zunanjega ministrstva, je policijski straž.iik ni hotel pripoznati, vsled česar ga je odpravnik poslov udaril po ustih. Pri tem bi bil Gual kmalu slabo naletel: Množica ga je 'hotela linčati, ba5 v zadnjem trenutku pa se je pojavil na pozorišču mehikanski zunanji minister, ki je stvar preprečil. —' Poštno-iarinska služba. Višji kontrolor v ministrstvu Z a viša J. Radovič je spisal knjigo »Poštansko-carinska služba«, ki je namenjena v prvi vrsti poštnemu osobju, ki se bavi s to službo, zlasti pa začetnikom. Pisana pa je knjiga tudi za poslovni svet, ki ima zaradi svojih pošiljk iz inozemstva zveze * pošto. Trgovci bodo v knjigi dobili navodila, kako naj postopajo, kadar niso zadovoljni s -carinjenjem. Knjiga se tiska na finem papirju in bo veljala za tiste, ki jo najprej na-roče, 10 dinarjev. Zbiralci naročnikov dobe vsako deseto knjigo zastonj ali pa 10% kot nagrado. Kjnigarji imajo obiSajen popust. Naročnino s izkazi naročnikov je treba poslati na naslov: Zaviša J. Radovič, višji kontrolor v ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu. — Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto dajemo znaten popust, na kar slavno občinstvo najuljudneje opozarjamo. — Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova štev. 3. Ljubije nat. 1— Trgovski ples se vrši 15. januarja 1927 v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. — Odbor. 1— Policijska direkcija v Ljubljani, oddelek za najdene predmete ima že leto dni v shrambi najdeni elektro-dinamo znamke »Boseh-Roi« štev. 1910-25 12 (R. S.), kateri se je uporabljal za autorazsvetljavo. Ker ni izključeno, da je bil dinamo ukraden i.n založen, se oni, ki ga pogrešajo ponovno vabi na ogled, sicer se bode izročil najditelju. 1— Vlomilec Klemen pod ključem. Vlomilec Klemen je imel drzno čelo, da se je pojavil zadnje dni, kljub temu, da ga imajo tam ljudje še v živem spominu, ker je izvršil nedavno vlom v šolo v Logu, zopei v okolici Brezovice. Podnevi je spal v šupah in ■na kozolcih, ponoči pa je izvrševal svoj tatinski poklic. V noči od sobote na nedeljo je vlomil v trgovino Valentina ‘ Erbežnika v Vnanjih Goricah. Tam je bil prepoden, pred-no si je mogel kaj prilastiti. Pobrisal jo je preko njiv in travnikov. Toda obupal ni. Kmalu nato se je pojavil v Notranjih Goricah, kjer je udrl v gostilničarske prostore trgovca Ivana Dolinarja. Nastopal ie silno ne-ženirano. Prižgal je luč, preiskal 'sobo in kuhinjo, se najedel ter jo zopet odkuril. V sobi poleg gostilne je spala domača dekla, ki ga je sicer čula, vendar pa si ni upala niti kihniti, dokler ni lopov odšel, nakar 'je poklicala domače na pomoč. No bilo je že prepozno: Klemena je bila vzela noč. Od Dolinarjevih jo je mahnil Klemen v notranje Gorice, kjer je hotel vlomiti pri posestniku Valentinu Mraku, kjer ga je pa prepodil pee-čuvaj, vsled česar je šel končno spat v neko šupo na Logu, kjer je prelenaril vso nedeljo. Ponoči je šel zopet na delo. Ko je korakal po veliki cesti v smeri proti Vrhniki, ga je srečal upokojeni orožnik Toni, stanujoč v Logu. G. Toni je lopova prijazno pozdravil. Ker mu je odgovoril Klemen šele, ko je bil že .precej daleč za njim ter je Obenem požuroj svoje korake, kot da bi se mu bogve kam mudilo, je postala stvar oimirovljenemu oro®-niku sumljiva, vsled česar ie opozoril nanj. gostilničarja Lenarčiča in več drugih vaščanov ki so jo udrli za lopovom čim najhitrijši so jih nesle noge, ga dohiteli in ga kljub vsem njegovim izigovorom zvezali in izrodili orožnikom na Brezovici, ki so kmalu ugotovili, da imajo pred seboj razbojnika Klemen*. Lopov je moral prenočiti, dobro zastražen, na orožniški postaji, včeraj dopoldne pa sta ga prignala dva orožnika v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, kjer čepi se- uglednih. meščanskih rodbin. — Princ WindischgTaetz težko obolel? — Kot poročajo iz Budimpešte, je falzifikator ----------------0H--------- * — J ~ ~ * i— 1 • , | . Windischgraetz težk6 obolel. Zdravniki pra- daj dobro zastražen v samotni celici. Najbolj vijo, da ga bo treba operirati ter predlagajo zanimivo pri vsem tem je, da je izsledil mar- sodišču, da bi dovolilo, da se ga pošlje v ljivo iskanega falota upokojenec in so ga pn- neki sanatorij. J6li civilisti. Radio potrebščine v največji Izbiri ima stalno v z&logi FRANC BAR. Ljubljana Cen« znatno sniiane. Telefon Zahtevali« novo isfile cenik«. Vinnnm tovarpa vinskega kisa, liillliul ^ 1 ° l" ^U^aM’ noJtinejSi in najokusnejši na- ailasnl kis I* vinskega kisa. BAHTEVAJTE PONUDBO! TehnlCno In hlgijenlčno najmodcr-neje urejena klaarna v JugoaJavIJI. M dom, obrt In lr»Uu*lr«|o •v vifeh opremah. Is to tam pletilni »troj DUBIED MI < 1UM|U k uiMm. HStMmra Vsilalna garan«!!« OttaiRlci 1« jW Mik« (Mit. tu** ** ,6r4i*' al (fe3r| Josip Peialmciyp||^ Ljubljana Mn Mmnm »■■■*«■ Kontoristinja veSča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik i&če primernega mesta ' pitami. Gre tudi neka; mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva« Gospodinj« i3ie mesta prt bolj*eii' gospodu evont. vdovcu < dvemi ali Iremi otrok1. Vajena je v»eh UiSnih de kakor tudi Šivanj*. P» nudbe proai na uprav* liata pod »Dobra go* p-dinja«. Maribor. — Društvo stanov, najemnikov v Mariboru poroča, da je postajenačelnik g. Mohorko radi prevzema kandidature za volitve v oblastno skupščino odložil mesto predsednika ter vrši nadalje do občnega abora posle- predsednika podpredsednik g. prof. dr. Perila ve. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. •Torek 21. decembra: Skopuh. Red B. Sreda 22. decembra: Macbeth. Red C. Četrtek 23. decembra: Kovarstvo in ljubezen. Red E. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Torek 21. decembra: Otello. Red D. Sreda 22. decembra: Zaprto. Četrtek 23. decembra: Tannhauser. Red A. Gledališke abonente opozarjamo na malo spremembo repertoarja in abonmajev v ljubljanskem Narodnem gledališču tekom tekočega tedna. Verdi: Othello. Po presledku enega meseca se poje danes v torek zvečer v ljubljanski operi ena izmed pcslednih Verdijevih oper »Othello« za abonente reda D. Naslovno vlogo zamorca Othella poje g. Knittl. Poročnika jaga — g. Holodkov, stotnika Kasija — g. Banovec, poslanca Ludovika — g. Rumpelj. Desdemono poje ga. Žaludova, Emilijo pa gna. lobučkova. Predprodaja vstopnic v operni blagajni. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 2. decembra 19'26. Blago: Bukova drva, suha, s 15% okroglic, fco nakl. postaj;'., za ICO, 2 vag. den. 21. bi. 21. zaklj. 21; hrastovi bouls, od 27, 41, 54, 60, 70, £0 mm, od 3 m napr., Ico meja, 10 vag. den. 1300, bi. 13C0, zaklj. 1300; trami mer-kantilni, 4,5, 5/6, 6 7 in 7,9, od 5, 6, 7, 9 m, fco vag. meja, 1 vag. den. 300, blago 300, zaklj. 300; koruza umetno sušena, za mletev sposobna, par. Kamnik, 1 vag. den, 195, bi. 195, zaklj. 195. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje den. 95, bi. 95, zaklj. 95. Zagreb 20. decembra. Ne\vyork ček £6.564 do 56.764, London izplačilo 274.85—275.65, Pariz izplačilo 226.50—228.50, Praga izplačilo 167.—168.6, Curih izplačilo H94—1 97, Berlin izplačilo 1384—1351, Dunaj izplačilo 798.5—801.5. . Curih 20. decembra. Beograd 9.125, Berlin 123.10, Newyork 517.25, London 25.0925, Pariz 20.7375, Milan 23.175, Sofija 3.75, Praga 15.325. _______ To >n ono. NOVINAR. Zgodilo se je to radi malega dečka, ki ni smel zvedeti tega na tak način. Naj 'bo to kaka kretnja z roko, naj bo to tiha besedica >,ne.< ali kaj drugega; za nas, ki spadamo k istemu poklicu in ki vemvo, kaj tse to pravi, pa ji© to nežna pesem o pogumu in člove-čansivu. Ko se je zjutraj mali deček oblekel za v šolo, je še spal njegov oče, ki mu je bil najboljši oče, ikakor si ga je sploh mogoče misliti. To je bil sicer izreden slučaj, da je spal še \l ‘tem času, toda deček in njegova mati ga nista hotela motiti. Že dolgo je bil deček v šoli, ko je hotela mati spečega zbuditi. Zagrnjeno bo v večen molk, kako je nastalo v sobi tedaij nekaj nepojmljivega: oče mladega dečka ni odgovoril več. V eni samotnih. temnih in nemih ur noči se je ustavilo srce moža, njegov dih je ugasnil in nihče ne ve, če je pri zadnjem srčnem utripu vsaj še enkrat odprl oči in v temi videl vse svoje bogato življenje, če je še enkrat hotel objeti svojo ženo in svojega dečka.^ In ker je bil umrli zelo znan in zaslužen mož, ni nič čudnega, če se je vest o tej bridki in nenadni izgubi bliskovito naglo razširila od enih presenečenih ust do drugih in da je o tem zvedel tudi urednik nekega časopisa. Istočasno pa je sprejel prošnjo vdove, naj ne priobči smrtne vesti tega dne v svojem časopisu. Vdova je vedela, da izide ta časopis v isti uri, v kateri zapusti mali ‘deček šolo in odide domov po istih ulicaih, kjer se bo časopis prodajal naprej. V svoji tegobi ni pozabila dečka, on ne sme kjerkoli, na cesti ali v omnibusu opaziti imena svojega očeta s črnim križcem zadaj. iNa to bi se-mogel spomniti tudi novinar, toda zanj odločitev ni bila lahka. Služba javnosti, služba časopisa, to je bila prva dn 'najvišja dolžnost, in ta gre dan za dnem preko živih in mrtvih, preko bridkosti in radosti dalije svojo pot. Vest je bila po varnosti in nujiiioati najpomembnejša v tem dnevu, pozneje bi se vsakdo čudil, da je ni v tem listu čita-1 na ta dan — ne; vsekakor ni bilo tako priprosto, odločiti se v tem trenutku. Stanovski tovari&i tega moža bodo razumeli, kako je bilo zanj to težko. 'Časopis je izšel brez vsakega imena im križca, mali dečko je prišel iz šole, splezal na tramvaj in ni vedel, da je bil obvarovan pred grozno novico. Nato zavije izado>volj.en v svojo ulico, se povzpne po stopnjicah in pozvoni prj vratih B srčno željo po jedi. Neenaten dogodek in skoro brezpomemben. Vest ni bila tiskana radi nekega malega dečka. , Mi, ki smo istega poklica, vemo, da je to primer novinarske hrabrosti in požrtvovalnosti. Zazobica ali boj v Alh&mbri. Če ima komik zazobico, ne more biti komičen, če ne more biti komičen, ne more nastopiti, če ne more nastopiti in se ravnatelj in ostali umetniki ne morejo zediniti, kaj naj se v tem slučaju zgodi, se lahko odigrajo prizori, ki prekašajo vse, kar si more izmisliti pesniška fantazija. Bilo je tik pred predstavo neke operete, ki jo je imela vprizoriti potujoča igralska sku- pina touluške divete lnadame Turcy v lahki muzi posvečeni Alhambri v Ženevi. Madame je sporočila ravnatelju, da komik ne more nastopiti, ker ga boli zob ter predlagala, da se izpremeni program. Ravnatelj je odločil drugače. Izjavil je, da bo predstavo odpovedal in vrnil prisotnemu občinstvu vstopnino Diveta mu je odrekala to pravico. S tem je bil podan tema za prerekanje, tekom katerega je zabrusil ravnatelj igralki v obraz psovko »cabotine : (komedijantinja glumaške tolpe). Diveta in njeni pristaši so se vrgli besni •s krikom in vikom na ravnatelja, kateremu je prišel na pomoč režiser. Nastal je sijajen pretep: Pokale so zauš.iice, udarci s pestmi, delile so se brce, dekoracije so se podirale na pretepače, komadi garderobe, stoli so leteli po zraku, rež'ser je dobil vazo v glavo, eden od igralcev se je zgrudil onesveščen na tla in zadoneli so klici: Morilci! Ubili ste gat Tu nas hočejo pomoriti! Banditi! Lopovi! Urnih krakov so pritekli trije orožniki, ki so se vrgli, korajžni do smrti, v metež ter skušali raztrgati pretepače narazen ter vzpostaviti red in mir. Toda zaman: Eden od igralcev je ugasnil električno luč in boj se je nadaljeval v temi tem bolj srdito. Končno so orožniki vendarle reistirali ter vzpostavili mir. Vsi igralci so morali odkorakati na policijsko stražnico. Dva so pridržali v zaporu. Bila je najživahnejša gledališka predstava, polna razburljivih prizorov, ki «e je bo mesto Ženeva dolgo časa spominjalo. : Diamanti, ki padajo z neba. K#kih 100 kilometrov od San Paola (Amerika) so našli te dni velik meteorit. Kamen tehta okoli 8 kg. To bi ne bilo samo na sebi nič posebnega, kajti v evropejskih muzejih je dosti meteoritov, ki so še težji, da celo desetkrat težji kot ta. Je pa nekaj drugega: Ko so kamen razbili, so ugotovili, da vsebuje diamantna zrnca. Ko je to izvedel, je reklamiral pocestnik, na čigar teren je meteorit padel, kamen takoj zase kot svojo lastnino. Mislil je pač, da bo čez noč obosatel. No, nadaljna analza je ugotovila, da diamantna zrnca niso niti toliko vredna, kot bi stalo delo, če naj bi se izločila. r.ndyard Kipling: 121 Knjiga o džungh. Kotuko, ki je znal prav dobro risati po inuitskem načinu, je naribal slike vseh teh prigod na dolgem ploščatem kesu iz. im ževega okla, ki je imel na enem koncu majhno luknjo. Ko je Kotuko cdšel z dekletom v letu čudovito odprte zime na sever na Ellesmere Land, je pustil to sliko pri Kadluju, ki jo je pa izgubil v predu na brežini jezera Netilling, ko so se mu neko poletje polomile sani; tam jo je prihodnjo pomlad našel nek Inuit iz tistih krajev ter jo predal nekemu možu v Imigenu, ki je bil tolmač n« tielti kitolovski ladji; ta jo je zepet predal Hanku Olsenu, ki je bil pozneje prvi krmar na nekem velikem parniku, ki je vozil turiste k Severnemu Rtu na Norveškem. Ko je bila turistevska sezija pri kraju, je parnik vozil med Londonom in Avstralijo in se je t^uštavil v Cevlcnu kier je 01;en prodal tisto sliko nekemu Cey-lon&anu za dva umetna safirja. V neki hiši v mes u Colombo se ih jo pa našel jaz ter jo prevedel na n > jezik od enega kcnca do drugega. Rdeči pes. Bilo je po obračunu v džungli, ko se je pričel na.j-pri etnejši del Mowglijevega življenja. Imel je čisto vest, ki prihaja od povrnitve poštenega dolga, m v»a džungla je bila njegc\a prijateljica, kajti vsa džungle Le ga je bala. Reti, ki jih je storil in videl in slišal, ko je hodil cd enega ljudstva do drugega v spremstvu svt jih štirih tovarišev ali brez njih, bi napolnile mnoge, mm. go povesti in 2godb, vsaka tako dolga kot pričujoča. Tako ue boš nikdar cul, kako se je sešel z norim slonom iz Mandle, ki je pobil dvaindvajset bivolov, ki so vozili enajst voz kovanega srebra v vladno zakladnico, in razmetal svetle rupije po prahu. Kako se je v močvarah na severu boril v eni dolgi noči z Jakalo, krokodilom, in si zlomil svoj nož na hrbtnih ploščah te zveri. Kako je našel nov in daljši nož na vratu človeka, katerega je bil ubil divji mrjasec, in kako je zasledoval tistega mrjasca, ga ubil in tako plačal prsten o c t "o za ncž. Kako ga jo v veliki lakoti vajel tek bežečih jelenov in kako bi ga razvnete črede skoraj zmečkale. Kako je rešil Hathija, tega molčečega, da se ni ujel v jamo s kolom na dnu, in kako je drugi dan sam padel v jake spretno past za leoparde in kako ie potem Hathi zlomil debele lesene kole okrog njega na kosce. Kako je molzel divje bivolove krave v močvari in kako-------------- Ampak eno samo zgodbo moramo povedati liki atu. Oče Volk in mati Volkulja sta umrla; Movvgli je zavalil veliko skalo pred ustje votline in prepeval Mrtvaško pesem nad njima. Baloo se je močno postaral, in celo Bagheera, čegar živci so bili iz jekla in mišice iz železa, je bil videti bolj počasen pri ubijanju. Sivi Akola se je cd same starosti popolnoma pobelil; rebra so mu molela ven in hcdil je kakor bi bil iz lesa; Movvgli je levil in ubijal zanj. Mladi volkovi pa, ctrcci razkropljenega seeoneeskega krdela, so napredovali in se množili, in ko jih je bilo kakih štirideset petletnih brez gospodarja, jim je Akela velel, da naj se združijo in ravnajo po postavi ter tekajo ped enim glavarjem, kakor se pritiče svobodnemu ljudstvu. Movvgli ni dajal v tej zadevi nobenega nasveta; dejal je, da je bil jedel kisel sad in da pozna drevo, na katerem je ta sad visel. Ko pa si je Phao, sin Phaone (cče mu je bil Veliki sledilec za časa Akelinega vodstva), priboril pot do vodstva krdela, kakor določa postava, in ko so se pod zvezdami pričeli zopet glasiti stari ulici in stare pesmi, je prišel Movvgli že radi rprmina na skalo posvetovanje, am je irprara debelo tiskano Din 1*—. , Dobro znana tvrdka kupuje vsako množino bu kovega oglja in suhih bu kovili drv. Ponudbe: ca* sella postale 341, Trieste TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. TELEFON ŠTEV. 332 Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča d. a Stekleno Akademik . i »Prejme poučetanje »red •tretao opeko »majo »’-»> njeg„iCa. VeS« je tudi itali-oo i m logi Zdruiene op* janščine. - ‘onudbe na k«tae d. d. ♦ Ljubijo up***o ’ pod >Pouk< Širite -Narodni Dnevnik"! Iad* j* telj: Uekaeader CelMBlkur. - Urejaj«: Vtadl*dr Svet*. - Z« tW«rao >Merkur« odgovarja: ®*Ter V#1 * I^anL