Murska Sobota, 4. december 2003, leto LV, št. 49, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Grudna suh veter piska, poleti suša pritiska. Vreme Nadaljevalo se bo sube^ vreme, g Str. 10 - Pomagajte družini Horvat Iz P Moram iti naprej Vsredo, 26. novembra, so dvanajstletni Marko, enajstletni Primož, sedemletna Polonca, šestletna Martina, petletna Vernika, osemnajst mesecev stara Ana in trimesečni Uroš ter njihova 33-letna mama Dragica ostali brez očeta in moža Str. 16 - Če obstaja vera, ki lahko premika bregove, je to vera v lastno moč Po sledeh novega guvernerja Kalifornije Najrajši je pospravil jabolčni zavitek NAROČNIK Str. 19 - Vestnikov Izbor pomurskih športnikov Marika Kardinar in Robi Markoja športnika Pomurja 2003 KK Radenska Creativ Sobota najboljši športni kolektiv ** Mercator McDSEamaGflssa ffiWsDsa @©&©caD Plese 1 Posebna ponudba ČOKOLADA MILKA 300 g. z rozinami in lešniki, Mercator BONBONIERA FONTANA 194 g, Krašcommerce cena za kg, Mercator POMARANČE cena za kg, Mercator 129 Ponudba velja do prodaje zalog. k Sedemnajst akademikov m akdemikinj je prispevalo svoj delež, da bi skupaj pripomogli k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in blaginji Pomurja. Foto: N. J. Pomen znanja za gospodarski razvoj Pomurja Ustvariti želimo kreativno okolje Ob prvi obletnici je pripravila Pomurska akademska znanstvena unija (PAZU) znanstveno konferenco, na kateri so člani, pomurski doktorji znanosti, predstavili različne poglede in možnosti, kako znanje in izkušnje usmeriti v domačo regijo in s tem prispevati k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in blaginji Pomurja. V dveh dneh se je zvrstilo sedemnajst doktoric in doktorjev, ki so posredovali nekatera svoja znanja iz pisane palete znanj in področij, s katerimi se ukvarjajo pomurski akademiki in znanstveniki. •Naša konferenca je povezana z mladimi, saj se jih je na prireditvi Mladi za napredek Pomurja zbralo veliko,« je povedal dr. Anton Vratuša. »Dejstvo, da so mladi organizirani, me spominja na Klub prekmurskih akademikov, ki je nekoč tu aktivno deloval. Po-murci imamo veliko idej in zelja, vendar jih malo uresničimo. Morda bo v prihodnosti prav Krajinski park Goričko lahko pokazal, da je to ideja, ki jo lahko uresničimo, dr. Mitja Slavinec pa je k temu dodal, da želijo z dogodki na tej prireditvi ustvariti takšno kreativno in raziskovalno okolje, kjer bodo mladi znali pokazati, kaj znajo, in znanje povezati z življenjem. Dr. Slavinec se je v svojem govoru lotil pomena izobraževanja ter vprašanja, kako mlade motivirati, da se splača izobraževati in da se splača vračati domov ali pa vsaj na strokovnem področju sodelovati z domačim okoljem. Boljšo kakovost izobraževanja imamo, Če obstaja boljša dostopnost izobraževanja, torej, da izobraževanje pripeljemo domov in kasneje ponudimo možnosti zaposlitve Med tem ko je osnovno šolstvo po njegovem mnenju dobro razvejeno in opremljeno, pa je slabše na področju srednješolskega izobraževanja. Izobraževalni programi niso v skladu s potrebami gospodarstva. Nekoč je veljajo Uči se da ti ne bo treba delati, danes pa velja pravilo Uči se, da boš delal to, kar si želiš. Končal je z mislijo, da je treba spremeniti stereotipe o neperspektivnosti regije, naša regije ima namreč prednosti, ki jih je treba izkoristiti. O obmejnem prostoru in narodih ter o vlogi manjšinskih jezikov pa je razmišljala dr Elizabeta Bernjak V tem prostoru živijo Slovenci, Madžari, Avstrijci, s svojo kulturo in s svojim jezikom. Zanimiv bo proces evropeizacije in v okviru tega razvoj manjšinskih skupnost, ki morajo imeti svojo vizijo, da ne bodo obvisele na robu*. Ta prostor velja danes za gospodarsko manj razvit. Za boljše sodelovanje med tremi obmejnimi narodi pa se je Bernjakova zavzela za večjezikovnost in učenje jezika’sosednje države. Opozorila je na to, da čaka regijo negotovost, če ne bo imela svoje izobražene elite. Za Pomurje je bilo in je še danes značilno izredno veliko odseljevanje mladega in tudi izobraženega prebivalstva. Žal pa je bil manjši del odseljevanja v drugi polovici prejšnjega stoletja povezan s pridobivanjem znanja v izobraževalnem procesu, je razmi sijal dr. Janez Malačič. Poleg tega pa je bila regija predolgo zaprta in zamejena z najrazličnejšimi mejami, državnimi in tudi tistimi, zakoreninjenimi v zavesti ljudi. Slušatelji so lahko prisluhnili tudi nekaterim tehnološkim. gospodarskim temam, o možnostih regionalnega razvoja, nekaj tem je bilo s področja kmetijstva in Še z drugih področij. Spoznali so, da pri izbiri področij, s katerimi se ukvarjajo pomurski znanstveniki, ni bilo in tudi ni nobenih meja. Na vsakem področju imamo kakšnega strokovnjaka, ki ima svoje korenine v Pomurju. Sicer pa ima PAZU 74 članov, poleg tega pa imamo iz Pomurja še 141 doktor jev znanosti. A. Nana Rituper Rodež AKTUALNO__4. december 2003 - •'im Ustvarjalnost, kreativnost in raziskovalno delo mladih Rezultati so odlični Državni sekretar Elido Bandelj: povečati je treba zanimanje za tehniško-naravoslovne vede _JA V okviru 4-dnevnega festivala Mladi za napredek Pomurja, ki je potekal konec minulega tedna v Murski Soboti, so pripravili tudi razstavo o tem, kaj vse ustvarjajo ter razisku jejo mladi v osnovnih in srednjih šolah, predstavilo pa se je tudi nekaj otroških vrtcev. Kdor si je pozorneje ogledal to razstavo, se je lahko prepričal, da ustvarjalnost, kreativnost in raziskovanje mladih v Pomurju ne poznajo meja. Pri tem odigrava pomembno vlogo tudi Regionalni center ZOTKS s sedežem v Murski Soboti, ki te dejavnosti spodbuja ter ponuja strokovno in materialno pomoč. Državni sekretar v šolskem ministrstvu Elido Bandelj, ki se je udeležil otvoritvene slovesnosti, je dejal, da zanimanje mladih za študij teh-niško-naravoslovnih ved žal upada, zato so stekla prizadevanja, da bi stanje izboljšali. Nadalje je poudaril, da je znanje dobrina, ki mora biti dostopna vsem. Evropa je za vse nova priložnost, obenem pa tudi tekma z razvitim svetom Prepričan sem, da bodo mladi lahko uve- Razstava je pokazala, da se v naših šolah m vrteth zares dogaja marsikaj zanimivega, koristnega, ustvarjalnega... Foto: J. G. Ijavili svoj način življenja in našo specifiko prenesli v Evropo. Nemalo naših strokovnjakov je v Evropi že cenjenih, kar pomeni, da so si pridobili pri nas dovolj kakovostno znanje. Strokovni vodja RC ZOTKs v Murski Soboti doc. dr Mitja Slavinec, ki je bil med glavnimi soorganizatorji festivala, pa je poudaril, da so rezultati dela mladih odlični, treba pa jih je znati še unovčiti, in to skupaj s podjetji Podobne misli sta izrekla tudi podžupanja Mestne občine Murska Sobota Nadja Ivanc Milo- ševič in predsednik RC Zob? Rudi Cipot. Slednji je med dru-gim ob tem dogodku zapisal, da bomo Pomurci »uresničili svoje strateške cilje, če bomo verovali, se vedli in sprejeli vrednot učeče se regije«. Po otvoritvi razstave so se udeleženci lahko seznanili s pf0" gramom Regionalnega centra ZOTKS za leto 2004 in razpis0111 mladinskih raziskovalnih nalog Kot osnovna področja nadaljnjega delovanja Zotke so °Pf£ deljena: srečanja mladih razisk0 valcev in tehnikov, tekmovanj1 iz znanja, mladinski raziskovalni tabori, delavnice in šole, tek®0 vanja modelarjev, izobraževanje in usposabljanje, sodelovanje1 zamejskimi Slovenci idr. V°h' liki raziskovalnih nalog P111 bi mladi raziskovalci obdea področja, ki izhajajo iz projekt Krajinski park Goričko, in sK® sonaravno sadjarstvo, ekolosW kmetijstvo, ohranitev trte s3®1' rodnice, turizem na kmetij3-" prenočitvene zmogljivosti *a podeželju, lokalna kulinarik tradicionalna obrt, zgodovini ■ kulturna in tehnična dediše|n' nir Jože G*1 Pet partnerjev za jeruzalemski konzorcij Ljutomer je za domače Projekt, ki jih bo umestil v štajersko regijo Čeprav so ljutomerski svetniki na septembrski seji podprli scenarij revitalizacije znanega gostišča pri cerkvici na Jeruzalemu, ki ga je lani od družbe Jeruzalem Ormož, turizem gostinstvo in trgovina za 50 milijonov tolarjev odkupila ljutomerska občina, jim je torkova seja prinesla novo presenečenje. Franc Štrakl jim je namreč predstavil dogovor o ustanovitvi konzorcija za turistično revitalizacijo območja Jeruzalem s petimi podpisniki, občinama Ljutomer in Ormož ter družbami Jeruzalem Ormož, vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo (VVS), Ljutomerčan in Segrap. Štrakl kot pobudnik takšnega dogovora je namreč pojasnil, da je naredil nekaj poti»... in potem s pomočjo še nekaterih drugih naletel na veliko pripravljenost treh družb, da bi sklenile pogodbo o konzorciju.« Med podpisniki dogovora tako ni več podjetja avstrijskih lastnikov Weigl&Lerch s sedežem v Ilovcih, ki naj bi po prvotnem scenariju nosilo stroške obnove. Čeprav so na seji pobudniki hiteli pojasnjevati, da k ustanovitvi konzorcija lahko pristopijo fše drugi partnerji, sklenjeni dogovor z imenovanimi partnerji 1 Čeprav so na seji pobudniki hiteli pojasnjevati, da ustanovitvi konzorcija lahko pristopijo še drugi partner)1' sklenjeni dogovor z imenovanimi partnerji zelo jasn(I razkriva, da seje občinska oblast po septembrski sej1 občinskega sveta vendarle odločila »za domače* in P° tem na pogajalsko pot poslala najbolj primernega veka iz svetniških vrst, z izkušnjami, ugledom in s mero modrosti. zelo jasno razkriva, da se je občinska oblast po septembrski seji občinskega sveta vendarle odločila »za domače« in potem na pogajalsko pot poslala najbolj primernega Človeka iz svetniških vrst, z izkušnjami, ugledom in s pravo mero modrosti. »Gre za resni program na osnovi sodelovanja in odgovornosti, da v . n A0' se vinogradniški okoliš10 jekt razvije kot turistična I" dba, je namen partnerstva 'j. varjal Franc Štrakl NapriP Maksimiljana Gošnjaka, . res gre zaupati, ali »ni naperjena proti privatnim gradnikom«, in če se m’ 1 tak način »speljala prodaja objekta«, je Fram' ’“j razkril, da bo težko vztraj-'1,^ stoodstotnem občinskem b štvu, saj objekt, ki je vom1''^ lasti, nima ne svoje ceste • parkirišča niti parka, kar ’ ni, da brez sodelovanja|(1„ vora z družbo Jeruzalem'" (WS) sama občina Ljutom' * ne bo mogla speljati nega načrta. s|(i Še lani povzdigovani1 'J" nakup, ki naj bi biseru P' vrnil sloves, se je torej galil kot nakup »mačka v^^p na kar so sicer že takrat °l jj jali nekateri iz svetniški ''. pa bo morda tisti preizP1* f|, men, na katerem se bo "1 „ sodelovanje in partne1”"' ^.-bo ljutomerske vinogr3 11 tako je bilo slišati na seji , ft-stil v (vinorodno) štaier Sijo- VESTNIK - 4. december 2003 AKTUALNO 3 Predsednik SAZU v Murski Soboti h Ne lokalni nivo šole Vpis je pri nas dober, toda polovica vpisanih študentov šolanja ne konča Soočamo Poslanca državnega zbora o spremembi zakona o Darsu Med udeleženci znanstve-ne konference Pomurske aka-krnske znanstvene akadetni-,eN bil tudi predsednik Slovaške akademije znanosti umetnosti Boštjan Žekš, *kad. prof. dr. Še preden je Podal svoj uvod, je povedal, ima tudi on korenine pri nas» saj je bil njegov oče iz ^ekmurja. Lahko rečemo, da je ugledni povedal marsikaj zanimive-in aktualnega. Najprej se je staknil vlaganj v izobraževanje. *Mi smo z vsemi nategovanji !tltistik in drugega tam nekje 1,5 odstotka. Evropski plan da bi prišli do treh odstot- Zelo napredne države že ^Bajo čez tri, štiri odstotke. Ostaja pa tako imenovani Šve-paradoks, kjer vlagajo več ,'"1 štiri odstotke, rezultat pa je L ali manj nič. To se pravi, da 11 &re samo zato, koliko vlagate, ^Pak, kako vlagate, kako izo-bijete ljudi, kako prenašate ^nje Jasno, da brez vlaganj ne ni pa to dovolj,« je poudaril. Nacionalna katastrofa Ključna sprememba v zadnjem Mletju je ta, da se danes svetov-?nanje v dveh do treh letih po Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, akad, prof, dr., je mnenja, da bi se morali v Pomurju zavzemati za takšen visokošolski program, ki bi bil na svetovni ravni. Foto: J, G. Makroekonomskih gibanjih Preveč optimistične napovedi ^venska gospodarska politika siroma-ze tako revno pomursko gospodarstvo dvoji, »Če malo karikiramo, to pomeni, da Če čim dlje hodite v šolo, manj znate, ker se medtem vse spremeni...«Zato je eden od bolonjskih ciljev, da se ta osnovni del šolanja do diplome skrajša na tri leta, do magisterija dve leti in do doktorata še dve leti, to se pravi sedem let vse skupaj. »Druga stvar je, kako je to pri nas. Pri nas vzamemo na univer ze kar precej mlade generacije, precejšen delež, štirideset odstotkov vsake generacije gre na univerzo. To je skoraj blizu ek- ne konča Niso krivi zgolj študentje, ampak vsi. Eno je, da je država zadovoljna, da so Študentje nekje pod streho, da rešuje s tem socialne probleme. Malo podaljšamo absolventsko leto, pa ponovni vpis je tu ... Po svetu tega nikjer nimajo. Tam ljudje ne padajo na izpitih. Študirajo in na koncu leta naredijo izpit. Osip je tak kot v srednji šoli. Na univerzi je tako kot na gimnaziji. In v gimnaziji bi bilo skrajno čudno, če bi bil osip petdeset odstotkov.« Koristno za Pomurje In kako gleda dr. Zekš na nadaljnji razvoj visokega šolstva, ob tem še zlasti na prizadevanja, da bi tudi v Pomurje dobili visokošolske programe? Dejal je, da bi morali biti visokošolski centri razporejeni blizu ljudem, ki to potrebujejo. Če so manjši, bodo bolj elastični in prilagodljivi, bolj povezani z okolico. Nevarnost pa je, da te nove šole ustanavljajo drugače kot po svetu »Tam se država odloči, kje kaj potrebujejo, pri nas pa gre to od spodaj navzgor. Država se ne odloči za nič, potem pa se pojavljajo pobude, pa ustanovi nekaj ena občina, pa nekaj posameznik ... in potem to životari. Tako dobivajo te šole lokalni značaj, kar pomeni, da pridobijo kadre tam okoli, vsak pozna enega soseda, ki ima dobro šolo, pa jih vključijo v to; pretvorijo nekako srednje Šole v višje pa na univerzo. Namenjeno je lokalnim študentom in to je napačna smer. Če bi se v Prekmurju kaj ustanovilo, se mora ustanoviti zaradi ambicije, daje to namenjeno svetovnemu nivoju. To se pravi, da tukaj sodelujejo ljudje iz Maribora, Ljubljane, Gradca, New Yorka in ne vem od kod in da je namenjeno v principu študentom z vsega sveta. Če pa bo- Konec leta naj bi se Družba za avtoceste preoblikovala Iz javnega podjetja v delniško družbo, ki posluje na podlagi zakona o gospodarskih družbah. Pripojili naj bi ji tudi sedanje podjetje za vzdrževanje avtocest. Novooblikovano podjetje bi še naprej vodilo gradnjo avtocest v imenu države, enkrat letno poročalo državnemu zboru, poleg letnega načrta gradenj in obnov cest pa naj bi pripravilo tudi srednjeročni načrt. In kaj prinaša zakon za pomurski odsek avtoceste? Geza Džuban, LDS: »Trenutno sta dve firmi, Dars, ki je d. d„ vendar manj gospodari in bolj porablja denar iz proračuna. Drugo podjetje pa je Podjetje za vzdrževanje avtocest, d. o. o., in vzporedno se pojavljajo potreba po združevanju teh dveh podjetij ter možnosti za ob cestne dejavnosti, kot so gradnja motelov, počivališč in bencinskih servisov. Tako bi sedaj dobili novo podjetje, ki bi postajo bolj tržno usmerjena delniška družba. V to novo po- djetje bo možnost vlaganja zasebnega kapitala, kar pa ne pomeni, da bo prešlo v roke zasebnikom, saj bo država še vedno 51-odstotni lastnik. To pomeni delno razbremenitev proračuna države, družba pa bo še vedno poslovala pod nadzorom državnega zbora, ki bo o določenih stvareh še vedno odločal. Z nastankom nove družbe smo vzpostavili nov sistem, ki ni neka politična izmišljotina. Oblikoval ga je Ekonomski inštitut pri pravni fakulteti in proučil vse možnosti njegovega delovanja. Tako naj bi ta sistem pospešeno gradil, najemal in odplačeval posojila. In kaj to pomeni za odsek avtoceste Maribor-madžarska meja? Vsi tisti, ki pravijo, da bo cesta zgrajena do leta 2015, zavajajo Resnično obdobje je 2010. Z vzpostavitvijo novega sistema pa je po mojem mnenju ta rok bližje letu 2008. Nekateri trdijo, da se bo državni denar iztekal v zasebne žepe, vendar ni tako, Nadzorni sistem se bo z vzpostavitvijo delniške družbe, v katero bo mogoče vlagati zasebni kapital, še povečal, ker bosta drug drugega nadzirala « Alojz Sok, NSi: »Dars se bo iz neprofitne preobli koval v profitno družbo, pri tem pa se bo v celoti zmanjšal nadzor državnega zbora nad poslovanjem novega Darsa. Odgovornost parlamenta, ki bo sprejemal plan gradnje avtocest in dajal poroštva za najete kredite, ostaja, nadzor pa se mu odvzema. Avtoceste bodo sicer še vedno javno dobro in so izvzete iz pravnega prometa, ker so v lasti države in jih zaenkrat ne bo mogoče privatizirati. V razme- rah slovenske tranzicije in finančne nepreglednosti bo ta zakon pre- M Nakovali smo. da bo na torkovi skupni seji upravnega vstopu v Evropsko unijo, pa lahko računamo še na ' ’ novih impulzov, tako da bo po sedanjih napovedih rast bruto i^cga proizvoda prihodnje leto v Sloveniji večja za 3,5 odstotka teh napovedi je po mnenju pomurskih gospodarstvenikov 'P timi stičnih, saj je vprašanje, ali bo gospodarska politika žago-iJ * Pogoje za takšna gibanja. Prav zato bo treba najprej narediti jv ekonomski politiki, saj brez tega zastavljenih ciljev ne bo mo-poseči. Gospodarska politika v Sloveniji je naravnana tako, da p , lj:c že tako osiromašenemu pomurskemu gospodarstvu, so pre-v°dilni gospodarstveniki v regiji, ki zatrjujejo, da se še vedno jv dohodka preliva od izvoznikov k uvoznikom, s tem pa tudi iz rtfVsKc regije v center. Pomursko gospodarstvo je še vedno B|M da bi začeli akcijo za ustanovi-tev pomurske regije. Po njegovem mnenju je namreč Tse večji državni centralizem popolnoma zavrl policentrični razvoj predvsem v Pomurju, saj ta pokrajina Mno bolj zaostaja za Slovenijo, »za-10 se mi zdi nujno, da v tem prostoru Vrnemo sile ter storimo končno ne-tudi zase in naše potomce«. L^-_._ _____________ _ Regionalna razvojna agencija Mura naj bi povezala interese na gospodarskem področju in pospešila razvoj, a se to ni zgodilo. Agencija naj bi tudi odpovedala glede pri-dobivanja sredstev za projekte iz strukturnih skladov Ev-tepske unije. Omenjeno pobudo so pred kra-’^m obravnavali tudi v Turnišču. Sli->alt smo lahko več različnih mnenj, sicer da je večja povezanost občin ’tem prostoru nujna ter da so že do-veliko stavili na Regionalno raz-v°ino agencijo Mura, ki naj bi pove-interese na gospodarskem po-točju in pospešila razvoj, a se to ni ^dilo, Agencija naj bi tudi odpove-" 11 glede pridobivanja sredstev za Afekte iz strukturnih skladov Ev-^Pske unije Poudarjeno je bilo, da /' korali najprej okrepiti obstoječe lnstitucije, ki so (že zdaj) regionalni pomena, ne pa ustanavljati ne-0 novo neprofitno ustanovo. Še več-težo pa so dali stališču, da je treba pd ustanovitvijo regij doreči, kak-/ bodo njihove pristojnosti. Med I r"8™ so proti temu, da bi se zaradi zmanjšale pravice občin na po-točju lokalne samouprave. Pobudo ‘ kljub vsemu načelno podprli. J. G, Rotary Klub Martjanci sprejet v mednarodno rotarijsko organizacijo kleja o ustanovitvi Rotary kluba v Pomurju se je porodila že pred tremi leti, potencialni člani pa so ^začeli resno dobivati od novembra lanskega leta naprej t a t Začetku jim je bil v veliko po-h r" boi raki Rotary klub iz Maribo-,' hiinuli petek pa je bilo vendarle 0 dalečs v konferenčni dvorani J1'1 j Ajda v Moravskih Toplicah je Rotary klub Martjanci sprejet v ^harodno rotarijsko organiza-!.,/ k* ima danes 1,2 milijona čla-j,. 1 31 tisoč klubih v 166 deželah Rotarijanci sledijo štirim os-načelom oziroma vpraša-’hi Ali je resnica? Ali je pošteno udeležencev? Ali krepi do-K, ’■ »n prijateljstvo? Ali je v prid f., udeleženim? Glavni cilj rota-L/hcev, ki se med sabo kličejo z »prijatelj«, je nesebično po-h?”« Pobudnik rotarijanstva r^1 odvetnik Paul Harris leta 1905 ki je takrat veljal za sve-Prestolnico organiziranega ^‘Uala. Z ustanovitvijo rotary .;|| u le pri svojih kolegih želel H i1'enak prijateljski duh, kot ga 1 vajen iz domačega otroštva. V Soboti križišče, v Rakičanu krožišče Semaforji izboljšali frekventnost prometa Mestna občina Murska Sobota je pripravila dve javni razpravi, in sicer o zazidalnem načrtu za severno območno cono Murska Sobota teč za trgovsko obrtno cono Rakičan. Medtem ko je bilo na prvi največ zanimanja deležno križišče, ki se še desetletje ne bo spremenilo v krožišče, so krajani Rakičana pohvalili investitorja, ki se je odločil, da bo sam na državni cesti zgradil krožišče. Je ta odločitev odtisna od prometa ali dobre volje? Obrtna cona sever se razteza na nepozidani površini med gostilno Habot in trgovskim centrom BTC. Na tem območju naj bi trije investitorji zgradili štiri poslovne objekte. Medtem ko na dejavnost, ki bo gotovo še povečala frekventnost prometa, m bilo nobenih Direkcija za ceste pa je na podlagi študije o frekventnost prometa podala mnenje, da je za nadaljnjih deset let obstoječe semaforizirano križišče dovolj. rotarijsko organizacijo (na sliki). Rotary klub Martjanci Šteje 30 članov. Predsed- V Moravskih Toplicah sta novonastalemu klubu izročila charter listino gu verner distrikta 1910 Otto Rudolf in asistent guvernerja Stanko Ojnik, nato pa je sledil sprejem članov v mednarodno pripomb, je bilo nekoliko več vprašanj glede prometa Nov zazidalni načrt na križišču državne ceste z Markišavsko in Noršinsko ulico, pri OMV, ne predvideva krožišča. Soboški svetniki pa so si na sejah v preteklosti zelo prizadevali prav za to, da bi na tem križišču, ki vodi do nakupovalnega središča in je ena od vpadnic v Mursko Soboto, zgradili krožišče. Zastoje v prometu še poslabšajo zapore ceste zaradi železnice. Prometna študija, ki je bila narejena pri istem podjetju Lineal iz Maribora, preden so postavili semaforje, je pokazala, da ta cesta semaforje potrebuje. Tako naj bi postavitev semaforjev bistveno vplivala na izboljšanje prometnih razmer. Državi pa s tem ne bo treba zgraditi krožišča. Tudi občinsko upravo so ti podatki presenetili. nik je Matjaž Kovačič (Lipovci), podpredsednik Franc Maučec (Martjanci), sekretar Gordan Gerebic (Dolina pri Lenda- V Rakičanu pa so razpravljali o trgo-vsko-obrtni coni v južnem delu naselja ob državni cesti Murska Sobota-Beltinci. Investitor Kmetijstvo gospodarstvo Rakičan želi to območje izrabiti za obrtno proizvodnjo, skladišče, trgovino splošne porabe, lokale in transportno dejavnost. Krajani so pohvalili investitorja, ki se je odločil na lastne stroške na državni cesti zgraditi krožišče. Zavzeli so se, da v cono uvrstijo trgovino, za katero si prizadevajo že nekaj let, na investitorja pa so apelirali, naj cono nameni le za mirne in nemoteče dejavnosti. Čez cesto je namreč Izobraževalni center Rakičan s svojim izobraževalnim in hotelskim programom, zato moteča in hrupna dejavnost z njim ne bi mogla sobivati. A. Nana Rituper Rodež vi), zakladnik Janez Erniša (Suhi Vrh), klubski mojster Igor Šetinc (Dobrovnik), v častnem razsodišču so Jože štefa-nec (Martjanci), Janko Magdič (Ljutomer) in Ervin Kralj (Maribor), v nadzornem odboru pa Gorazd Jordan (Maribor), Boštjan Sukič (Filovci) in Gregor Orešek (Maribor). Poleg omenjenih so med člani še Bojan Berden (Bogojina), Stane Černe (Maribor), Geza Farkaš (M. Sobota), Milan Grah (M. Sobota), Dušan Grof (Martjanci), Zdenka Gumilar (Mo-šČanci), Vlado Mandič (Murska Sobota), Bojan Pevec (Martjanci), Robert Pozsonec (Lendava), Edita Rituper (M. Sobota); Borislav Vrbanec (Moravske Toplice), Emerik Zver (M. Sobota), Bojan Žu-nič (M. Sobota), Jože Štrakl (Križevci pri Ljutomeru), Nada Kuhar (M. Sobota), Boris Goldinskij (M. Sobota), Franc Cipot (Tešanovci), Marjan Kovač (Tišina), Daniel Kalamar (Grad) in Tibor Cigiit (M. Sobota). Srečanja članov so v gostišču Šinjor v Martjancih. T. K., foto; T. K. 1 TEMPIRANO Doc. dr. Mitja Slavinec: »Akademski ples je bil konstruktiven, Ni nas zdesetkal...« Tomislav Nemec, načelnik UE Ljutomer: »Upravna eno ta Ljutomer pa tudi odločno oporeka navedbam poslanca, ki jih povzemate, da gre v navedenem primeru za nagajanje iz UE Ljutomer« Nadja Miloševič, podžupanja Mestne občine Murska Sobota: »Nujno je nastopiti enotno, se prej dogovoriti, ali o progra m u študija ali avtocesti.« Rotarijancl sledijo Štirim osnovnim načelom oziroma vprašanjem: Ali je resnica? Alije pošteno do vseh udeležencev? Ali krepi dobrobit in prijateljstvo? Ali je v prid vsem udeleženim?« Prof. dr. Janez Malačič: »Zastaranje znanja je izredno pomembno vprašanje, toda znanstveniki se malo ukvarjajo s tem, Sele sedaj je to res razis kovalno področje. Po naravi stvari pa je bilo to že prej jasno.« Rudi Cipot, predsednik RC ZOTKS MS: »Pomurci bomo uresničili svoje strateške cilje, če bomo verovali, se vedli in sprejeli vrednote uteče se regije.« Karmen Sreš, bistriška pevka, ki je pred nedavnim rodila drugega otroka: »Eden od Avstrijcev mi je v hotelu Radin v Radencih rekel, da še nikoli ni videl tako živahne in vesele nosečnice.« Anton Horvat, mizar iz Crenšovec: »V salonu bomo predstavili lastne izdelke, možne barvne kombinacije in razlike, ki določajo cenovne skupine. Nazorno jim želimo jpokazati, zakaj naši izdelki sodijo v višji cenovni razred in torej niso primerljivi špoplavo cenejših izdelkov po trgovinah.« Anton Bala-žek, župan občine Lendava: »Direktor občinske uprave g. Bojan Hozjan je izrazil željo, da se s 15. 12. 2003 znova zaposli na Dvojezični osnovni šoli l v Lendavi. Razlogi so osebne in zdravstvene narave. Po tehtnem premisleku sva ocenila, da je predlog utemeljen. Meniva, daje bilo sodelovanje med nama korektno, zaradi tega bova ohranila delovne in osebne stike.« Stanislav Raščan, državni podsekretar na zunanjem ministrstvu: »Vračanje domov je vedno posebho doživetje, ki sega ne da opisati. Moja otroka vedno pra vita, da se vračamo domov, ko gremo iz tujine v Ljubljano. kjer sedaj živimo, ali iz Ljubljane v Prekmurje, Našemu Prekmurju daje poseben Čar, ki ostane vedno v spominu, četudi si več desetletij v tujini, ta domačnost, ljubeznivost, spoštovanje.« 4. december 2003 - VESTNIK ' 25 let Varisa Lendavsko podjetje Varis, proizvodnja sanitarnih kabin praznuje petindvajsetletnico delovanja. V spomin na prehojeno pot so ob jubileju na sedežu družbe z razstavo prikazali kronologijo pomembnejših dogodkov, obletnico zaokrožili z izdelano 50 tisočo sanitarno kabino, kakovost poslovanja pa potrdili s prejetim certifikatom kakovosti ISO 9001:2000. Uradni začetek poslovanja družbe sega v februar 1978, ko je bilo registrirano podjetje Gorenje Varstroj - Tozd Varis, proizvodnja in montaža sanitarnih kabin Lendava. Po velikih začetnih težavah uveljavljanja na trgu in potem tehnoloških izboljšavah je podjetje prvič doseglo stabilna tla pod nogami leta petinosemdeset, ko so izdelali 3500 sanitarnih kabin. Varis Lendava je danes v lokalnem prostoru uspešno podjetje z letnim prihodkom poldrugo milijardo tolarjev. Sedemdeset odstotkov le-tega ustvarijo na zahodnih trgih, in to predvsem s prodajo sanitarnih kabin, njihov glavni proizvodni program pa dopolnjuje Še ponudba cevnih radiatorjev, razteznih posod in elementov za rolkanje. V podjetju je zaposlenih sto petdeset delavcev, zaradi nihanja pri obsegu naročil pa si pomagajo še z zaposlovanjem večjega števila delavcev za določen Čas. Kar 87 odstotkov premoženja družbe, ki je razdeljeno med 313 delničarjev, je v rokah zaposlenih, njihovih družinskih članov in upokojencev. M. H. GOSPODARSTVO ——I Pohištvo Horvat iz Črenšovec Stavijo na kakovost in višji cenovni razred Borzna dogajanja Začetek veselega decembra Začel se je zadnji letošnji mesec, ki je poln praznikov in tudi pričakovanj. Tako tudi investitorji na trgu vrednostnih papirjev pričakujejo bogato obdaritev. Le-ta naj bi bila v obliki višjih tečajev vrednostnih papirjev. Po statističnih podatkih iz preteklih let je v decembru trgovanje skoraj vedno potekalo v izrazito pozitivni smeri. Za ta mesec je tudi značilno, da se večina poslov sklene v obliki svežnjev, zato ne preseneča izredno povišan promet trgovanja. Osrednji borzni indeks SBI 20 se je približal psihološki meji 4.000 točk. Konkretno povedano manjka še 45 točk. Ali bo uspel preboj psihološke meje, je vprašanje, ki se poraja. To se bo pokazalo v prihodnjih dneh. Na trgu vlada popoln optimizem, kjer vlagatelji spet poznajo samo eno smer Ampak upam si trditi, da po vsaki rasti pride tudi do znižanja tečajev delnic. Minule dni je dvignila nekaj prahu delnica družbe Merkur. Med delničarje družbe Merkur je udarila novica o slabem poslovanju družbe Big Bang v Avstriji, v kateri ima delež tudi Merkur. Govori se o veliki izgubi kot posledici močne konkurence v EU. Ampak to je prihodnje okolje, v katerem bodo poslovala naša podjetja. Vprašanje pa je, kako so na ostrejše razmere poslovanja pripravljene naše družbe. Posledice nepripravljenosti bodo občutne, zato prihodnost marsikatere naše družbe ni najbolj rožnata. Trgovska in živilskopredelovalna industrija bo imela z vstopom v EU na nasprotni strani zelo močno konkurenco. Mnogi so prepričani, da približevanje EU oziroma priključitev Slovenije EU prinaša našim družbam novi potencialni velik trg. Toda ta trg je v marsikaterem segmentu že popolnoma zasičen in mnogo proizvajalcev išče nov trg za plasiranje svojih izdelkov, zato sledi, da na slovenski trg računa tudi marsikatera tuja družba. Zakaj navedena dejstva? Vse to bo vplivalo na trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi. Mislim, da bo tudi marsikateri vlagatelj v vrednostne papirje ostal z dolgim nosom. Seveda pri nakupu delnic računa na dobiček, zelo realen pa je tudi scenarij, da le ni vse zlato, kar se sveti, zato naj velja nasvet: Preden se odločite investirati v vrednostne papirje, pretehtajte čim več podatkov, ki so na voljo, in ne sledite samo nekim slepim pričakovanjem. Zanimivo je dejstvo, ko so delnice relativno drage, so zanimive za širok krog vlagateljev, nasprotno pa pri nizki ceni le za ozek krog vlagateljev. Sposobni realizirati dobiček pa so le zadnji omenjeni vlagatelji. Opomba: Prispevek izraža osebno mnenje avtorja Borzni posrednik Štefan Kerčmar Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 25.11. 2003 do 02.12. 2003 »Obseg opravljenega dela je v primerjavi z lanskim letom večji, prihodek pa ostaja približno na isti ravno. Morda bo celo nekoliko manjši kot lani,« je povedal o razkoraku med povpraševanjem in možnostjo doseganja dobre tržne cene Anton Horvat, lastnik in direktor družbe Pohištvo Horvat, s. p., iz Črenšovec. Ponudba izdelkov pohištvenega podjetja, ki zaposluje osemnajst delavcev in je imelo lani okoli dvesto milijonov prihodka od prodaje, je zelo pestra, saj opremljajo različne javne objekte, pisarne, recepcije, hotele, lokale pa tudi stanovanja, vse pa delajo le po sprejetem naročilu. Njihovi izdelki sodijo v višji cenovni razred, s takšno ponudbo pa so že nekaj časa na avstrijskem trgu. V zadnjem letu se zelo uspešno uveljavljajo še na Hrvaškem, kjer so si pred časom pridobili že drugega večjega kupca »Poslovno sodelovanje je presenetljivo dobro, za svoje izdelke pa lahko dosežemo višjo ceno kot na domačem trgu,« je o novi tržni priložnosti povedal sogovornik. So pa s svojo ponudbo predragi za madžarske kupce, tako da so ostali brez posla pri opremljanju objektov družbe MOL, ki so bili dosle j v njihovi domeni, v prihodnje pa jih bo opremljala domača pohištvena industrija. Ponudbe, ki jih bodo z nižjo ceno spodrivale na že osvojenih trgih, bodo pač realnost skupnega evropskega trga, ugotavlja Anton Horvat, in temu se bodo morali prilagajati tudi sami. Manjši prihodek ob večjem obsegu dela je že posledica tega, da znižujejo cene in tako zadržujejo VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPER 25.11.2003 2.12.2003 h-U L 1». ||I Gorence. d.d^Velenp- 5.020,90 5.004,13 -0,33 Intereuropa, dd.Koper 5.422,70 5.400,59 -0.41 Krka, d.d.. Novo mesto 52 806,55 52.021,78 -1.49 Luka Koper, d-d-, Koper 7.499 15 7.645.33 1.95 Mercator, daL, Ljubljana 32.611,73 32.000,99 -1,87 Petrol, d.d., Ljubljana 55,432,90 56.979,86 2,79 Pivo vama Laško, d.cL Laško 7.440,79 7.448,66 0.11 Radenska, d,d-T Radenci 1.823,04 1.907,36 4.63 Sava, d-d^ Kranj 28.485.61 28.261.89 ■0,79 Terme 3000. d.d.. Moravske Toplice 2.059.69 2.039.22 -0,99 Živila Kranj, d,d.. Naklo 14.410.00 14.346,67 ■0,44 Prosti trg Juteks, d.d., Žalec 28.387.33 28.005,89 -1.34 K D Holding d.d, Ljubljana - redne KD Holding d,d,. Ljubljana ■ pred n, 7.595,91 7.713,36 1,55 5.661,41 5.500,00 -2.85 Liv Postojna, d-cL Postojna 13 972.60 14.000,00 0,20 Obveznice na proattra iruu S l-Od škod n in s ki s klad Z.izdaja 102,86 103,17 0.30 Prta« trj investicijske družbe J n fond ID, d.d, Maribor 2.001,13 2.027,10 1.30 KD ID, d-d- Ljubljana 159,57 160,80 0,77 NFD1 Al.d , Ljubljana 230 58 232,37 0.78 Triglav steber 1, [Dt d.d.. Ljubljana 260.87 260,60 -0,10 Zlata Moneta!. ID, d,d., Maribor 210.43 211,51 0.51 Prosti trg * delnice NFD2, d.cL, Ljubljana 65,34 65,82 0.73 P M 1N+d,d.„ Murska Sobota 260.00 260.53 0.20 PPIR, d d«, Murska Sobota 37,78 38.94 3.07 INDEKSI Slovenski borzjii indeks SB 120 3 950.96 3.954,68 0.09 Indeks delnic PID-ov FIX 3.256,38 3.283,18 0,82 Podjetništvo v Bakovcih Na poti do lastne blagovne znamke Vsa družina dela doma Povod za obisk v Titanovem šiviljstvu v Vrtni ulici v Bakovcih je odličje - priznajo za razvijanje kakovosti izdelkov in storitev - ki ga je prejel od Območne obrtne zbornice M. Sobota ob njeni 35-letnici. Lam je minilo deset let. odkar je Štefan Titan iz Bakovec podjetnik. Leta 1992 je namreč zapustil konfekcijsko podjetje v Murski Soboti in se odločil za samostojno poslovno pot. Lahko zapišem, da je uspel. S šivanjem je začel sam, a je kmalu zatem zaposlil sina Boruta, nato še ženo Erno in sina Andreja. Dejavnost (šivanje težke konfekcije: moške obleke, plašči, ženski kostimi, ženske bluze...) se je širila in postopoma je začel zaposlo- naročnike, in če sedaj še ugotavljajo, da je pri naročniku pomembna najprej cena in šele nato kakovost izdelka, se nameravajo dolgoročno obdržati na površju prav s še kakovostnejšimi izdelki višjega cenovnega razreda. Na pomlad razstavni prostor Podjetje Pohištvo Horvat ima dovolj naročil, čeprav jim za to sedaj še ni treba posebej pretresati tržišča. V prihodnje bo drugače, ugotavljajo. Če so že doslej veliko Časa namenili kupcu, pripravi ponudbe in oblikovanju pohištva, bodo odslej to morali početi še temeljiteje, do potencialnih kupcev pa bodo morali s svojo ponudbo stopili tudi sami, zato že raz Ohranili se bodo s kakovostnejšimi izdelki višjega cenovnega razreda Trendi opremljanja bivalnih prostorov gredo namreč prav v tej smeri. Če je še pred časom ljudem veliko pomenil drag avtomobil, zategovali pa so pri opremljanju bivalnih prostorov, sedaj dobiva na vrednosti tudi kos pohištva. In korak pred nami so pri tem prav naročniki iz zahodnih trgov, kjer si Pohištvo Horvat obeta višji iztržek. Vendar pa velikih sprememb v prihodnjem letu Še ni pričakovati. »Za prihodnje leto načrtujem enak obseg poslovanja, cilj pa nam je, pridobiti nove partnerje, predvsem v Avstriji,« je povedal Anton Horvat. b' h n k ft ti 31 fi P V; Vi' Si P' Ji »Cilj nam je pridobiti nove partnerje, predvsem v AvstftJ1' je povedal Anton Horvat. Foto: Natalija Johnov k i; * p < Podjetnik Štefan Titan iz Bakovec: »Na tržišču se bomo skušali uveljaviti z lastno blagovno zrtamko Titanium.« Foto: Š. S. vati še delavce iz domače vasi in okolice. Danes zaposluje Šiviljstvo Titan 16 delavcev in prizidani mišljajo, da bodo v prihodnje zaposlili Še arhitekta in ekonomista. Ugotavlja namreč, da bo Čas izdelave izdelka v proizvodnem procesu zaradi tehnološkega posodabljanja čedalje krajši, daljšal pa se bo čas za načrtovanje in sploh storitve z višjo dodano vrednostjo. Ob razširitvi proizvodnih prostorov z novim objektom v izmeri 2200 kvadratnih metrov so zato del teh namenili tudi za razstavni prostor. Odprli ga bodo na pomlad, v njem pa bodo kupcem predstavili »... lastne izdelke, možne barvne kombinacije in razlike, ki določajo cenovne skupine Nazorno jim želimo pokazati, zakaj naši izdelki sodijo v višji cenovni razred in torej niso primerljivi s poplavo cenejših izdelkov po trgovinah«, je povedal sogovornik. Se pa prostori v podaljšku stanovanjske hiše so resnično pretesni, zato nastaja prek ceste novo dvoetažno tega, da se s prodajo pohištva tih kega cenovnega razreda in z dodane vrednosti ne da zaslužiti vse bolj zavedajo tudi trgovci, sp temen jen a ponudba in drugačen odnos do kupcev pa bosta pove čala možnost prodaje tudi za pr° izvajalce dražjega pohištva. Podjetje Pohištvo Horvat se pred slovenskimi proizvajalciP° hištva lahko predstavi z lastnim računalniškim programom in proizvodnjo, podprto s sodobni računalniško tehnologijo. Vsake mu kupcu ob sprejemu naroči določijo črtno kodo, pod katcr se potem prek računalnika vp' sujejo vse ure dela, kdo od del* vcev je izdelek obdeloval in ve porabljen material, in to natanm" do zadnjega vijaka. Majda Horvat S s c ž s d D n s 8: P 0 P C d k ti s h u i< o sl tl poslopje, katerega povrsd*- ‘ okrog 400 kvadratnih Šivajo za znana slovenska i" '' podjetja. Gre pretežno za11 ' imenovane dodelavne p1^ . bolj pa se uveljavlja tudi nj*^ lastna blagovna znamka Tita"" Pod to blagovno znamko ■" J vajo za posamezne rlarciCU^ ške obleke in moške srajce k " narejene iz vrhunskih j, materialov nemškega in skega designa in krojene p1 "" ( (I). V načrtu imajo odprtje I- ■ 1 4 I H i tl 4 k h trgovine Ob obisku pri Titanovihse ( pogovarjal s sinovoma, na k-oče postopoma prenaša'" delavnice. Andrej je skrbi predvsem za mod^L. Borut pa je kreator in S11’" ’’ Oba sta v družinskem P' '1 (i)|. zelo zagnana. Med krajši"1 zevanjem v delavnici ugotovil, da vlada med zelo dobro razpoloženje- „. ■ V obrazložitvi priznani-1 0 Murska Sobota so zapisa'1' * p. proizvodnih dosežkih ':t l 'n)re tana, ampak tudi to, da je P1" >tJ! dsednik sekcije tekstilec " m akter pri promocijski-1', jz-sti tekstilne branže. |lf' delke je treba predstavlja' dnih revijah in drugih P jz tvah. Tako smo videli o ' Titanovega Šiviljstva im1'at vni modni reviji v Dian*v It v h h 4 h 4 v V Soboti. š VESTNIK - 4. december 2003 GOSPODARSTVO Certifikat kakovosti Avtobusnemu podjetju Murska Sobota Žal kakovost še ne zagotavlja uspešnosti Izpad prihodkov pri javnih prevozih potnikov nadomeščajo z drugimi dejavnostmi Avtobusni promet Murska Sobota se je letos pridružil ti-Mim pomurskim organiza-ki se doslej ponašajo de z 52 certifikati kakovosti f rije ISO 9000. Po besedah direktorja Jožeta Verena so med prvimi javnimi prevozniki potnikov v Sloveniji, ki prejeli certifikat kakovo-s>iISO 9001:2000, pridobitev P® so zaznamovali na priložnostni slovesnosti. Ko so nja, si v Avtobusnem prometu Murska Sobota prizadevajo, da bi bili rezultati kar najboljši. Še vedno so predvsem avtobusni prevoznik, ker pa ima ta dejavnost v zadnjem Času številne te zave, dajejo poudarek drugim in z njimi želijo nadomestiti izpad desetodstotno rast, povečuje se prodaja turističnih aranžmajev, število prodanih ur v elektro servisu gospodarskih vozil so povečali za 30 odstotkov, povečujejo storitve v servisni in kleparsko-] ičarski delavnici za osebna vozila, povečuje se tudi jajo in zatrjujejo, da je javni prevoz potnikov lahko perspektivna dejavnost tudi pri nas, vendar ne more poslovati na tržnih principih, dolgoročno pa lahko funkcionira le, če bo podprta z aktivnimi ukrepi prometne politike Ludvik Kovač ^rtifikatu kakovosti, jim te-^nja tolmačenja standarda “»kovosti ISO 9000 niso bila ^vno pisana na kožo, ker pa ’r je vedno več podjetij v nji-a°vem okolju odločalo za ®vedbo teh standardov v svo-1 poslovanje, so se tudi sami bočili za to, je na novinarji konferenci povedal di-frktor Veren. ča certificiranje so se v Avto-Usnem prometu .Murska Sobo-'* odločili postopoma in v ju-"iu 2001 so pridobili znak ka-jovosti po standardu ISO ^1:1994 /a dva profitna cen-111' Turistično agencijo Klas in center Peugeot. Tema pro-^nitna centroma so se letos ^’družili Še drugi, saj so sredi ’• uspešno prestali presojo v Vseh dejavnostih, ki jih opra-^iJjo, v septembru pa si je ta S|oibol kakovosti Avtobusno ^jetje tudi dokončno prislu- r' prav kakovost poslovanja 0 Oljenja sama po sebi še ne (’£otavlja uspešnosti poslova- Slovenski avtobusni prevozniki so pred kratkim na problemski konferenci opozorili na nekatere negativne trende v zadnjih 15 letih. V tem času seje število prepeljanih potnikov zmanjšalo za 80 odstotkov, temu pa so se prevozniki prilagajali z zmanjševanjem voznega parka. Žal jim to ni uspelo linearno, saj seje število avtobusov zmanjšalo leta 40 odstotkov. Posledice tega so zmanjšana amortizacijska sposobnost in bistveno slabši ekonomski položaj te panoge, beg najsposobnejših kadrov, staranje voznega parka in njegova slaba izkoriščenost, povečuje pa se tudi zadolženost teh podjetij. pri prevozih potnikov. Trend zmanjševanja števila prepeljanih potnikov se nadaljuje tudi letos, saj se je njihovo število (predvsem pri prodaji delavskih vozovnic) v primerjavi z lani zmanjšalo kar za 18 odstotkov in temu primerni so tudi prihodki. So pa zato ugodnejši rezultati pri prodaji avtomobilov, kjer beležijo lože Veren: »Žal pri nas še vedno m sprejeta resolucija o prometni politiki, vlada pa tudi močno zamuja z oblikovanjem gospodarske javne službe, za kar se je obvezala z zakonom o prevozih v cestnem prometu.« Terme Lendava načrtujejo apartmajsko naselje Z gradnjo bodo začeli spomladi Terme Lendava pripravljajo projektno dokumentacijo za gradnjo apartmajev, in sicer v dveh sklopih, vzhodno ob reki Ledava ter zahodno levo ob cesti, ki vodi do vasi Tri mlini. V vzhodnem naselju bo štiriinštirideset apartmajev, ki bodo del hotelske ponudbe in v lasti Term Lendava, v zahodnem pa bo štirideset apartmajev, ki jih bodo ponudili trgu. »S kupnino bomo financirali bodisi delno lastno udeležbo pri gradnji apartmajev ali gradnjo bazenskega kompleksa,« je povedal direktor družbe Terme Lendava Franc Huber. V Lendavi namreč že imajo pripravljene načrte za gradnjo bazenov ob hotelu Lipa v velikosti okoli dvesto kvadratnih metrov vodnih površin, zasnovane pa so tako, da bo ob večjem bazenu še pet manjših z različno temperaturo vode in sicer od hladne pa do petinštirideset stopinj tople vode, zaokrožile pa jih bodo Še zračne kopeli. Vse to pa bo pod skupno streho. S tem bodo dopolnili svojo ponudbo storitev tako za hotelske goste kot goste apartmajskega naselja Oba objekta bodo začeli graditi hkrati in predvidoma spomladi. Direktor družbe Franc Huber napoveduje, da bodo projekti za gradnjo apartmajev nared do dvajsetega decembra, tako da bi še letos zaprosili za gradbeno dovoljenje. »Načrtujemo, da bi dela oddali do konca marca, rok izvedbe pa bi bil pet mesecev, tako da bi vse moralo biti pod streho že avgusta. Naš vrhunec sezone je namreč v septembru, ko bi že morali imeti dodatne kapacitete,« je še izjavil. Gradnja apartmajskega naselja jih bo stala okoli 600 milijonov tolarjev in 200 milijonov novi bazeni. Ob lastnih sredstvih, ki jih bodo pridobili s prodajo apartmajev, bo svoj delež primaknil Še večinski lastnik, torej Moravske Toplice, del stroškov bodo pokrili z bančnim posojilom, kar štirideset odstotkov vrednosti investicije pa nameravajo pokriti s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov Z načrtovano gradnjo bodo torej Terme Lendava kot v neki objem ujele zemljo med reko Ledavo. Šest in pol hektarjev zemlje kolikor je sedaj imajo v lasti, jim bo zadostovalo za že predvideno širitev in tudi zunanji bazenski kompleks, o katerem tudi že razmišljajo. Do večjega zemljišča so prišli lani, ko je krajevna skupnost oziroma občina s tem premoženjem oziroma kapitalskim vložkom postala sedemodstotna lastnica družbe. »Na ta način smo pridobili nove tri hektarje in pol zemlje, tako da imamo odprto možnost razvoja. Osebno sem prepričan, da bi ta obseg zadostoval za naslednjih pet let, potem pa bo treba razmišljati o dodatni zemlji,« je povedal sogovornik. M. H. število opravljenih ur v avto šoli Busko, medtem ko ne dosegajo načrtovanega povečanja prodaje v gostinstvu. Kljub temu napovedujejo, da bo imelo podjetje tudi letos manjši dobiček. Poslovanje bi bilo še uspešnejše, če se s perečimi problemi ne bi srečevala njihova osnovna dejavnost. Nanje nenehno opozar- Kredit. 20 ključev za učinkovitost podjetij Zorenje za tekmo v Evropi šestdesetimi le tri podjetja iz Pomurja . Ministrica za gospodarstvo fea Petrin je z velikim za-a^oljstvom predstavljala ^•branke podjetij, katerim je, postala svetovno kon-. rencna, država plačala sve-. ®lne storitve uvajanja me-j * 20 ključev. Z njo pa zado-' btva niso mOgii deliti novici. ki na zadeve vedno po-še z regijskega vidi-r°jekt ministrstva Spodbuja-'bajanja celotnega sistema ^nih izboljšav v podjetjih nam- Poteka že tretje leto, med šestil podjetji, ki so bila deiež-1 ravne podpore, pa smo na-H bi pomurska, El ti iz Gornje Zdravilišče Radenci in Lendava. »Saj se bodo zbu-tlhb pri vas,« je po tiskovni j? ^tenci v Radencih ob 3. slo-'1 konferenci 20 ključev, ki jo it^niziralo svetovalno podjet-^oitet&Touche, lokalnim no-’ricm tolažilno dejala ministri-,.1 z dolgim spanjem ne bodo 1^ priložnosti, je menila K J 'h/av n> sekretarka Mateja S^er da bodo tudi po tem, ko '^•va prenehala plačevati sto- ritve svetovalne hiše, pomoči pri uvajanju metod 20 ključev deležna prek sekcije, ki so jo ze ustanovili pri Gospodarski zbornici. V bistvu pa pri pomurskih podjetjih ne gre le za zamujeno priložnost pri pobiranju denarja iz državne malhe, ampak za veliko tehtnejšo zamudo, in to na področju višje produktivnosti, izboljšane kakovosti in stroškovne učinkovitosti na vseh ključnih področjih poslovanja. Podjetja, ki so že ponotranjila metodo 20 ključev, so namreč korak pred tistimi, ki tega še niso storila. Njihova produktivnost se je letno povečala tudi do deset odstotkov, to pa je na tržišču že tista prednost, ki šteje. Podjetja, ki poslujejo »pod ključi«, prihranke, ki jim jih prinašajo manjša odsotnost z dela, povečan izkoristek strojev, padec zalog, manj reklamacij, manjša poraba materiala, izboljšanje delovnih razmer, štejejo v milijonih, to pa po besedah dr. Tee Petrin tudi opravičuje milijone, ki jih je oziroma še bo država namenila za utrjevanje konkurenčnosti podjetij, da bodo v evropskem ozračju lažje dihala. Predvidena višina sredstev znaša 751 milijonov tolarjev. Zakaj pomurska podjetja niso zraven’ Sodelujoča na tiskovni konferenci Mateja Mešl je menila: •Tukaj sta dve zadevi, na eni strani gre za poslovne odločitve, ključni kriterij, ki ga zahteva ministrstvo, pa je, da menedžment, uprava, direktor s prijavo podpiše tudi svojo stoodstotno podporo projektu in tudi osebni angažma. Vpisan je celo odstotek njegovega delovnega Časa. Vkl jučena je tudi zahteva, da v projekt vključi skupino usposobljenih notranjih vodij Mislim, da je to ena težjih zahtev.« Je pa tudi res, da ministrstvo financira samo del stroškov, ki so zaradi angažiranja ljudi za podjetje veliko višji. »Kje bo potem tisti menedžment, ki ne obvladuje niti osnovnih poslovnih procesov, pripravil še zaposlene in jih vodil, da bodo nekaj dodatno delali Tudi tu je del resnice, zakaj se ne prijavlja več podjetij,« je povedala Biserka Filipan Kraljič, vodja projekta pri podjetju Gorenje orodjarna. »Brez dobrih direktorjev ni dobrih podjetij,« je pripomnil dr Franc Gider. Jože Duh, direktor marketinga Zdravilišča Radenci, pa: »To je poslovna priložnost za vsa podjetja. Angažirati je bilo treba vse zaposlene « M. H. Brez stroškov. Takoj. "Kredit takoj" - v decembru brez stroškov odobritve, zavarovanja in interkalarnih obresti, z enako mesečno anuiteto, plačilom s transakcijskega računa Nove KBM, do enega milijona tolarjev, s časom vračila do treh let, denar dobite takoj. Informacije: Nova KBM, Podružnica Pomurje • LLT, Ulica Staneta Rozmana Ua. Murska Sobota in Agencija Lendava, Glavna ulica 4, Lendava, wwwaikbm.sl '^».Nova KBM d d (IZ)BRANO 4. december 2003-VESTNK I Baromer Dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU, se ne strinja z lokalnimi višješolskimi programi, ampak zagovarja šole »svetovnega formata«, in to bi moralo izkoristiti Pomurje. Postidplomski program regionalnega menedžmenta bi bil priložnost, toda ali ni ta že v Štanjelu? Geza Džuban, poslanec, ki je prizadetim Goričancem prodajal vsebino novega lovskega zakona, ki pa problema odškodnin za nastale škode, ki jo povzroča divjad, očitno ne bo reševal. Zbiranje podpisov na računalniški trak Je potekalo na pobudo Zavoda za zdravstveno varstvo na vseh pomurskih osnovnih šolah. Borut Meh, predsednik uprave Mure, v poročilu o poslovanju družbe v prvih devetih mesecih ugotavlja, da je realizacija za dobrih šestnajst odstotkov manjša od lanskoletne. Izguba je za polovico manjša od lanskoletne, je pa 418 milijonov višja od načrtovane. Darja Hrga, svetovalka za proračun na ljutomerski občini, ki se je s svojo strokovnostjo dokazala tudi pred računskim sodiščem, ki v reviziji proračuna ni našlo pomanjkljivosti, je zamenjana. Zamenjala jo je komunalna inšpektorica. Dragica Horvat, mati sedmih otrok, je ostala po tragični nesreči moža sama z otroki. Spoprijeti se mora s kruto usodo m preživetjem, upajmo, da širša skupnost tega ne bo prezrla in ji bo pomagala. 1. december - svetovni dan aidsa Živi in pusti živeti Prve primere aidsa smo v Sloveniji uradno zabeležili leta 1986. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je na Slovenskem najmanj 137 oku-šenih z virusom HIV, od tega je 30 bolnikov z aidsom in 107 oseb, ki še niso zbolele. Med skupno 103 prijavljenimi primeri, ki so od leta 1986 zboleli za aidsom, je bilo 90 moških v starostnem razponu med 20. in 60. letom, med katerimi je 53 tistih, ki so imeli spolne odnose z moškim spolom, 12 jih je bilo heteroseksualnih, sledijo pa uži- Obnovljen Sajami vodnjak v Trdkovi Za ohranjanje čistih voda S pomočjo Heliosovega sklada, kije bil ustanovljen pred petimi leti, so doslej obnovili že 24 starih vodnjakov po vsej Sloveniji ’ Nekdanji stari vaški vodnjaki, ki so jih ljudje v preteklosti uporabljali kot vir pitne vode, lahko postanejo zanimiva turistična privlačnost. Tega so se zavedli tudi v gorički občini Kuzma, kjer so v vasi Trdkova obnovili Sajarni vodnjak in ga na priložnostni slovesnosti konec prejšnjega tedna tudi odprli. Zadnjo novembrsko soboto so na priložnostni slovesnosti vTrdkovi odprli obnovljen Sajami vodnjak, kjer se bodo mimoidoči lahko osvežili z zdravo pitno vodo. V Murski Soboti nas je spomnil na svetovni dan boja proti aidsu miadinski cen terMIKK. valci drog s petimi obolelimi. Pri ženskah je večina obolelih v starostni skupini med 25. in 34. letom, ki so imele v glavnem heteroseksualni kontakt. Med obolelimi pa sta tudi dva otroka, deček in deklica, ki sta se okužila prek matere. Skupno število prijavljenih primerov aidsa in število na 100.000 prebivalcev do 30. septembra 2003 glede na re- gijo prebivališča Regije 1. januar 1986-30. september 2003 število prijavljenih št./100.000 preb. CELjE 8 2,7 KOPER 11 7.9 KRANJ 11 5,6 LJUBLJANA 44 7,3 MARIBOR 11 3,4 MURSKA SOBOTA 3 2,4 NOVA GORICA 6 5,8 NOVO MESTO 6 4,4 RAVNE 2 2,7 Skupaj 102 5,1 Ena oseba ob prijavi aidsa ni imela niti stalnega niti začasnega prebivališča. boja proti aidsu. Obnova vodnjaka v Trdkovi, ki so ga uredili v sodelovanju z občino Kuzma, spada v okvir Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga ustanovila Helios ter ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Po besedah Nataše Hajdinjak, vodje sektorja tržnih raziskav v Heliosu, so se za ustanovitev takšnega sklada, ki deluje Iz uradnih podatkov Inštituta za varovanje zdravja je mogoče razbrati, da so bili od leta 1986 na območju Pomurja odkriti trije primeri aidsa. Bolezni so v naslednjih letih tudi podlegli, kar pa še ne pomeni, da bolezni v Pomurju ni. Brez zdra- že od leta 1998, odločili predvsem zato, ker so spoznali, da ni dovolj le proizvajati in potrošnikom ponujati okolju prijazne izdelke, pač pa morajo narediti nekaj več. Prvo partnersko pogodbo z ministrstvom za okolje, prostor in energijo so letos januarja podaljšali za šest let, s pomočjo Heliosovega sklada, v katerega se stekajo sredstva od Poudariti je treba, da gre za gole uradne podatke. Število obolelih je dejansko nekajkrat višje, saj se Slovenci v primerjavi z drugimi evropskimi državami redkeje odločamo za testiranje. Večina HIV pozitivnih dolga leta živi brez bolezenskih znakov, videti so popolnoma zdravi, ne vedo za okužbo, pri tem pa lahko okužijo druge. vljenja se aids razvije v desetih letih po okužbi. Najpogostejši bolezenski znaki so povišana telesna temperatura, povečane podkožne bezgavke, izpuščaji, dolgotrajne driske, kašelj, hujšanje, utrujenost. Bolezen ne pozna meja Razvoj epidemije v prihodnosti je odvisen predvsem od nas samih in odgovornosti posameznika do okolja, v katerem živimo. Vsako leto 1. decembra je Na OŠ Sv. Jurij v občini Rogašovci so v sodelovanju s patronažno službo v »v ski Soboti 1. decembra izvedli naravoslovni dan, kije bil posvečen ozavešca Nataša Hajdinjak: »Z oživljanjem krajevnih vodnjakov želimo poudariti pomen pitne vode v urbanem okolju.« prodaje njihovih izdelkov, in sicer 50 tolarjev od prodanega litra barv, pa so doslej obnovili 24 vodnjakov po vsej Sloveniji in očistili 17 kraških jam oziroma brezen. Obnovljen vodnjak v Trdkovi, ki je bil izkopan v prejšnjem stoletju in so ga uporabljali vse do leta 1990, ko so zgradili vaški vodovod, bo vsekakor privlačna turistična zanimivost za obiskovalce novega Krajinskega parka Goričko. V Trdkovi nedaleč od vodnjaka načrtujejo tudi obnovo stare kmečke hiše, za obiskovalce gozdne učne poti Tromejnik pa je zanimiv tudi velik star hrast, ki je spomeniško zaščiten in na katerega so krajani Še posebej ponosni. Ludvik Kovač več akcij, ki opozarjajo na bližino bolezni, na strpnost do drugačnih, obolelih, ki se v večini primerov potuhnejo m ohranijo bolezen globoko v sebi, saj je prav ^okolje tisto, ki jih stigmatizira. Zavod za zdravstveno varstvo v Murski Soboti se je letos odločil za akcijo zbiranja podpisov in misli med osnovnošolci na dolg računalniški trak, ki ga bodo razdelili vsem pomurskim osnovnim šolam. Odziv je od šole do šole drugačen. Patronažna medicinska sestra, gospa Martinn Horvat, ki se že vrsto let aktivno ukvarja s preventivo in ozave-ščanjem okolice o virusu HIV posledicah kajenja in podobno, letno obišče več šot. V preostali pomurskih šolah je akcija ozave ščanja najpogosteje prepuščena članom Rdečega križa oziroma profesorjem, ki se po lastne® preudarku odločijo spregovoriti o pereči temi Prav proces komunikacijev šoli, predvsem pa v družini j« najpomembnejši dejavnik pre prečevanja. V preteklosti so nas na nevarnost bolezni redno opo zarjah na preventivnih sistema tskih pregledih v zdravstvene® domu, ko so se vsakemu mla«10 stniku vtisnili v spomin ogronm plakati o boju proti aidsu, ra*'1 kajenju, torej boleznim. obdajajo vsak dan. Manko je r‘‘ stopi! v času privatizacije sp šnih zdravnikov, ki so preče preglede učencev nekaterih '■ novnih šol, kjer je z ekonom®-raztogov izpuščen socialni d' vec ali višja medicinska sestr s11 nas je času preventivnih p^‘ dov opozarjala na nevarno^ lezni. Govoriti o obolelih in jih matizirati s homoseksualci uživalci drog, je ne samo p^' ganje odgovornosti na nam gačne, a v bistvu Še kako e®v pravne, kar nam letošnje g^ Živi in pusti živeti -1. povedati, ampak je posredi znano, da se »meni patl5 L,. more zgoditi«. Virus HIV m’ P na meja, za vstop v državo|,L P trebuje nobenega potnega" v naše domove pa pn°e 11 brez vstopnega vizuma- ------------- — — Ec Skupno Število nih smrti Regije Število « za aidsom v ob"0,k 1 januar J september2^ CEIJE______ KOPER KRANJ LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA NOVA GORICA_ NOVO MESTO RAVNE 6^ 8 tl Ena oseba ob pnjaV1 ojp ni imela niti stalncg začasnega prebivali’ nit Vir: Inštitut za v zdravja Republike VESTNIK - 4. december 2003 (IZ)BRANO_ Zadeva Horvat z Razkrižja kot poslansko vprašanje Ali načelnik res »nagaja«? Tomislav Nemec pojasnjuje, da je UE Ljutomer le izvajala zakonske predpise popoldanskih urah nam K uspelo od Antona Horvata ^postaviti telefonski zvezo s !|abom v Ljutomeru. Po do-so mu rekli kar Kovačev Kot dolgoletni sodela ,ecTO Ljutomer je bil dolo-za našega obveščevalca.« 'r' je odlomek iz knjige Poziv ^ domovino, ki jo je napisal "•lan Bolkov ič - Bole, name-"■•k poveljnika protidiver-^ntskega voda Občinskega ^ba teritorialne obrambe Womer. Nanaša se na 26. ju-lii 1991. Če je bil določen, toN ni bil prostovoljec. A kaže, '10 ni tako enostavno. Upravna enota Ljutomer je An-l°na Horvata leta 1997 vpisala v tv'denco vojnih veteranov, s či-’’' mu je bil kasneje priznan Društvo ljubiteljev divjih mačk to, na kar ste morda pomislili Kačke, družina zveri; hodijo ^Prstih in kremplje navadno Ognejo; do žrtve se pripla-J' m jo naskočijo; odlično viJ°> slišijo in tipajo. Vrste ris, ^Pard, lev, tiger, leopard, ja-puma. Evropska divja ^ka je večja od domače, bolj * rep. Domača mačka je Poreklu iz nubijske podvr-^sme: angorska, siamska 'Ao je v leksikonu CZ zapisano Račkah - zvereh. Slovar sloven-l jezika pa je gostobesednejši, beseda (domači) maček - mač-^večpomenska, saj zanjt o) ne avirno le, da lovi miši, ampak ozki je prišel potiho 71 ttaček), je prebrisan (kot maV je previden (kot star maček) । 51 tudi vemo, kaj imamo dan po kjniu (mačka) Moški pa se za ’’-’T ki gre po ulici, ne le ozira-^a,»pak pravimo, da je dobra tem uvodu pa končno h koncil zadevi. Gre za Društvo lju- " " Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz v . Mk in finalno žrebanje ''’ja 2004 v Termah 3000 v . Lumber radio • december-digitalni t^Parat • januar - mikrovalovna peči-v* februar - dvd predvajalnik • marec -lr" stroj • april - Vestnikovo kolo tudi veteranski dodatek Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je 5. julija 1999 izdalo odločbo, da akt vpisa po nadzorstveni pravici razveljavi Tako se je tudi zgodilo. To je Antona Horvata zelo prizadelo in odločil se je, da se bo z vsemi sredstvi boril za svoje pravice. Medtem je že sprožen tudi upravni spor, poslanec državnega zbora Igor Stemberger pa je posredoval predsedniku zbora pisno poslansko vprašanje. Zanima ga, ali je mogoče v omenjenem primeru »ukrepati, da bi Antonii Horvatu povsem zasluženo priznali status vojnega veterana, in kakšni so nadaljnji postopki za to«. V podkrepitev tega so navedena priznanja, ki jih je Horvat prejel za sodelovanje v vojni za Slovenijo, med katerimi biteljev divjih mačk, ki so ga pred letom ustanovili Simona Zver, Andrej Horvat in Romana Sovič, ki je predsednica, zato je tudi najpogosteje na sedežu društva v Babincih pri Ljutomera. Tudi ob mojem obisku je bila v dnistvenem lokalu in še preden sem dobil kavico, sem se »moral« včlaniti. Romana Sovič - predsednica in soustanoviteljica Društva ljubiteljev divjih mačk. Foto: Š. S, DRUŠTVOL|UaiIU)EV : 1 DIVJIH MAČK Babinci22 Anton Horvat z Razkrižja se ne more sprijazniti, da so mu odvzeli status veterana vojne za Slovenijo, saj je bil pripravljen v vojni za samostojnost Slovenije marsikaj storiti. Foto: J. G. Zakaj prav tako imet Romana, ki ni bila ravno navdušena nad mojim poizvedovanjem in pisanjem o društvu, je povedala, da so vsi ustanovitelji in poznejši člani, ki jih je (nas je) že štiristo, zagotovo ljubitelji živali (psov, perutnine, golobov ...) in tako tudi ljubitelji mačk. Ko so tuhtali, kakšno ime naj dajo društvu, je padla ideja, da ga poimenujejo po divjih mačkah s čimer so želeli tudi malo provocirati Nagrajenci mesečnega žrebanja: - Valčka Glavnik, Radomerje 9e, 9240 Ljutomer - radio - Nina Bobovec, Mostje 72,9220 Lendava - knjižna nagrada za izraz BREČALO - Andrej Baligač, Vučja gomila 86,9208 Fokovci - majica - Irena Časar, Puconci 199,9201 Puconci - majica - Jani Božič. Postružnikova 4,9240 Ljutomer - majica - Ladislav Banko, Noršinci 23, 9221 Martjanci - majica - Karel Lebar, Dolina, Glavna ul. 52,9220 Lendava - majica - Emil Hodošček, Zenkovci 38,9265 Bodonci - majica - Marija Maučec, Gančani 151,9221 Beltinci - majica - Darja Zadravec, Strehovci 43, 9223 Dobrovnik - majica - Ciril Vrabetj, Pršetinci 9, 2258 Sv. Tomaž - majica - Karel Šalamon, Sveti Jurij 27a, 9262 Rogašovci - majica Nagrade oz. potrdilo o nagradi bodo izžrebanci prejeli po pošti. ČESTITAMO! Vestnik praznujehinagrajuje Domači izraz meseca: Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih m knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, pr leški ali štajerski) V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. December - digitalni fotoaparat Decembra bomo sestavljali digitalni fotoaparat. Na mrežo prilepite prvo sličico, do konca meseca pa bomo objavili še manjkajoče tri. L januarja bomo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 7. januarja 2003 pošljite na naslov: VESTNIK, UL arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. g Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za o digitalni fotoaparat: prekmurskih, prleških, štajerskih... £ Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila poseb-* na komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 7. janu- arja, na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 8. januarja, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrad« meseca. digitalni fotoaparat ali ।___________________________________________________________________________ Nagrade: 1. nagrada RADIO in 10 jubilejnih Vestnikovih majic ter knjiga za domači izraz je tudi znak MSNZ 1990, ki daje po spremenjeni zakonodaji pravico do pridobitve statusa vojnega veterana tudi osebam, ki so delovale kot pripadniki manevrske strukture narodne zaščite v obdobju od 17.5.1990 do 25.6. 1991. Iz poslanskega vprašanja tudi povzemamo navedbo, da je več kot očitno, »da gre v naveden primeru za nagajanje Upravne enote Ljutomer« »Odločno oporekamo...« Načelnik UE Ljutomer Tomislav Nemec, katerega smo seznanili s poslanskim vprašanjem in zaprosili za njegova pojasnila, v dokaj obsežnem odgovoru pojasnjuje, zakaj je bila Antonu Hor- (razdražiti, izzvati) javnost. S tem pa so zagotovo uspeli, kajti ljudje kar prihajajo in se včlanjujejo Zanimivo: članarine sploh ne pobirajo, ampak se novinci Je vpišejo v knjigo članstva, S čimer pridobijo določene obveznosti, predvsem pa pravice, med katerimi so tudi obiskovanje gostinskega lokala oziroma kluba, udeležba na društvenih piknikih, turnirjih v kartanju, ekskurzije, izmenjevanje izkušenj z mačkami... Š. S. vatu najprej podeljena, nato pa razveljavljena pravica do vpisa v register veteranov vojne za Slo venijo in s tem tudi do veteranskega dodatka, in sicer da je UE Ljutomer to storila na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je v postopku preverjanja dokumentacije ugotovilo, da so bila predložena tri različna potrdila. »Zoper odločbo ministrstva je stranka res sprožila upravni spor in predmetna odločba je bila odpravljena iz procesnih razlogov... Zadeva je bila tako v januarju 200? vrnjena UE Ljutomer. Ta je v obnovljenem postopku ponovno zaslišala stranko in izvedla dokaze, ki jih je ta predlagala. Z odločbo z dne 19 3.2003 je odpravila vse dotedanje odločbe in odločila o zahtevkih stranke iz leta 1997 in 1998. Oba zahtevka za priznanje statusa je tako zavrnila, v isti odločbi pa je tudi navedla, da bo o zahtevku stranke na podlagi po deljenega »znaka MSNZ* odločeno v nadaljevanju postopka « Kar se tiče odgovora v zvezi s trditvami v poslanskem vprašanju, pa Tomislav Nemec med dragim odgovarja, da nikoli niso oporekali sodelovanja Antona Horvata s takratno teritorialno obrambo. Dokazi, ki jih je predložil g Horvat o njegovem načinu sodelovanja, pa ne zadostujejo kriterijem zakona, saj je zakonodajalec taksativno naštel primere, v katerih so stranke upravičene do statusa vojnega veterana. Upravna enota je kot taka le izvajalec zakona in le-tega ne more spreminjati. Ker pa je bil o zadevi sprožen upravni spor, Upravna enota do rešitve le-tega v zadevi ne more odločati. »Upravna enota Ljutomer pa tudi odločno oporeka navedbam poslanca, ki jih povzemate, da gre v navedenem primeru za nagajanje Upravne enote Ljutomer « Jože Graj Baromer Marjan Maučec, desna roka novega predsednika SLS Janeza Podobnika, je po hitrem vzponu v politično orbito v zadnjem obdobju v torek le padel na tla. V državnem svetu mu ni še en krat uspelo »zminirati« Zakona o izbrisanih Ivan Obal na srečanju z oškodovanimi kmeti v Markovcih ni bil všečen, bil je realen in jim je povedal, da če bo parlament izglasoval plačilo škode, ki jo povzroča divjad, iz državnega proračuna, te odškodnine kmetje lahko realno pričakujejo šele po dobrem letu dni. Alojz Peterle je dobil v torek v Bruslju visoko priznanje za dosežek leta. Je namreč prvi funkcionar kandidatk, ki se je kot član predsedstva konvencije o prihodnosti Evrope prebil v koluarje vpliva ELL Jože Olaj, pesnik, publicist, novinar, predvsem pa pre vajalec, ki se ga je ob dnevu prevajalcev kaže spomniti zaradi nekaterih njegovih perfekciontstičnih prevodov iz madžarščine, kljub njegovi sedanji ustvarjalni pasivnosti. Zlatko Hohnjec, predsednik uprave Radenske, kot kaže, na srbskem trgu teče mrtev tek, saj se je v nakup Knjaza Miloša vmešal predsednik košarkarskega kluba Partizan in igralec lige NBA Vlado Divac. 10 OSEBNI PEČAT 4. december 2003 — VESTNIK Pomagajte družini Horvat iz Podgradja Moram iti naprej 39-letni Jože Horvatjevsredo, 26. novembra, umrl za posledicami prometne nesreče v rakičanski bolnišnici Mama Dragica z osemnajst mesecev staro Ano in trimesečnim Urošem. Med našim obiskom sta najmlajša spala na1(9 vču, poleg pa je Dragica pripravljala kosilo za preostale, ki se bodo vrnili iz šole. Pomagajmo Pomoč Dragici in njenim sedmim otrokom prihaja. In nujno jo potrebujejo, da se bodo prebili skozi to zimo. Na pobudo ljutomerske Karitas s podporo Vestnika in Radia Murski val se bo jutri prt ljutomerskem županu sestal iniciativni odbor in zastavil dobrodelno akcijo za ureditev osnovnih bivalnih razmer, ki jih nesrečna družina v zdajšnjem domu nima. Že zdaj vabimo k sodelovanju in darovanju podjetja, podjetnike, obrtnike in posameznike. Ob denarju bo dobrodošla tudi pomoč z raznim gradbenim materialom, opremo in podobnim. O podrobnostih že prihodnji teden na Radiu Murski val in v prihodnji Številki Vestnika. Večina se nas bo veselila prazničnih dni, a poskrbimo, da bo topleje pri srcu tudi Marku, Primožu, Polonci, Martini. Veroniki, Ani, Urošu in njihovi mami Dragici! Kad ali banja pred hišo Horvatovih. Mama Dragica jo vsak večer odnese v kuhinjo in vanjo natoči vodo. Potem se umivajo vsi po vrsti, od najmlajšega do najstarejšega. Dragica porabi slabo uro, da jih nato spravi v posteljo. Si sploh lahko predstavljate veselje Dragice in njenih otrok, če bi se lahko umivali v navadni kopalnici? Družina Horvat v kuhinji, v katen preživijo največ časa. Poleg njih je Dragičina sestra, kiji pomaga, še posebej sedaj po moževi smrti. Vozijo po opravkih m pomaga pn hišnih opravilih. občutili žalosti in ppmanj"" . no sem poskrbela za Letos bom tudi njihov dek Mraz,« je povedala- Primož je star 11 let in je Markov sošolec. Rad igra košarko. Je zelo samozavesten in komunikativen. »Sem za tehnične stvari, zato bi bil rad mehanik. Doma sem sam popravil kolo,« seje pohvalil. Na vprašanje, ali sta se s Primožem kdaj stepla, seje le smejal. Vendar je mama hitro dodala, da sta se že velikokrat stepia in da naj kar prizna. Sedemletna Polonca je zelo pridna v šoli, saj hodi k plesnemu in ekološkemu krožku. Osebi ni veliko govorila, a so nam drugi povedali, da ima fanta Kristjana in da bi rada postala frizerka. Rojstni dan Ima 7. januarja. Ga bo lahko praznovala že v novi sobi? In si umivala zobe v topli kopalnici? Tako so dvanajstletni Marko, enajstletni Primož, sedemletna Polonca, šestletna Martina, petletna Veronika, osemnajst mesecev stara Ana in trimesečni Uroš ter njihova 33-letna mama Dragica ostali brez očeta in moža. Ko smo Horvatove obiskali na njihovem domu, če temu, v čemer živijo, sploh lahko rečemo dom, nismo mogli verjeti svojim očem. Da se take stvari Še dogajajo, in to v času, ko se postavljamo drug pred drugim, kako veliko hišo imamo ali pa koliko počitniških hišic ima kdo in kdo ima najdražji avto!? A kar nas je Še bolj presenetilo, je bilo njihovo dobro razpoloženje, še posebej otrok - mama Dragica je bila sicer zadržana kljub vsej žalosti in pomanjkanju. Že na poti do njih sta nas najstarejša lepo pozdravila, Polonca je ponudila kavo, Martina pa začela na veliko govoriti o sebi. Očitno sta ta dobra volja in njihova medsebojna skrb edini recept, da se Marko ima na desni nogo protezo, saj je bilo pri porodu nekaj narobe1 morali amputirati nogo pri kolenu. V prostem času najrajši kolesari in i& met. Hodi v četrti razred osnovne šole v Ljutomeru in je odličnjak, Rač11^j šofer, nam je zaupal. Mama za njega pravi, da je zelo skrben do n'la|:>n n<-veliko pomaga. Veronika je stara pet let in je še v vrtcu. Ni nam hotela u kaj bi rada počela, ko bo »velika«. Martina je bila zelo zgovorna, čeprav je s1 šest let. Hodi v prvi razred devetletke v Stročji vasi. Želi biti kuharica. lahko prebijejo skozi vse to. Horvatovi se preživljajo le s socialno pomočjo in otroškimi dodatki. Po Jožetovi smrti so sicer mnogi ponudili pomoč, vendar do zdaj konkretne pomoči še niso dobili. Do zdaj jim je pomagal le ljutomerski Center za socialno delo (CSD), ki jim je obljubil pomoč na domu. Tako k Horvatovim prihaja delavka s CSD, ki pomaga otrokom pri učenju in Dragici pri različnih opravkih. Največja želja mame J h L omogočiti svojim otrokom. -|J ( se lahko umivali v kopalnici n1 bi jim lahko dala še eno sob?' s sta želela storiti tudi z m°J " njegova smrt je to preprek Na dan našega obiska *1 ,,r v šoli pisali Božičku in Mrazu. Bi jim lahko Vi po ,u izpolniti njihove želje? . । A. S., N’ Dragica je v svojem že marsikaj hudega. Že ■ otroštvu je zgubila O&9U p? leti ji je umrla sestra, leto2 mama. Poleglega soji VESTNIK-4. december 2003 KULTURA Galerija kot Živ prostor srečevanja Z umetnostjo Beda narcisov in njihovih žrtev Tudi vodstva po razstavah, SiSsveta pogovori z avtorji, predavanja o slikarstvu Soboška galerija je gotovo tna pomembnih kulturnih “Nanov v mestu, znana in za “stvar j alee privlačna pa je v preostali Sloveniji. Ob stalni razstavni dejavnosti pa Poteka tudi spremljevalno, ^hko bi rekli kar pedagoško o katerem sta pripove-d°vala mag. Franc Obal, di-^ktor Galerije, in višji ku-Robert Inhof. Obiskoval-ju seveda dobro poznamo, P^vtako njuno delo, vendar P3’ kot je uvodoma poudaril ’•'rektor, je Galerija javni za-1,"l. želi biti “naša galerija”, ^prta za vse, in napak je mi-1|"| da so otvoritve razstav penjene le tistim z vabili, 'obert Inhof pa je dodal, da 'ttetnost ni sama sebi na-da ni le odnos med '‘•Uetnikom in galerijo, am-^k odnos med umetnikom, Merijo in ljudmi. Srečni da 'n<1 lahko, ker takšno insti-imamo, saj je ne glede življenjske okoliščine za-“'nianje za umetnost vedno Wsotno. ker o razstavah poročamo ^ti, upamo, da bo za bralce ^'uiivo zvedeti tudi o ostalem, । dogaja v galeriji. Že nekaj ^’Pripravljajo kmalu po otvori-1 strokovno vodstvo po razsta-V '^ičajno ob četrtkih ob petih u P°ldne. Ta vodstva služijo pričevanju likovne umetnosti /•“kovalcem, saj umevanje mo-likovne umetnosti že dol-"t več samoumevno, radi bi ' glav odstranili tudi floskuli takega pa lahko narišem 1,1 sam Ljudje sprašujejo, ku- ^bilej Kapelskega kvarteta 10 let delovanja J korani družbe Kapela - vinogradništvo ^^"arstvo, d. d., na Kapelskem Vrhu se je ji,. pesem članov vokalne skupine Kapelic ^ntje - okteta-kvarteta, ki letos praznuj‘e '*et«iico svojega obstoja in neutrudnega, Tihega delovanja. , °žalna skupina daje že vrsto let pečat kultur-" dogajanju v krajevni skupnosti Kapela, obči-i ^adenci in drugod po svetu. Zbrani fantje, Kosmajer, Ludvik Knez, Milan Markovič in ^>kl, so ponosni, da so leta 2000 lahko nasto-1' ZDA, v daljni Pensilvaniji na mednarodnem pevskem festivalu Duh Betlehema, kjer je nastopilo kar 200 skupin iz 12 držav Njihov kulturni zak lad je že posnet na dveh kasetah, tretja je pripravljena, na vidiku pa je že četrta kaseta. Deseto obletnico delovanja praznujejo pod geslom »Kakor naših roz najlepši cvet - tako najlepše je slovenske ljudske pesmfpet...« Na srečanju s člani Kapelskega kvarteta so nastopili še Stanko Uješ, humorista Milan Zrinski (Radio Murski val) in Emil Šmid (Artton aus Tirol) ter povezovalec programa Jože Tkalec (predsednik TD Kapela). D. M. stosi pa lahko uporabijo svoj strokovni potencial in tako je razgovor v korist obojim - vse v prid vedenju, zakaj nekaj je umet nost ah zakaj nekaj ni. V Galeriji pa izvajajo tudi neke vrste pedagoški program za šole oziroma nudijo to možnost likovnim pedagogom. Res so v šolah zmanjšali število ur za umetnostno vzgojo, a po izkušnjah utegnejo biti te ure zelo učinkovite. Pri programu za osnovne šole sodeluje tudi informatorka Jelka Geder Kosi - pripravlja ure, pri katerih učenci slikajo na motive razstavljen del. Ravno zaradi sodelovanja s šolami razmišljajo tudi o kustosu pedagogu, ki bi se s programom popularizacije likovne umetnosti ukvarjal stalno - z galerijsko dejavnostjo pa bi se lahko povezal tudi učni program umetnostne vzgoje v šolah. Zanimivi pa so tudi pogovori z avtorji, ki so jih uvedli pred dvema letoma Njihov namen je, da se avtor predstavi tudi kot Človek, saj ga kot umetnika predstavi stroka v katalogu Na ta način tako avtor kot obiskovalec ali morebitni kupec dobita priložnost za stik. Umetniki se radi odzivajo, saj se zavedajo, da je umetnost treba približati trgu, ki je majhen, zato morajo tudi sami prispevati svoj delež. Doslej so se obiskovalcem predstavili Suzanne Kiraly Moss, Jože Denko, Helmut Bnich, Franc Ben-cak in Natalija Šeruga. Kot pravi Robert Inhof, v galeriji ne mislijo, da bi morala biti prav likovna umetnost v središču zanimanja, saj so vse umetnosti enakovredne. Njihov cilj so manjše skupine in gotovo bo marsikdo ravno v zanimanju za likovno umetnost našel sebe. Mag. Franc Obal pa je dodal, da so ponosni tudi na svoje strokovno delo v katalogih, saj jih ne izda vsaka to liko kot soboška galerija. Pa tudi sicer so si ustvarili renome, saj bi marsikdo rad razstavljal pri njih. Razen dobrih razstavljalcev pa imajo tudi dobro publiko - ljudi, ki si res ogledajo, kar so prišli gledat, in so zlasti ob otvoritvah nepogrešljivi. Pozornost pritegujejo tudi občasna predavanja o klasičnem slikarstvu, ki se bodo spet začela spomladi. V decembru pripravljajo razstavo Vladimirja Potoč- • nika, v mislih pa imajo tudi že Evropski trienale skulpture malih dimenzij, ki ga bodo odprli oktobra naslednje leto in bo trajal do konca leta - tema bo hipec človeškega telesa v evropski mah plastiki od padca berlinskega zidu do danes. Ob Prešernovem rojstnem dnevu, dnevu odprtih vrat, pa bodo do konca tedna prodajali svoje kataloge po “smešno nizki’ ceni To pa še ni čisto vse V Galerijo se lahko zatečemo tudi, če hočemo oceniti umetniško delo ali ugotoviti njegovo pristnost. Poiskali nam bodo odgovor ali nas usmerili na pravi naslov. B. B. L., foto: N. J. Imre Kertesz: Brezusodnost Nenavadna lahkost strašljivega Ko je lani prejel Nobelovo nagradoza književnost madžarski pisatelj Imre Kertesz (1929), dolga leta sicer živeč v Berlinu, se je literarni svet spogledal: spet je dobitnik najvišje nagrade pisatelj, ki neutrudno piše o holokavstu, povrh vsega pa je še Žid. Seveda oboje drži, a če vzamemo v roke Kerteszov roman Brezusodnost, ki je izšel davne ga leta 1975, letos pa je izšel v prevodu Jožeta Hradila pri ljubljanski študentski založbi Be-Jetrina, smo malce v zadregi. Nikjer tistega strašljivega očitajočega prsta, nikjer zolajevskega ja cusse, ne, iz pripovedi glavnega »junaka«, bolje rečeno prvoosebnega pripovedovalca, petnajstletnega Gyorgya Kbve-sa, ki je več kot eno leto prebil po nemških koncentracijskih taboriščih, veje neka prijazna toplina. Ob prebiranju knjige, ki se vrti kot slow motion, nas vse bolj in bolj - kako paradoksno’ - pomirja čudno Gyorgyi-jevo sprijaznjenje, ki ga je označil kot »občutek, da je nenadejano butnil v sredino neke brezumne gledališke predstave, v kateri ne zna ravno dobro svoje vloge«. Roman se začne z očetovim odhodom v delovno taborišče, njihova židovska družinska skupnost v malem budimpe-Štanskem stanovanju se ob tem razbije, Gyorgyjevo zadnje vojno poletje, ko si »je želel le de- Avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard je izdal kot soustvarjalec evropske drame absurda 18 dram, s katerimi si je v avstrijski književnosti, poleg številnih nagrad, pridobil tudi naziv sovražnik ljudi, upravičenost tega pa gotovo potrjuje tudi drama, nastala leta 1979, ki smo si jo kot drugo predstavo ogledali v soboškem gradu. Izboljševalec sveta v liku ostarelega pohabljenega učenjaka, ki terorizira svojo Žensko, prinese namreč čisto druge zaključke, kot jih je obetal naslov - izboljševalec sveta ni več heroj, ne Antigona, ne Hamlet ali kdorkoli drug, je ostareli narcis, ki v ogledalu ne najde več všečne podobe, zato se zrcali v Ženski: ponižani, prestrašeni, naveličani, suženjski. Zdi se, da je popolnoma odvisna od njega, pa ni čisto tako. Tudi on je popolnoma odvisen od nje -narcis ne more biti brez zrcala -, ona pa je njegovo zadnje. Tudi če je njegov skrivnostni in slavni traktat o izboljševanju sveta preveden v 58 jezikov, tudi če bo vsak hip dobil častni doktorat univerze domačega mesta - je vse to le beden odsev resničnosti. Ta pa se odkriva v telesni nemoči, ki ju sili v najintimnejši odnos: ženska ga oblači, umiva, neguje, hrani. Pa tudi nenehno posluša: vse izlive samovšečnosti, občutljivosti, sovraštva in včasih tudi ljubezni. In v čem je bistvo skrivnostnega traktata, za katerega pravi, da si ne zaslužimo izvedeti vsebine. V enem samem stavku: svet je mogoče izboljšati le tako, da ga ukinemo! Kaj bi pa drugega lahko pričakovali od narcisoidnega človeka, čigar želja, da bi svet preminil skupaj z njim, je popolnoma logična. Konec je odprt - ali pa celo zelo zaprt: simbolična igra, v past ujeta miš, ki se lahko giblje le na zelo omejenem prostoru in tako izraža njun odnos, ki se nenehno spreminja iz sovraštva v ljubezen, iz ljubezni v sovraštvo. Povezana sta totalno. Ko je miš zaprta v pasti, tudi past ne more nikamor več. Radko Polič je bil v svoji tragikomični vlogi sijajen - držal nas je dve uri, ki sta minili kot bi pihnil Katja Levstik kot njegova Ženska. molčeča, je vse izrazila z obrazom. Delegacija z univerze, skupaj z županom in natakarji (Kristjan Muck, Boris Juh, Matija Rozman, Zvone Hribar, Dominik Cedilnik, Peter Steničnik), se je poja vila groteskno in za kratek čas Predstava ljubljanske Drame je bila, tako kot prejšnja, kranjska, na Borštnikovem srečanju, kjer je Radko Polič dobil nagrado občinstva, že pred tem je bila nagrajena na Ptuju, Katja Levstik pa je dobila nagrado na festivalu Zlati lev v Umagu. B. B. L lati, ne pa živeti po otroško«, pa nenadoma zavrtinčijo strašljivi vetrovi Kaj kmalu se zaposli v neki pestanski vojni tovarni, na poti na delo njihov tramvaj nenadoma ustavijo, nekaj dni prebije s skupino svojih delovnih tovarišev, prav tako mladcev, v peštan-ski carinarnici, ko pa jih po nekaj dneh vožnje v Auschwitz - Birke-nauu izkrcajo iz vagonov, postane kolešček velikanskega nacističnega uničevalnega stroja. Ali kot sam pravi: »Kar je sledilo, bi težko opisal: kašasto je žuborelo in vrtinčasta poplava je drla, pograbila me je, ponesla s seboj Znašel sem se v obroču shlaje-nih, potemnjenih obrazov, strmečih drug v drugega in nenehno sprašujočih: 'Kaj pravile? Kaj pravite?’ Odgovora pa običajno ni bilo ali pa je bil vsakokrat enak: Grozno.« Po nekaj dnevih Ausch-witza ga premestijo v Buchenwald, ki se mu zdi prijaznejši kraj, od tod v delovno taborišče v Zei-tzu, v katerem se spoprijatelji z Bandljem Citrom. In nadaljuje; -Mojc izkušnje so bile take: za zdaj je dovolj, da postanem dober jetnik, prihodnost bo potem že prinesla vse drugo - tako je bilo moje mnenje, na njem sem zasnoval način svojega življenja, tako kot sem to videl tudi pri drugih.« V Zeitzu, ki se mu zdel »precej znosen kraj«, so tekli taboriščni dnevi, v katerih sc je vse bolj zavedal, da »ostane domišljija svobodna tudi v ječi, obenem pa nobena kljubovalnost, nikakršna molitev ali pobeg niso mogli rešiti ene stvari: lakote * Prav telesna izčrpanost, boj za vsakdanji čedalje manjši odmerek kruha sta ga, petnajstletnika, spremenila v starca, njegovo telo ga ni več ubogalo, rane na kolenu so postajale vse bolj neznosne m zanj hkrati tudi ena od rešitev: nazadnje se znajde v, začuda, -urejeni« bolnišnici, kjer dočaka tudi osvoboditev. Vrnitev domov v rodno Budimpešto je bila podobna vrnitvam tisočev ka cetnikov, mestoma razdejana Budimpešta ga pričaka s tujim obrazom, srečanje z novinarjem nekega demokratičnega časopisa pa ga dodobra zaznamuje: torej ne molčati. A kako povedati, kar je bilo že tisočkrat povedano? Pisatelj odgovarja: »Vsi me sprašujejo samo o nezgodah, o »grozotah«, čeprav ostane zame, morda, to doživetje neizbrisno. Da, o tem jim bom moral kdaj govoriti, o sreči v končen tracijskih taboriščih, ko me bodo vprašali« O kakšni sreči? Da so bili res dnevi v kacetih, ki so se obrobili z nekakšnim sijem sreče? O sreči, da si prestal? Kakor koli: ko odložiš ta roman, za katerega je prav za ta prevod prispeval spremno besedo sam Peter Estcrhazy, te ne mine čudno vznemirjenje ob lahkosti pripovedi, ob slikah, ki se s časom vse bolj in bolj zlepijo v potemnjen kalejdoskop usod in zgodb, ki so pisane naravno, brez patetike in obtožujočega naklona; po mojem je prav to odločilo, da Imre Kertesz dobiva - ne zgolj zaradi Nobelove nagrade - vedno večji krog bralstva, zelo vesel pa bi bil, da bi se meni, ki odslej tudi spadam mednje, pridružili tudi slovenski »knjigoljubci«. Milan Vincetič 12 INTERVJU 4. december 2003 - VESTMI Stanislav Raščan, državni podsekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan iz Velike Polane se je po končani gimnaziji v Murski Soboti odločil za študij medicine in jo tudi končal, a ga je pot kmalu zanesla v diplomatske in politološke vode. Po diplomatski službi na Japonskem in v Iranu je sedaj državni podsekretar na zunanjem ministrstvu, na Fakulteti za družbene vede končuje magistrski študij mednarodne politologije, pred kratkim pa je postal tudi predsednik slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. Kot državni podsekretar na zunanjem ministrstvu se na Centru za raziskave posveča predvsem Severni in Južni Ameriki s poudarkom na Združenih državah Amerike. Naslov magistrske naloge, ki jo končuje, je Analiza varnostne politike Združenih držav Amerike po 11. septembru 2001. Kaj se spreminja? Izhajam iz hipoteze, da je ameriška politika po obdobju hladne vojne izgubila sovražnika in z tl septembrom je spet dobila nevarnega sovražnika, to je mednarodni terorizem. Tako sedaj v skladu s tem obnavlja svoj varnostni, obrambni in obveščevalni sistem. Ob napadu so se namreč pokazale napake pri delu obveščevalnih služb. Kljub temu pa se vpliv ZDA v svetu nenehno krepi. Vpliv Amerike se krepi na tistih področjih, kjer je takšen njihov nacionalni interes. Karkoli delajo, je zaradi njihovega nacionalnega interesa, in tudi dosežki njihove diplomacije se merijo z gospodarskimi dosežki. Kot bistveni interes v zunanji politiki pa poudarjajo Širitev- demokracije in tržnega gospodarstva, kar prinese za sabo tudi globalizacijo in multinacionalke, ki so večinoma Ameriške. Njihov cilj je, da se v čim več sveta prodajajo ameriški izdelki, ker bosta s tem ameriško gospodarstvo in moč rasla. Bili ste med tistimi, ki so utirali pot slovenske diplomacije v svetu. Kakšni so bili začetki? Bil.sem prvi sekretar na veleposlaništvu Slovenije v Tokiu in v začetku sem tudi nekaj časa vodil veleposlaništvo, dokler ni bilo veleposlanika. Odgovoren sem bil za zelo Širok spekter odnosov, za gospodarstvo, politiko, znanost, kulturo. Enkrat sem moral sodelovati na nekam vojaškem srečanju tudi kot vojaški ataše. Tudi Slovence, ki so živeli na Japonskem, je bilo težko pritegniti k delu, na podobno nezaupanje so naši diplomati naleteli rudi drugje, saj so bili naši rojaki navajeni, da so jih iz prej šnjih jugoslovanskih veleposlaništev predvsem kontrolirali, nadzirali. Med prvimi, ki sem jih uspel pritegniti k sodelovanju na Japonskem, je bil dr. Vladimir Kos, jezuit, ki je rojen v Murski Soboti in je več kot SO let živel v tej azijski državi. Pri Japonski se običajno spomnimo na gospodarske uspehe in precej krute medčloveške odnose v preteklosti. Kako ste to deželo doživljali vi? Za Japonce je zelo pomembna kakovost in za kakovost so tudi pripravljeni veliko plačati. Ne bi pa se strinjal, da je japonska kultura tako nehumana do sočloveka, kot nam to pogosto prikazujejo ameriški filmi. Res je. da so Japonci zelo vodljivi in da sledijo avtoriteti. Ko jih je naj višja avtoriteta cesar povedel v krute osvajalne vojne, so mu sledili, ko je leta 1945 povedal, da so najbolj miroljuben narod na svetu, so to sprejeli in danes nimajo več vojske v osvajalnem smislu. Prestop iz medicine v diplomacijo Je najbrž zahteval precej drugačno izobraževanje. Seveda sem moral nadgraditi predhodno znanje z izobraževanjem na diplomatski akademiji na Dunaju, opraviti pa sem moral še vrsto drugih diplomatskih tečajev. Diplomatska dejavnost in zunanja politika nasploh sta me vedno zelo zanimali, vendar sem v prejšnji državi vedel, da zaradi političnega in verskega prepričanji ne bom mogel postati jugoslovanski diplomat Danes mora diplomat majhne države, ki si ne more privoščiti veliko kadrov na posameznem predstavništvu, obvladati zelo široko področje mednarodnih odnosov. Kako ste svojo diplomatsko dejavnost usklajevali z družino? ■ Hčerka Ema je bila rojena na Japonskem, sin Pavel pa v Sloveniji, ko smo se pred štirimi leti vrnili. Soproga Irena je doktorica medicinskih znanosti s področja genetike in docentka na farmacevtski fakulteti. Če se le da, greva z ženo skupaj na delo v tujino in ona tudi tam nadaljuje z delom in raziskovalno dejavnostjo. Tako sva šla skupaj v Kanado in na Japonsko, v Iran pa mi ni sledila. Ste tudi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Med izseljenci je bilo v preteklosti precejšnje nezaupanje do prejšnje države. Kako Je danes? Odkar |e Slovenija samostojna država, je seveda boljše sodelovanje z našimi izseljenci. Na diplomatskih predstavništvih smo se vedno trudili skrbeti za interese Slovencev v tujini, ne glede na slovensko državljanstvo. Tako smo tudi vzpostavili stik s kar veliko izseljenci, ki prej z uradno oblastjo države Jugoslavije niso imeli nobenih stikov, tudi z nekaterimi do ktorji znanosti, največjimi o®1 venske emigracije, ne. V tujini se človeku najbri spremeni pogled na Sloveti* jo in Prekmurje. Kako je pri vas? Seveda se spremeni. Tudi ®D° gi izseljenci Slovenijo doživi) r veliko bolj čustveno, govorijo pc dvsem o njeni lepoti. Vračanje domov je vedno p sebno doživetje, ki se ga ne da op-sati. Moja otroka vedno pravita. se vračamo domov, ko gre®0 tujine v Ljubljano, kjer sedaj v vimo, ali iz Ljubljane v Prek®01? Našemu Prekmurju dajejo po* ben čar, ki ostane vedno v sp0 nu, četudi si več desetletij v tuj®' ta domačnost, ljubeznivost, sp štovanje. Jože Pogovor z Andrejem Drapalom iz družbe za komunikacijski managemet Kdor ne zna komunicirati z javnostmi, je na poti, da propade Vidnost ali prepoznavnost neke organizacije ali okolja in njunih ključnih ljudi je vrednota, na katero marsikje pozabljajo. Privlači kapital in ljudi, v slabih časih pa tudi blaži nesrečo. Ljudje imamo na splošno raje znane kot neznane stvari, znanemu bolj zaupamo kot neznanemu, ljudem in organizacijam z dobrim in znanim slovesom pa tudi priznamo pravico do kakšne napake, če do nje pride nenamenoma. Na splošno pa se bojimo neznanega in sovražimo ošabno, pravijo avtorji priročnika Z odnosi z mediji, z njegovo vsebino pa bi se morali seznaniti odgovorni v vseh organizacijah in okoljih. Kdor danes ne zna komunicirati z mediji in javnostmi, je na poti, da propade. Žal so še vedno okolja, kjer ne vedo ali nočejo komunicirati z javnostmi. O tem smo se pogovarjali z Andrejem Drapalom iz Pristopa, družbe za komunikacijski managemet, ki pravi, da je včasih lahko tudi nekomunikacija komunikacija. Če je molk premišljen, je to del komunikacije. Če pa molčimo iz strahu, ker se bojimo, ker ne vemo predvideti posledic, potem ima molk lahko mdi negativne posledice. Komuniciranja z mediji se običajno izogibajo v tistih organizacijah, kjer imajo s tem slabe izkušnje Velikokrat se dogaja, da organizacije informacij ne skrivajo le pred mediji, pač pa tudi pred drugimi Javnostmi, zaposlenimi. Denimo, da vodstvo nekega podjetja ve, da je v težavah. Je težave bolje prikrivati ali z njimi seznaniti zaposlene? Pri komuniciranju je zanimivo, da pri tem v večini primerov deluje tako imenovana gospodinjska, kuhinjska logika. Tako, kot bi počel doma, moraš početi rudi v organizacijah in organizacijskem komuniciranju. Če doma nekaj prikrivamo, bo prej ali slej prišlo na dan in udarilo z dvojno močjo. Razen v izjemnih primerih je zato vedno prvo pravilo, da mora biti komunikacija pravočasna. Od primera do primera je seveda odvisno, kako in na kakšen način bomo komunicirali, zato se morajo s tem ukvarjati strokovnjaki, ki zelo dobro poznajo okolje, s katerim komunicirajo. Izdelati morajo natančen načrt, koliko in kakšne informacije posredovati v določenem trenutku. Menite, daje v podjetjih in tudi v drugih okoljih dovolj kakovostnega kadra za opravljanje te funkcije? Ta stroka je v Sloveniji prisotna že nekaj časa, vendar se je začela resneje organizirati ter nabirati znanje in izkušnje tudi v tujini šele v začetku devetdesetih let. Je pa pri nas število tovrstnih strokovnjakov še relativ-nomajhno. Mislim predvsem na kakovostne strokovnjake za to področje, saj so službe za odnose z javnostmi marsikje nastale po sili. Organizacije so namreč spoznale, da jih potrebujejo, zato so začele povpraševati po njih. In če je povpraševanje veliko, ponudba pa majhna, potem je rezultat takšen, da je kakovost teh služb zelo neizenačena. Moram pa reči, da je v Sloveniji že veliko okolij, kjer imajo kakovostne in zelo dobro organizirane tovrstne službe, ki so postale sestavni del funkcije upravljanja. Komunikacija je orodje, s pomočjo katerega se podjetje ali druga okolja tudi promovirajo, postanejo prepoznavna. Katera oblika komunika Andrej Drapal je diplomiral iz filozofije in književnosti. Svojo kariero je začel kot kulturni urednik študentskega časopisa Tribuna in menedžer založniške hiše SKLIC. Štiri leta je bil urednik različnih programov Radia Študent ter nato njegov glavni urednik in direktor. Od leta 1986 do 1991 je bil vodja gledališkega programa v Cankarjevem domu in nato direktor Mednarodnega tiskovnega središča Ljubljana, ki se japozneje združilo s Centrom za odnose z javnostmi v Pristop, družbo za komunikacijski management. Je solastnik Pristopa in svetovalec za odnose z javnostmi. cije je najprimernejša? Določeno okolje zadnje lahko promovira tudi njegov izd* To drži, čeprav na to marsikje pozabljajo.s bili prepričani, da mora biti izdelek dober in S3 ,.tl potrošniki sprejeli. To je bila ena skrajnost-tranzicije so bili v mnogih organizacijah preP . da je vseeno, kaj delajo, pomembno je le, da šujejo, reklamirajo, in to je bila druga skrajyCjpti bena teh skrajnosti ni dobra in v resnici pravilo, da to, kar o izdelku govorimo, mor3 tudi nuditi. Če, denimo, Pomurje obljub*)3 ’ obiskovalcem, gostom, prijetno okolje, prijaj y in dobro hrano, mora to obljubo tudi izp°*' dobno velja za vsak izdelek ali storitev Najve« paka je, če obljube ne izpolnimo, . tl, Pomurci sami ugotavljamo, da inddž'^^ ustrezen. Če želimo pritegniti vlagatelje* ramo ustrezno promovirati. Kaj pravite t Pomurje je velik potencial, ki pa je v id štoru premalo poznan. Tu je veliko gospod3 stopnji, ki zahteva aktivnejše komuniciranje^ da tudi več izobraževanja na tem področju ^pj razumevanje te funkcije v Pomurju bistv razvito kot bi moralo biti. , j; Bi lahko boljše komuniciranje prisP^ hitrejšemu razvoju regije, kije zdaj slovenske razvitosti? , j jt® To, kdo je na začetku in kdo na repu, so poletju nianse. Tudi kapital ali ustrezne pro 31jVI-lk' vezave danes niso več najpomembnejši v Bolj kot ti fizični dejavniki, ki so bili i •' preteklosti, so danes pomembne tako i® ^mjl® »mehke stvari«. Uspešni primeri v Sloveni)* $c se od manj uspešnih razlikujejo prav p' ■' ^11)®** uspeli pravilno pozicionirati, torej tudi sk ^e31 ti’. Vsaka regija, tudi pomurska, torej , ^le** preboj pri teh mehkih dejavnikih, potreb znanja in sposobnosti na tem pmlnas ® |(o>3 o VESTNIK-4. december 2003 KMETIJSTVO 13 Goričanci kritično o novi lovski zakonodaji Zahtevajo omejitev divjadi na znosno število Hi sprejemljivo, da zakon lastnike zemljišč zavezuje, da jih zaščitijo pred divjadjo. Ograjevanje ne sodi v Krajinski park Goričko Naokrogli mizi o novem ^konu o lovstvu, ki ga je pri-Ptavil v začetku tedna v Mar ^cih na Goričkem Kmetij-’ko-gozdarski zavod Murska so se ves čas kresale Mernike okoli škode, ki jo v Metijstvu povzroča divjad. Nacije za okroglo mizo or-fcnizatorji niso izbrali po Mdjučju, saj je to območje Mbol j ogroženo in divjad tu Metijstvu povzroča najve-M Škodo, četrtina vse škode * Sloveniji, ki jo divjad pojoči v kmetijstvu, nastane Goričkem, s povrnitvijo ^°de pa imajo tamkajšnji ^manje za ponedeljkovo okroglo mizo v Markovcih je dokaz, da kmetom ni vseeno, kakšna bo nova lovska zakonodaja. Aleksander Abraham, zupan: Škodo, ki jo povzroči divjad, je treba oškodovancem povrniti v celoti po tekočih tržnih cenah in ne po cenah, ki so veljale v preteklem letu. čeprav so organizatorji okro-. " hiize zeleh predvsem zbrati ""Pombe na predlagani zakon, b i j pred poslanci še tretja tavnava in sprejem, se je raz-,va cesto sprevrgla v medse-^Iha obtoževanja in očitke. Da Posameznikom zavrela tudi pri obtoževanju niso izbi-besed, ne preseneča, saj poz-|Mci razmer na tem območju L, potrdijo, da je divjad mar-.?attremu kmetu ze ogrozila 'betico L 'Mdar zgolj prelaganje odgo-,'rn°sti z enih na druge in ob-^Anja ne bodo prispevala k rešitvi problematike in bo r ? Ali slej treba poiskati skup-r^ik. ।L kmetje kot lovci bodo f Mi spoznati, da jim je v tem ^^ru usojeno skupno življe-jj( ’ Mo bo treba najti takšne re-ki bodo zadovoljile oboje. n Maoec Geza Džuban, ki je | na okrogli mizi pred- »Vil ------------ , predlog novega zakona, ni ' Prepričati kmetov in pred-likov lokalnih skupnosti, da . 1 zakon bistveno boljši od h lega čeprav po njego-p. Prinaša nekatere novosti za obmejna območja, frr ie veliko jelenjadi in divjih Predlogu novega zakona ' 'F' namreč škodo, ki jo po-tt, ■1 divjad, poravnati lovske ■ Mcacije, za kraje ob meji pa ponuja drugačno rešitev. Za upravljanje lovišča bo lovska organizacija plačevala koncesijsko dajatev državi v višini od 10 do 50 odstotkov od prodane divjačine, država pa bo zagotavljala tudi del sredstev za povračilo škode. Tam, kjer škoda, ki jo povzroči divjad, presega 50 odstotkov vrednosti, ki jo za prodano divjačino dobi lovska organizacija, mora razliko škode, ki jo naredijo divji prašiči in jelenjad, plačati država. Po besedah Ivana Obala, državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, predlog novega zakona ne razrešuje problema škod ki jih povzroči di Ivan Obal, dtžavni sekretar: Ta zakon ne rešuje problema škod, ki jih povzroča divjad, in ni bistveno boljši od dosedanjega, največje finančno bre me pri poravnavanju škode pa prenaša na kmetijsko ministrstvo, ki v prihodnjem letu za to nima zagoto vljenega niti tolarja sredstev. vjad, in ni bistveno boljši od dosedanjega. Finančno breme tega zakona je namreč naloženo kmetijskemu ministrstvu, v proračunu za prihodnje leto pa nimajo zagotovljenega niti tolarja sredstev, s katerimi bi plačevali škodo Ce bo zakon v predlagani obliki sprejet, pa bodo po Oba-lovih besedah v vlado vložili zahtevo za odprtje posebne postavke in zagotovitev sredstev za te potrebe. Sicer pa imajo kmetje z državnimi nadomestili slabe izkušnje in Obal priznava, da lahko preteče tudi leto dni, preden bodo oškodovanci dobili škodo tudi poravnano. Kmetje se nikakor ne morejo sprijaznim s tistim delom zakona, ki jim nalaga, da kot skrbni gospodarji storijo vse, da svoje površine zavarujejo pred divjadjo. Po njihovem mora biti to naloga lovskih organizacij, saj so kmetje v preteklosti svoje površine ograjevali zgolj zato, da njihova živina ne bi uhajala na sosednje Sicer pa ograjevanje ni rešitev in ne sodi v nastajajoči Krajinski park Goričko. Tudi druge rešitve, ki jih prinaša novi zakon, ne zagotavljajo, da se’ bodo razmere izboljšale, so prepričani kmetje, saj se divjad vedno bolj pomika v notranjost in prihaja celo na kmečka dvorišča. Ena od rešitev, ki jih predlagajo, je ta, da se poveča odstrel divjadi, njihovo Število pa se omeji na obseg, ki je še sprejemljiv V občini Radenci lastno vinogradniško društvo Več kot 80 članov Bojazen, da bo Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, ki je povezovalo vinogradnike iz občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, predvsem zaradi množičnosti razpadlo, seje tudi uresničila V Radencih je namreč na pobudo predsednika občinskega odbora za kmetijstvo Ožbalta Rožanca In predsednika iniciativnega odbora dr. Alojza Slaviča potekal ustanovni občni zbor lastnega društva vinogradnikov in prijateljev vina. Na ustanovnem zboru se je zbralo več kot sto Članov in članic ter gostov, ki jih je med drugim pozdravil tudi raden- Zorica Rengeo, kmetica: Divjad nam uniči vse, prihaja celo na naša dvorišča, in če se problem ne reši, se tu ne bo dalo več kmetovati. Ne uničuje le poljskih pridelkov, pač pa tudi travnike, saj zaradi iztrebkov sto krmo ne moremo krmiti živine. Tibor Voroš, kmet: V zakon je treba zapisati, da se divjad omeji na zno sno število, če ne želimo, da bodo kmetje v obmejnem območju obsojeni na propad. ski župan Jože Toplak. Že ob ustanovitvi se je v novo društvo včlanilo več kot 80 članic in Članov, ki so sprejeli program dela in finančni načrt društva za leto 2004, ko bodo namenjali največjo pozornost izobraževanju članstva, druženju, organizira nju prireditev, promociji vina, strokovnim ekskurzijam ipd Sodelovali bodo s sorodnimi društvi iz soseščine, predlagali pa so tudi, da bi ustanovili ne- Geza Džuban, poslanec: S sredstvi, ki jih bo dobila od koncesij, bo država plačevala škodo tam, kje rje ne bodo sposobne z lastnimi sredstvi poravnavati lovske organizacije. za kmetijstvo. Zavedajo se, da se škode v celoti ne bo dalo nikoli preprečiti, zato pa zahtevajo, da jo dobijo v celoti povrnjeno. Pri izračunu škode pa je treba upoštevati trenutne tržne cene in ne cene prejšnjega leta, kot predvideva nova zakonodaja. Po besedah Štefana Kovača z območne enote Zavoda za gozdove na tem območju, ki ga upravlja Gojitveno lovišče Kompas iz Gornjih Petrovec, z lovsko-gojitvenimi načrti vsako leto povečujejo odstrel divjadi. Tako se je odstrel jelenov s 175 v letu 1996 povečal letos na 300, odstrel divjih prašičev pa se je podvojil. Ludvik Kovač kakšno zvezo društev na območju Upravne enote Gornja Radgona. • Da bo delovanje novega društva uspešno in bo uresničilo pričakovanja članstva, je zatrdil tudi prvi predsednik društva, mladi kmetijski strokovnjak univ, dipl. agr. Danilo Rihtarič, ki tudi sam obdeluje 6 hektarjev vinograda in ki je takoj po izvolitvi nagovoril navzoče. 0. B. Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Kmetovalec Ljutomer fowialsk« Im upom/k* pu-predstarter 10/1 177,00 pu-starter 10/1 107,00 pu starter 40/1 07,00 bekl 40/1 68,75 superbek35 10/1 105,00 superbek35 40/1 95,00 tl-štarter 10/1 82,00 ti-štaiter 40/1 75,50 tf-pit 1 40/1 58,00 krmilo za kunce 10/1 84,00 KZ-extra, krmilo za krave molznice 40/1 65,50 krmilna moka 40/1 32,00 Strnčične tropine 30/1 43,66 sojin« tropine 40/1 81,83 sojine tropine rinluza 75,95 ječmen rinftiza 36,89 koruza rinfuza 37,98 ječmen 50/1 41,78 pesni rezanci 35/1 41,00 svinska sol 50/1 31,40 mlečni nadomestki: prelec 25/1 97,80 inntaierl. 25/1 362,00 inntalerll. 25/1 311,60 mineralno gnojilo*: KAN 27% N 50/1 38,58 NPK15-15-15 50/1 45,57 NPK 7-20-30 50,1 57,09 UREA 46%N 40/1 47,20 NPK 5-20-30 50/1 58,00 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 43,67 NPK 010-30+3+1 50/1 55,40 NPK 6-12-24 50/1 48,00 * Cene Mineralnih gnajil $0 ifitn&eanske in veljaj za m pidčio te da S. decembra 2003, Trgovina Robert Hozjan, Žižki 95/A TwaraBMhoe MKtsn/he pu-pred starter 10/1 139,00 pu-starter 10/1 96,00 pu starter 50/1 91,00 bekl 50/1 63,00 superbek 35 10/1 105,00 superbek 35 50/1 95,00 tl-štarter 10/1 93,00 ti-pit 1 50/1 57,00 tt-pit2 50/1 49,00 ns-k(za nesnice) 10/1 76,50 krmilo za kunce 10/1 76,00 KZ-krmiloza krave molznice 50/1 67,00 krmilna moka 35/1 33,00 sončične tropine 40/1 49,00 sojine tropine 50/1 93,00 pesni rezanci 45/1 46,00 živinska sol 50/1 37,00 vitaredin 2/1 297,50 kravimin 3 bio Zn 5/1 279,00 kravimin6bioZn 25/1 189,00 mineralno gnojilo*: KAN 27% N 50/1 43,20 NPK 15-15-15 50/1 48,50 NPK 7-20-30 50/1 60,70 NPK 8-24-24 50/1 59,80 NPK 5-20-30 50/1 57,70 NPK 0-10-30+0,2 B 50/1 47,30 NPK 0-10-30+3+0,150/1 58,20 Turnišče: cene pujskov Pujski, ki jih zdaj ponujajo na sejmu v Turnišču, do letošnjih kolin ne bodo več primerni za zakol in verjetno zato tudi ni povpraševanja po njih. Prejšnji četrtek so jih rejci ponujali 22, prodali pa niso niti enega. Za pujska, starega do enajst tednov in težkega od 25 do 30 kilogramov, so zahtevali od 9.000 do 10.500 tolarjev 14 IZ NAŠIH KRAJEV 4. december 2003 - VESTNIK Lukavci: kapelica v Domu Krajevna skupnost Dokležovje Čemu so namenjene črne cevi? Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi zaradi rekreacije g » Čeprav je lokalna samouprava zelo razpršena, saj imamo zelo veliko občin, v nekaterih še naprej delujejo krajevne skupnosti. Imajo jih tudi v vseh krajih beltinske občine. O prizadevanjih KS Dokležovje sem se pogovarjal z njenim predsednikom Simonom Horvatom. Sogovornik je najprej pove- dal, da imajo edini v beltinski občini še vedno svoj vaški vodovod, medtem ko so drugi kraji že priključeni na »mestni« vodovod. Vprašanje pa je, kako dolgo bo tako, pa ne, da ne bi bilo vode, ampak, ker so tako drage sprotne in izredne analize vode. Da, voda postaja vse boij dragocena in draga. V Dokležovju plačujejo od kubičnega metra porabljene vode dodatno še 106,65 tolarja občinske takse, denar pa ostaja »doma« in ga namenjajo v sklad za izgradnjo kanalizacije. Podobno je v sosednjih krajevnih skupnostih. Dokležovje, Ižakovci in Melinci bodo imeli skupno kanalizacijsko omrežje in skupno čistilno napravo, ki bo nekje v bližini Mure pri Melincih. Iz tiste smeri Letošnje tradicionalno srečanje svojcev in stanovalcev v Domu Lukavci smo združili še z blagoslovitvijo nove domske kapelice. Blagoslovitev je opravil križevski župnik Štefan Vinkovič. Idejni projekt je izdelal arhitekt Peter Požauko Kapela je v prostoru. kjer je bila dotlej mrliška veža. V kapelici ne bo bogoslužja, saj se to opravlja v večnamenskem prostoru vsak prvi petek v mesecu ter ob verskih praznikih, pač pa je namenjena zasebni pobožnosti oziroma meditaciji. Vso opremo za kapelico so izdelali na delovni terapiji ob pomoči stanovalcev, kar je pocenilo izvedbo, stanovalci pa so kapelo sprejeli in občutili kot svojo stvaritev. Ob tem je treba pohvaliti odprtost in razumevanje vodstva doma, ki je podprlo ta projekt Tako imamo danes namenski prostor, kjer stanovalci lahko doživljamo in zadovoljujemo svoje duhovne potrebe. Lado N. njem smo že lepo uredili dvorano za razne prireditve in je tudi centralno ogrevana. Na objektu smo zamenjali okna, zdaj pa načrtujemo še obnovitev pročelja in prekritje strehe Želimo past da bi občina našla v svojem pr0’ računu tudi kaj denarja za dodatno opremo dvorane, v kateri bi potem šolarji naše podružnične šole lahko telovadili športniki in drugi odrasli pa b* se v njej pozimi lahko rekretra li,« je povedal predsednik Sitno0 Horvat in še dodal, da krajevna skupnost nima lastnih finančni virov (krajevnega samoprispe vka že nekaj let nimajo), zato so predvsem odvisni od dajatev »z občinskega proračuna Od ta® dobivajo 30 odstotkov od vred nosti določenih naložb v krajev ni skupnosti. Skozi Dokležovje pelje občin ska cesta (Dokležovje-BakOV* Murska Sobota) in po njej ■' gost promet. Tudi nesreče so % bile Uredili so sicer ovinek*1' Glavni ulici, k večji prome111 varnosti prispeva tudi šema10 1 zirano križišče na regionalni • ■ sti Lipovci-Veržej. zelo korist pa bi bila tudi ureditev pl°c01 kov na Glavni ulici (po skro«* mnenju predsednika: vsaj ■ ga). Tudi za to si zelo pfi^ vajo. V Dokležovju imajo p protju s preostalimi vasmi '■ ■ tinske občine) povsem san*1 stojno župnijo. Imajo podru2 nično šolo, vrtec, štiri gost!*’ l s c ti 4 Di St je k v, k V Dokležovju so uredili rekreacijski center na prostem, zdaj pa bi radi opremili še dvorano s športnimi rekviziti. h Ir Motiv iz Panovec, kjerje propadlo že veliko hiš, nekaj pa se jih je vendarle ohranilo in so lepe, le obnoviti jih bo treba. to Simon Horvat, predsednik KS Dokležovje: »Še vedno vztrajamo z lastnim -vodovodom, vprašanje pa je, kako dolgo še, saj so analize vode zelo dra? Kramljanje z ženskama Iz goričkih Panovec Ena je želela ostati anonimna ...druga pa je povedala ime Prva ženska, ki sem jo ogovoril, je povedala skoraj vse, kar sem jo vprašal, le svojega imena in priimka ni hotela razkriti. Zanj bi sicer lahko zvedel od sosedovih, a sem ji , obljubil, da ne bom poizvedoval. In res nisem! Povedala je, da se je v Panovce primožila pred 50 leti, ko je v kraju živelo veliko ljudi, vse je bilo obdelano, nikjer nobenepasike (zapuščen svet), izkopani šanci (obcestni jarki), utrjena cesta, na katero so gramoz vozili s kravjimi vpregami Potem se je z mislimi sprehodila od hiše do hiše Naštela je le še deset naseljenih hiš in skupaj v njih 18 duš (ljudi) Povedala je, to pa sem seveda tudi sam videl, da je Sidonija Barber: »Ko sem se pred 55 leti poročila iz Neradnovec v Panovce, sem bila stara 23 let. Bila sem mlada in tudi Panovci so bili mladostni. Zdaj pa...« večina hiš praznih, zato je vedno več takih, ki se podirajo. S ponosom je pokazala novo hišo v svoji soseščini, ki da jo je zgradil zdomski par iz Maribora. Še tri druge (prej zapuščene) hiše naj bi imeli ljudje iz drugih krajev in jih, potem ko so jih obnovili, uporabljajo le v dopustniškem času. Z žensko, ki je že dlje časa vdova in živi sama, saj sta si hčerki ustvarili družini v drugih krajih, sem izmenjal teh nekaj besed in si jih zapisal v beležnico - pri vhodnih vratih dvorišča. Potem je prišel sosed in v rokah nosil plastično vrečko z živili iz trgovine. Še njega sem pozdravi! in ogovoril, a nič konkretnega ni mara! povedati, le z roko je zamahnil in pokazal po Panovcih, kar pa sem razumel kot: Sami vidite, kako je v kraju Poslovil sem se. Soseda sta odšla v hišo, jaz pa sem se zapeljal proti domačiji Si doni j e Barber, ki pa tudi ni mlada, saj je dopolnila 78 let »Do leta 1948, ko sem se poročila z Viljemom Barberjem, sem se pisala Lenarčič in sem živela v Ne-radnovdh. Zdaj sem že sedmo leto vdova. Sreča je, ker sva imela z možem potomstvo - dva sinova: Vlado živi v Kopru, Elemir pa doma Že se je srečal z abrahamom, poročil pa se ni« Sin, ki živi pri materi, je zaposlen v tovarni v bližnjem kraju. Si-donija je povedala, da so v vasi še trije drugi starejši neporočeni fantje Kar zadeva nekdanje in sedanje življenje v Panovcih, je menila enako kot njena »anonimna" sovaščan-ka z drugega konca vasi. • Ko sem pred 55 leti prišla za snaho v Panovce, je bilo vse obdelano in pri hišah je bilo do pet Iju- di. Potem (po drugi svetovni vojni) so mladi začeli odhajati v Mursko Soboto in drugam, stari so delali na njivah in kljubovali, kot tudi zdaj še jaz, dokler so pač lahko .migali'; potem pa so umrli in kmetije in hiše so začele propadati.« Podobno, kot je v Panovcih, je tudi drugje po Pomurju, a zdi se, da je najhuje prav v tem kraju. Ker pa v zadnjem času tja prihajajo tujci, naselja vendarle ne moremo kar odpisati. Če pa se tudi kateri od Pomorcev zanima za nakup hišice, naj le stopi tja dol ali gor v Panovce ( vasica je v dolini in na pobočjih), morda bo našel kaj za svojo dušo. Pametno bo vztrajati in ne posnemati nekega Čentibčana, ki je kupil, potem pa odšel in pustil, so prav te dni začeli polagati povezovalne tlačne cevovode, torej črne cevi, po kateri bodo odtekale odplake do čistilne naprave, iz nje pa čista voda v Muro. S to začetno gradnjo bodo porabili denar, ki se je nabral na račun omenjene takse za porabljeno vodo. Čistilno napravo pa naj bi začeli graditT prihodnje leto, seveda, če bo denar Njena zmogljivost bo J.000 enot. Načrti so že pripravljeni. Globoko v žep bodo morali seči tudi v gospodinjstvih. Sicer pa to počnejo že zdaj, ko plačujejo odvažanje odplak s cisternami. Ko bi imeli vsaj en pločnik... »V Dokležovju že nekaj časa posodabljamo vaški dom. V di vse propada. S. S. iO Mr-’ 6 h dva frizerska salona, en ne, podjetnika z gradben01 hanizacijo Imajo pa tud ’■ kmetij, od katerih je ena šeP sebno velika, usmerjena 1 krav molznic. V kraju del"r ( društvo prijateljev mladi111 turno-umetniško društvo.1 stično društvo Zvonček m H1’ metni klub. Za kulturnih mom so uredili (na travi n' tu) športno-rekreacijskiy ki ga poleti pridno letu 2004 načrtujejo še ^(||1 športnega »kompleksa« P'1 ‘ jj. (igrišča za razne športne ne) Uresničitev je odviso- ' nančnih možnosti, ne pa bre volje Dokležovčanov 'J. u. ta vedno spremlja, zato 'u liko prostovoljnega thda Obmorskem nasipu v Dokležovju so se pred leh^ lili Romi in na tujih parcelah zgradili koče, Po7nela5ki prave hiše. Dolgo so si prizadevali za priključitev a vodovod, zdaj pa se izmikajo plačevanju vode. Ne vaščani bi se jih radi znebili, a iz te moke ne bo zato si bo treba bolj prizadevati za njihovo vklju0' j ., vaško življenje. Izkušnje nekaterih drugih krajev, (l ' ravnali tako, na primer v Črenšovcih, so dobre. h VESTNIK - 4. december 2003 IZ NAŠIH KRAJEV Srečanje s Francem Mariničem iz Banovec Prevozil dva milijona kilometrov in pol Mož z najvišjim gasilskim činom V mojih mladih letih mislil W na to, / kakšno dekle do-bom za ženo. / Pa zgodilo je tako, da iz Stare Nove moja žena bo. / Dekle z Grande zažvižgala je na glas, ugotovil sem, da bil je to «nkin glas. / Obrnil hitro staro sem kolo, / nato prislo-uii sem ga ob drevo. / Pogo-^r med nama tekel je lepo / 171 spoznala sva, kdo je kdo. / ^jinih obiskov bil dolg je že as> / ko dve leti zahajal sem TStaro Novo vas. / Nato med nama sklenjeno je bilo, / da Hostija 5. februarja 1961. v "unovcih bo... Tako se glasijo štiri od sicer ^ntih kitic, ki jih je sestavil ranc Marinič, rojstno leto j55. iz Banovec in tako orisal jonsko navezo s svojo Zinko, Itfaja že dvainštirideset let, Pe-’je nastala ob štiridesetletnici. Smerno sem začel z njego-flIn sestavljanjem verzov, kajti "le novejše poglavje v njego-'r' Življenju Sicer že vrsto let ^Pisuje pomembnejše dogodke llsveta, države, pokrajine, obči-kraja in svoje družine pe-Pa sestavlja od 1994, leta, ko £pred martinovim napisal pri-^ostno pesem, ki seveda ope-'J vinsko trto in vino ... Ljudje '”J P' lepo sprejeli in to ga je ^dbudilo, da je od takrat pa * danes, to pa je devet let, na-rp štiriinšestdeset pesmi -sako leto sedem. Nekaj jih je d' objavil v knjižici Glas srca, . Mleri je izbor pesmi več av-riri z območja Prlekije, izdala ” 1° je Zveza kulturnih društev r *'n Ljutomer, Križevci, Veržej kszkrižje. Prav gotovo bo še' ; sPesnil, čeprav ima zadnje J'' težave z vidom. ;/rane Marinič iz Banovec pa k '""l ostro oko (oči), ko je bil Mlajši, drugače ne bo mogel i,att voznik motornih vozil. iz večje Mariničeve kme-//ki pa so ji povojne oblasti j .v^le zemljo in je smela ob-le tedanji zemljiški maksi- Franc Marinič je 1994. leta - štiri leta po upokojitvi - vzel v roke svinčnik in začel pisati priložnostne pesmi. Foto: S. S. mun. Franc, ki je končal nižjo gimnazijo, pozneje pa še višjo, je naredil šoferski izpit in začel voziti tovornjak v KZ Veržej, Križevci, Lenart, nazadnje pa pri Avtoradgoni, kjer je bil poklicni voznik dvaindvajset let, ko se je (1990. leta) upokojil. »Prevozil sem dva milijona kilometrov in pol in k sreči brez prometnih nesreč,« se je malo pohvalil. Le kdo se pa ne bi, če bi ga spremljata taka sreča. Vozil Dobrovnik: konji za abrahama Jože Bertalanič je velik ljubitelj narave. Močno si je želel, da bi imel konje. Želja se mu je uresničila ob nedavnem praznovanju abrahama: dobil je kobili Geto in Limbo. »Spoznal« juje na Brdu pri Kranju in ju obiskoval tertako pri previjal na novo okolje. Kar vživeli sta sev Dobrovniku, veselo tečeta in sta prava paša za oči. Sicer pa ju bo uporabljal predvsem v turistične namene. Tako se konji spet vračajo, le da jih zdaj ne uporabljajo več za vleko plugov, vozov ampak za vprego kočij, kolesljev ... in za ježo. - Foto: F. Bobovec je po vsej nekdanji Jugoslaviji, tudi na skoraj vseh otokih Jadranskega morja je bil s svojim (no, da - Avtoradgonim) vozilom in seveda - veliko zdoma Žena Zinka ter hčerki Branka in Vera so moža in očeta seveda vselej težko pričakovale. Zdaj je bolj ali manj doma. Medtem se je družina povečala, saj se je Vera poročila domov in član družine je postal njen Rado ter se veda tudi njuna otroka - France- Beltinci: srečanje veteranov Prevozil sem dva milijona kilometrov in pol in k sreči brez nesreč. * * * V mojih mladih letih mislil sem nato, kakšno dekle dobil bom za ženo. va in Zinkina vnuka. Druga dva vnuka - sinova žal že pokojne hčerke Branke - pa živita v Mariboru. Kdo ni gasilec (in nogometaš), ta menda ni Sloven’c. Franc Marinič iz Banovec je gasilec od mladih let. Dlje časa je bil celo predsednik, tajnik, poveljnik, gasilski sodnik, pomočnik poveljnika občinske gasilske zveze. Zdaj, ko je dopolnil določeno starost, je gasilski veteran. Ponosen je na čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. Začel sem Frančevo pesmico ob poroki, fudi večino drugih pesmi je napisal za določene priložnosti. Zapis naj sklenem z zadnjo kitico pesmice ob štiridesetletnici zakonska zveze z Zinko: Najino jesensko življenje naj teče tako, da Čim lepše in zdravo bi bilo / Da čim manj potrebne bo zdravniške pomoči, / tako bova dolgo sposobna še kaj pomagati Njuna pomoč je seveda dobrodošla na domačiji in tudi v vinogradu. Imajo kar dva: v Ra-domerščaku, katerega lastnika sta Vera in Rado, in na Muršča-ku, ki je v lastni Franca in Zinke. Oba pa složno obdelujejo prav vsi, kar kaže tudi na slogo dveh generacij Pardon: treh, saj so zraven tudi vnuki. Štefan Sobočan ________________________________15 Zapis s postanka v Kovačevcih Ko bi ne bilo begunskega centra... ... bi najbrž še hodili po blatnih cestah Franc Drvarič iz Kovačevec gospodari s svojo družino na veliki kmetiji, najde pa tudi čas za družbenopolitično delo (kot smo rekli nekoč), saj je svetnik občine Grad in predsednik vaškega odbora. Kaj je povedal? Franc Drvarič: »Najemnina od begunskega centra ostaja v Vidoncih in Kovačevcih. «- Foto: Š. S ja Radgona: srečanje zakoncev jubilantov cerkvi je bilo srečanje zakoncev, poročenih v tej cerkvi, ki so že ali pa še bodo v tem letu obhajali obletnico poroke, deljivo s pet. Srečanje je vodil ob župniku Francu Hozjanu Franc Puncer, upokojeni radgonski župnik in častni občan radgonske občine. Na srečanju, katerega seje udeležilo 59 zakoncev Iv ^.Sta bila tudi Terezija in Viktor Vukan, poročena že 55 let! Med jubilanti pa so bili tudi zlatoporočenci: Anton in Milka Kurbus z Noričkega Vrha, Janko in /" 'Wabl iz Gornje Radgone ter Andrej in Elizabeta Klemenčič iz Spodnje Ščavnice. Po zahvalnem bogoslužju so se zadržali še v Trstenjakovem domu, kjer so Ustili S prigrizkom in napitki, F. Klemenčič V Vidoncih in Kovačevcih imajo »srečo«, ker je med tema dvema vasema (Vidonci št . 1) ustanova Center za begunce, od katerega pa najemnino kasira graška občina, vendar denar ostaja omenjenima krajema za komunalno infrastrukturo »V Kovačevcih smo lani s pomočjo tega denarja asfaltirali 2,5 kilometra cest. V letih 2001/2002 smo obnovili pokopališko vežico, h kateri smo postavili tudi nadstrešek, pod katerim se tik pred pokopom poslavljamo od pokojnikov; na pokopališču smo položili tlakovce, postavili nov marmornat križ, le kipa Križanega in Marije sta od prejšnjega križa, a obnovljena.« Tako svetnik in predsednik Franc, ki pa je nekaj povedal tudi o letošnjem programu del. »Že res, da imamo veliko cest asfaltiranih, dva odseka pa vendarle še čakata na modernizacijo Gre Ubrovo in Horvatovo cesto. Prva je dolga 300, druga pa 200 metrov, letos bomo ta odseka, Če že ne asfaltirali, pa vsaj utrdili in pripravili za modernizacijo v prihodnjem letu« Gorički Kovačevci so vas, kjer nimajo vaškega vodovoda, ampak vsako gospodinjstvo (razen nekaj izjem, kjer imajo dva. trije skupna zajetja) posamično rešuje problem z vodo. »Ta čas še ni znano, ali se bo vas priključila na soboški vodovod. To bi zagotovo storili, če bi že dosegel sosednje Poznanovce. Druga možnost je, da damo poiskati vodo v Kovačevcih, seveda pa bi bilo treba potem izvrtali globoko vrtino. Na tihem smo računali, da bomo vodo dobili iz vidonske vrtine, a niso našli dovolj močnega izvira.« Naslednje leto bodo torej v Kovačevcih še bolj zagnano kot doslej iskali možnosti za zanesljivo oskrbo z vodo. Pa še druge načrte imajo. Tako bodo ob glavni cesti, ki pelje skozi vas (spet imajo srečo, saj je občinska, zato jim za modernizacijo ni bilo treba prispevati denarja), postavili dve pokriti čakalnici. Uporabljali ju bodo predvsem otroci, ki se s Šolskim avtobusom vozijo v Šolo h Gradu. Š. S. Gasilska zveza Beltinci je pripravila srečanje gasilcev, starih nad 63 let, torej veteranov. Udeležilo se ga Je več kot 40 gasilcev, ki so veliko prispevali k razvoju gasilstva v posameznih društvih. Na srečanju so tudi podelili gasilske veteranske plakete, ki sojih prejeli: Franc Rous, Jože Klemenčič, Matija Gabor, Rudolf Zver, Martin Pucko, Jože Verbančič, Franc Plej, Leopold Jerič, Alojz Lopert, Jože Verčec, Štefan Sobočan in Matija Krampač. - Foto: J. Ž. 16 REPORTAŽA 4. december 2003 - VESTNIK Skupinska slika razreda iz osnovne šole. »Arnie«je četrti z leve v zgornji vrsti. Že tedaj je bil »razred zase«, Po sledeh novega guvernerja Kalifornije Tam, kjer je bil Arnie ravbar Hiša vThal-Linaku 145, v kateri seje 30. julija'1947 rodil Arnold Schwarzenegger. Živel je v prvem nadstropju z očetom Gustavom in mamo Avrelio. Oče, kije bil policist,je umrl leta 1972, mama, gospodinja, pa leta 1998. Schwarzenegger seje po mamini smrti le še enkrat vrnil v rojstno vas. Najrajši je pospravil jabolčni zavitek Rojstni kraj filmskega igralca in novega guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzenegger ja ni ravno lahko najti. Še posebej ne slovenskim obiskovalcem, ki so navajeni nakupovanja v Gradcu, okolica tega mesta pa jim je bolj »španska vas«. Okraj Thal je osem kilometrov zahodno od Gradca in ima 2320 prebivalcev. Tisto, kar iskanje Arniejeve hiše še bolj otežuje, je razdelitev Thala na množino majhnih zaselkov, ki imajo vsi najprej ime Thal, nato pa je dodano še lokalno ime. Tako se je Schwarzenegger rodil v zaselku Thal - Linak/Kirch-berg, ki bi lahko potrdil tezo, da je Terminator odšel v širni svet iz od boga pozabljenega zaselka - dobesedno - za gozdovi in hribi. Ampak po drugi strani njegova življenjska zgodba daje upanje vsem tistim, ki ne prihajajo iz centrov, da je pot »od trnja do zvezd« mogoča tudi v realnem življenju. Arnold je vedno imel lastnosti, kot so vztrajnost, ambicioznost in trdo delo, ki so bile vse naravnane k enemu cilju. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da si je vedno želel postati to, kar je danes, in da je večkrat omenil, da bo nekoč velik in pomemben mož. Danes je na »njegovi« šoli moto, ki se ga je najbolj držal; Če obstaja vera, ki lahko premika bregove, je to vera v lastno moč. Po njegovi izvolitvi za guvernerja Kalifornije so tuji novinarji nekaj časa »oblegali« Thal, sedaj pa je to ob navadnih dnevih spet samo miren kraj. Največ turistov privlači jezero Doma narejena oprema za fitnes in jabolčni zavitki somu pomagali do izklesane postave. Karel Kling, lastnik restavracije ob jezeru Tba ' ki se lahko pohvali zlepim razgledom in ponudbo hrane. S Schwarzeneggetjem sta: v otroštvu prijatelja. Izvedeli smo, da je ’ Schwarzenegger najrajši jedel jabolčni zav|-‘ Domačin Walter Aminger nam je povedal marsikaj zanimivega o Schwarzeneggerju, 700 let star grad, kjer se je Arnie v otroštvu S svojimi prijatelji igral ravbarje in žandaijd Thal s sprehajalnimi potmi, klopmi raznovrstnimi ptiči in labodi ter gostilno tik ob jezeru. Tukaj si je Arnie v mladosti večkrat nabiral kondicijo, rad pa je zavil tudi v restavracijo, kjer mu je najbolj teknil jabolčni zavitek. Pozna se, da je ta gostilna velik turistični magnet, kar smo občutili tudi pri ceni, saj smo ■'J iri\ pučine in en schweppes plačali kar CVr0V' Se dobro, da se Terminator m K r " stt mudil v naših krajih, čeprav’ sija, da je nekoč s svojimi starši m ze obiskal Mursko Soboto . M j. A. B„ T. K., ' Osnovno šolo je obiskoval v Thal-Linaku. V spomin na »najmočnejšega- šolarja so oktobra letos polepšali zid šole. Poleg šole je še občina, kjer ima župan dvakrat tedensko uradne ure, ki so namenjene predvsem novinarjem in tunstom, kijih zanima Schwarzenegger Nad šolo je cerkev, ki je bila zgrajena 1994. leta, tudi z njegovo pomočjo. Prebivalci Gradca so nogometni stadion poimenovali po Arnoldu Schwarzeneggerju. V prostorih stadiona (nebi bilo slabo, če bi imeli podoben objekt pri nas) je fitnes, Tam so razstavljene uteži in drugi pripomočki za vadbo v fitnesu, ki jih je Schwarzenegger sam izdelal v domači kleti. V restavracij visijo fotografije znanih ljudi, ki so 1i restavracijoThalersee. Med njimi lahko najdemo , a*6 mskega igralca Patricka Swayzea, nemškega Schultza in mnoge druge. VESTNIK - 4. december 2003 KRONIKA Uspešni policisti iz Gornjih Petrovec Patrulja Policijskega oddelka Gornji Petrovci je 16. novembra pri vlomu v gostinski °bjekt Carda na Hodošu prišla mladoletna P. J. in D. S., °ba s Hodoša. Pri takojšnjem Pregledu in na podlagi zbra-°jh obvestil so policisti ugotovi, da sta osumljenca iz ob-Kkta odtujila več stvari. Zoper osumljenca so odredili Pridržanje. V pogovoru z njima s° Ugotovili, da so skupaj s K R., Prav tako s Hodoša, storili več ^tnivih dejanj. Večkrat so vlomiliv trgovino Kmetijske zadruge plovci in od tam odnesli večje levilo predmetov. Opravili so tudj več tatvin pnevmatik z oseb-n‘h avtomobilov v Murski Soboti. ° remi dejanji so si osumljenci ^dobili za približno pol milijo-1)1 tolarjev vrednosti. Policisti so Pt’ hišnih preiskavah našli in za-se81i večino ukradenih predme-JOv. Zoper vse navedene osum iehce so policisti podali devet ženskih ovadb na okrožno dr Zavno tožilstvo v Murski Soboti. Policisti Policijskega oddelka Gornji Petrovci so 19- novembra podlagi odredbe sodišča opra-že hišno preiskavo v Dolini, so našli ročno bombo. Poda-1 bodo Je poročilo na tožilstvo, 111 je lastnik bombe že pokojni Istega dne so opravili hišno Preiskavo v naselju Trd kov a, kjer ^osumljencu D. Č. zasegli ko-v"Lski gradbeni oder, ki si ga je ?r°tipravno prilastil v naselju V|: Zoper osumljenega je bila '"Mulj kazenska ovadba. A. B. piše: Katica Mladenovič, prof, ped.-soc. Učenje kot proces komuniciranja ^konstruktivni Učitelj v ^munikaciji L^Čitelj nekonstruktiven it za-1 vsega prej omenjenega, vendar . zaradi preobsežnih učnih pa tudi zaradi osebnostnih Ij^'^osti in pomanjkljivosti. Vsi-komunikacijo, ki prihaja od . 1 ' Tako ne pride sproti do po-tnc informacije. Dijak ga dosti-ne razume, ker razlaga povpreč-puniest o da bi povezoval znanje, Ustave, spomine Prepogosto Rablja frontalno obliko in meto-pf 'Vlaganja Večinoma le pisno tj^tja znanje Ta oblika preve-jTj'Ja Pa temelji predvsem na fakto-'l: in je naj pogostejša v pred j^etncnih obdobjih. Če pa v pi- Mogah zahteva, da dijaki pri-Lrja)o, analizirajo, ločijo, ne vedo, J ’■ pišejo, razen boljših, saj se Zara^’ časovne stiske o tem z „1 ne pogovarja. t. ’J Gimnaziji Murska Sobota sem šolskem letu ob koncu prve-ijs^Ovalnega obdobja opravila ra-med dijaki četrtega letnika. '11 *’ ti ’’ L.. k,’1* goste je izostaneš od pouka? ' Vir°k tvojega neuspeha v šo-’aki odkrito govorijo o vzrokih ij^^' ^r'vcih s svoje strani, strani n' vrstnikov, šolskega sistema juju in anketi sem jim zasta-Slednja vprašanja: Ali čutiš, da < c si zakaj? Zakaj v petek, 28. novembra, ob 13.40 se je zgodila na regionalni cesti zunaj naselja Vidanovci pri Ljutomeru prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik kombiniranega vozila. 64-letni voznik Bogomir Ploj iz G reso vš čaka v občini Ljutomer je vozil po regionalni cesti od Sv. Tomaža proti Ljutomeru. Zunaj naselja Vidanovci je v ostrem ovinku zapeljal na levo stran ceste, od tam pa zavil nazaj na svoj vozni pas. Na mokrem in spolzkem vozišču ga je začelo zanašati, tako da je zdrsel s ceste, kjei je z levim bočnim delom vozila trčil v drevo. Voznik kombiniranega vozila je umrl na kraju nesreče, sopotnika pašo nudi poškodovanega odpeljali v bolnišnico v Rakičanu. - A. B, Spet smrtna žrtev pomurskih cest Tudi novinarje tožijo, mar ne? V četrtek, 27. novembra, se je na Okrajnem sodišču v Murski Soboti začela pravdna zadeva, v kateri tožeča stranka Marija Bugar zahte va od Podjetja za informiranje in novinarja Jožeta Graja plačilo odškodnine. Po predložitvi dokazov in zaslišanju prič se je obravnava do nadaljnjega preložila. Novinar se je očitno »zameril« Bugarjevi s tem, ko je 22. januarja 1998 v Vestniku izšel članek z naslovom Prizadeti imajo nasprotne dokaze, v katerem je povzeto anonimno pismo o tem, kako so na Srednji zdravstveni šoli v Rakičanu izbirali ponudbe o plesnih tečajih. Avtor anonimnega pisma obtožuje profesorico Bugar- jevo, da je vplivala na izbor ponudbe plesnih tečajev, za nagrado pa naj bi zaposleni na šoli dobili zastonj plesni tečaj. Enako pismo je bilo poslano tudi na Zvezo potrošnikov Pomurja. Pred pisanjem članka se je novinar oglasil na omenjeni šoli, pogovoril s prizadeto profesorico in ravnateljico ter jima pokazal tudi anonimno pismo, ki je prišlo skupaj s pošto na uredništvo Vestnika. V članku je novinar želel predstaviti zgodbe obeh vpletenih strani, zato je bilo mnenje profesorice vključeno v članek, prav tako izjava dijakov četrtih letnikov, da so se sami prostovoljno odločili, na podlagi izkušenj in ponujenih ponudb, za plesno Šolo Devžej. Tudi iz plesne šole je bilo potrjeno, da ni bilo in učiteljev Z raziskavo pa sem hkrati potrdila svojo hipotezo, dav učnem procesu prevladuje enosmerna komunikacija, da je socialnega konstruktivizma premalo. Sociološki konstruktivizem je pogosto vprašljiv. Individualni je pogostejši, zlasti pri dobrih oziroma sposobnih dijakih, ki največkrat sami ugotovijo, kako je treba znanje izgrajevati oziroma dograjevati. Pri tem pa je pomagala tudi svetovalna služba s širokim izborom predavanj in delavnic Konstruktivni dijak v komunikaciji Pri vzgoji konstruktivnega dijaka so pomembni starši, vrstniki, učitelji, družba. Starši naj bi že v zgodnjih otrokovih letih razvijali delovne navade in odnos do dela skozi različne starševske vloge in vzgojne metode (vsakdanje navajanje, pohvale, graje, kazni, obljube, grožnje, zgled, spodbude, posnemanje, igranje vlog...). Z istimi metodami lahko nanje vplivajo tudi vrstniki in učitelji Ali jih bo dijak upošteval, je odvisno predvsem od njegove osebne naravnanosti, dispozicij vsakega posameznika, kar je sicer enkratna, ne pa edina posebnost Pomembni sta torej primarna in sekundarna socializacija in vsi njuni dejavniki (mediji, različne organizacije, društva, šola, družina, vrstniki, religiozne skupine...). nič narobe z izborom. Tako je bilo ugotovljeno, da očitno navedbe iz anonimnega pisma ne držijo in da imajo vpleteni (profesorica Bugarjeva, ki je bila omenjena v pismu) za to tudi dokaze, kar potrjuje tudi naslov članka Prizadeti imajo nasprotne dokaze. V članku je bilo lepo razvidno, da je novinar prikazal zgodbe in argumente obeh vpletenih strani, kar je na koncu omenjeno tudi z zapisom, da je avtor anonimnega pisma sicer uspel očrniti zdravstveno Šolo, da pa dokazi govorijo drugače. Članek je bil napisan v skladu s Kodeksom slovenskih novinarjev, prav tako pa ni bil v nasprotju z Zakonom o informiranju. In kakšen bo epilog na sodišču? A. B. Moško truplo na Moti pri Ljutomeru V nedeljo, 30. novembra, okoli pol treh popoldan je lastnik gostišča pri ribniku na Moti pri Ljutomeru odkril truplo. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljutomer so truplo izvlekli iz vode. Utopil naj bi se 48-letni Janez Kerin s Cvena. Policisti in kriminalisti Policijske Uprave Murska Sobota so med postopkom ugotovili, da je Janez Kerin najverjetneje umrl po spletu nesrečnih okoliščin. Odrejena je bila obdukcija, ta pa je potrdila domneve policije. Med 26. novembrom in 3. decembrom je v Pomurju umrlo sedem oseb, od tega dve za posledicami prometnih nesreč, štiri zaradi samomora in ena zaradi utopitve. Na posnetku je ribnik na Moti, v katerem seje utopil Janez Kerin. - A. B„ foto: N. J. Zgodilo seje... V preteklem tednu se je zgodilo na slovenskih cestah 128 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 169 oseb, trije ljudje pa so umrli. Zadnji konec tedna se je zgodilo 10 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih se je poškodovalo 11 oseb, dve pa sta umrli. Najpogostejši vzroki so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilen premik. Letos je na naših cestah umrlo 216 oseb, lani v enakem obdobju pa 248. Črne pomurske ceste Na pomurskih cestah se je zgodilo med 26. novembrom in 3- decembrom 3T prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, dve sta se hudo poškodovali, šest pa lažje. Pri drugih nesrečah je nastala le materialna škoda. V sredo je za posledicami prometne nesreče umrl 39-letni Jože Horvat, tako da se je število mrtvili na pomurskih cestah letos povzpelo na 19. Lani v enakem obdobju jih je umrlo 13. Kolesar hudo poškodovan Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je pripetila v nedeljo, 30. novembra, v Gančanih. Kolesar A. S. je v križišču zaradi neupoštevanja prednosti zapeljal na prednostno cesto in zaprl pot voznici osebnega avtomobila. Pri trčenju se je A. S. hudo telesno poškodoval. Letos že 37 pobegov s kraja prometnih nesreč V četrtek, 27. novembra, ob 6.30 je voznica osebnega avtomobila M. K. zaradi nepravilne strani vožnje v naselju Lukavci trčila v voznika kolesa z motorjem S. T. Slednji je po trčenju padel in utrpel hudo telesno poškodbo Voznica na kraju nesreče ni ustavila in poškodovanemu ponudila pomoči, ampak je odpeljala naprej. Policisti so po ogledu kraja prometne nesreče in z zbiranjem obvestil odkrili pobeglo voznico osebnega avtomobila M. K. Zoper njo bo podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči Lani je bilo na pomurskih cestah 16 pobegov s kraja prometne nesreče, letos že 37 Policisti so pobegle voznice in voznike odkrili v 36 primerih. Tovornjak trčil v avto V krožnem križišču v Veržeju je voznik tovornega avtomobila M. Š. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v osebni avtomobil Voznik osebnega avtomobila se je lažje telesno poškodoval, škode pa je za pol milijona tolarjev Hitra voznica v most Voznica osebnega avtomobila P. P. je v Markovcih zaradi neprilagojene hitrosti trčila v mostno ograjo Pri tem se je voznica lažje telesno poškodovala, nastalo pa je približno za milijon tolarjev škode. Traktorist v jarku Voznik traktorja M K. je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal v jarek ob cesti. Traktor se je pri tem prevrnil na bok, voznik pa je utrpel lahko telesno poškodbo. Posredovati so morah gasilci. 18 :16 za kršitelje javnega reda In miru v zasebnih prostorih Javni red in mir je bil na območju Policijske uprave Murske Sobote kršen 34-krat, od tega 18-krat v zasebnih prostorih in 16-krat na javnem kraju. Policisti so šest kršiteljev pridržali, vsi pa bodo predlagani v postopek sodniku za prekrške. »Izstopal« je voznik osebnega avtomobila J. C., ki je vozil pod vplivom alkohola. Med postopkom s policisti se je razburjal, jih žali) in hotel z njimi fizično obračunati. Ker se ni hotel pomiriti, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve. Policisti so pridržali tudi tujca, ki je z osebnim avtomobilom prekoračil dovoljeno hitrost in ni želel poravnati denarne kazni, pri postopku pa se je nedostojno obnašal Zažgal lokal Neznanec je v četrtek, 27. novembra, med pol šesto in pol sedmo vlomil v zaprt gostinski lokal Kava barv Gornji Radgoni. Po točilnem pultu in tleh je polil neznano tekočino in jo potem zažgal. Nato je odšel iz lokala ter zunaj zažgal zabojnike za smeti in električno omarico. Požar so pogasili gasilci iz PGD Gornja Radgona. Nastalo je za približno pol milijona tolarjev škode. Policisti in kriminalisti za neznancem še poizvedujejo. Kradla v Radovcih, prijeta v Mostju V torek, 25. novembra, sta Z. L. in F. O poskušala vlomiti v stanovanjsko hišo, vendar ju je pri tem zalotil lastnik hiše, nato pa sta zbežala. Lendavski policisti so ju kasneje prijeli v Mostju. Ukradli avto, športno opremo in pol tone zelja V Radencih je neznani storilec ukradel osebni avtomobil znamke Nissan, ki je bil kasneje najden ob reki Muri v Iža-kovcih Iz osnovne šole v Puconcih so ukradli osem različnih žog v vrednosti 40.000 tolarjev, v Gornji Radgoni pa dva nogometna gola z mrežama in tablo za košarko. Neznanci pa so med 27. novembrom in 1 decembrom z njive v VuČji Gomili ukradli 455 kg zelja. A. B. To stran sofinancira Ministrstvo za kulturo R Slovenije Po naših znanih poteh Posvet z mentorji turističnih podmladkov Tema festivala bo Mladi za mlade Do vrha Koprive In po Šprincu navzdol Prijazni in dobri ljudje Mladi za mlade je naslov teme 18. festivala Turizmu pomaga lastna glava, katerega zaključek bo 15. in 16. aprila 2004 v organizaciji Turistične zveze Slovenije. In o tem, kako narediti čim boljše projekte, ki bodo tekmovali na festivalu, so razpravljali mentorji turističnih podmladkov pomurskih osnovnih šol na posvetu v sejni sobi hotela Radin v Radencih. Razgovor z mentorji sta vodila podpredsednik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster in vodja projekta mag, Jurij Smerdclj Osnovno vodilo je vprašanje, kako bi se mladi turisti in drugi mladi obiskovalci lahko zabavali v njihovem kraju, pri čemer pa tokrat ne bo toliko poudarek na zgodovini in zgodovinskih znamenito- Lahko greste ali se peljete tudi tik ob meji s Hrvaško Kam na nekajurni sprehod, da bo tudi prijetno in zanimivo? To vprašanje si je najbrž marsikdo med nami že večkrat zastavil. Ljubitelje hribov iz naših krajev po navadi »vleče« na Pohorje ali še kam dlje. Gotovo pa obstajajo zanimive pohodniške poti tudi v našem okolju, O tem smo se lahko med drugim prepričali to nedeljo, ko smo se iz Veščice pri Razkriž-ju podali do vrha vasi Kopriva in potem po Šprincu navzdol. Tale piitar se nekam pelje, a nikamor ne pride Biserka je našla jesenske zvončke, kar je nekaj neverjetnega za ta letni čas. » Mentorji turističnih podmladkov so povedali, da imajo tudi letos šolarji na njihovih šolah veliko zanimivih predlogov za projekte. stih, ampak bolj na sedanjosti in prihodnosti ter otroški domišljiji, kako turistično ponudbo njihovega kraja narediti čim zanimivejšo. Mentorji so se z gosti pogovarjali tako o izvedbi idej oziroma predlogih šolarjev in tudi o izvedbi v pisni obliki in javni predstavitvi. Pomurski turistični krožki na osnovnih šolah so bili pri tem projektu med aktivnejšimi že prejšnja leta. Ob tem je s svojo predstavo nastopil tudi podmladek OŠ I iz Murske Sobote, ki se je lani uvrstil na državno tekmovanje z upri-zoritvijo projekta Jože Kološa - Kološa »Sobote nega več«, po predstavi pa je režiser Peter Miladinov vodil seminarsko delavnico z naslovom Kako pripraviti dobro odrsko predstavitev. J. Ga. Pri tej kapeli imajo 15. avgusta proščenje. Razstava ob adventnem času v Ljutomeru V Mestni hiši v Ljutomeru so v petek dopoldne odprli razstavo, ki so si jo lahko obiskovalci ogledali Še v soboto in nedeljo, z naslovom Razstava ob adventnem času. Pripravili sta jo Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev in Sekcija domače in umetne obrti pri Območni obrtni zbornici Ljutomer. Svoje delo so v razstavnem prostoru, ki je odražalo pravo adventno vzdušje, predstavili obrtniki iz Ljutomera in okoliških krajev: Vrtnarstvo in cvetličarstvo Lilija Jacqoueline Steržaj, Cvetlicama, vrtnarstvo in urejanje okolice Vere Slavič, Lectarija Vere Peischl, Cvetlicama Botanika Igorja Horvata, Cvetličarna Marjetica Marjana Jurše, Tarakota Milana Hramusa, Vrtnarstvao in cvetličarstvo Puconja Nataše Kuplen, Vrtnarstvo-cvetličanstvo Mitje Žitnika, Cvetličarna Regina Vilijema Kosalca, Unikat Belec Milana 8elca in Lončarstvo, domača in umetna obrt Saše Žumana. -J. Ga Srečali smo sprehajalko z jesenskimi zvončki Če bi se želeli že na začetku pohoda nekoliko okrepiti, bi lahko zavili do Vinogradništva Krampač, ki je znano daleč naokrog Njihova domačija je skoraj vedno odprta za goste, ki lahko poskusijo in si kupijo različne sorte vin. Gojijo kar 18.000 trt in se ponašajo s številnimi medaljami. No, našo pozornost je najprej pritegnila sprehajalka Biserka Levačič iz Veščice, ki je v eni roki držala šopek rož, v Ljudi bi lahko razdelili na tri vrste: take, ki na smrt garajo, take, ki so na smrt zaskrbljeni, in take, ki se na smrt dolgočasijo. (W. Churchill) drugi pa vnuka Klemna. Prijazno nam je odgovorila, da se po tej poti pogosto sprehaja Tokrat je zagledala na enem od travnikov tudi cvetlice, ki jim pravijo jesenski zvončki. Neverjet no je, da so zacveteli skoraj na pragu zime. Kapela in stolp Naslednja točka za postanek je kapela, ki stoji že skoraj na vrhu Koprive. Lepo je obnovljena in tudi okolica je urejena. Najbližji sosed Drago Erhatič nam je vedel povedati, da je dala postaviti kapelo leta 1933 Frančiška Škrobar iz Mote v čast in spomin svojemu sinu, ki je pa- sta za realizacijo tega ■proJf^J' poskrbela predvsem Mira11 Janko iz Radomerji, ki rada ■ hajata k njim. Imajo dobro vin < domači narezek ter sok iz in jurke. Putar bo še nekaj časa zu^ potem pa ga bodo najbrž si* da bi ga zaščitili pred dežje®1 snegom. j Besedilo in foto: laz* AtHova pot primer dobre praksi Kako z razvijanjem partnerstva do novih turističnih ' na delovnem posvetu predsednikov turističnih društev in zvez । rja prejšnji teden posebej predstavili projekt Atilova pot, ki ga s nančni podpori Evropske unije izvajajo Turistično društvo Klop Kapele, Osnovna šola Kapela in Prleška razvojna agencija. Kdo si ti, ki rušiš prestole, pustošiš dežele, podjarmljaš lju' ' •Ego sum Attila flagellum dei - Sem Atila, bič božji « S temi he561’1^,.! začne pot Atile in Hunov, divjega aziatskega ljudstva iz 5. stoh Prlekijo Na prostoru današnje cerkve na Kapelskem Vrhu je stala kapelica, ki naj bi biia po ustnem izročilu zgrajena M •J ' fJ oziroma ostankov Attilovega gradu. O hunskem kralju Attili je' in njegovi okolici ohranjenih veliko legend. Svoje izkušnje sodelovanja pri projektu so predstavili Nuša ■ iz Prleške razvojne agencije, predsednik Turističnega društva , tec s Kapele Jože Tkalec in Bernarda Rodi ■ Pintarič, ptsdi*1' dovina iz OS Kapela, katere šolarji so se prav tako zelo aktivno ■ । v sodelovanje pri izvedbi projekta Sodelujoči so se strinjali dosedanjo izvedbo projekta zadovoljni, saj so uredili sedem ■ trov dolgo pot z izhodiščem v Radencih in odsekom proti K poti, ki jo obiskovalci običajno prehodijo v dveh do treh ura’ tudi oznake s simboli in predstavitvijo poti, po kateri vas vo 1 pripoved o preteklosti. Ob nadaljnjih aktivnostih pa si bodo m0 bolj prizadevati, kako ta produkt čim bolje prodati, torej, kal 1 gniti čim več obiskovalcev. - J. Ga. Razstava domačih izdelkov v Martjancih Turistično društvo Martin izMartjancevje pripravilo minulo soboto v središču vasi ob cesti Murska Sobota-Moravske Toplice razstavo domačih božično-adventnih izdelkov. Razstava je bila organizirana z namenom obujanja sejemske tradicije v Martjancih, obiskovalci pa so lahko stvari, ki sojim bile všeč, tudi odnesli s.sabo domov. Poleg adventnih venčkov in sveč so bile na ogled ročno narejene voščilnice (med katerimrsi niti dve nista bili enaki), na pokušino pa so bili tudi zeliščni in zdravilni napitki. Razstava je vzbudila zanimanje tudi pn turistih, ki so se lahko okrepčali s Čajem in kuhanim vinom. ■ T. K, VESTNIK - 4. december 2003 ŠPORT 19 Vestnikov izbor pomurskih športnikov Marika Kardinar in Robi Markoja športnika Pomurja 2003 KK Radenska Creativ Sobota najboljši športni kolektiv Uredništvo Vestnika je pripravilo že 40. izbor najboljših *P0rtnic, športnikov in športih kolektivov za leto 2003. Glasovali so pomurski novi-narji in dopisniki (Oste Ba-Franc Bobovec, Mario Cep, Gorazd Gider, Tonček Gider, Milan Jerše, Mirjana Muboje, Tomo Koleš, Bojan '^Ček, Miha Šoštarič, Niko Šoštarič, Mirko Unger in Lud-UkZelko) ter bralci domače-8a tednika, ki so se v velikem *ttvilu odzvali na anketo. Ti ' dali največ glasov Mariki Kardinar (kegljanje), Maji Ur-(judo) in Anici Korpič Nogomet) pri športnicah, hobiju Markoji (streljanje), Antonu Špilaku (kolesarstvo) ln Denisu Ficku (karate) pri Wrtnikih ter KK Radenska Creativ Sobota, AK Pomurje 'a NTK Kerna Puconci pri sP°rtnih kolektivih. sPilak drugi, Ficko tretji 11 skupnem seštevku je za naj-1 l)šega pomurskega športnika v ^šnjem letu izbran strelec Ro-1 Markoja, član SD Štefana Ko-'Turnišče. Že vrsto let je dr-^vni reprezentant, ki se je letos ’^zal z izjemnim uspehom na 1 SVetovnem prvenstvu v belgij-Zwevegemu IJ septem-,Er 2003 bo zapisan z zlatimi čr-irni. Postal je namreč svetovni ^k v samostrelu na 30 metrov j Eče, Zadel je kar 295 krogov, JJ| k tudi nov svetovni rekord, ^nameček je osvojil še srebrno 'edaljo v skupnem seštevku kle-J^ga n stoječega položaja ^3 krogov). ' 'a velika dosežka krona dolgoletne uspešne ka-30-letnega Robija Markoje , Gomilice pri Turnišču, ki se s (bistvom ukvarja že od s. razre-°snovne šole. Zdaj je zaposlen Portni enoti Slovenske vojske, irna odlične možnosti za va-! J°- V zadnjem obdobju tvorno deluje z Rajmundom Debev-■in trenerjem Lojzetom Miko-L t|" iz Ljubljane, ki je tudi se-j državne reprezentance, °Sebna vrlina novega svetovne- Plitka in rekorderja je skromni, zato se lahko nadejamo še , *1 njegovih odmevnejših re-"'»tov , L^go mesto v tej konkurenci E™padlo ]71etnemu kolesarju ^onu Špilaku iz Tropovec član KK Radenska Rog Tro-|( vči se je izkazal na mladins-s,' državnem prvenstvu v kro-L kjer je prepričljivo za-'k1 f^'11 mest0 Tekmovanje je . Cno organiziral KK Tropovci, ■ za ves trud poplačan z |t '•■mi uspehom domačega ko- , 11 vi»p c 11VJ I L UU111 tl L V a n-m k ^ria na 20,4 kilometra dolgi •ki 'ki mcdnarodni kolesarski di-/ ' Šibeniku je Simon Špilak Prepričljivo zmagal, saj je zasledovalce pustil za [p kar za krog. Na svetovnem ->tvu v kanadskem Ilamilto-1^“ 1 kronometru za mladince ‘ odlično 10 mesto. S tem ■ da spada v mladinski ‘ 'Urenci prav v vrh slovenske-lesarstva, čedalje bolj pa trka tudi na vrata članske reprezentance Tretji je Denis Ficko, 19-letni karateist iz Mlajdnec, študent 1. letnika Fakultete za šport v Ljubljani. Letošnjega septembra je na Dunaju postal evropski mladinski prvak v karateju v kategoriji športnih borb nad 80 kg. V finalu je premagal trenutno absolutnega slovenskega prvaka Mladena Stojnica. Za Denisom Fickom je več kot sedem let napornih treningov. Zablestel je že v kategoriji starejših dečkov, kjer je bil državni podprvak, kasneje je postal državni kadetski prvak v borbah, uveljavil pa se je tudi na Številnih mednarodnih tekmovanjih. Sedaj je registriran za K K Partizan Ljutomer, za katerega tudi uspešno tekmuje Maji Uršič srebro, Sonji Roman bron Za najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana kegljačica Marika Kardinar iz Dobrovnika. Je večkratna svetovna prvakinja in rekorderka ter nesporno najboljša slovenska kegljačica vseh časov Ravno letos, ko je srečala abraha-ma. je dosegla izjemna rezultata: Na svetovnem klubskem pokalnem tekmovanju na Češkem je osvojila zlato medaljo. Tekmovala je v ekipi celjskega Mirotcksa, ki je v finalnem srečanju kar z 8:0 odpravil nemškega prvaka Victorio iz Bamberga. Velik delež k temu uspehu jc prispevala tudi Marika Kardinar, saj je podrla odličnih 582 kegljev, kar bi ji lahko zavidal marsikateri moški tekmovalec. S srebrnim odličjem s tekmovanja za svetovni pokal posameznic, ki je bilo v Skopju, pa je zbirko medalj z velikih svetovnih in evropskih prvenstev zaokrožila na neverjetnih 30. Tako je 9 november 2003 vnovič zgodovinski mejnik v bogati kegljaški karieri neuničljive Marike kardinar Že sedaj pa se spogleduje s svetovnim pr venstvom v Romuniji, ki bo prihodnje leto. Drugo mesto je pripadlo 16-letni judoistki Maji Uršič iz Murske Sobote, članici JK Sankaku iz Celja, kjer obiskuje 3 letnik Srednje elektrotehniške šole. Ima odličnega trenerja Marjana Fabjana, nekdanjega uspešnega tekmovalca in reprezentanta ter zdajšnjega slovenskega selektorja. Njen prvi trener v Murski Soboti je bil Daniel Kisilak, ki o svoji nekdanji varovanki ne varčuje z lepimi besedami o njeni skromnosti in vztrajnosti. Na olimpijskem festivalu evropske mladine v Parizu, kjer je nastopilo kar 2500 tekmovalk in tekmovalcev iz 48 držav, je osvojila srebrno odličje med kadetinjami v kategoriji do 63 kg. V tej disciplini je tudi srednješolska državna prvakinja. Je prva Pomurka z osvojenim črnim pasom in državna mladinska prvakinja. Njen naj-večji cilj pa je nastop na olimpia-di v Pekingu leta 2008. Tretja je atletinja Sonja Roman, sicer rojakinja s Hodoša, ki zadnja leta nastopa za Maribor. Na tekmovanju za atletski evropski pokal v Velenju je pripravila največje presenečenje v slovenski reprezentanci V teku na 1 ^00 metrov je namreč prepričljivo zmagala s časom 4:10,50. Med drugim je premagala tudi eno najboljših srednjeprogašic vseh časov Portugalko Carlo Sacramento, nekdanjo svetovno rekorderko Sonja Roman je kot predstavnica mariborske občinske reprezentance upravičila vlogo favoritinje na letošnjem republiškem krosu v Železnikih. Zmagala jc med Članicami na 3 kilometre dolgi progi Atleti in nogometaši ob bok košarkarjem Naziv najboljšega Športnega kolektiva Pomurja je pripadel Košarkarskemu klubu Radenska Creativ Sobota. Bil je organizator kvalifikacijskega turnirja za evropsko prvenstvo mlajših članov (do 20 let) v košarki. Sodelovalo je šest evropskih reprezentanc, katerih vodstva so pohvalila soboške košarkarske delavce. Odlične igre v državnem prvenstvu 1. B SKL za moške s skoraj popolnim izkupičkom in boj za uvrstitev v elitno slovensko košarkarsko ligo so košarkarje Radenske Creativa Sobote postavile v ospredje zanimanja športne javnosti Izkazali pa so se tudi v slovenskem pokalnem tekmovanju, saj so šele po ogorčenem boju izgubili s prvoligaško ekipo Rogle iz Zreč. Uspešni sta tudi mladinska in kadetska ekipa, kar pomeni, da veliko pozornost namenjajo mlajšim košarkarjem. Drugo mesto je pripadlo Atletskemu klubu Pomurje -PDU iz Murske Sobote. Iz njegovih vrst izhajajo številni mladinski državni reprezentanti in rekorderji. Na letošnjih državnih prvenstvih so med mlajšimi in starejšimi mladinci ter pionirji osvojili kar 7 zlatih, 4 srebrne in Športniki Pomurja 2003 1. Robert Markoja (strelstvo), 184,2. Simon Špilak (kolesarstvo) 125,3. Denis Ficko (karate) 95,4. Bojan Ropoša (namizni tenis) 85, 5. Marko Slavič (kasaštvo) 55, 6. Dejan Šemek (rokoborba) 48,7. Roman Zelenko (motorno padalstvo) 43,8. Dejan Čeleš (atletika) 38,9. Fabijan Cipot (nogomet) 31,10. Izidor Hreščak (strelstvo) 15. Športnice Pomurja 2003 1. Marika Kardinar (kegljanje) 140,2. Maja Uršič (judo) 119, 3. Sonja Roman (atletika) 92,4. Daliborka Jocič (košarka) 76, 5. Jožica Šiftar (atletika) 68, 6. Vanja Bransberger (golf) 62, 7. Anica Korpič (nogomet) 55,8. Tina Jureš (atletika) 54,9. Sendi Lešnjak (judo) 35,10. Tina Kuplen (rolanje) 29. Športni kolektivi Pomurja 2003 1. KK Radenska Creativ Sobota 110, 2. AK Pomurje -PDU 100,3. NK Mura 88,4. NTK Kerna Puconci 86, 5. ŽNK Pomurje Len Filovci 84,6. H K Lek Lipovci 70,7. NTK Moravske Toplice Sobota 53, 8. RK Sobota 52, 9. KK Ljutomer 50,10. OKZav. MB Ljutomer 32. 7 bronastih medalj Tako se je strokovno delo z mladimi, za katere skrbijo trije trenerji, nadvse obrestovalo. Izkazali pa so se tudi l organizacijo že tradicionalnih tekmovanj z mednarodno udeležbo v M Soboti, kot so Priložnost za mlade, miting ob občinskem prazniku in srečanje atletskih moštev s Ptuja, iz Čakovca, Nede-lišča, Zaiaegerszega, Lipnice in M Sobote. Ob vrsti prvih mest domačinov je bilo v ospredju predvsem druženje in prijateljstvo med mladimi sosednjih držav. Tretji je Nogometni klub Mura iz M. Sobote. Je nosilec nogometa v Pomurju. V sedem selekcij jc vključenih okrog 150 nogometašev Najmlajše generacije dosegajo najboljše rezultate, kar je spodbudno za razvoj te športne dejavnosti v pokrajini ob Muri Se naprej pa ostaja poglavitni cilj, da NK Mitra ostane v vrhu slovenskega nogometa Ni zanemarljiv podatek, da NK Mura podpira kar 57 velikih in majhnih sponzorjev. Milan Jerše In memoriam Gezi Abrahamu Rodil se je 17. 9-1947 na Hodošu. Poklicno šolo za orodjarja je končal v M. Soboti in se zaposlil v takratni Panoniji. Leta 1967 se je včlanil v judo sekcijo TVD Partizan M. Sobota in vzljubil to borilno veščino. Na treningih je bil zelo marljiv in prizadeven in že kmalu je sodeloval na ligaških tekmovanjih. Za vse, s katerimi se je srečal na blazinah, je bil neugoden nasprotnik. Bil je umirjen, a hiter, izredno dobro je znal odkriti nasprotnikove Šibke točke in uporabljati moč Hitro je dosegel stopnjo 3. kyu in osvojil zeleni pas. Vedno bolj pa ga je pritegoval tudi karate Kmalu je odšel na delo v ZRN, v mesto Krefeld, kjer je s čedalje večjim navdušenjem treniral karate. Tudi v tej veščini je zelo hitro napredoval in jo ob obisku predstavil v M. Soboti. Zaradi velikega zanimanja je bUa leta 1974 ustanovljena karate sekcija pri TV D Partizan in Geza Abraham je postal njen trener Medtem je opravil mojstrski izpit in postal nosilec črnega pasu 1 dan. Leta 1975 se je preselil bliže domovini, in sicer v mesto Ingolstadt, tako da je za konec tedna večkrat prihajal domov in vodil treninge ter seminarje karateja. S svojim znanjem je učence hitro pripeljal do prvega izpita. Kljub skromnim sredstvom je bil vedno pripravljen pomagati in prenašati svoje znanje na učence. V In-golstadtu je kmalu postal profesionalni trener. Organiziral je mnoga športna srečanja med mestoma Ingolstadt in M Sobota in tako pripomogel k partnerstvu obeh mest. Njegovo ime se je začelo pojavljati širom po Evropi Leta 1978 je ustanovil pri TSV Ingolstadt • nord karate sekcijo in bil njen vodja. V letih 1982-84 je bil trikrat zapored prvak Nemčije v katah Postal je tudi mojster karateja 4. dan. Njegova najuspešnejša učenka se je več kot dvajsetkrat uvrstila med prve tri na evropskih in svetovnih prvenstvih ter bila tudi dvakratna evropska in svetovna prvakinja. Ob 25-letnici karateja v M. Soboti je organiziral v sodelovanju s klubom Mura-ken turnir, ki se ga je udeležilo več aktualnih svetovnih prvakov Poleg dela z vrhunskimi tekmovalci se je posebej posvetil mladim. Nazadnje je delal z 80 otroki različnih narodnosti in jim bil odličen vzornik. Spremljaj jih je na številna državna m mednarodna tekmovanja, kjer so dosegali najvišje uvrstitve Nazadnje je bil tudi trener zgornjeba-varske reprezentance Bil je ne samo tekmovalec in trener, ampak tudi izumitelj pripomočkov - aparatov za trening borilnih veščin Njegov izum »exdy-mat« (merilnik sposobnosti moči in hitrosti) je vzbudil na svetovnem prvenstvu v Miinchnu leta 2000 ogromno zanimanja, univerzitetni profesorji pa so ga znanstveno priznali Mnogi menijo, da ta izum ni sodil v to desetletje, ampak kar v prihodnje. Svoje znanje je želel prestaviti tudi v knjižni obliki, kar bi bilo zagotovo neprecenljive vrednosti za prihodnje rodove učencev borilnih veščin, a je izdajo knjige žal preprečila nepričakovana in prezgodnja smrt. Bil je še veliko več kot samo dober športnik, trener in izumitelj, bil je, kakor imenujejo takšne ljudi na Vzhodu, učitelj. Z njim smo izgubili sijajnega človeka in prijatelja, ki je s svojim delom in vzorom pomagal oblikovati značaje svojih učencev širom po svetu. Anton Tonček Kos, Rolando Horvat in Štefan Kerčmar 20 SPORT 4. december 2003 - VESTNIK Šport od tod in tam Namizni tenis - V 5. kolu rekreacijske lige puconske Kerne so igrali: Pong Ping Černelavci - Diana 5 : 5, Jelenov hram Bežno vci - Beltinci 5:5, Markisa-vci - Ka-El Puconci 1: 9. Vrstni red: Ka-El 7, Jelenov hram 6, Diana in Rekreativci MS po 4, Markišavci in Beltinci po 3, Pong ping 1. (D D ) Namizni tenis - Na medobčinskem turnirju ŠZ Ljutomer je nastopilo 5 ekip. Prvi je bil Cv-en L ki je v finalu s 5 : 4 ugnal svojo drugo ekipo, tretji pa Ljutomer I. (N . Š.) Rokoborba - Na mednarodnem turnirju v avstrijskem So-dingu so Ljutomerčani Aleš in Sanja Ivanuša, Kosi in Čiričeva zasedb prva mesta, kar je uspelo tudi Bartosu (RK MS) (F. B., N.Š.) Karate - V Postojni je bilo 2. kolo osnovnošolske lige. Med 158 tekmovalci iz 29 OŠ so predstavniki karate kluba Rofix iz M. S., Grega Benko (kate in borbe), Jasmina in Damjana Hajdinjak, zasedli prvo mesto, drugi so bili Rok Petrijan, Blaž Lebar, Mirko Ljuboja, Daša Flisar in Barbara Senčar, tretji pa Silvija Raj-nar, Luka Petrijan in Sebastijan Koltaj. (M. J) Karate - V Oplotnici je bila 2. pokalna tekma KZS za kadete in člane. Član karate sekcije TV D Partizan Ljutomer David Marin je zmagal v borbah med člani (nad 80 kg), Samo Prelog pa je bil drugi v kitah in borbah (do 73 kg) pri kadetih (N. Š.) Košarka - V finalu mednarodnega veteranskega turnirja v Lendavi so gostitelji, KK Lindau. premagali Radence z 58: 50 Tretji so bili veterani Zalae-gecszega, ki so ugnali Nagxka-nizsos70:53 (F-H.) Strelstvo - V 2. krogu regijske lige v streljanju s standardno zračno puško je slavi! Varstroj s 1666 krogi pred Radgono, 1633, in Črenšovci, 1623- Med posamezniki je zmagal Peter Sotnogy (Coal), 590, pred Peričem (Varstroj), 577, in Šijan-cem (J. Jurkovič), 562. Pri pionirjih pa MS, 529, in Jernej Fe-rčak 180. (F. H.) Hokej na ledu - V 3 - kolu območne rekreacijske lige je ekipa Ledenih strel iz M. S. v Mariboru premagala ekipo Geleri Flajers s 3 :0. Dvakrat je zadel Ivo Pesi, enkrat pa Leon LelJar. (T. G.) Šah - V tekmovanju pomurske lige osnovnošolcev je sodelovalo 14 ekip, zmago pa so slavili Lendavčani. Vrstni red; DOS Lendava, 29, OŠ III MS, 24,5, OŠ Sv. Jurij, 23, itd. (F. B ) Sah Boris Kovač in Obrtna zbornica Na pomurskem delavskem pr venstvu v restavraciji Zvezda v Murski Soboti je nastopilo sedem 4-čianskih moštev Po hudem boju je prvo mesto zasedla ekipa Obrtne zbornice, za katero so igrali Boris Kovač, Bogdan Hari, Matija Gabor in Franc Vučko. Zbrali so ^2 točk. Le točko manj je osvojilo Dništvo upokojencev MS, tretji pa je bil Strelstvo Zmaga Kocbeka, Tišinčani drugi V 2. kolu mednarodne lige treh dežel v streljanju s standardno zračno puško v Bad Gleichen-bergu je med ekipami iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije zmagal Ze-lenbors 1751 krogi. Strelci Kolo-mana Flisarja s Tišine (Dušan Judo Bogata bera Prekmurcev JK Olimpija iz Ljubljane je pripravil že 40. mednarodno tekmovanje za pokal Nagaoke, ki se ga je udeležilo 418 judoistov in judoistk iz 5 držav. Izkazali so se tudi nekateri pomurski predstavniki. Prva mesta so zasedli: Tadej Časar (do 60 kg), Blaž Mlinarič (do 81 kg) pri kadetih, kjer je ekipno zmagal JK Lendava s 27 Košarka Zanesljiva igra Radenske V 7. krogu 1. B SKL je Radenska Creativ Sobota v Ljubljani prema gala moštvo Union Olimpija mladi z 90 : 67 Strelci: Juteršnik 3, Milič 13, Voroš 3, A. Novak 8, Adamo viČ 15, Bratkovič 16, Ravnikar 7, Dominko 7, Maje 4, T. Novak 12. Pok 2. Sobočani, ki bodo v naslednjem krogu igrali doma z Li- Odbojka En niz proti Salonitu V 8. kolu 1 SOL za moške so igralci Pomurja Galexa Regala na domačem terenu klonih proti Salonitu iz Anhovega. Čeprav so odigrali svojo najboljšo tekmo doma, so morali priznati premoč gostov, ki so zmagali s 3 : 1 (20, -22, 21, 21). Sobočani so imeli v prvem nizu priložnost za zmago, saj so vodili že z 19 16, a so Kanalci preobrnili potek igre z delnim izidom 9: L Za osvojeni 2. niz sta najzaslužnejša Boris Gut in Bogdan Manč z odlično igro v bloku V 4. nizu so domači sicer povedli s 16:15, toda gostje so nato pokazali svojo pravo vrednost. Pomurje: Flisar, Terzer, Čeleš, Marič, Novitovič, Horvat, Topovšek, B. Grut, A. Gnit, Pirher Sobočani so izgubili tudi v 9. krogu v Ljubljani z Olimpijo 1 : 3 (21, -22,-21, -24). M. J, Namizni tenis Ljutomerčani na vrhu V 4. krogu v tretji slovenski namiznoteniški ligi za člane sta dosegli obe pomurski ekipi visoki zmagi proti drugouvrščenemu Rakeku. Ljutomerčani so zmagali brez izgubljene partije in si tako priborili lepo prednost na prvem mestu. Druga ekipa Kerne je prav tako visoko zmagala, pri čemer je navdušil najmlajši član ekipe, kadet Dominik Škraban, in pred zadnjim krogom zaseda tretje mesto. Rezultati: Kap Broker Ljutomer - Rakek 6 : 0 (Solar 2, Puhan 2, Tkalec 2), Kerna II - Rakek 6 : 2 (Gorčan 3, Škraban 2, Gider 1) Škraban tretji Na drugem odprtem državnem turnirju za kadete v Izoli je nastopilo 88 igralcev iz 25 slovenskih klubov. Najuspešnejši med desetimi Pomurci je bil Dominik Škraban, ki je zmagal na prvem turnirju, ’. tokrat pa je zasedel tretje mesto. Med najboljših 16 se je uvrstil Sobočan Maček, v finalno skupino pa še brata Matavž (Žogica), Horvat in Železen (Kerna) ter Žibrat in Nerat (Sobota). M. U. Carinski urad MS z 11 točkami Sledijo Vestnik - Radio in Policijska uprava MS, po 10, NLB MS, 9. in Avtobusni promet MS, 1 točka. V posamični konkurenci se je pomerilo 23 šahistov. Po pričakovanju je zmagal mojster FIDE Boris Kovač, ki je zbral v 9 kolih kar 8,5 točke (edini remi je oddal sinu Mitji). Ziško, Branko Bukovec in Drago Pertoci) so bili drugi s 1750 krogi, ekipa Štefana Kovača iz Turnišča (Robi Markoja, Denis Lebar in Uroš .Maučec) pa četrta, Med posamezniki je zmagal Gorazd Kocbek (SD Janka Jurkoviča od točkami, Sendi Lešnjak (KBV Lendava) med kadetinjami do 57 kg in Mario Kramberger (JK MS) med mlajšimi dečki do 46 kg Druga mesta so zasedli Dominik Dominko (do 50 kg) pri kadetih, Lea Benko (do 70 kg) pri članicah in Tadeja Rojko (do 57 kg) pri mlajših članicah, vsi JK Lendava, ter mlajši dečko Miha Lju- tijo, so še vedno med vodilnimi. V 7 krogu 2. SKL za mladince so igralci Radenske Creativa Sobote premagali KK Paloma z visokim rezultatom 90 55. Strelci za Sobočane, ki premočno vodijo na lestvici, so bili: Voroš, 22, Gom-boe, 21, Lopert, 18, Juteršnik in Bilič, po 10, Brinar, 4, Kolman, 3, Drugi je bil mojstrski kandidat Jože Gaber iz Lendave s 7 točkami, tretji pa mojster FIDE Tomislav Gruškovnjak s 6,5 točke, sledijo Štefan Režonja, 6, Mitja Kovač, 5,5, Bogdan Hari, Bojan Kegl, Matija Gabor, Jože Glavač, Milan Jerše, Evgen Ružič in Silvo Graj, vsi so zbrali po 5 točk M. J. Sv. Jurija) s 588 krogi, Dušan Ziško je bil Šesti, Branko Bukovec sedmi, Rajko Robnik osmi, Robi Markoja in Drago Pertoci sta si razdelila deseto mesto. Po dveh kolih je v vodstvu ekipa Zelenbora iz Hrvaške (3513 boja (do 38 kg) iz JK MS Tretja mesta pa so pripadla kadetinjama Doris Žunič (do 52 kg) in Sanji Jaklin (do 70 kg) ter kadetu Tomiju Ozmecu (do 50 kg), predstavnikom KBV Lendava, ki je bil tretji v ekipni konkurenci, in Sobočanu Urošu Kavčiču (do 38 kg) med starejšimi dečki. M. J. ter Farkaš in Vogrinčič, po 2 Zmagali so tudi v 8. krogu proti KŠ Mario Primorac s 77 : 71. Največ košev je dosegel Voroš (31). V 6. kolu 3- SKL vzhod pa so Beltinci v Podčetrtku premagali Pivovarno Haler s 117 : 111 (po 3 podaljških). Cbr je dosegel kar 41 košev. M. J., T, G. Odbojka Presenečenje v Benediktu Izid tekme 9 kroga 1. SOL (ž) Benedikt - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 1 : 3 (22 : 25, 20 : 25,25:11,23:25). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbančič, Jozelj, Vrbnjak Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Rokomet Arcont - Drava 31:23 Pred nabito polno dvorano OŠ Apače je dosegla ekipa Arcont Radgona pomembno zmago v lokalnem derbiju s ptujsko Dravo. Čeprav so zbrali Ptujčani v dosedanjem delu prvenstva le tri točke in so na predzadnjem mescu v ligi, se je še enkrat izkazalo, da stanje na lestvici v obračunih sosedskih ekip ne pomeni veliko. Na prvi pogled je končna razlika kar velika, a je bila tekma večji del zelo izenačena in razburljiva V prvem polčasu so imeli rahlo pobudo gostje, a so jih domačini hitro ujeli pri 5: 5. V nadaljevanju so imeli gostje ves čas pred- Lisa nun u™ M Z derbija v Apačah. Foto: J. Z. krogov) pred Kolomanom Flisarjem s Tišine (3504), tretji pa so strelci Štefan Kovača iz Turnišča (3473). Med posamezniki vodi Miroslav Turk (Zelenbor), 1179, drugi je Gorazd Kocbek, (J. Jurkovič), 1175, tretji pa Robi Markoja (Štefana Kovača Turnišče), 1174 krogov. Tonček Gider Kegljanje Radenska že druga V 10. krogu 1. slovenske B-J ig4 za moške je dosegla ekipa Kadem ske nadvse pomembno zmago v igri z moštvom Simona Jenka, s katerim je v prvem delu tekmovanja izgubila v gosteh. Rezultat |t bil 6 : 2 (3269 : 3055). Za Radenčane so zmagali: Borovič (534), Harc (526), Kuz®a (576) in Kovačič z odličnim izidom 609 podrtih kegljev, kar je b' najboljši rezultat v ligi. Nastopila sta še Šebjanič in Emeršič Vrstni red: Hidro in Radenska po 15, Kočevje 14 točk itd. V 10. krogu 2. slovenske lige vzhod za moške pa je Nafta nag0' stovanju v Šoštanju doživela tesen poraz 3 :5 (3068: 3072). Za Na* to so zmagali Felšo (508), Matjašič (507) m Žalik (535). Premoč110 vodi Korotan z 19 točkami pred Miklavžem, 14, lendavska Nafta p’ je peta z 9 točkami. Točka z vodilnim Korotanom V 8. krogu 2. slovenske lige vzhod za ženske je Radenska iztržila neodločen izid 4: 4 (2890 : 2974) v gosteh z vodilno ekipo KoroW' na. Za Radenčanke so zmagale Divjakova (496), Tibautova (49^-Kavčičeva (498) in Novakova (481). Lendavska Nafta pa je doma izgubila s Fužinarjem z 2 :6 (2794 : 2867) Za Lendavčanke sta zmJ gali Žaltkova(446) in Staničeva (493) Obe pomurski ekipi sta d0-slej zbrali po 5 točk. Kegljači Nafte II, ki tekmujejo v l. mariborski ligi, so prvi del t«1 movanja končali s 4 zmagami in porazom Tako se Lendavčani rijo prav za vrh. Moreč, Kadiš. V štajerskem obračunu so presenetljivo zmagale ljutomerske odbojkarice, ki so odlično odigrale končnico v prvem in drugem setu bolj zbrane pa so bile tudi v odločilnih trenutkih četrtega seta V ekipi Benedikta je bila nost enega ali dveh golov Na odmor sta ekipi odšli izenačeni pri rezultatu 13 : 13. Tudi v začetku drugega polčasa so gostje ves čas vodili za en gol do izenačenja 17 17. Takrat pa so domačim dosegli delni izid 4 : 0 Prelomna je bila 44. minuta, v kateri so domačini na krilih bučne publike z igralcem manj dosegli dva gola in niso prejeli nobenega, ob tem pa je domači vratar Vereš ubranil še sedemmetrovko gostujočega kapetana Sel inska. Od takrat naprej se je prednost domačih le še večala do končnih 31:23- Strelci za Arcont: Buzeti 8, Hojs 7, Zorko in Nogomet od tod in tam Na medobčinskem tekmovanju za starejše osnovnošolk gala OŠ Grad pred OŠ Sv Jurij, na drugem turnirju pa pred OŠ Gornji Petrovci. Ta moštva so se uvrstila na regijsK° ‘ stvo. (M. S,) c[l).S°- V Monoštru je bil mednarodni turnir v dekliškem nog0*1 delovalo je 120 igralk. Za najboljšo igralko med mlajšim' je bila izbrana Iva Škraban z OŠ III v Murski Soboti, ki je L 1 sedla peto mesto. (M. S.) M. J., najboljša Štumperjeva (23 pri Ljutomeru pa Oletičeva (1$ N. Š. V 8. krogu 3. DOL moški pa * Ljutomerčani izgubili z ekipo' ' žinar II Metal Ravne z 0 : 3 17,-18). N. S' N. Klun po 6, Kolmanko 3 111 K " net 1. Veseli, da so Radgončani* V* cl 1 V« V» — - dnjih dveh tekmah dosegi' ° 1 J .-/IM’ zmagi s skupno razliko v c kih +19 in se tako prebil na mesto prvenstvene lestvice 1 F mo, da bodo podobno 11 tudi v zadnjih dveh krog'"’ senskega dela sezone nag1! . vanju v Radovljici in na za tekmi doma z Ajdovščino Drugi izidi: Dobova - Grča K17’ čevje 33 : 29, Atom Kr^" , Šmartno 99 30 25, Aiples niki - Radeče 24 : 18, Izola - ' dovščina 29 : 21, Cerklje - ; vljica 26:20. Vodi Dobova s 16 točkah pred Cerkljami 15 in ŠmaH"' 13, Arcont pa ima 9 točk. N. VESTNIK - 4. december 2003 ŠPORT Svetovno prvenstvo pred durmi Pomurja V rokometni Čakovec z debelo denarnico V Čakovcu pripravljajo po tekmi Slovenija - Danska v bližnjem velikem šotoru veiiko zabavo s skupino Psihomodo Pop in go-go plesalkami. Čeprav so ho-stese zelo prijazne in simpatične, se tudi tukaj ne morejo pohvaliti z nizkimi cenami, saj pivo npr. stane 500 tolarjev. Drugetekmepredskupinse igrajo v Karlovcu, Poreču in Zagrebu, kjer se gibljejo cene vstopnic v navadnih kategorijah od 20 do 50 kun. Foto: T. K. Le redko se zgodi, da bt kako svetovno prvenstvo potekalo tik pred Vrati Pomurja, zato velja tako priložnost izkoristiti. Ena od skupin sveto-prvenstva v rokometu za ženske, ki traja od 1. do 14. decembra, ie locirana tudi v Čakovcu, in kar je še bolje, tudi Slovenke so v tej sku-Tekme potekajo v lepi športni dvorani gradbene šole, kjer je pro-stwa za 1500 gledalcev. Dvorano ni težko najti, saj je takoj za nogomet-n|m stadionom, ki se vidi že z obvoznice. Če se kdo še vedno boji kak-sne nevšečnosti, ki bi jo povzročili hrvaški navijači, ga je treba pomiriti, se nogometna zgodba v množici rokometnih navdušencev povsem Oddaljuje. Ni pa šla čisto v pozabo, na kar naju je opozoril hrvaški čari-D|L. ko nama je »crknila« ena od žarnic na avtu: »Pustil vaju bom dalje, *er smo vas premagali v nogometu, drugače vaju ne bi « prvi tekmi naših rokometašic proti Kitajkam je. bila več kot polo V|Ca gledalcev slovenskih navijačev. Med njimi je bil tudi »boss« Zoran Ivkovič, ki je celo srečanje stal za slovensko klopjo in pred zmagovi-koncem (36: 28) vsako od igralk potrepljal po glavi. Ko sva šla iz Obrane, sva slišala Jankovičevega šoferja, kako pravi: »Šef bo ostal na Moritvi.« Ce se boste danes odpravili proti Čakovcu, še lahko ujamete tekmo z križarkami, v soboto in nedeljo pa derbija z Dansko oz. Nemčijo Le ^belo denarnico si pripravite, saj so poleg odlične organizacije znači-W čakovske skupine tudi astronomske cene vstopnic (seveda zato, domačini vedo, da bo prišlo polno Slovencev in Madžarov): vstop-Po 75 kun ni več, zato so sedaj na voljo samo še vstopnice po 150 in kun (4500 in 5700 tolarjev)’ T. K., A. B. Nogomet Murini kadeti na čelu , ' L kadetski ligi bodo igralci . Ure do 16 let »prezimili« na od-^hetn prvem mestu Očitno šta "'"-t Štefan Ivanič in tehnični ^ja Milan Varga našla pravo ^ulo za ta uspeh _ z'rii 15. kroga: Šmartno - Mu-3$ : 4, Izola - Triglav 2 : 0, 'mPija - Publikum 1 : 1, Pri- ^ie - Maribor I : 2, Dravograd .Oper 2 : 2, Rudar - Gorica 0: tor - Slovan I : 0, Mor TPer .
  • a ."Slav V !>ad r14 15 11 0 4 28:18 33 1510 2 3 53:19 32 15 9 2 4 35:20 29 15 9 2 4 36 : 23 29 15 8 4 3 28:10 28 15 8 1 6 25:16 25 15 7 2 6 27 : 21 23 15 6 3 6 26 22 21 15 5 2 8 19:19 17 14 5 1 8 22:23 16 14 4 4 6 20:21 16 15 4 3 8 19:29 15 15 4 110 12:31 13 15 0 114 4:82 1 Z; Mladinci četrti Mladinci NK Mura iz Murske Sobote, ki nastopajo v 1. slovenski mladinski ligi (do 18 let starosti), so po jesenskem delu prvenstva na solidnem četrtem mestu Pred njimi so le mladinci Kopra, Gorice in Maribora Iz Murinih vrst je tudi šesti najboljši strelec 1. SML Mario Zlatar, ki je dosegel devet zadetkov. Pod strokovnim vodstvo trenerja Slobodana Duriča in tehničnega vodje Jožeta Kulčarja stopajo v spomladanski del prvenstva s precejšnjimi obeti za dobro končno uvrstitev, V zadnjem jesenskem krogu so igrali takole: Šmartno - Mura 0: 0, Izola - Triglav 0 : 4, Olimpija -Publikum 1:1, Primorje - Maribor 2 : 0, Dravograd - Koper 0 1, Factor - Slovan 0 : 0, Rudar' Nogomet Velika vrnitev Mure Med gosti tudi selektor Prašnikar Tekma po okusu ljubiteljev največjih srhljivk Hitchcocka se je tokrat dogajala v soboški Fazaneriji. Po zaostanku že z 0 : 2 in 2 : 3 zmagati s 4 : 3, ni mačji kašelj. Tako se je za Muro vendarle srečno iztekel prvenstveni dvoboj s Primorjem iz Ajdovščine, še posebno zato, ker v moštvu zaradi izključitev na prejšnji tekmi s Koprom niso mogli igrati Obili-novič, Kapič in Sulejmanovič, Toda tudi tako okrnjena postava je od prve minute krenila odločno v napad, saj jim je le zmaga dajala možnost za uvrstitev med najboljšo šesterico, ki se bo borila za naslov prvaka. Zato je bila za največje privržence Mure hladna prha, ko je že v 8. minuti najnevarnejši napadalec gostov Vogrič po lepi podaji Komca z glavo zadel domačo mrežo. In ko je v 11. minuti Komac z roba kazenskega prostora na presenečenje gledalcev Še drugič matiral nezanesljivega vratarja Pejkoviča, se je zdelo, da je Murina barka dokončno potonila. Očitno pa se s tem niso sprijaznili dokaj bojeviti nogometaši Mure, ki so uprizarjali nevarne akcije pred vrati Primorja. To se jim je obrestovalo v 42. minuti, ko je Rakovič, ki je pred tem dvakrat le za las zgrešil nasprotnikovo mrežo, s pravim evrogo-lom zadel zgornji levi kot. Samo tri minute kasneje je prišlo do izenačenja na 2 : 2 Gostje so v kazenskem prostoru zrušili Ipavca in sodnik Kandare je takoj pokazal na belo točko. Zanesljiv realizator je bil spet Rakovič. Drugi polčas je vrata Mure bra nil Luk, ki je zamenjal nerazpo- Mura - Primorje 4: 3 (2 : 2). Stadion v Fazaneriji, gledalcev 2000, sodnik Kandare (Lj). Postava Mure: Pejkovič (Luk), Fridl, Kokol (Jeličič), Rakovič, Mesarič (Mejač), Cifer, Lunder, Peršič, Radosavljevič, Tisnikar, Ipavec. Primorje: Strajnar, TanjiČ, Vincetič, Vogrič (Jankovič), Jolič, Krstič, Komac, Vidmar, Ostojič (Barut), Zatkovič (Mlakar), Kalin. Strelci: 0 :1 Vogrič (8), 0 : 2 Komac (11), 1 ; 2 Rakovič (42), 2 : 2 Rakovič 45 -11-m), 2 :3 Vogrič (61), 3 : 3 Radosavljevič (75), 4 : 3 Rakovič (83 - 11 m). viran sam prodiral proti vratom Primorja, lahko povišal rezultat, vendar je zadel vratar ja Izjavi po tekmi - Ivan Matkovič, trener Primorja: »Mislim, da je današnja tekma ponudila vse tisto, kar krasi nogomet in privablja gledalce na stadion. Bilo je veliko akcij in zadetkov ter tudi Liga Si.mobil Gorica jesenski prvak Izidi 18 kroga: Mura - Primorje 4 : 3 (2 : 2), KD Olimpija - Koper SL 2 : 1 (1 : 0), Dravograd - Ljubljana 1:3(1: 1), Maribor PL - Domžale 1 : 0 (0,0), Gorica - Kumho Drava 3 : 0 (0 : 0), CMC Publikum Šmartno 5 : 0 (2: 0). Gorica 16 10 5 3 43 :19 35 Koper 18 9 5 4 22 :11 32 Olimpija 18 9 5 4 32 : 22 32 Maribor 18 9 5 4 22 : 20 32 Primorje 18 7 8 3 38:19 29 Mura 18 8 4 6 36:38 28 Publikum 18 8 3 7 39 : 27 27 Šmartno 18 6 6 6 25 : 27 24 Domžale 18 6 210 21 : 36 20 Dravograd 18 3 411 19:40 13 Ljubljana 18 3 411 17:39 13 Drava 18 2 511 19:35 11 Pred vrati Primorja je bilo ves čas »vroče«. Foto: J. Z. Mali nogomet Zmaga v gosteh Moštvo Bioterme Mala Nedelja, ki nastopa v 2 SMNL vzhod, je v 8. kolu zopet zmagalo. V gosteh so premagali Pizze rio Vinska trta z 8 : 4. Strelci: D. Novak 4, Z. Matjašič 3 in Do-večar 1. Še preostali izidi: Ba-kara - Slovenske gorice 3 : 9, Sevnica - Panda MB 4 5, Red bat - Tomaž 118, Red bat 7 6 0 1 53:46 18 Tomaž 7 5 0 2 51: 33 15 Sevnica 7 5 0 2 32:27 15 Bioterme 8 3 1 4 37 : 41 10 Slov, gorice 7 3 0 4 46:36 9 Cerkvenjak 7 2 2 3 33:36 8 Panda 7 2 1 4 26 :39 7 Bakara 6 2 0 4 29 : 38 6 Vinska trta 6 0 2 4 31 42 2 N. Š. Velenje - Gorica 0 : 0. .... , 2 Koper Gorica Maribor Mura Primorje Rudar Dravograd Publikum Factor Triglav Olimpija Slovan Šmartno Izola 15 11 15 15 15 14 15 15 15 15 15 15 14 15 15 9 7 7 7 6 6 5 3 7 4 3 2 3 1 4 4 4 1 1 3 6 5 4 4 6 4 5 6 4 6 7 7 6 8 113 38 :15 35 42: 19 30 29 9 28 23:16 25 25:15 24 26:19 22 31 : 26 21 25:25 21 18:35 17 22:24 16 15:22 16 15:24 16 10:31 9 12:51 4 Po skupni lestvici je NK Mura na visokem tretjem mestu z 58 točkami. Pred njo sta le Koper s 64 in Maribor s 60 točkami. Prav tako je spodbudno, da je Murina nogometna Šola pod vodstvom koordinatorja Janija Lipiča kljub finančnim težavam zopet zaživela. Trenutno deluje Šest selekcij: U-8, U-10, U-12, U-14, U-16 in 11-18. Tretje mesto selekcije U-l? na lestvici slovenske lige predstavlja zagotovo lep dosežek. toženega Pejkoviča. Po obojestransko odprti igri so nogometaši Primorja v 61. minuti vnovič povedli. Po idealni podaji Komca, ki je bi! nerešljiva uganka za Muri no obrambo, je Vogrič z glavo iz neposredne bližine žogo dobesedno zabil pod prečko. Z vstopom Mejača in Jeltčiča so domači nogometaši še odločneje krenili v napad. To se jim je obrestovalo v 75, minuti, ko je Radosavljevič po lepi dvojni podaji med Tisnikarjem in Rakovičem še tretjič premagal ajdovskega vratarja Strajnarja. Trenutek odločitve pa je prišel v 83. minuti, ko je gostujoči čuvar mreže podrl agilnega Ipavca. Iz enajstmetrovke je v polno zadel trikratni strelec Rakovič, že v sodnikovem podaljšku pa bi Mejač, ki je neo- preobratov, česar se že dolgo ni videlo na slovenskih nogometnih igriščih Želeli smo zmagati in smo psihološko gledano zmagovalci mi. Tekmo z Muro je bilo zelo težko dobiti, ker se nismo nadejali, da bo sodnik proti nam tako zlahka dosodil dve enajstmetrovki« Milan Miklavič, trener Mure: »Gotovo tekma ni bila lahka, toda ekipa je pokazala ves pozitivni karakter. Zmaga je povsem zaslužena, zato so vsakršne pripombe odvečne Kljub temu, da je Primorje igralo zelo dobro, smo prva dva zadetka dobili zaradi naših napak Na srečo smo se po zaostanku 0 : 2 še pravočasno »vrnili« in izenačili ter na koncu zmagali:« Milan JerŠe Mali nogomet Jesenski prvak je Suhi Vrh Končan je jesenski del prvenstva v občinski ligi KMN Moravske Toplice. Zasluženo vodi ekipa Suhega Vrha, ki ni doživela nobenega poraza. Iz njenih vrst je tudi Silvo Baranja, najboljši strelec s 23 zadetki 20 golov je da! Robert Balog (Prosenjakovci), po 19 pa Jože Dravec (Ivanci) in Pri- Milan Jerše - ■ ' Pri Rodnost so mladi Foto: J. Z. Nogomet Lendavčani prvi na Do-garjevem memorialu Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava je bilo v telovadnici OŠ Turnišče organizator 6. Dogarjevega memoriala, na katerem so nastopila 4 moštva iz Slovenije in Hrvaške Največ uspeha so imeli trenerji ODNT Lendava, ki so najprej ugnali OZT M, Sobota s 7:0, v finalu pa trenerje Medžimurja s 5:2 Vseh 5 zadetkov je dosegel Damir Rob F. H. Utrinek z Dogarjevega memoriala. Foto: J. Z. mož Gjerkiš (Trnje) Izidi 13 kola: Trnje - Noršin-ci 2 : 3, Aqua - Suhi Vrh 2 : 4, Moravske Toplice - Filovci 8 : 3, Čarda - Mlajtinci 1 : 4, Prosenjakovci - Ivanci 4:6, Vučja Gomila - Sebeborci 3 : 6. Suhi Vrh 12 10 Ivanci 1210 Aqua *' 12 8 Nor šine i 12 7 M. Toplice 12 5 Čarda 12 5 Mlajtinci 12 5 Trnje 12 5 Prosenjakovci 12 3 Sebeborci 12 4 Filovci 12 3 Vučja Gomila 12 2 Sveti Laszio 12 0 1 0 60:26 34 0 2 61:26 30 1 3 64 ,32 25 0 5 40 37 21 4 3 45,23 19 2 5 41 : 46 17 2 5 38 47 17 1 6 52 : 50 16 S 4 40:44 14 2 6 29:52 14 0 9 40:57 9 1 9 33 64 7 111 17:56 1 M. J. SMUČARSKI SEJEM - SK M Sobota organizira v nedeljo od 7. do 14 ure v prostorih prve osemletke sejem nove in rabljene smučarske opreme Na voljo bodo tudi smučarski učitelji in serviser. V soboto od 9. do 12 ure pa bo podobni sejem v domu gasilcev v G. Radgoni. 22 MULARIJA 4. december 2003 - VESTNIK Intervju s sestro Sarah - Kako ti je ime in kje stanuješ? »Sem Sarah, Stanujem v Ozki ulici osemnajst.« - Koliko si stara? »Štiri ieta in pol.« - V kateri vrtec hodiš? »V Ringaraja.« - Ti je lepo? Koliko vas je v skupini? »Da, lepo mi je. V skupini pa nas je dvaindvajset.« - Hodite kaj na sprehode? »Da, v park in mesto.« - Rada ješ v vrtcu? »Ja.« - Kaj pa imaš najraje? »Solato in krompir.« Philip Smith, 3. c/9, OŠ lil Murska Sobota Gorički večer Gorički večer je spokojen. Luči v hišah počasi ugašajo, otroci pa se odpravljajo spat. Odrasli gledajo televizijo in berejo knjige, nekateri pa so prišli iz službe. Hrup avtomobilov je manjši in klepet ljudi je tišji. Počasi zaspijo tudi odrasli in večer se spremeni v tiho ter hladno jesensko noč. Maja Hajdinjak, 3. a, OS Sveti Jurij Mo/a družina Družina šteje šest članov. Sestrici je ime Nuša, očetu Edo, mami pa Brigita. Doma sta še dedek in babica. Babica dela v Avstriji, dedek je zidar in dela v Mariboru. Ati vozi kurilno olje, mami pa je doma. Imamo tri muce in dva psa. Ines Štelcar, 2. raz., OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Ljubiti Ko nekoga ljubiš, na ta svet pozabiš, a se spomniš, da ima nekdo te rad, da bi za tabo skočil v prepad, da bi zate počistil kopalno kad, da bi zate stori/ vse, da ljubila bi ga te. Barbara Vogrinčič, 8. raz., OŠ Bogojina List Jeseni se rumeno oblači, na veji visi, si plesa želi. Zapihal je vetrič hladan, odpihnil je listič droban. V vrtincu je prijatelja dohitel, skupaj z njim v neznani svet pohitel. Lovila sta se in plesala, se skupaj veselo igrala. Ko veter se je umiri!, v mehki travi sta zaspala. Jasmina Balažič, 5. b, OŠ Beltinci Če bi bila opica Če opica bi bila, po drevju bi skakala, v vodi bi se namakala, po vejah bi se gugala, na lovca bi čakala, da za nos bi ga potegnila, Petra Hajdinjak, 4. raz., OŠ Odranci M soboto smo imeli na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani dan odprtih vrat. Lotili smo se teme letošnjega otoškega parlamenta: Humani medsebojni odnosi in zdrava spolnost. Večjim so v delavnicah pomagali zunanji sodelavci, mlajši pa smo poprijeli za delo sami.Z otroki oo 1. do 3. razreda smo se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala v svet domišljije. Pripluli smo v deželo, okroglo kot kolač, a razdeljeno na štiri dele. V prvem delu je bilo vse zeleno, v drugem vse rdeče, v tretjem vse rumeno in v četrtem vse modro. Spoznali smo Grahka, kije Tudi na otroškem parlamentu je bilo zanimivo Lepše s prijatelji Srečanje s pisateljico Janjo Vidmar Vsak človek ima nekje prijatelja. Tudi jaz imam prijateljico. Ime ji je Tatjana. Doma je v Murski Soboti. Poznava se že deset let. To prijateljstvo sva sklenili na morju. Ima do ramen dolge svetlo rjave lase. Je srednje velika in vitka. Po poklicu je zdravnica. Z ljudmi je prijazna, kajti to zahteva njeno delo. Če imam kak šne težave, mi jih pomaga rešiti. Dobro se razumeva. Je vesele narave in dobrega srca. Med tednom nima dosti prostega časa, ker je v službi. Svojo ordinacijo ima v Radencih. Opravlja ultrazvoke ledvic, trebuha in še česa. Ob koncu tedna se zmeraj pokličeva. Ko je doma, se vedno dogovorimo, kam bomo šli. Včasih, če mi čas dopušča, grem z mojim sinom in z njo v Pišite po internetu: joze.graj@p- Inf.si Dan odprtih vrat živel v zelenem delu. Bil je ves zelen, tako kot je po pravilih, toda na ličku je imel tri pikice: rumeno, modro in rdečo. Ker je bil drugačen od drugih, je pogosto postopal sam. Ves nesrečen je nekega dne odšel na zeleno podstrešje in našel zeleno babičino skrinjo. V njej je našel manjšo skrinjico. Odprl jo je in iz nje seje zaslišala glasba, ki je bila ... ja, pisana. Razveselil se je in stekel ven. Sedel je na tla, kjer so se stikale vse Štiri meje. Zbrisal je košček meje. Otroci so zaslišali glasbo, se prijemali za roke in vsi skupaj brisali mejo med seboj. Tudi mi smo v soboto brisali Ljubljano. Tam ima Tatjana sina, ki študira elektroniko. V poletnih mesecih gremo skupaj na morje. Ko je pomlad, jo mahnemo v planine. Dobro prijateljstvo naju povezuje že več let. Je oseba, s katero si upam biti takšna, kakršna sem. Od vsega, kar ti modrost nakloni za popolnoma srečno življenje, je največ vred no, da imaš prijatelja. Življenje brez prijateljstva je prazno. Renata Potočnik, 8. raz., OŠ za odrasle pri Ljudski univerzi Murska Sobota Dan otrokovih pravic Na naši šoii smo se skupaj z organizacijo Amnesty International Slovenije odločili, da ob dnevu otrokovih pravic (20. novembra) organiziramo podpisovanje peticije, ki jo bomo poslali Vladi Ruske federacije in s katero smo želeli opozoriti na nečloveški in ponižujoč odnos do otrok s posebnimi potrebami v javnih zavodih. Učitelji smo predhodno učence obvestili o stanju otrok s posebnimi potrebami v Rusiji. To smo prikazali tudi na panojih mejo. Otroci nočemo enoličnega sveta, samo v eni barvi. Premešali smo barve in dobili pisan svet. Naredili smo si mavrično cesto, po kateri prideš do babičine skrinje. Napolnili smo jo z zakladi, ki se skrivajo v nas. Napolnili smo jo s cekini ... Ne, to ni navaden denar. Naši cekini so vredni več, največ. To so zakladi, ki se skrivajo v nas, in taki, kijih lahko dajemo tudi svojim prijatelje m. Ne pozabite, tudi v vsakem od vas se skrivajo cekini. Pravo vrednost dobijo le, Če jih boste delili z drugimi. Otroci z učiteljicami OŠ Miška Kranjca Velika Polana Sedmega novembra je bila na naši šoli pisateljica Janja Vidmar. Na njen obisk smo se že vnaprej pripravili in jo nestrpno pričakovali. Končno je napočil trenutek, ko smo se lahko vsi osmi razredi in vsi učenci od petega do devetega razreda, ki sodelujejo pri bralni znački, zbrali v knjižnici Osnovne šole II Murska Sobota. Kmalu je prišla pisateljica. Izgledala je zelo dobro, kajti večina si nas predstavlja pisatelje kot starejše učene ljudi. Pozdravila nas je in se usedla na stol, ki smo ji ga pripravili. Najprej se nam je predstavila in nam povedala, da ima eno hčerko in daje številka njene noge 40. Takoj smo spoznali, da je Janja zelo zanimiva pisateljica. No, to smo že tako vedeli iz njenih zanimivih knjig, ampak zdaj smo jo spoznali še na drug način. Naše srečanje je nadaljevala s kvizom, pri katerem sta sodelovala Astrid Huber in Bine Barbarič. Na skoraj vsa vprašanja sta vedela odgovoriti pravilno. Tudi kazen sta si prislužila in na koncu je zmagala Astrid. Za nagrado je dobila njeno knjigo. po šoli, k temu pa smo dodali še nekaj podatkov o otrokovih pravicah iz Konvencije o otrokovih pravicah ter nekaj splošnih podatkov o otrocih s posebnimi potrebami. Učenci in učitelji ne odobravamo takšnega nečloveškega ravnanja, ki žal ni edino na svetu, in upamo, da smo s to peticijo napravili vsaj majhen korak k izboljšanju. Evelina Leskovar In Petra Horvat, OŠ Sveti Jurij Primož med nami Gotovo ste že slišali za Primoža Suhodolčana in njegovega Ranto. No, Primož nas je v petek obiskal. Prijatelji ga kličejo tudi Popek, saj ima tak popek, da ga kar vleče k hrani. Ima Še kar nekaj imen, a teh si nisem zapomnila, kajti svoje pripovedovanje je zavil v humor in nenehno smo se morali smejati. Pošalil seje, da knjige nikakor ne morejo biti naša velika ljubezen, saj ni še nikogar slišal, da bi knjigi pripovedoval, da jo neizmerno ljubi. Najdalj časa seje zadržal ob svoji domači živali. To je bil papagaj, katerega je naučil peti. Ampak ta papagaj je bil nekaj posebnega. Pel je malce nesramne pesmi, Čeprav ga je pisatelj učil le lepih. Drugo nagrado pa je dobil učenec Mihael Cifer, ker po njenem mnenju najraje bere knjige (ha, ha, ha ...). Pisateljica seje »spravila« tudi na učiteljice z vprašanjem, kako nekdo ve, da je pred njim na računalniku nekaj pisala učiteljica. Pravilni odgovor je bil, da so tipke razvrščene po abecedi. Na koncu smo pisateljici postavile nekaj .vprašanj. NUŠA: »Katere knjige ste brali v naših letih?« JANJA: »Ko sem bila stara približno toliko, kot ste zdaj ve, ni bilo takšne velike izbire knjig za najstnike. Brala sem predvsem dela pisateljev Branke Jurce in Ericha Kastnerja.« MAŠA: »Večina pisateljev naj prej napiše zgodbo in na koncu knjigi da primeren naslov. Aii ste vi pri tem izjema?« JANJA: »Ja, tu pa sem izjema. Jaz najprej napišem naslov in potem pišem zgodbo okoli tega naslova.« TINA: »Kje najraje pišete knji- Čebelica se je izgubil Nikakor se ni mogel izogniti ljubezni. Ko je govoril o njej, Je na oder povabil »največjega13 peljivca deklet« naše šole- Kat v nekaj jezikih ga je naučil po vedati: »Ljubim te.« Pisateljuj® tudi povedal, da zapeljuje de leta 21. marca. Dekleta želela, da bi nam zapel pode nico, kot jo je pel Ranta, a zapeljivec se ni dal prepričati. Od srca smo se nasmejali njegovim zgodbicam, ki jih je n'' dkrepil z odlično mimiko. da je bil kot otrok zelo neroden, saj si je kar nekajkrat razbil gl® vo. Morda pa je zato tak ves« ijak. Ura je prehitro minila. TaWoie ostalo le še, da smo mu ob koncu zaželeli še veliko ustvarja nega nemira. Kaja Cigan, 7.C/9 OŠ Beltm«1 ge?« JANJA: »Vse knjige napi^n' doma.« NUŠA: »Ali nastajajo te knjig8 po resničnih dogodkih?« JANJA: »Ja, nekatere pi^ po resničnih dogodkih, r*1"*' re pa nastanejo v moji d°‘ šljiji.« MAŠA: »Po kakšni domi^1 so nastali naslovi vaših knjK. JANJA: »Nastali so po domišljiji iz nekaterih n3'13 Ijevank in filmov.« TINA: »Kdaj ste ugotovila ste nadarjeni za pisanje?" JANJA: »Pisanje mi niKfl1' slo od rok, ampak so rit1 " poti vodile nazaj k knjižeV'' ti.« li Od pisateljice smo izv®1^ tudi veliko poučnih zgodbi njenega življenja. Vesele^' da smo spoznali zelo žaru' osebo, kot je Janja Vidma*’ Maša Nuša g Tina Zver, „ OŠ II Murska ’ Čebelica je šla nabira*1 Odletela je nekam da^1 izgubila. Zagledala je P ga vprašala: »Veš mogr ' j je čebelnjak?« Ni ji od& Nato je srečala muco in njo je vprašala: »Veš ti, čebelnjak?« Muca ji je °1 teia la; »Ne vem.« Čebelica Je ^i dalje in zagledala žab0' e£e-njo je vprašala: »Veš, W belnjak?« Žaba ji je odg3'' »Seveda vem, lahko te ° , Ijem tja.« In res jo je odPl' pjia čebelnjaku, čebelic3 Je 5- Sarah OŠ III *50 VESTNIK - 4. december 2003 NA SCENI 23 Z učiteljem retorike Zdravkom Zupančičem o moči besed Vaše pesmi V glavo si vtepajo črke, namesto da govorijo povzetke Ljubezen Tisto, kar ti zmeša glavo, tisto, kar ne smeš vzeti kot zabavo, tisti, tisto je ljubezen. Po tem, ko ne veš več seštevati, ko ne veš misliti, ko se ne veš več umiriti, potem veš, da si zaljubljen. Takrat samo sanjaš, nič, čisto nič ne slišiš, ne vidiš, takrat se samo motiš in blefiraš in, in... ljubiš. Marsikomu je stopiti pred javnost prava nočna mora. Začnejo se ti Potiti v roke, začne te dušiti in kletjo kolena. V tistem trenutku bi Marsikdo raje sedel na stolu pri zobozdravniku kot bi spregovoril. Na Blas in pred množico. In čeprav se Marsikdo pripravi in ima zamisel. I kaj vse bi povedal, dobi pred občinstvom tako tremo, da pove nekaj čisto drugega, in Še to na kratko. Tako nekako je tudi dijakom in učen-Cem v šoli. Govorijo v javnosti in še ocenjujejo jih, učitelji za oceno, sošolci pa tako. To ni enostavno. Le kako se počutijo učitelji, ki morajo celo uro predavati učencem in pazi-da jim ne popusti koncentracija? ^mo spomnite se, kako so se neka-ttre ure v šoli vlekle kot neskonč-oost. Z učiteljem retorike, univ, režiserjem Zdravkom Zupaničem, sem se v Izobraževalnem centru Rakičan pogovarjala, kako Pomembno je znati dobro govoriti. ^trok se začne učiti govora že pri nekaj mesecih, potem pa pri Delimo vstopnice za žur Repriza najbolj norih žurov ' petek, 12, decembra, se bo zgodil v ^skoteki Oxigen že 5. Intelekta par-Gre za tradicionalno zabavo, na kate-so povabljeni maturanti, ki so z ag-^ijo preživeli najbolj odtrgan teden ^v°jih srednješolskih dni, in dijaki tret-letnikov, ki bodo mogoče z agenci jo Psovali v naslednji sezoni. Običajno se >llt5 udeleži od 700 do 850 maturan- Pripravljajo pa tudi zanimiv pro-- poleg DJ Berti ja bodo imeli le j' cevijo spodnjega perila, ne bo pa ‘‘anjkulo zabavnih in nagradnih iger. v po meri srednješolskega žepa in ’Občnega presenečenja. V prejšnjih p ’h so igrali Magnifico, Petar Graso, Jr° Lovšin in Soul Fingers. Na žur in ^1 Je organiziran avtobusni prevoz Lendave, Beltince, M. Sobote, G Rad-, Radenec in drugih krajev Slove-। ’ (LJ, MB, CE..J. Vsak teden do žura podelili pet vstopnic. KUPON ŠT. 1 naloga je, da odgovorite na nagra-n° vprašanje, Zakaj so koristni matu-actski in absolventski izleti: da spoznaš, česa vse so sposobni "'sošolci in sošolke da se naučiš vse o »slemerjih«, »exu« n jutranjih mačkih da spoznaš novo deželo in kulturo drugo------------------------------ he veš odgovora, pa nam pošlji foto-^|u. kije nastala na maturantskem ali ^Iventskem izletu. Med pravilno izpol-^nirni prispelimi kupončki bomo izžre- 1 Pet nagrajencev, ki jim bomo podelili ®°Pnico, ki vključuje tudi prevoz. Odgo-?re Pošljite do 8. decembra na naslov četnik, tjlica arh. Novaka 13,9000 ^bota. fO letih spoznaš, da ne veš govoriti ali kaj povedati. To ni tragično. Retorika je zgolj prepričljivo govorjenje. Ni kaka pretresljiva znanost, saj vsi znamo govoriti - nekateri pač malo bolj prepričljivo, spet drugi malo manj Pri dobrem govorjenju uporabljamo moč in čistost glasu, ki je pomembno orodje in orožje. Odpravljamo mašila, ki so lahko moteča, če jih je preveč. Bojujemo se za pozornost poslušalca. Pogled in stik z očmi sta močno orožje, pa volja do govorjenja in poudarjanje tudi Ključna pa je dobra priprava. Včasih imaš za pripravo na govorni nastop na voljo nekaj dni, včasih eno uro, včasih pa le nekaj drobcev časa, v katerih si prav tako lahko ustvariš načrt za govorjenje Tudi otroci že zelo zgodaj začnejo nastopati za oceno v šoli, na primer. Kaj bi svetovali učencem, dijakom, študentom, ko odgovarjajo za oceno, za uspeh...? Otroci imajo težave z nastopom, kadar so jih vzgajali za ncgovorce. Ne znajo se osredotočiti na vsebino in na Anketa »Malo vaje in to je to« Vedno več je trenutkov, ko se znajdemo pred množico, ko je treba nekaj povedati, pa naj bomo na to pripravljeni ali ne. Nekateri s tem nimajo težav, drugim se posuši grlo in zatresejo hlače. O tremi, javnem nastopanju in motivaciji smo povprašali dijaka Gimnazije Franca Miklošiča in učiteljico OŠ Veržej. Dijakinja Staša Tkalec, Rakičan: »Osebno treme nimam. Vendar vem, da imajo nekateri s tem težave, ker se bojijo, da se bodo zmotili, da bodo kaj narobe povedali, zato mislim, daje dobro, da imamo v šoli čim več seminarskih nalog in ustnega odgovarjanja, ker tudi to zmanjšuje tremo Ko nastopaš, se mi zdi najbolj pomembno, da deluješ umirjeno, samozavestno, si zaupaš, da govoriš jasno in razločno, da obvladaš ce Delavnice v Kriznem centru za mlade V kriznem centru za mlade v Lendavski 15 v Murski Soboti (za Lendavskimi bloki) pripravljajo v teh dneh ustvarjalne delavnice. Potekajo vsak dan od 2. decembra v dopoldanskem času od 10. do 12. ure ter v popoldanskem času med 15. in 18. uro. Ob tej priložnosti bodo predstavili dogajanje, delovanje in namen varne hiše za otroke in mladostnike. Vabljeni so tako otroci kot odrasli in vsi tisti, ki jih zanima, kam se lahko umaknejo otroci, ki so v stiski. Skupaj z Dušico, Francem, Gregorjem in Simono pa boste lahko v tem času izdelovali okraske in voščilnice A. N. R. R. tisto, kar je treba povedati. Ukvarjajo se predvsem s čustvi, zaskrbljeni so, bojijo se učitelja, zmedejo jih razne okoliščine ... in na ta način ne zmorejo posredovati svojega znanja Ravno tako se mnogi učenci ne znajo pripraviti na nastop Učijo se tako, da berejo, v glavo si vtepajo črke, namesto da bi govorili povzetke in si pripravili miselne vzorce za predloge. Marsikdo vzgaja svoje otroke, učence v smislu: Bolje, da nič ne poveš, kot da poveš in poveš napačno. To jih zaznamuje tudi v odrasli dobi. Bojijo se govoriti tudi zato, ker učitelj velikokrat išče in brska za neznanjem. Namesto da bi spodbujal. Molk pa je lahko zelo zgovoren, tako ali drugače. Je stvar presoje in okoliščin. Včasih molčiš, pa pravijo - ta človek je pa res moder. Bogve, kaj Si misli. Pa si tisti nič ne misli. Je vesel, da mu damo mir. Lahko pa človek molči v resni razpravi in izgubi verodostojnost ali Še huje -slednjič le spregovori in sum, da ni ravno bister, se potrdi! lotno situacijo, skratka, da držiš vse niti v svojih rokah. Prepričana sem, da ni nezanimive teme. Vse je odvisno od tega, kako govorec temo predstavi. Če poudarja zanimive stvari, so tudi matematični integrali lahko zelo zanimivi.« Dijak Uroš Sobočan, Černelavci: »Že kot otrok sem hodil v glasbeno šolo, in ko si manjši, nimaš takšnega st rahu kot takrat, ko si starejši. Zato sem se nekako navadil, da pred nastopi nimam posebne treme. Pa tudi na gimnaziji so nas že od prvega letnika privajali na nastopanje v javnosti. Ko moram predstaviti kakšno seminarsko, posebnih priprav na predstavitev nimam Malo vaje in to je to. Razmislim o tem, kaj bi rad povedal, in nato napišem oporne točke, ki jim sledim. Pomembno je. da med nastopom ne izgubiš rdeče niti in da govoriš razločno.« Marsikdo rad reče, govorim, pa me nihče ne posluša. Lahko, daje to doma, v družbi, v službi ali Šoli. Tudi učitelji se velikokrat pritožujejo nad tem, da so otroci nezbrani in jih ne poslušajo. Kdo je pri tem kriv, učenci ali učitelji, govornik ali poslušalec? Če nekdo slabo govori, ga ponavadi nihče ne posluša. Ne obstaja suhoparna vsebina, če imamo željo, da jo dobro predstavimo Volja do govorjenja in nastopanja je najmočnejše orožje v bojevanju za pozornost poslušalcev. Če nas ne poslušajo ali ne razumejo, je krivda vselej na strani govorca. Koliko pa je pomembna pr va beseda, prvi stavek? Prve besede imajo veliko moč Prve besede pritegnejo ali pa ne pritegnejo. Modro se je dobro pripraviti prav na začetek našega nastopa, čeprav so najbolj učinkovite spontane prve besede, tiste, ki jih narekujejo poslušalci in okoliščine A, Nana Rituper Rodež Učiteljica Milena Sabotin, Veržej: »Motivacija je zelo pomembna, saj je od nje odvisen celoten pouk. Zelo pomembno se mi zdi, najti stik in zaupanje z učenci, ter v razredu vzpostaviti sproščujoče razpoloženje, čeprav je disciplino treba obdržati. Pomembna je uvodna motivacija, ki pa je odvisna od razreda in predmeta, ki ga poučuješ. Učence recimo lahko motiviraš z zanimivostmi iz medijev, ki so jih gledali tudi učenci, in jih navežeš na snov, ki jo obravnavaš Jaz mislim, da ima vsak učenec tremo, konec koncev jo imamo tudi mi učitelji, saj gre vendarle za javni nastop Za zmanjšanje treme učenca je pomemben odnos med učiteljem in učencem Pri večini predmetov je tako, da če učenec odgovarja, ostaja v klopi in sedi. Seveda ga s spodbujanjem, tudi Če pove napačen odgovor, ne zabijemo in mu ne rečemo, da je to čisto zanič, pač pa skupaj z njim poskušamo oblikovati pravilen odgovor.« Vanja Poljanec, fot: V. P. Kje so mladi Radgončani? Gornjeradgonsko mladinsko društvo Grom je pripravilo v novembru kar nekaj prireditev, ki so potekale v okviru preventivnega boja proti drogam Zadnja v sklopu naj bi bila 1.1. stripovska delavnica za mladino in odrasle. Zanimiv dogodek je napovedovalo tudi vabilo na radgonski spletni strani, kjer je bilo napisano nekaj o zgodovini stripa in pomenu stripa skozi čas, še več pa o tem, kako zanimiva, kompleksna in hkrati komunikativna je lahko ta likovna zvrst. Organizatorji so predstavili tudi kratek potek delavnice, ki naj bi jo vodil Gornjeradgončan Damijan Sovec, prof. lik. um, ki sc v zadnjih letih aktivno ukvarja s stripom in karikaturami, ki jih objavlja v številnih domačih in tujih časopisih in revijah, sodeloval pa je tudi na več mednarodnih stripovskih razstavah in festivalih Toda vsa ta priporočila za mlade Gornjeradgončane tokrat očitno niso bila dovolj. Čeprav so bile druge prireditve solidno obiskane, se na to perspektivno delavnico ni prijavi) nihče. C. K. Ko več ne veš, kaj je ljubezen, ko misliš, da ta več ne obstaja, ljubezen nadomesti le bolezen. Ta te umiri in prizemlji. Vid Bojnec Biserna solza Biserna solza, grenak nasmeh, zdaj žalosten je tvoj pogled, počutiš se ujet med Štirimi stenami in gledaš me po strani Rad svoboden bi bil, a jaz ujela sem te, ljubezen je zate boleča stvar, če potrudiš se, nebi bilo zaman. Zate ljubezen je kot roman, prebereš ga in ga vržeš Stran, Biserna solza, grenak nasmeh, zate ljubezen je greh in ne veš, da ljubezen boli, če ljubita se dva, kot bi se lahko midva, a tebi ni za to, pustila bi te, pa ni lahko. Sonja Povej Rada te imam! Boš kaj rekel? Se boš smejal? Izvedela si, da te imam rada, pa nič ne rečeš. Povej mi, če čutiš enako. Izvedel si, da te imam rada, pa nič ne poveš. Se ti zdim smešna? Zakaj molčiš? Zakaj samo strmiš? Povej, zakaj? Alenka Vaša čustva Ko te ni! Se še spomniš, koliko časa je minilo od takrat, ko sva postala neraz-družljiva. Skupaj sva praktično vsak dan in vsak delček mojega telesa čuti s tabo. Skupaj si ogledava kakšen film, čeprav imava različne okuse, skupaj hodiva po trgovinah, čeprav tebe ne zanimajo tiste, kot mene, pa še veliko je vsega, kar počneva skupaj. Navadila sva se drug na drugega. Danes si težko predstavljam življenje brez tebe. Včasih bi bila rada malo sama, hodila bi na konce in kraje, kot sem hodila nekoč Morda bi bilo dobro, da bi si vzela kakšen dan ali vsaj kakšno uro zase. Ampak, ko te ni, ne vem, koga naj vprašam »Kaj pa ti misliš?« ali pa debatiram o filmu. Brez tebe mi je dolgčas in ne vem, kaj bi si brez tebe začela. Upam, da tudi ti misliš enako. Monika 24 DOBRO JE VEDETI 4, december 2003 - VESTNIK Znižanje krvnega tlaka po naravni poti Naravne poti naj se uporabljajo zlasti na začetku zdravljenja, saj se lahko bolnik tako izogne prehitremu delovanju stranskih učinkov zdravil Tako naj raje uporablja vodne terapije po Kneippu s kratkimi mrzlimi dražljaji v obliki oblivov, obkladkov ali kopeli. S tem bo izboljšana regulacija krvi skozi vegetativni živčni sistem. Tudi ultravijolična oziroma sončna svetloba deluje dobrodejno, saj vzbuja nastanek vitamina D v telesu. Ob tem pa je zelo pomembna sprostitev. Z različnimi vajami podnevi in tudi zvečer je mogoče bistveno ublažiti stres, še posebej, če mu je človek izpostavljen dalj časa. S pomočjo savne si lahko bolniki krepijo vegetativni živčni sistem. Za ohlajanje je najboljša prha. Bolniki se lahko previdno potapljajo v mrzlih bazenih, vendar le tisti, katerih krvni tlak je kolikor toliko stabilen. Kako pa s telesno aktivnostjo? Telesna aktivnost je še posebej učinkovita pri mladih ljudeh Ugodno vpliva na krvni tlak, zato je smiselna vsakodnevna vadba v različnih oblikah vsaj 30 do 40 minut. Med njo spadajo tudi hoja, joga, kolesarjenje ali plavanje. Kdor se prvič ah po daljšem času znova telesno aktivira, naj se pred tem posvetuje z zdrav- Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Nečistoča m mrčes na dopustu Potrošnik, ki se je oglasil v naši pisarni, je povedal, da je bil z družino na letovanju. Žal pa njihovo počutje v apartmaju ni bilo nič kaj prijetno, saj je bil le ta zelo umazan, poln mrčesa in mravelj, našli pa so celo škorpijona, kar pa je bila zanje še posebna nevarnost, saj so imeli majhnega otroka. Takoj po končanem dopustu je podal reklamacijo na opravljeno storitev. Žal je od turistične agencije prejel negativen odgovor, izgovor,za takšno stanje pa so pripisovali vročini in da se je pač mrčes zatekel v hladnejše prostore. Ker z odgovorom ni bil zadovoljen, nas je prosil za pomoč. Najprej je treba povedati, da agencija ni ničesar zanikala, prav nasprotno, s tem, ko so napisali, da se je mrčes iz takšnih ali drugačnih razlogov zatekel v njihov apartma, so napako priznali, zato smo na podlagi frankfurtske tabele zahtevali delno vrnitev kupnine, kar je ena od možnosti po Zakonu o varstvu potrošnikov (37. c člen) Ker so napako priznali, so bili dolžni stranki povrniti tudi del vplačane kupnine. Čeprav so vrnili nekaj tisočakov manj, kot smo zahtevali, je bila stranka zadovoljna. Uradne urevpisarnivM. Soboti: telefonsko tn osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilo. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek - telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina. III. nad.), Ljutomer. Tel.: centrala (02) 584 90 44 - int.75, faks: (02) 581 1610. Andrej Čimer, vodja pisarne nikom Mnogi se sprašujejo, ali so lahko ljudje z visokim krvnim tlakom vrhunski športniki. Lahko, vendar se morajo pred tem posvetovati z zdravnikom o zdravilih, ki bi bila zanje primerna. Ali Je mogoče krvni tlak trajno znižati? Če je zdravljenje dosledno, je uspeh skoraj zagotovljen, saj so le redki primeri bolnikov, pri katerih krvnega tlaka nikakor ni bilo mogoče znižati trajno ali za daljši čas. Priredila Eržika Vereš Ob 1. decembru - svetovnem dnevu boja proti aidsu »Številnih ljudi, ki trpijo zaradi aidsa, ne ubije samo bolezen, ampak stigma, ki spremlja vsakega, ki je okužen z virusom hiv ali aidsom.« (Nelson Mandela) ■ Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto oblikuje enotno geslo za 1. december, ki je rdeča nit dogajanj po svetu. Drugo leto zapored je poudarek na boju proti stigmi in diskriminaciji okuženih in obolelih za aidsom. Z geslom Živi in pusti živeti želi SZO ozavestiti svet, da je hiv oziroma aids mogoče ustaviti s posredovanjem informacij o zaščiti in znanjem o načinih prenosa. Samo z znanjem in informacijami se lahko borimo proti tabujem, premagujemo strah, ignoranco, krivice in predsodke, povezane z okužbo. Letos so pod geslom Skupaj premagajmo strah, sramoto, izoliranost in krivico po vsej Sloveniji potekale številne prireditve in aktivnosti, s katerimi izražajo ljudje svojo podporo prizadevanjem za večjo osveščenost. Z usklajeno akcijo ter pripeto rdečo pentljo, ki je simbol boja proti aidsu, sporočajo, da so solidarni in da se zavedajo, da so diskriminacija okuženih in bolnih, socialna izolacija in socialna smrt velikokrat še hujši kot težave, povezane z okužbo in boleznijo Ob 1. decembru - svetovnem www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Kronično vensko popuščanje M U Kronično vensko popuščanje je zelo pogosta bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Je opravilna nepravilnost, ki jo povzroči moteno vračanje krvi iz okončin v srce. Ker je napredujoča bolezen, jo je treba zdraviti že pri najzgodnejših simptomih, da se izognemo zapletom, kot so krčne žile, otekline in venske razjede na nogah. Vzroki za nastanek krčnih žil Najpogostnejši vzrok za nastanek krčnih žil so okvarjene venske zaklopke. Ker se nezadostno zapirajo, se ustvari obraten tok krvi - venski refluks. Stalno zvišan venski tlak naredi majhne žile in kapilare prepustnejse in nastanejo edemi Spremembe večinoma prizadenejo spodnjo tretjino noge, kjer je venski tlak naj višji. Pomembnejši dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so - genska nagnjenost, - staranje. - čezmerna telesna teža, ■ hormonski dejavniki pri ženskah (večkratna nosečnost, menopavza, peroralna kontracepcija) - in življenjski slog, poklic (dolgotrajno sedenje, delo stoje). Simptomi Bolezen spremljajo različne težave, noge so boleče, težke in utrujene, pečejo, srbijo, zatekajo dnevu boja proti aidsu so v Pomurju potekale naslednje aktivnosti: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je v sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in Splošno bolnišnico organiziral informativno stojnico. Srednješolci in med. sestre so r azde l j ev ali z d ra vstve n o vzgojni material, pentlje in kondome. Na 26 pomurskih osnovnih šolah in na Štirih v drugih slovenskih regijah so potekale akcije podpisovanja v znak solidarnosti in ozaveščenosti ter proti stigmi in diskriminaciji okuženih in obolelih za aidsom Šolam smo poslali povabilo za sodelovanje v akciji, gradivo, ki smo ga dobili od IVZ, priložili smo tudi papir, zvit v rolo ...V tem je posebnost akcije ker smo na koncu zbrali vse role s podpisi, ki jih bomo sestavili v nekaj sto metrov dolg trak... V aktivnosti Zavoda so se vključili tudi Območno združenje RK Murska Sobota in mentorji RK v osnovnih šolah. Sodelujemo tudi s MIKK - Murska Sobota (Mladinski informativni kulturni klub), ki je na ta dan razdeljeval materiale IVZ. O-bčina Turnišče, mladinska in M £ zlasti v gležnjih in stopalih, nemirne so in prebujajo z nočnimi krči. Blago razširjene vene (varice) prve kažejo na kronično vensko popuščanje, otekline so naslednji znak. Noge zatekajo čez dan, v mirovanju in ponoči pa otekline splahnijo. Podnevi se stopnjujejo, hujše so po dolgotrajni stoji ali sedenju. Prej prizadenejo ženske kot moške. Težave pri ženskah so nadležnejše pred menstruacijo, še zlasti spomladi. Venske otekline so najbolj vidne na mečih in gležnjih. V napredeva Inih stadijih se koža zaradi bioloških sprememb temno obarva in otrdi Končni in najhujši kožni zaplet so dejavne venske razjede na nogah. Simptomi kroničnega venskega popuščanja postanejo v toplem letnem času izrazitejši. Zgodnje zdravljenje in preprečevalni ukrepi upočasnijo napredovanje bolezni v hude zaplete, kot so otekline in venske razjede na nogah. Kaj lahko storite sami Izogibajte se položajem ki povečajo venski zastoj, dolgotrajnemu stanju in sedenju ter dvigovanju težkih bremen, zmanjšajte čezmerno telesno težo, ker obremeni tudi vene, ukvarjajte se s športom (hitra hoja, plavanje, kolesarjenje ter hoja po stopnicah dejavno krepijo mišično vensko črpalko), A nekaj drugih organizacij in društev so organizirali informativno stojnico pred banko. Na vse srednje Šole, v zdravstvene domove, zdravilišča, lekarne, območna združenja Rdečega križa v Pomurju smo poslali plakate, letake, rdeče pentlje in dopis o letošnjem geslu ter o spodbudi, da se spomnimo svetovnega dneva aidsa. Tudi v zdravstvenih domovih v Murski Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni so razdeljevali zdravstvenovzgojno informativno gradivo: letake, zgibanke, brošure, rdeče pentlje in kondome. Prim. mag. Branislava Belovič, dr. med., vodja oddelka za socialno medicino ir ooao" TOM pH ZFMS MIZNIM KUC. VSAK MN OO ne izpostavljajte se vročini, vročim kopelim, savni in sončenju, ne nosite tesnih oblačil in čevljev z visoko peto, noge si prhajte s hladno vodo ali izmenično s hladno in toplo vodo in vzemite si čas za počitek, noge pri tem rahlo dvignite. Zdravljenje z zdravili Rastlinski zdravilni pripravki za zdravljenje krčnih žil, ki jih dobite v lekarni tudi brez recepta, vsebujejo flavonoide Na vo Ijo so rutozidi, ki delujejo protivnetno, krepijo vensko napetost in zmanjšajo prepustnost kapilarne stene. Varujejo mikrocirkula-cijo, zato je manj oteklin in lokalnih vnetij. Pospešijo celjenje venskih razjed na nogah. Pripravka za notranjo rabo pri nas sta De-tralex in Venoruton. Priporočljivo se je zdraviti od dva do štiri tedne ali več. Tudi po uporabi escina iz divjega kostanja (Aesculus hippo-castanum) otekline splahnijo, ker zmanjša-kapilarno krhkost in prepustnost. Zdravilne pripravke Herbion Aesculus in Venitan v obliki kreme ali gela nanašamo na nepoškodovano kozo večkrat na dan. Vtiranje ni potrebno. Zunanje zdravljenje je primerno kombinirati s kompresijskim Gel nanesite zjutraj na obolele noge s krčnimi žilami in jih po-vijte z elastičnim povojem ali oblecite kompresijske nogavice. Elastične nogavice je najbolje obleči zjutraj, preden vstanete iz postelje. Predpiše vam jih zdravnik glede na stopnjo in obseg prizadetosti venskega sestava. Brigita Gider, mag. farm. Cene na tržnicah Gornja Radgona Ljutomer Ital*! Sadje in zelenjava Murska Sobota Jabolka 200 200 150 Hruške 300 390 400 12^, Pomaranče 350 420 2» Limone 300 390 2811 Banane 150-200 200 150-200 200 —~~ TOt Kivi 750 710 500 Solata kristalka 400 470 550 Solata peterica 400 370 550 Zeleno zelje 100-120 140 130 22^ -- Rdeče zelje 140 240 180 Radič 500 520 250 Kumare 250 500 Korenček 300 350 200 Paradižnik 350 510 400 Paprika 400 510 500 Čebula 80-130 150 1/0 — — Čebula Srebrnjak 360 300 Endivija 350 360 350 Črna redkev 300 310 - — S3* Mango 800 800 —7^ 600 Peteršilj 600 680 -^49^ Cvetača 500 520 400 ——~^igS Fižol (zrnje) 450-500 420 460 ——Tin Zelena 350 450 Jajca 20-26 25 24 - — Domači med 1.000-1.200 1.100 830-1.030 Rdeče grozdje 450 600 Selo grozdje 350-450 550 500 — Orehi jedrca 1.000-1.500 1.400 1.200 1 >-“■ --—“nn Kislo zelje 400 350 250 ^>51 -n Suhe slive 1.400 800 gyir>^ —'^65^ Ananas 700 710 600 Grenivke 550 490 340 Suhe fige - 1.000 900 Šampinjoni 900 900 700 Okna odprimo na stežaj Od poletja so ostali le spomini, radiatorji ali dru-ga grelna telesa so topli, tesno zaprta okna ohranja-jo prijetno toploto v domu ... Kaj pa svež zrak? Zračiti moramo tudi takrat, ko ie doma prijetno toplo in na® strese ob misli na mrZ0 zrak na prostem. Če pr° štorov ne bomo dovolj zračili, jih vlažen zrak ne bo mogel zapustiti, zrak bo vedno bolj nasičen z vlag" in do nastanka zdravju škodljive plesni ni več daleč. Zračiti moramo pravilno kratko, pogosto in intenzivno Kratko pomeni približno tri minute, pogosto pomeni pr* bližno 10-krat nadan(čese' glavnem zadržujemo v eno® prostoru), intenzivno pa, okna odpremo na stežaj N boljše zračenje je prepih. redimo ga tako, da odpcc mo vrata ali okna na dveh raneh stanovanja ali hiše v ‘ žen, izrabljen zrak bo pf^P* dobesedno odnesel iz stan° vanja Idealno je. če lah^ med zračenjem zapremo gr na telesa. Ne samo, da prih® nimo pri kurjavi, tudi zra pis n o; dr ugi p o goji: DRUG I POKLIC. ■ EKdNriMhf DIPL EKONOMIST; do 13.12.03; KAJLE, D. O. O., KAPELSKI VRH 100, RADENCI INŽENIR LESARSTVA PROJEKTIRANJE V A-CAD IN PROGRAMIRANJE CNC; nedoločen čas; 5 L delovnih izkušenj; jeziki; slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov ■ zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji; ZNANJE OSNOV TEH RISANJA IN KONSTRUKCIJE GA PROJEKTIRANJA; DRUGI POKLIC: LESARSKI TEHNIK, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 08.12,03; LEBAR ŠTEFAN, S. P , MIZARSTVO, ŠTEFANA KOVAČA 80, TURNIŠČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE PROGRAMER; določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik ■ govorno in pisno; drugi pogoji. LAHKO UNIV DIPL. ING RAČUNALNIŠTVA; POZNAVANJE PROGRAMA SCADA, PRO-GR INDUSTRIJSKIH KRMILNIKOV; MOŽNOST ZAP ZA NEDOLOČEN ČAS; do 09 12.03; ELT1, D. O O , GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA; št del mest: 2 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 6 mes jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; do 05 12 03, OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA CRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 10, ČRENŠOVC1 Ob tej priložnosti so predali namenu cesto in otroško igrišče na Pušči ter pripravili tudi kulturni in glasbeni program, uresničili so tudi povedano, da bodo odigrali nogometno tekmo med policisti in Romi. V vrtcu je bilo preda-vanj'e o drogah in policijskih pooblastilih, predstavili pa so tudi poklic policista. Pušča, piva in edina povsem romska krajevna skupnost v Evropi, je letos praznovala prvo obletnico oostoja. Ob tej priložnosti so predali namenu novo otroško igrišče in cesto. Če so imeli še pred dobrim letom dni pomisleke o ustanovitvi lastne krajevne skupnosti, jih danes nimajo več, je povedal Darko Rudaš, predsednik KS. Lahko rečejo, da so bili v tem enem letu uspešni in da so precej naredili Rezultati so vidni na različnih področjih. Med drugim tudi na relacijah krajani in krajevna skupnost, saj sta prav to dobro sodelovanje in pripravljenost obrodila vidne sadove. V minulem letu so uredili javno razsvetljavo za celotno krajevno skup- Poroke Na območju UE Murska Sobota so se poročili: Drago Jug, kuhar, in Anita Zver, gospodinja, oba iz Gornjih Črnec; Roman Časar, kmetijski tehnik - poslovodja, in Marija Horvat, kuharica, oba iz Mlaj-tinec; Bojan Kuzma, kmetovalec, iz Puževec in Marija Kučan, dipl vzgojiteljica otrok, iz Te-šanovec. Vestnik vam čestita! Lepe želje... Rojstni dan je praznoval Roman Pozderec iz Beltinec. Še naprej vse lepo in dobro, predvsem pa zdravje in ljubezen ter zvestobo želi - njegova Tadeja. Dragemu Avguštinu Prelogu za njegov rojstni dan vse najboljše, da bi bil zdrav in nas imel še naprej tako rad -Gusti z družino, Edi in Tatjana z družino ter žena Marijana Andrej! Želimo ti, da bi znal izbrati pravo pot, ki bi bila posuta s cvetjem, obsijana s soncem in bi te navdihovala s srečo. Naj bo vsak dan obsijan z zlatim žarkom veselja. Andrej, želimo ti vse najboljše - Petra, Marjana, Duša in Magda. nost, v prvi fazi so zgradili cesto, ki povezuje KS in mesto ter naselje s severozahodnim delom Goričkega, asfaltirali pa so tudi oba kraka ceste v Kranjčevi ulici. Na Pušči pa se lahko pohvalijo tudi z novim otroškim igriščem. Še naprej si bodo prizadevali, da bi njihovi krajani čim bolj kakovostno živeli in bi se še bolj približali standardu večinskega prebivalstva. V prihodnjih letih bodo prišli na vrsto tudi gradnja večnamenskega prostora, kjer naj bi imela krajevna skupnost svoj sedež, ter športnorekreacijski center, ki so ga že začeli graditi. »Pričujoči rezultati so dokaz, da so Romi sposobni imeti svojo lokalno samoupravo in skrbeti za svoj razvoj, seveda ob ustrezni odpori občine in države,« je v svojem slavnostnem nagovoru povedal Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota. Ot- Popravek k objavljenemu pris pevku Da ne bi trgali cevi, ka blov ....Vestnik 27.11.2003 Veseli smo odločitve Vestnika, da je predstavitev enajstih pomurskih prejemnikov donacij programa Phare čez mejno sodelovanje Slovenija/ Madžarska 2001, Skupni ekonomski prostor začel prav s projektom, ki je povezan z geodetsko dejavnostjo. Po našem mnenju pa je prispevek Za objektivni prikaz dejstev treba dopolniti z naslednjim popravkom. Besede v podnaslovu omenjenega prispevka, da se je s projektom »začelo orati ledino pri urejanju katastra javne infrastrukture v Pomurju«, bralca navajajo na zmotno misel, da tak kataster doslej pri nas ni obstajal oz. da ne obstaja. Dejstvo je, da so v vsej Sloveniji »ledino zorah« že v prejšnjem stoletju Zakonske podlage ter pravila o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav (oz. podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, kot jih po novem imenuje in določa Zakon o urejanju prostora - ZUreP-1, Hr. I. RS št. 110/2002) torej obstajajo že desetletja. Na celotnem območju nekdanje občine Murska Sobota je geodetski del podatkov katastra komunalnih naprav do leta 1995 v zbirnem katastru komunalnih na roško igrišče je investicija njihove krajevne skupnosti, za posodobitev ceste pa so od države dobili 14 milijonov tolarjev ali 75 odstotkov celotne vrednosti investicije. Poudaril je tudi, da morajo v prihodnje še bolj skrbeti za izobraževanje svojih ljudi. Ob prvem krajevnem prazniku so podelili tudi šest priznanj, ki so jih prejeli župan Anton Sla Rebalans proračuna občine Ljutomer Primanjkljaj ostaja Čeprav je opozicijska trojka Maksimiljan Gošnjak, Dan1^ Smodiš in Janko Žabota na torkovi seji ljutomerskega občin skega sveta ostro kritizirala potratno občinsko upravo, nera cionalno proračunsko porabo in nesprejemljivo delite1’ narja, je bil rebalans občinskega proračuna zaradi moči gladko izglasovan. Ob povečanih prihodkih za sla " deset milijonov so za toliko popravili tudi odhodkovno st«® Primanjkljaj občine tako ostaja nespremenjen in znaša 51 Ujonov 200 tisoč tolarjev, ob tem, da se je občina na račun nove ljutomerske osnovne šole letos zadolžila za 60 mili j o1*’1 tolarjev. Čeprav je vedno kritična in glasna opozicijska stran tudi nat0^ ni seji v stilu gromkih izjav vladajočo zasipala z obtožbami in l^1 župana Jožefa Špindlerja, da se je branil, rekoč, da nihče ni mo |J pravljal in da je vse to ostalo v Ljutomeru, pa se ni nihče od svctm“A javno oglasil z vprašanjem, zakaj je prišel rebalans na mizo z dvO"1 sečno zamudo. Razlog je namreč v reorganizaciji občinske uprave jo je izpeljevala direktorica občinske uprave Olga Karba. Reba* proračuna tako po novi sistematizaciji delovnih mest m več p" ‘ snjevaia dosedanja svetovalka za proračunsko načrtovanje Darja Bob* ampak Angela Lukman, ki je doslej zasedala mesto komunalne msP ‘ torice. Kaj tiči za zamenjavo, vsaj nekaterim svetnikom ni bilo zn- ‘ jih pa takšna kadrovska politika zelo čudi. Darja Hrga je namreč hl mirila prav iz ljutomerskega občinskega proračuna, pod njem”1 * tovanjem pa je uspešno prestal tudi pretres računskega sodišča.' J merska občinska uprava tako sedaj šteje šestindvajset ljudi, kot > mivost pa so novinarji opazili tudi to, da je ob županu tajnico dom1 še direktorica občinske uprave p prav zbirala in vodila tedanja občinska geodetska uprava. Od leta 1995 naprej te naloge za območje Upravne enote Murska Sobota nadaljuje izpostava Območne geodetske uprave v Murski Soboti. Glavni uporabniki teh podatkov so občine, upravljavci komunalnih vodov, investitorji in izvajalci novogradenj, prostorski načrtovalci, projektanti, idr. Na geodetski upravi zbrani podatki res niso popolni, vsekakor pa so zainteresiranim uporabnikom ves čas dragocena podlaga pri njihovem delu, zato navedbi v prispevku, da »podatki o komunalnih napravah pri nas so nemogoči« in »da je takšen kataster, kot ga imamo, porazen«, v primeru izpostave Območne geodetske uprave v Murski Soboti ne temeljita na dejstvih. V prispevku navedena ocena stroškov za eno katastrsko občino, okrog 15.000.000 SIT oz preračunano neverjetnih 4.155.000.000 SIT (277 katastrskih občin v Pomurju * 15 000.000 SIT), nasprotuje približno 4-krat nižji oceni stroškov za celotno Pomurje v višini štiri do pet milijonov evrov, ki je navedena v istem stavku prispevka. Tudi ta nižja ocena pa je glede na dejansko vrednost projekta astronomsko visoka. 75-odstotna do- vic. Vera Flisar za delo pri ph!’ korakih za vzgojo in izobrazb vanje romskih otrok, Bogomir Rola za dobro sodelovanju ni področju komunalne infrastmk-ture, Marinko Šarkezi in Mirko Kovač za dobre uspehe na spod nem področju ter Darko Rudi' ki je najbolj zaslužen za uspehe krajevne skupnosti. A. Nana Rituper Radez nacija projektu Kataster kn zimskih vrtov GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTKA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DALJINCEM ALU VHODNA VRATA FISA nepremičnine, d. o. o., lendavska ulica 8,9000 Murska Sobota. nepumiinkie Tel.: 02/522 35 33 GSM 051311805 www.flsa.si flS ■ novo 2-sobno stanovanje »GornjiRadjonl 63rih. cena 12.000.000,00 SfT. ,■ »Inograd, 14,27 a, v Mora.skIh Goricah, lokacija Je primerna —ra gradnjo počitniške hišice. q cena 1,300.000,00517. - zazidljiva parcela, 637 a1 (V v Rakičanu, cena 2.000.000,00 SIT, Kopanje s kosilom le za 1900 tolarjev Obtičite naš savna center ter fitnes studio! Ob petkih in sobotah nočno kopanje do 23. ure * 1. nagrada: vikend paket v hotelu Jelovica Bled • 2. nagrada: sezonska vstopit niča za kopanje v Termah Lendava • 3. nagrada: 10 vstopnic za kopanje Žiebanje 26. decembra 2003. Kupone pošljite na naslov Terme Lendava, Marketing, Lendava. MORAVSKE TOPLICE VESELI DECEMBER] PRAVI KRAJ ZA PRAZNOVANJA ; VSAK PETEK IN SOBOTO ŽIVA GLASBA ; Rezervacije na teUOSl 525 899 j Plese 1. Murska Sobota piiiiinvr h Hcnilm SWUM NWaOUSIH PKIOKOVUCEV PREROKOVANJE ONIKS Haniili:: Metni drisk id jrelp&lli ■ 11/139 n II Ž F sobota. 6. december ob 10.00 uri OBISK MIKLAVŽA £ » Prvi od treh dobrih mož, g ki nas obiščejo v 5 mesecu decembru, je Že med nami! Miklavž bo prinesel sladka darilca za velike in majhne, za pridne pa tudi poredne. J 'a sosed Mk«. I Hl-73 L ^05 SO,'0,5 min ‘44-73 186,55 SIT/ min SENOVO NA STAREM MESTU!? GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite Ul.: 02/22-82 335 Garant^ pokojnina. pUfa. kartke^. Mensa d.o.o., Cenljrleva Žl. M*riMr KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o, Murska Sobota Kopališka 2 TURISTIČNO DRUŠTVO Murska Sobota Vabita na tradicionalno MIKLOŠOVO SENJE V soboto, 6. decembra, v središče Murske Sobote - v Slovensko, Zvezno In Cvetkovo ulico. Ob 10.15 prihod Miklavža s spremstvom! Glasba: Halgato bend. Pričakujejo vas prijazni sejmarji s pestro ponudbo in obilo zabave. Sobočani, na ‘senje« pridite peš! m«bsl puyuvut. m=d Si.mobil - Vodafone uporabniki za samo 10 Sl’ na mit >jio ob nakupu paketa Halo zimski halo bonus velja tudi za obstoječe uporabnike ob polnjenju računa Halo v vrednosti 2500 ali 5000 SIT halo Cista desetica! Zimski halo bonus: 10SIT/min ZA NOVE IN OBSTOJEČE ■ UPORABNIKE HaTcTT • vi brs zvonjenje * ura * budilka * elegantna oblika ir?i 12-.59&SIT Siemens A50 17.900 SIT BES Zimski halo bonus velja za klice v Si moM - Vodafone omrežju in traja do 31.01.2004 Po tem obdobju se klici obračunajo v skladu 2 veljavnim cenikom Si motil - Vodafone. Cene telefonov veljajo do 31. 1 2004 dz. do prodaje zalog. Vse cene vključujejo 0DV. Celotno ponudbo telefonov in vse dodatne informacije o storitvah in cenah najdete na www simobil si. lahko pa pokličete 080 40 40 40! Si.mobil d.d., Šmartlneka 1J4br Si-1000 Ljubljana I ww.simobiLsi Za morebitne napake v tisku se opravičujemo. VELIKA NAGRADNA IGRA! OD 15. 9. DO 31.12.2003 080 22 66 Oh nakupu Petrolovega kurilnega ofc soiHtfcte v nagratan žrebanju, kjer bomo 16 gospodhjslTOfn VRNIU CELOTNO KUPNINO. Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden Izžrebali enega nagrajenca. Za Informacije j In naročila pokličite 080 22 66. § KWrtralBimiarutobiOdeUi^wlUrahjrWWww | to* UmšM pe On* trn ki Imera (D7>|ena»l»*«l0nWn>itT*0awr^etraUl 9 I S č PETROL VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje la informiranje, d. d., Ut. a. Novaka 13, Murska Sobota KURILNO DUE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačilni KUHJVO - PREVOZ, J»kž1č Bojan. ip„ Gornja Bistrica 51. tel.: 57 88 280 simobil Ujemi svet Q vodafone Iščemo kooperante za šivanje delovn0 zaščitne konfekcij®. zaščita ZAŠČITA PTUJ, Rogozmška 14, Tel: Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Po 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit nf' UGODNI KREDITI DO 6 Za vse zaposlene in upokojence! Možnost obremenitve OD prek 1 /3, stari kredit ni ovir°' VIVA, posredništvo, Matej Prapotnik, s. p-Pivkova ul. 19, 2250 Ptuj. Tel. 02/77 10 355, GSM: 041 32 59 23 — ' POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI R*Kl Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij' račun pri Ljubljanski banki: 02340-00192324^ f ZA DAROVANA SREDSTVA SE zahvaljuje^ VESTNIK-4. december 2003 NAPOVEDNIK Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK. 5. december - dežurna novinarka: Nataša Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v novo jutro • 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Aktualni pogovor- 09.00 Poročila-09-10 TV As-0915 Relax -09-45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Potočila - 11.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka - 13.00 Poročila - 13 15 1, oseba ednine *13.20 Predstavljamo vam. nova glasba - 14.00 Potočila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 minut * 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja pobila - 17.20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 ilirski val nagrajuje - 18.00 Alboom - 18 30 Gla-’Bene želje - 19.00 Mladi val - glasba za mlade, vaša izmišljanja - 20 00 Ugasni televizor. Bojan Peček '24.00 SNOP SOBOTA, 6. december - dežurni novinar Dejan fys - 05 00 Dobro jutro! • 8 30 Mali oglasi - 09 15 Šiba buba baja - 10.00 Poročila - 10,05 Obvestila -10 30 Potepanje - 11.00 Poročila - 1115 Potepajte * z nami - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila-*2.30 Nagrada tedenskega sponzorja - 13 00 Poroči- 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.15 Oddaja tedna: 60 let pevskega zbo-r< Avgusta Pavla, Gornji Senik - 15.30 Dogodki in °dmevi - 17.00 Osrednja poročila - 1730 Murski '4 nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -19.15 Najlepše pljč s čestitkami in pozdravi - 20.00 Slovenija, od ‘Qai lepote noje? Bojan Rajk - 24.00 SNOP, z Muroga vala NEDELJA, 7. december - 05.00 Vedro v nedeljsko jotro - 07 30 Panonski odmevi, oddaja o porabskth ^vencih (Silva Edry) - 60 Misel in čas, duhov* • misel pomurskih duho-kiltov - 08.30 Zamurjenci '09.00 Izbor pesmi tedna ' 09.30 Srečanje na Mur-^mvalu -10.25 Obvesti, - 10.30 Nedeljska *hinja: Lucija Vidovič, ^na v oldimerju, ^tv. murski-val.com, 414 ^0 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^TVICA NARODNOZABAVNE GLASBE, ^SBA NAŠEGA SRCA J’Mravljica življenja - Štrk ■ Urez signala - Dinamika . • Moj dragi dom - Ans Franca Miheliča ^Martin dela vin’ - Založniki ^lata nit življenja - Pogum Odloga: ljubezen je sreča - Trio Mavrica ' to mi verjemi - Ans Rosa ^tvica OBMURSKE ''SAVNE GLASBE 2 ®aste gandža zelena - D'Kwaschen Retashy j’ - Gnila jajca l' "ftino f toplice - Ans. Štrk j jamica, bograč, gibanica - Pištek . ^Uža - Halgato band ^LOGA: p , rekmurka - Langa J’omin na šolsko ljubezen - Boris Brunec Nagrado glasbene založbe Mandarina ■ŽJ iz Ljubljane prejme Zdenka Celec, Grad 99, 9264 Grad. U 'letw kupone pošljite do ponedeljka, 8. decem-w tla naslov: Murski val. Ulica arhitekta No- 31$,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ! ^pon st. 49 - glasujem za skladbo *Usba SRCA: ^tvica OBMORSKE MB*VNE GLASBE: »1) . ' * Priimek 1 Naslov: gumb Kontakt v živo in 537 1710 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Edry) - 13 30 Čestitke in Na narodni farmi • 19 00 Poročila - 20 00 Lujzekova nedelska ordenacija - 24.00 SNOP, z Murskega vala PONEDELJEK. 8. december - dežurna novinarka Silva Edry - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rons) - 07.40 Pismo jz Porabja, Marjana Sukič - 09 15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11 15 Oaj kak san zluf-to, bo zima minila med šestimi?- 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 1230 Anketa - 13.00 Poročila - 13 151. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila -J 7 20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi 20.00 Brez okvirjev, pomurski dijaki o svojem položaju z Vido Toš - 21.05 nadaljevanje večerne oddaje -24.00 SNOP TOREK, 9- december - dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar ■ 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 10 Specialiteta tedna - 11.00 Poročila - 1115 Kratki stik -11.30 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine -14.00 Poročila • 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Nevenka Emri, Anica Kološa, Bojan Rajk) - 19.00 Po- ročila - 19.1 5 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 10. december - dežurni novinar Marjan Dora - 05 00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič -07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08 15 Veterinar ski nasvet • 08 45 Džoužijevo pismo - 09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -1030 Maji oglasi - 11.00 Poročila - 11 15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra-12.30 Intervju - 13 00 Poročila -13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Biba buba baja, obiskujemo pomurske vrtce! - 19.00 Poročila - 19 15 Panonski jdmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, mediteranska glasba, nagradne igre, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 11. december - 05.00 Lepo jutro v družbi Nataše Brulc Šiftar in Dejana Fujsa - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šornna - 09.15 Kuharski nasvet Branka Časarja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11 15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 pbvestila - 1300 Poročila -1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja, poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP n Koledar kulturnih prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V Četrtek, 4. decembra, ob 19. uri bo v prostorih kluba PAC otvoritev razstave del 6. mednarodnega natečaja v podvodni fotografiji Vod an 2003! LJUTOMER V sredo, 10. decembra, ob 18. uri bo v Galerij j otvoritev razstave Kronološki pregled gledališke dejavnosti od 1903 do 2003. LITERATURA RAZKRIŽJE V petek, 5 decembra, ob 19. uri bo v poročno-sejni sobi občine predstavitev romana Zarja upanja Karoline Kolmanič in zbirke dramskih besedil Povejmo in se nasmejmo, ki je izšla pri Edicijah revije Šepata tio. GLEDALIŠČE LJUTOMER V sredo, 10. decembra, ob 17. uri bo v županatu predstavitev publikacije Sto let povezane gledališke dejavnosti v Ljutomeru (1903-2003). BORZ ZNANJ. je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? • Išče se znanje matematike • Ponuja se znanje angleškega jezika. • Išče se znanje nemškega jezika. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak dejavnik od 8 00 do 18 00. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA. ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Kino Murska Sobota Četrtek, 4. decembra: ob 18.00 in 20.00 ameriški otroški pustolovski film Mali vohuni 3-D Petek, 5- decembra: ob 18,00 Mali vohuni 3-D, ob 20.00 ameriška športna drama Seabiscuit Sobota, 6. decembra: ob 18.00 Mali vohuni 3-D, ob 20.00 Seabiscuit Nedelja, 7. decembra: ob 18.00 Mah vohuni 3-D, ob 20.00 Seabiscuit Sreda, 10. decembra: ob 18.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Matrica: Revolucija, ob 20.15 ameriška komična drama Dobri vojak Šverc Ljutomer Sobota, 6. decembra: ob 19 30 angleška erotična srhljivka Ubij me strastno Nedelja, 7. decembra: ob 17.30 in 19 30 ameriška komedija Ameriška pita. Poroka Gornja Radgona Petek, 5- decembra: ob 18.30 srbska romantična komedija Zona Zamfirova, ob 20 30 ameriški akcijski film Podli fantje 2 Nedelja, 7, decembra: ob 17.30 Zona Zamfirova, ob 19 30 Podli fantje 2 . — n Delimo vstopnice za kino Največje italijansko mesto je Rim, našo nagrado pa prejme Nino Gumilar, Grad 93, 9264 Grad Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Katero pa je drugo največje italijansko mesto? Kupon št. 49 ■ odgovore pošljite do torka, 9. decembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si _______________________________________31 Koledar kulturnih prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 5., in v soboto, 6. decembra, ob 21. uri bo nastopil v pivnici Zvezda Špirit band iz Murske Sobote, ki bo proslavil 35-letnico delovanja. Na sobotnem nastopu bo kot gostja nastopila skupina Sound trade s Cankove. - V soboto, 6. decembra, ob 21 uri bo v MIKK-u promocijski koncert skupine Dežurni krivci, ki bo predstavila svoj novi album Kakor človek. Gosta na koncertu bosta Meli (Psycho-Path) in Sašo Serban, ki bo zaigral na didgeridoo. - V soboto, 6 decembra, ob 21 uri bo nastopil v prireditvenem centru Mešič Toni Cetinski. RAZKRIŽJE V soboto, 6. decembra, ob 15. uri bodo nastopili VIS Toga nega in mladi glasbeni upi s terase Slomškovega mlina. DOGODEK LJUBLJANA V sredo, 10. decembra, ob 19 uri se bo začela v Festivalni dvorani tradicionalna prireditev Bujta repa, ki jo prireja Klub prekmurskih študentov. Nastopih bodo skupim Gnila jajca in Posodi mi jurja ter glasbenik Vlado Kreslin Iz Murske Sobote in Maribora je organiziran avtobusni prevoz! PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V četrtek, 4. decembra, ob 16. uri bo v likovni učilnici OŠ I likovna delavnica, ki jo vodi Mirko Rajnar. Delavnica bo tudi v ponedeljek, 8. decembra, ob 16.30. - V četrtek, 4 decembra, ob 19 uri bo v MIKK-u potopisno predavanje Šri Lanka avtorja Mihe Pihlerja. - V soboto, 6. decembra, ob 10. un bo v MIKK-u literarna delavnica MIKK-ov literarni ugriz, ki jo vodi Robert Titan ■ Felix, v zaklonišču za trgovino Park pa glasbena delavnica Govoreči bobni, ki jo vodi Miran Celec. RAZKRIŽJE V nedeljo, 7. decembra, ob 15. uri bo potopisno predavanje Marinke Jerič Islandija m Grenlandija, pospremljeno z diapozitivi in glasbo. FILM LENDAVA V soboto, 6. decembra, ob 18 uri bodo v sinagogi vrteli film Ko bom velik Perice Jerkoviča Prireja Klub študentov Lendava’ FOTOGRAFIJA MURSKA SOBOTA - V soboto, 6. decembra, oh 18. uri bo v grajski dvorani d lap roje k cij a podvodnih fotografij Pod vod ne kreacije dr Arkadija Popoviča - Dadija. - V torek. 9. decembra, ob 19. uri bo v MIKK-u fo-todelavnica, ki jo vodi Izidor Zadravec RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V prostorih kluba PAC si lahko ogledate razstavo del 9. slikarske kolonije Primoža Trubarja. - V MIKK-u je na ogled razstava stripov Matjaža Bertonclja. - V razstavišču Pokrajinskega muzeja je do 19. decembra na ogled razstava o vodi Modro zlato. Gre za skupni projekt Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote in Frankische Schweiz museuma iz Tucher-sfelda v Nemčiji. V razstavnem prostoru je do 6. decembra na ogled še razstava Vpetost in pojavnost reke Mure v likovni tvornosti 20 stoletja. - V razstavnem prostoru podjetja Fer-lng, d. o. o., v Slovenski ulici si lahko ogledate razstavo Sončkovih izdelkov oseb s cerebralno paralizo, vključenih v varstveno-delovne centre Sonček in v Pomursko društvo za cerebralno paralizo. LENDAVA - V sinagogi je na ogled stalna razsrava Zgodovina dolnjelendavskih Židov, v stopniščnem delu pa stalna zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza Do 10. decembra je na ogled tudi razstava slik Jakova Bararona z naslovom Haggadah ■ Pesach. - V prostorih lendavskega gradu je do 31 decembra na ogled razstava del 31. mednarodne likovne kolonije Lendava. LJUTOMER V hotelu Jeruzalem si lahko do konca leta ogledate dela z likovne kolonije Jesen v Globoki LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 9. decembra na ogled razstava Our House Is A House That Moves, kjer sodeluje štirinajst umetnikov iz ZDA. Islandije. Turčije, Albanije, Kosova, Velike Britanije, Francije, Švice in Slovenije. LJUBLJANA V galeriji Žula razstavlja akademski slikar Mirko Raj-nar iz Murske Sobote. ZADNJA STRAN 4. december 2003- VESTNIK VESTNIKOV KOLEDAR 4. december, četrtek, BARBARA 5. december, petek, SAVO 6. december, sobota, MIKLAVŽ 7. december, nedelja, AMBROŽ 8. december, ponedeljek, MARIJA 9. december, torek, VALERIJA 10. december, sreda, SMILJAN V dvoje je lepše 6. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 29 minut, zašlo pa ob 16, uri in 17 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 48 minut. 8. decembra ob 21. uri in 38 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 3. decembra 2003 država ozn. val. Šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 ] 235,5609 236,269’ 236,9785 Hrvaška HRK 191 1 30,6401 30.7323 30,8245 Madž HUF 348 1 0,8612 0,8638 0,8664 Švica CHF 756 1 151,3012 151,7565 152,2118 V. Brit. GBP 826 1 338,8878 339,9075 340,9272 ZDA USD 840 1 197,2212 197,8146 198,4080 Osemindvajsetletni Jože Horvat iz Vanče vasi, po poklicu delavec, je dolgo iskal dekle svojih sanj in naposled jo je našel. Pa ne doma, ampak v Avstriji. Pripovedoval je: »Bilo je v letošnjem maju, ko sem odšel v avstrijski Walsdorf nabirat jagode, da bi kaj zaslužil, saj nisem redno zaposlen Tam je bilo tudi veliko obiralk in zagledal sem se v deklico. Res je še deklica, kajti stara je komaj enaindvajset let Ime ji je Joanna Krystyna, do poroke pa se je pisala Košcielniak, po poklicu je ekonomistka, izhaja pa iz Smrecuvna na Poljskem, Joanna, ki je v prvih dneh nabirala jagode skupaj z mamo Majo in bratom Marijušem, se je potem, ko jo je Jože ogovoril, zanj navdušila in potlej sta bila nerazdružna do konca obiralne sezone. Vrnila sta se vsak v svojo državo, nakar so brneli telefoni pa ljubezenska pisma so romala med Slovenijo in Poljsko. Kak mesec dni potem pa je mlada Poljakinja kar prišla v Slovenijo in ostala pri fantu, ki stanuje skupaj s starši in bratom ter sestro. Jože ne bi prenesel, da bi se njegova deklica vrnila na Poljsko, pa tudi ona je želela ostati za vedno pri njem, zato sta se 27. septembra kar poročila. Oba obreda (civilna poroka in verski obred) sta bila na Tišini. S Poljskega so prišli na poroko le štirje: mama, teta Juzia, stric Zenon in kolegica Anna. Gostija pa je bila kot še šika: v Vanči vasi so postavili šotor, pod streho katerega in na prostem pa se je zabavalo 120 ljudi Mladi par iz Vanče vasi se želi čimprej postaviti na lastne noge. Torej zaposlitev, nakup kake hišice in seveda - to je tudi cilj zakonske zveze - potomstvo Š. S. Finančna točka Lendavska ulica 22, Murska Sobota tel.; 02 530 37 19, 02 530 3717 KD Romi premagali policiste Svetovanje in informacije o posebnih vzajemnih skladih KO Zaupanje ima ime. Vzajemni skladi K D. www.kd-qroup.si WOGVICI Pajek »Natakar, v moji juhi je pajek! Takoj pokličite Šefa!« »Ne bo vam mogel pomagati,« odvrne natakar, »tudi on se Jih boji.« Vic poslal Mitja Vukan, Bokrači 11,9201 Puconci Všečnost Mitja, katera žival ti je bila najbolj všeč v živalskemu vrtu?« vpraša mama »Meni slon, očku pa tisti ke-brček pri blagajni« Mladi igralec Mlad igralec ponosno pripoveduje očetu: »Predstavljaj si, dobil sem vlogo v novem filmu. Igral bom moža, ki je že 20 let poročen!« »Nič hudega, sine. Boš pač kdaj kasneje dobil vlogo, v kateri boš lahko tudi spregovoril.« Vata Prijateljici sta se s taksijem peljali na hišno zabavo. Ko sta izstopili iz avta, je ena opazila, da druga ne nosi spodnjih hlačk. »Kaj? Nimaš spodnjih hlačk?!« »Ali si daš ti vato v ušesa, ko greš poslušat koncert?« Kritika »Grozno!« reče pisatelj prijatelju. »Moj petletni sin mi je raztrgal roman, ki sem ga pisal dve leti!« »Kaj? Zna že brati?« Policijska uprava Murska Sobota je pred časom za svoje zaposlene organizirala predavanja na temo romska kultura in zgodovina ter osnove romskega jezika. Poleg tega so pripravili prebivalcem krajevne skupnosti Pušča v okviru njihovega prvega krajevnega praznika predavanja o drogah. Hkrati so predstavili poklic policista in policijska pooblastila. Odigrana je bila tudi nogometna tekma med policisti Policijske postaje Murska Sobota in nogometno ekipo Romov. Po tekmi je bilo družabno srečanje. Nogometna tekma ;e bila le ena od aktivnosti, s katerimi že- lijo zmanjšati napetosti, ki so se v zadnjem času pojavile med policisti in Romi. P. S.: Čeprav rezultat tekme ni bil v ospredju, pa vseeno: po pravi prvenstveni tekmi, kjer ni manjkalo drsečih startov in dobrih potez, so zmagali Romi s 4: 3. A. B., foto: J. Z. Pomurka in Pomurec leta 2003 Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Va-nekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Izbiranje Pomurke in Po-murca leta ima na Murskem valu že tradicijo, saj je letos pred nami že trinajsti tovrstni izbor. Način glasovanja se je nekajkrat spremenil, in ker gremo s časom naprej, se je sprememba zgodila tudi letos. Kot vemo, se je pred leti radijskemu glasovanju pridružilo še glasovanje s pomočjo glasovnic v Vestniku, letos pa uvajamo še glasovanje po internetu. Poslušalci Murskega vala bodo začeli glasovati v petek, 18. decembra, v desetih glasovalnih dneh pa bodo skupno oddali 400 glasov. Vsak bo lahko glasoval le enkrat Bralci Vestnika lahko glasujete s pomočjo originalnih glasovnic (objavljene bodo v današnji in naslednji številki tednika). GUsovnice je treba nalepiti izključno na dopisnico in poslati na naslov: Vestnik. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, in sicer najkasneje do 24. decembra. Pri časopisnem glasovanju ni omejitev, to pa pomeni, da lahko glasujete večkrat. Internetno glasovanje je novost. Na spletni strani icww.ru- diomurskival.si boste našli glasovnico. Tudi s pomočjo interneta lahko vsak glasuje le enkrat, in sicer najpozneje do ponedeljka, 29- decembra. In kako bo s seštevanjem glasov? Radijski glasovi veljajo dvakrat več kot časopisni ali internetni. Še vedno pa velja pravilo, da lahko glasujete za vse Pomurke in Pomurcc, tudi za tiste, ki ne živijo več v rodni pokrajini. Ob razglasitvi rezultatov, ki bo tudi tokrat na Silvestrovo, bomo po tri glasovalce v vseh treh oblikah gl asova njaziag rad i-li. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Glasujem za ime in priimek: kraj; ulica: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži); a] po položnici - letno b] po položnici - polletno c] po položnici ■ trimesečno Pozornost novemu naročniku: VESTNIK * majica 0b naročilu dobite časopis do konca leta brezplačno. L Moj naslov: Ime in priimek:____________________________ Naslov: ’__________________________________ Tel.:____________________________ 49 < metnega srečanja ^|( tvom Pušče in si 1 jhovem cije po zadnjem sodniK vratno srečanje. renU1 grano na zunanj j; cije, ki bo v novi dpi. Glede na to da Ai dru Jevšku slabo kaze nu na direktorsko n venske Policije, *' rjetnovžeoprem nU d niči. Če pa se bole^ dež, bo tekma na betons dlagi in v telovadnici oken. * * * * * 4 Prekmurski delje prikrajšan za me pa pino stacionarnih go ° «jesenskega^ metnega prvenstva- F nakoiun.uf/iiH^ umaknila iz Pre ..pnu-naj bi se v drug-arja naslednjega leta ° k -premisli in ne prevzarn karičkega v Srbiji m Crn 8 jih tako ne preseli na A garlijo. ***** djetniškega in^-prta svoja vrata, 1 ' ^n1 cih. Toda kljub dob im in nemškim ogle ' ' ^nii Vl36drel|aznm-rirt^ mesti ni več na spreg^ ***** Tako kot je odšlo v fra^ ranta,se P°ča®.\d°?^ Naturi herbiki. Ah JU® še natura ali herb Sem jasno. Jasno to, karjije ostalo, oc oialno negovalno not tudi počasi puhti vira ■ ***** ' za kh1® Specializirani ^v^fial-‘n tijski reprodukcijski na kmetijska novega sporne kine^ ki je prevzela ex Pan druge, je začela p mh gnojil Poizre,l" |i>:1,1 nah. Je pa res, da ^e Mlačna moc *11 ***** m- Na Goričkem je na revolucija Goričanci bi lahkoods ^ sni breg Mure m izvedeli kaj vec, kako s^. divjadi, ki dHo^^ taja specializirana eno«itnr dejavnost, ki paj na. *****. Center za novogra^ metu je začel zzims^^1 Šim letnim ocdiN' stroji na avtocestni šli in tudi potrebe po^ pf so usahnile. Tako n' ^neintenz.vn^ No, gradi pa $e ie,1 sto* krožišče, kjer bo nudi dometa »ringispil^ /