List 34. m v • lecaj XLIX i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 28. avgusta 1891 7) Dolenjskega, 25. avgusta 1891. smo konservativci, oni tam so pa liberalci" Res ta klic se razlega prav pogostoma v glasilih ene naše bojne stranke na Kranjskem. Vredno je tcrej, da si ta dva pridevka še enkrat bolj natanko ogledamo in presodimo, če sta res v naših političnih razmerah utrjena in pri- so naši državni poslanci zdaj z njimi politični združeni v tako imenovanem Hohenwarth ovem klubu; al strah v roke nemškč to vsi vemo, da jih druži in veže v prvi vrsti le da bi ne dobila sama vladnega krmila levica, katera zvezana z židovskim kapitalom merna znaka, po katerih se mi v dve politični stranki ločili. skim časništvom naši narodnosti, državnega zbora ni in židov- prijazna cerkvi ne veri in še manj Drugače nam je pa znano iz prejšnjega en del nemških konservativcev da Vzemimo v pretres najpred konservativce. Kaj po- odločil se od omenjenega kluba prav zato, ker se oni v meni ta beseda v politiki? Gotovo nič druzega, ko tiste državnike, ki hote ohraniti državni red, kakor je, sprotujejo vsem bistvenim državnim premembam. na- narodnih rečeh z nami ne ujemajo. Res, da nemški konservativci priznavajo narodno ravnopravnost; tudi se z Tako nami vred v stavijo verskemu pohujša ki ga je bilo pri nas 1. 1848. in nasledujoča leta. Tedanji kon lažnjivi nemško-laško-židovski liberalizem nikdar servativci, imenovali smo jih tudi reakcijonarje, ustav- ne smemo pozabiti, da je njihovo stališče v narodnem ljali so se na vso moč vsem težnjam po politični svo- oziru od našega popolnoma različno in da se je nam, bodi. Da je šlo po njih mislih, imeli solutno vlado, in naš kmet še zdaj še zdaj ab- a«o hočemo uspešno braniti svoj narodni obstanek, po-grajščaku tlako staviti na svoje lastno slovensko stališče tako, kakor ga delal in desetino dajal. Te vrste konservativci so zakri- zahtevajo naše razmere in naše potrebe. vili j da se je že podeljena ustava nazaj jemala in so ki za morale nad Avstrijo priti velike vojne nesreče 1859. Zatorej pustimo tuje strankarske pridevke, naše razmere nimajo pravega pomena. Za8tran liberalizma smo že omenili, da je treba lo- * J čiti prave resnične liberalce od onih navideznih, ki si to in 1866. preden so spet veljavo zadobila liberalna načela 1848. leta. Mislim pač za gotovo, da si te vrste konservativec častito ime le pridevajo, da ž njim pokrivajo svoje ravno ne želi biti niti eden pravi Slovenec. nasprotno ravnanje ter s tem nerazsodni svet varajo. Pa tudi med tistimi Nemci in recimo še Lahi, ki Tacih navideznih liberalcev pa pri nas, kakor smo že se imenujejo dandanašnji konservátivni, in med nami je, rekli » ni, ker tudi biti ne morejo. Naše politične raz- kakor smo že omenili, bistvena razlika. Oni namreč na- mere niso takovšne, da bi bili te vrste liberalci pri nas rodnega boja, kakor smo mi prisiljeni bojevati ga za sploh mogoči. Zato je čas, da se neha s tem od drugod svoj narodni obstanek, ne poznajo ; njih narodnost je izposojenim priimkom pitati naše domačine, ker je to zagotovljena in, rekel bi, celo državno odlikovana. Oni krivica. se ustavljajo le razuzdani narodni borbi svojih sorojakov, Še veča krivica je pa, če se temu priimku pod- ki pri svojem brezozirnem delu za Pangermanijo, oziroma takne še drugi, grji pomen, namreč: kdor je liberalec, zjedinjeno Italijo, močno zedevajo tudi ob katoliško cerkev, ta je ob enem tudi brezverec. Tako očitanje je ne le kri- Njim pa narodnega boja, kakor pri nas, ni treba se zanj ne brigajo, in jim zna ta glas kar oni bilo vično, ampak tudi silno nevarno. Le pomislimo, nekaterim so n. pr. vsi volilci, ki so pri zadnjih mestnih volitvah v čisto naravno temi konservativci celo nevšečen biti. Zato se pa tudi s Ljubljani večino odločili, liberalci; ravno tako njih iz naših sedanjih razmerah ni- voljenci ; torej so ti volilci in izvoljenci tudi brezverci mi pri kakor ne moremo jednačiti v političnem mišljenji. Naše Pomislimo, da bi se tako očitanje ne vzelo za to ? potrebe so drugačne, so veče. je » namreč za zgol agitacijsko sredstvo > ampak ?ATit I ' >»v & ř • resnico, — kaj bi morala misliti droga dežela kaj • 9 oji t Visoka zbornica se bode morda čudila, da prehajam «vet o naši beli Ljubil o nje zastopu kaki ob pomankanjii moče sedaj, ko »em toliko o moči čutki morali navdajati šel « vse one, katere bi tako Gospodje, ki so imeli priložuost, natančnej se govoril. 3/inaniti krivično očitanje neposredno zadevalo! n omen-al, da tako ravnanje z orohidrografskimi in telurskimi razmerami dežele bo e v popolnem nasprotji z nauki naše svete vere. Kai pravi naš Zve-ličar : Ne sodite, da ne boste sojeni ! Ljnbite se med Kranjske, pa se temu ne boao čudili Jaz mislim mankaoj vode ki je posebno v dinaričnih krajih po- na Kraujskem velika nadlo Zbo ne bodem mučil z boj kakor sem jaz vas ljubil. Po tem bo svet spoznal, opisovanjem nadlog, kakerš smo doži la Zadosti da 8:e moji učene , ako se bodete ljubili med seboj bodi da povem » so celi okraj mie vode. i in Juži celo več m želez ravna- Govor državnega drž. zboru pri poslanca debati trpeli zaradi pomank teljstvu se je prebivalstvo smililo, pa je odredilo, da se je več ted več mili daleč dovažal voda za kar m gosp. POVŠeta je dežela izrekla primerno zahvalo proračunu po Odposlancu visokega poljedelskega ministerstva g Ijedelskega ministerstva. Puti se posrečilo, priskrbeti po ceni in na jako (Dalje.) priprost način krajem na Kras zemljo in našel po notranjskih ode. Dal je kopati v oďnah 20 metrov glo Uže pred več leti in tudi lani se je govorilo o boko dosti iako zd kraške nadanje vode. Visoko mi povodnjih po kotlinah na Notranjskem. Tukaj ne morem nisterstvo je že napravilo tak vodujak na Unci. Nadejem tako obširno govoriti o tej stvari, kakor bi bilo vredno. 8e, da bode visoko ministerstvo uže iz državnih ozirov Omenim naj > da tukaj ne gre za neka) oral zemlje, in iz usmiljenja do ubogega prebivalstva pospeševalo tudi ne za 100 oral, temveč za tisoče oral travnikov, po napravo takih vodnjakov da valstvu ne bode več katerih ne mo ečkrat še trava rasti ker je poprej tako primankovalo vode, kakor mu je j lani. Enako po- več mesecev stala voda. Srečen sem toliko, da morem mankanje vode je tudi na Dolenjskem v Zužemberškem izreči visokemu ministerstvu priznanje, da je taKo po- okraji, v tako imeno\ Suhi Kraj Na tej visok speševalo delo. Poslalo je gozdnotehničnega asistenta pla biva pridno prebivalstvo, ki se peča z živinar Putika, ki dobro razume delo. Preiskal je vso stvar iu stvom, katero pa mora po dv m išel. d i s) vsa žrela in vocliae, ki so požirale vodo, V0(i0 za se in za živino po leti do tri ure daleč voziti pa tudi jeseni, če ni zamašene in zasute. zgodnjega jesenskega dejža. (Čujte !) Po tem priprostem in nedragem potu posrečilo se Visoki zbornici ne bodem opisaval te bede na e pridnemu žiralnik. ki neutrudnemu možu, da je naprav po to opozarjam » koliko imajo truda, kolibo zamudé požira vodo, ki je poprej več mesecev stala ča8a iQ kako pogrešajo požirka hlad vode Kranjski po travnikih. Zares lepo in veselo je to delo, ali vender mu ugovarjajo in sprotujejo prebivalci Ljubljanske deželni zastop nemu inženerj î ozirajoč se na to bedo ) naročil dežel naj izdela črt kako bi se pa tudi nekateri tehniki bar pretni tehniki Trdijo in reči moram mreč, da so se vsled odpelj voaa in iz Krke napeljala na visoko planjavo so se proračunili na 36.000 gld. Nadejem se dobila Stroški da bode ode iz kotlinskih dolin na Notranjskem povekšale na Djega ekscelencija gospod poljedelski minister to ne tako Ljubljanskem barji povodnji, ki so že kmalu prebivalcem ne bode kazalo drugega, beraško palico, če kmalu ne pride pomoč. silne, da kulturno, temveč zares človekoljub delo močno pod nego vzeti piral » da se ta suha emlj spremeni v srečen kraj so v južni Nemčij tudi s turbinami vzdignili vodo Nočem se izreči na nobeno stran. Preveč sem stro jo napeljali na visoko planjavo, tako imenovano „ Rauhe kovnjak in kmetovalec, da se držal enih nazorov. Alp u ? in ta kraj izpremenili v tako rodovitno zemljo deželnem zboru kranjskem stavil sem predlog ? ki se da preskrbuj bližnja mesta in vasi ne le z drugimi pri tega tiče, in visoka vlada ga je, kakor mislim, uže izvela. Tako se bode v kratkem dokazalo z znanstvenimi preiskavami in opazovanji, koliko je to mnenje osnovano. Eno stvar pa jaz kot poslanec iz tega izvajam, in vaja vsakdo, ki pozna razmere v deželi, da sta ti delki temveč tudi z zelenjadj Sedaj prihajam k podporam rubriki „Podpore u za jako važno govedarstvo postavljen kaj skromen 1Z- dve znesek. Visoka zbornica! Nadejem se trgovinsko pogodbo z Nemčijo ne bodo za našo da se z novo živino kulturni deli. ki sta tako važni za našo deželo, namreč samo znižale cai temveč se bode odprlo stalno trgo osuševanje Ljubljanskega barja, ki se da izvesti ravno î višče. Nadejem se kot zastopnik dežele, v kateri se jako če se poglobi struga Ljubljanici pa odpelj voda pečajo z živinarstvom da modrost visoke vlade znala iz notranjskih kotlin v kaj tesni zvezi. Treba je, da se varovati koristi kmetsRega prebivalstva Naša naloga uravna Ljubljac tranjskih kotlin » predno se odvedo vse vode iz no- bode pa » da nemške trge preskrbimo z najboljšo živino ker tako se bode dobil prostor za ega ne govorim le v interesu svoje ože domovin odtok notranjskih voda, ne da bi prebivalci na Ljubljan- temveč skem barji imeli škodo. smemo v interesu avstrijskega živinarstva sploh Ne misliti, da bodo nam prizaneslj samo iz čiste ř ljubezni do zaveznikov; Nemčija bode zahtevala najboljšega blaga. Mari ni opravičeno, če se za naše živinarstvo bojimo, ko se toliko živine in svežega mesa uže uvaža iz Amerike in Avstralije v Anglijo in Nemčijo? Zadnji čas je, da popolnimo svoje živinarstvo. (Konec prih.) kraljevskih oblastvih na Hrvaškem, ki so se pa morali naposled umakniti samo hrvaškim napisom. Ta slučaj je pa toliko večega pomena, ker spada občinsko poglavarstva med privržence večine hrvaškega sabora, ki dosledno rada tako pleše, kakor jej godejo Madjari. To je veselo znamenje, ki kaže, da ni vender povsem zamrl narodni ponos med hrvaškim ljudstvom. Politični pregled. Domače dežele. Pri cesarji v Ischlu so se bavili te dni ministerski predsednik grof Taaffe, finančni minister dr. Steinbach in ogrski ministerski predsednik grof Szapary. Češki listi pišejo ? da se je pri tej priliki določilo, da bode dne 26. septembra presvetli cesar obiskal češko lazstavo. C. kr. namestnik grof Thun, ki se je vrnil z Dunaja dne 26. t. m., pozval je k sebi načelnika razstavnega odbora grofa Zedwitza, podžupana Kanderta in policij- skega ravnatelja vit. Stejskala, da se dogovori ž njimi glede vzprejema presvetlega cesarja, kateri pride v Prago 26. septembra. Državni zbor se snide, kakor poročajo poljski listi, okolo 3. do 10. oktobra. „Politik", govoreč o » kore k t u r a h" znanega Gautsch-evega ukaza iz leta 1887., trdi, da je baš ta ukaz, ko se je pokazal tako korenito nepraktičen, da so se morale obnoviti skoro vse srednje šole, katere so se vsled njega odpravile, mnogo pripomogel do mladočeške zmage, kajti češko ljudstvo se je na svoje stare zastop- niso zaprečili omenjenega ukaza. „Politik44 svari ministerskega predsednika, naj ne dela nepremišljenih ukrepov, ter mu priporoča Moltke- nike največ srdilo zato, ker jevo geslo : Erst wàgen, dann wagen Dremisliti, potem šele poskusiti. ? t. i najprej treba Vest o osnovi ministerstva za komunikacijske reči se je preklicala v uradnem časopisji. V političnih krogih se je prepisoval osnovi takega ministerstva v prvi vrsti političen pomen. Osnova ministerstva za komunikacijske reči ter imenovanje Poljaka za komunikacijskega ministra bi značilo premembo sisteme in zvezo Poljakov z nemško-liberalno stranko. Ker se pa to ni zgodilo, kaže, da ostane še nadalje pri stari vladni sistemi. Ogrska. — Na željo sv. očeta se ne bode preložil sedež ogrskega primasa v Budimpešto. Madjarska zastava v Gospiću. Nemčija. Vnanje države. Dne 22. t. m. sta se povrnila s poto- vanja v Berlin nemški cesar in cesarica. Francoska Parizu se govori o ženitvi ru munskega prestolnega naslednika s princezinjo Marijo, hčerjo vojvode Edinburškega. Predsednik francoske republike Carnot je podelil srbskemu kralju Aleksandru veliki križ častne legije Aleksander pa Carnotu veliki križ belega orla. > kralj Angleška. Prijazni in slovesni vzprejem fran coskega brodovia v Portsmouthu dela zdaj posebno preglavico nemškemu časopisju. „N. Fr. Pr.*, ki je do zdaj smatrala Angleško za četrto zaveznico trojne zveze brez pismene pogodbe, postala je drugega mnenja. Crna Gora. Črnogorska kneginja se je vrnila te dni skozi Dunaj iz Heidelberga popolnoma zdrava. Turčija. — „Narodnym listom4* se poroča iz Be lega Grada, da je sultan voljan odstopiti Rusiji kos No- vega Bazarja za povračilo vojnih stroškov v znesku 2 milijona rubljev ter da misli Rusija razdeliti ta del dežele med črno Goro in Srbijo. Na Kitajskem še vedno preganjajo kristijane. Za- stopniki evropskih držav zahtevajo sicer z vso odločnostjo od vlade, da prepreči preganjanja, ali je, kakor se kaže, nezmožna ter je njena avtoriteta brez posebnega ugleda pri uradništvu in pri vojski. Kitajska vlada se boji občnega vstanka. Najbrže bodo morale evropske države same poseči v kitajske reči s skupno akcijo na morji. Narodno gospodarstvo. Sadno vino Po mnogih pokrajinah naše slovenske zemlje imeli bodo letos dokaj obilno sadno letino, in ker je po onih , tudi Finančno deželah, po katerih se je že okoreninilo sadno vino oblastvo v Gospiću je na cesarjev rojstveni dan razobesilo bogata sadna letina, ne bo kaj prida kupčije za naše na uradnem poslopji madjarsko zastavo. Ondotno ob- sadje. » Novice" so že veliko prav poučnih spisov, raz- činsko poglavarstvo je pa proti temu kršenju postave pravljajočih naše sadjarstvo, prinesle in gotovo bodo protestovalo na pristojnem mestu. Ljudstvo je bilo jako tudi za naprej vedno z enako skrbnostjo skušale po-razburjeno ter je snelo zastavo. Hrvatska vlada je baje speševati naše sadjarstvo, katero more še mnogoterim Da započela preiskavo proti Gospiškemu občinskemu pogla- kmetskim gospodarjem pomagati k boljšemu stanju, varstvu. To je na Hrvaškem zopet podoben slučaj, ka- pa se sadjereja po naših zemljah res vsestransko razširi, keršen je bil leta 1883. zaradi dvojezičnih napisov pri treba je vplivati na to, da bi naši sadjarji redno in vedno # ta boži dar mogli tuai spraviti v denar Dosedaj je sto miljonov frankov skupijo. Kaka lepa pomoč za fran narsikateri gospodar rekel, kaj bom zasajal sadno drevje, coske gospodarje, za deželo sploh. In Francoska, ki je neredno obrodi, kedar pa bogato obrodi, pa nima bila pred invazijo trtne uši prva gledé vinskega pridelka «aj nikake cene. Taki ugovori so vsakako neopravičeni, ker v Evropi, ni zanemarjala sadjereje, iz katere sedaj do skrben gospodar spravlja o bogati letini zaklad za po biva tolikih dohodkov. Pa tudi na Angleškem širi se znejše slabe letine, in kedo bi pač mogel tajiti, da ni poraba sadnega vedno bolj, osobito pa v Nemčiji prav sadje (suho) že marsikateri gospodinji bilo zlasti ob In kako udomačena je uporaba sadnega smo pač slabih letinah velika podpora za kuhinjo ter ni pomoglo, imeli priliko že tudi mi prepričati, ko je šlo na sto in da so se ljudje obranili stradanja. „Novice" so pred leti dokaj pisale in poučevale, kako naj se sadje suši, in prav sto vagonov našega sadja v daljne nemške dežele, na Vir-temberško i. d., koder so imeli takrat slabo sadno letino njim gre tudi zasluga, da se je pri nas marsikateri go- in so hiteli iskat v daljne kraje sadja, kar jih vsa- spodar omislil pravilneje uravnane sušilnice. O sušenju kako veliko stalo, ker že transport, vožnja je bila dokaj sadja pisati ni danes namen, ker dozdeva se drug način draga le da so zopet imeli dovolj sadnega vina v deželi izkoriščenja sadja dokaj zdatnejše in važnejše sredstvo v da so mogli zadostiti naročnikom z dobrim sadnim vinom prospeh našega sadjarstva ; menimo namreč podelovanje prav tako se bo tudi po naši domovini in po sosednih sadja v vino. Sadno vino ima osobito danes, ko je cena deželah udomačila poraba sadnega da trtnemu vinu precej visoka, veliko važnost in žal da jo ljudstvo ob slabih sadnih letinah vina, tako pogrešalo dobre bo bode vedno več dobivalo, ker trtna uš pustoši naše slo- zdrave pijače, sadnega vina, katero ima tudi važno na venske gorice če dalj huj > marsikateri vinograd izginil. tako da se je bati, da bo logo, ne le pomnožiti vir dohodkov gospodarjem, ampak tudi omejiti porabo in uživanje nesrečnega žganja ali Mnogo je takih vinogradnih parcel v lasti res špirita, ki mori duh in telo našega naroda. Ni baci se ubogih ljudi, ki pač ne bodo več obnovili nasada, deloma ker so pre8iromašni, da bi zmogli nemale stroške za nov trtni nasad, deloma ker zarad slabe lege nimajo upania, da torej, da ne bi mogli spečati pridelka v denar. Treba skrbeti za to, da se splošno razširi umno ter pravilno kletarstvo s sadnim moštom. Ako bo sadno vino dobro jim kedo na tak svet posodil kaj prida denarja. Te pa bo kaj dobro kazalo zasaditi s plemenitim sadnim in traj bodo kmalo našli se kupci, in ako bo vlada drejem. Ugovarjal bi lehko kedo, kam pa bomo šli potem s sadjem ? ! Že sedaj ne vemo o bogatih letinah kam z ujim J kaj oa bo šele, ko bi se po želji „Novic in kmetijske družbe po celej deželi res nasadilo na tisoče, se bi to zdela prava sreča primerno znižala konsumni davek od sadnega vina, katero se bo točilo po krčmah, ni dvomiti, da se splošno njega poraba razširi. Da si dandanašnji sadni tolkovec ne more najti kupcev, ni čuda, ker navadno je kaj slabo napravljen in pogostoma tako slabo ohranjen, da je skoro stotisoče sadnih dreves Nam neužiten Zato za naše kmetovalce, ker s tem bi se zdaten vir blagostanja odprl ali dosegel. Precej imamo sadnih dreves, hočemo tu podati jasno navodilo, kako ravnati s sadjem, da iz njega dobimo dobro, prijetno in trajno ali stanovitno vino. seveda bi želeli, da bi jih bilo več žlahtnih vrst, in po dre- Kakor je zavisno tudi pri vinu, da je grozdj dobro, sladko, torej dobro dozorelo, tako tudi pri sadnem kmetijski družbi razširjajo se na leto tisoči sadnih vesc najboljših plemen, in če bo tako se nadaljevalo, če vinu. Iz slabega, pišsavega, kislega sadja ne moremo pri bodo sadjarji le od teh plemen jemali cepiče za prenaša čakovati dobrega sadnega vina. Zato treba, da se zbi dobro, dozorelo in zdravo sadje, in že pri nasajanju da razširimo med narod tudi vsestranski pouk, kako nai cepljanje domačih divjakov, upati smemo, da bode dežela zaslovela po svoji sadjereji. Naloga je pa sedaj, sadnih vrst treba ozirati se na ona plemena, katera so najbolj sposobna za napravo mošta. Iz vrste jabolk so naj primernejše sledeče vrste : tafelček, šampanjska rejneta, Baumanova rejneta, kosmač ali siva jesenska rejneta, veliki kalvil, bela voščenka, zimska zlata parména, paradižnik.. Švicka ravnajo s sadjem, da iz njega napravijo res dobro vino. So poaame8ne pokrajine, osobito po Gorenjskem, za Savo, v Moravški dolini in drugod, katere imajo v navadi sadno vino, katero imeuujejo tolkovec, ki je priljubljena ter zdrava pijača, in ni dvomiti, da se posreči razširiti med ljudstvom porabo sadnega vina, Le dobro in stanovitno mora biti tako vino, in ni dvomiti, da se ga bo ljudstvo splošno poprijelo. Saj nam kaže razkošni Pariz, kako m Iz vrste hrušk : tepka, moravščica, volkulja vodenka. Nekateri napravljajo sadni mošt le iz jabolk ? drugi glo se ondi udomačila poraba sadnega viua iz hrušk ; oboje je dobro, prav umno pa je, da pome 1870. použili so v Parizu 50 tisoč hektolitrov sad- šavamo jabolka in hruške, ker prva dajo več sladorja, nega vina, v 1890 pa že 300 tisoč hektolitrov v desetletjih torej se je šesterokrat pomnožil konsum sadnega vina v Parizu. Na Francoskem sploh porabijo sedaj na leto blizo 20 milijonov hektolitrov sadnega do 8 milijonov hektolitrov ga sadjarji porabijo zi iz hrušk pa dobi mošt potrebno zagatnost, ker imajo kožice hruŠK precej tanina v sebi. (Dalje prihodnjič.) vina ; t domače potrebe, 12 milijo pa ga prodajo ter zanj blizo Pouène »tvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 233. Dobre in slabe strani kokove. Sestavina koko vega perja. katero sem ga bil najel, spremil me je 23 ur hoda daleč preko gorovja. Dasi ni čisto nič s potom jedel, vender ni zaostajal za mojo mulo in je bil zadovoljen samo s kratkim oddihom, da je mogel koko v miru požvekati. Duhovnik v njegovej vasi mi je povedal, da je mož star 62 let in da nikdar ni bil bolan.u Angleški trgovec Campbell je pripovedal potnikom „Novare", kako je nekega dne moral naglo na pot. Zasedel je mulo in vzel s seboj Indijanca, da ga spremlja peš. Tako je prevalil 90 angleških milj, a Indijanec je celo Kakor mnoge druge stvari, tako ima tudi koka dve p0t junaški pri njem koracal in ni užival nič drugega strani. Mi vsi hvalimo vino kot izreden dar božji, a razen nekoliko zrn pečene koruze, pač pa je cel pot tender je že napravilo mnoge nesreče na svetu. Tako žvekal koko z apnom. Ko sta zvečer dospela na je tudi koka blagoslov, pa tudi nesreča mnogim ljudem, nočišče, bil je trgovec zelo truden, dasi je jahal Ker je žvekanje koke divjaška navada, zato so jo mnogi predobro mulo njegov voditelj pa se je postavil po indijanskem potniki popisali huje, kakor je zaslužila. Res 5 da običaju na glavo, da odbije kri iz dolenjega telesa, in izmerno žvekanje koke človeku mnogo škoduje, od žve- kedar je izpil čašo žganja, obrnil se je in šel peš domov, kanja sapa neprijetno diši, ustnice pobledé, a zobje po- Znamo dobro, da kosa ne more hrane nadomeščati ; zelené. Starega kokarja koj spoznamo. Noge se mu me- njena moč, kakor se vidi, samo je v tem, da človeku za dejo 5 kože je rumene, upalih uči in zaspan Velé J da takim ljudem opeša probavljanje, lotijo se jih razne bo lezni, a naposled jih vodenica spravi v grob. Tschudi pa hvali na vsa usta delovanje koke. bodem pravičen, moram reči, da zmerno žvekanje nekaj časa daje moči, da ne čuti gladu in slabosti. Sam ne hvali koke, priznava, da ob njej Indi- Weddel, kateri janec lahko prenaša glad in vsako delo Ljudje > a teri Da koke ne škoduje, temveč še pomaga k zdravju. V tej veri me podpirajo brezštevilni zgledi dolgega življenja med Indijanci. Pogosto se prigaja, da Indijanec učaka 130. leto, dasi vsak od mladih nog koko žveka, in to po trikrat na dan. Taki ljudje so morali v svojem življenju vsaj 2.700 funtov perja požvekati, ali so vender ostali zdravi. Pa tudi sam kokar, kateri neizmerno žveka so ga na poti spremljevali, žvekali so cel dan koko, a na večer so pa jedli kot gladni volkovi. (Dalje prihodnjič.) j učaka na vadno petdeseto leto. Koke se v ostalem mnogo več po n Dopisi. Od Primorske meje. (lzv. dop.) Neki dopisnik piše Slovencu" iz Tržiških toplic o več rečeh ter končuje svoj dopis tako n Furlansko ljudstvo je še precej troši po visokih predelih And, kakor po toplih dolinah, pa verno in moralno, dočim je tostran Soče pri Italijanih vender tam manje škodi." Neki angleški trgovec s Takne Vera in morala na zlem glasu. u Nadalje pravi „ Slo- „Sloga", slo v Peruvanskej pripovedal je potnikom „Novare",| da po- venec", to pa med dnevnimi novicami zna starega Indijanca, ki je pred 80 leti pri jednem vensko politični društvo v Gorici, vrlo deluje za razvoj ustanku vojeval, pa je vedno zdrav, dasi noč in dan slovenskega šolstva na Goriškem. Po raznih ovirih so koko žveka. dne 22. novembra 1882. 1. odprli prvi slovenski šolski Žvekanje koke ne samo da stva^ja neko posebno uživanje, temveč daje človeku tudi moč, vrt, dne 1. oktobra 1885. 1. pa prvi razred slovenske da prenaša dekliške ljudske šole. Več let torej že vzdržujejo Slo- mnoge nadloge in težave, ki bi ga sicer podrle, žveka koko, kakor da ne čuti posebne želje za jedj Kdor a venci ta dva zavoda z velikim trudom in veliko požrtvovalnostjo. Vsled vztrajnosti so Goriški narodnjaki eno- pri tem more prenašati največji trud. Ako ima Indijanec razrednico razširili v trirazrednico, katero je letos obi yerišče pečene koruze in torbo polno koke, pa ti dan skovalo 123 učenk." Kar piše „Slovencu" dopisnik iz na dan največja bremena preko dolin in bregov prenaša, Tržiških toplic, je žalostna, kar nam poroča „Slovenec" ali po cela leta v rudnikih koplje, in ne bode se pri- med dnevnimi novicami, pa vesela novica. Ravno ta slo- tožil ne čez vročino ne čez mraz, ne čez glad ne čez venska zavoda ima pa nalogo skrbeti za to, da ne trud. Indijanec zares veruje, da mu more koka hrano postali otroci naših slovenskih rojakov, ki stanujejo v nadomeščati, in zato se za njo bolje trudi, kakor za hrano. Gorici, neverni in nemoralni, kar se najbrže zgodilo, Da to niso bajke, pričajonam verodostojne priče. Čujmo, ko bi se poitalijančili, kajti znano je, da so bili janičarji kaj pripoveda Tschudi. „Indijanec Hatan Huamang je hujši nego Turki sami. Kdor podpira ta zavoda, podpira služil pri meni kot rudokop. Pet dni in noči je trdo vero, moralo in narodnost. Zato je pa dolžan podpirati kopal, a jedi ni pokusil, in vsako noč je samo po dve ta zavoda vsak veren in dober Slovenec, a ne sami Slo- uri spaval. Toda na vsake 21, 2 ali ure je požvekal po venci iz goriške Primorske. jeden lot kokovega perja. Jaz sem bil vedno za njim in sem ga neprenehoma opazoval. Gospod državni in deželni poslanec, upokojeni vodja Ko je dodelal delo, za goriške kmetijske šole Povše, je daroval za ta za 2Î2 voda 55 gld. ter pokazal, kako jo treba praktično uva- bil je povsod, kjer je služboval, jako priljubljen, ob enem> ževati velevažni pomen teh zavodov. Želeti je, da bi za- pa je ostal tudi vedno veren sin svoiemu slovenskemu čeli tudi drugi kranjski Slovenci pomagati goriškim na- narodu. Gospod rodnjakom pri njih trudapolnem in požrtvovalnem delu, državni gimnaziji dr Fran Hočevar, dosedaj profeso na in privatni docent na vseučilišči v kajti zavoda, katera vzdržuje politično društvo r> Sloga u Inomostu, je imenovan za rednega profesorja matema nista le lokalnega, ampak splošnega pomena za slovenski tike na tehniški visoki šoli v Brnu. narod. Ivan Semen, profesor v tukajšnjem seme Mi pripisujemo takemu podjetju veliko večo važnost je bil na svojo prošnjo umirovljen. glede vere in narodnosti, nego podjetjem, katera so se začela pri nas „špogati" zadnji čas. Za župnijo v Sent Gothardu je bil te dni pre zentovan Bistrici. Iva Šlakar sedai kapelan v Bohinjski Pokojni gospod Luka Robič, umirovljeni c. IV Razne reči. viši davkarski nadzornik, je zapustil za revne svoje Za vzprejem presvetlega cesarja ki pride v Celje k vojaškim vajam, delajo se tam velike priprave. Ker bode prišlo ob tej priliki v Celje mnogo občinstva iz raznih krajev, priredila se bosta dva posebna vlaka, rojstne župnije Kranjska Gora 1500 gld. in za jedno dijaško ustanovo pa 2670 goldinarjev Razpis učiteljske službe. Na mestni jednoraz- rednici na Barji je stalno popoluiti učiteljsko in vodi ki bosta odpeljaia tujce odide iz Celja v Ljablj teljsko mesto. Pro do ptembra t pri c. kr tak vlak dne 30. t. m. ob 10. uri in 20 minut. mest. šolskem svetu v Ljublj Deželni odbor je, zaslišavši odbor zaveze gasilnih društev na Kranjskem, dovolil na podlagi posveto- zastopnikoma zavarovalnic iz gasilno - stražnega Pri Slapu na Vipavskem so zasledili trtno uš Uničila je uže mnogo trt. vanja z zas zaklada za g Toča. Novomeškem okraii. in sicer v občinah d led po d p Prečna, Šmihel-Stopiče, Toplice, Št Peter in Bela Cerkev A.) Gasilnim društvom : v Črnomljj 100 gld., v Gradcu je naprav toča 100 gld v Mengšu 200 gld Domžalah 120 gld v Dne 20 e 23 t. m. veliko škode, m. je treščilo v bajto Ivana Men Kamniku 150 gld., na Brdu 100 v Dobu 100 gld » v 30 Dolenj gld. Va pri Ribnici 80 gld., pri Stari Cerkvi cingerja v v Kočevski Reki 30 gld., v Kočevji 100 gld i Gorjušah, katera je vsled tega zgorela. koči m bile tri osebe, katere je strela omamila, a so zavedele ter tako ubežale v Koprivniku 50 gld., v Svetlem Potoku 50 gld., v Nemški Loki 40 gld., v Radečah 50 gld., v Kranji 150 gld., se vender gotovi smrti. o pravem času v Tržiči v Škoi i Loki , v Šmartnem pri Litiji, v Litiji, v v Višnji Gori po 100 gld,, v Ljubljani 150 gld.. na Vrd i, v Polhovem Gradcu, na Vrhniki, bode Vid pri ni v Bizoviku, v St. Vidu nad Ljubljano, v Cerknici, v Rakeku v Planini, v Novem Mestu in v Vipavi po 100 gld., v Horjulu, Borovnici, v Studencu, v Spodnji Šiški, v Starem Trgu pri Ložu, v Postojini in v Radovljici po 150 gld., v Toplicah 60 gld., v Trebnjem 50 gld., v Zagorji na Notranjskem 200 gld., v Begunjah 50 gld, in v Bledu 80 gld. B.) Občinam, oziroma podobčinam : Kapljavas, Voggje, Iška Loka in Brezovica pri Ljubljani po 50 gld., Draga in Velika Loka po 80 gld., Velike mi Vrh nad Idrijo, Grahovo, Hrenovice, Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Bledu napravila kleti za sadni mošt íq je dobila v ta namen izdatne podpore od c. kr. ministerstva za poljedelstvo. Povodenj na Gorenjskem. Jako hudo so prizadete po povodnji Radeče in Podkoren. Škoda je velikanska. Mnogo poslopij, polja in cest je uničenih ? žag in mlinov pa nekaj odnesenih, nekaj pa tako poškodo da ne bodo mogli dolgo časa v njih delati. Promet na in sicer vanih, državni železnici Kranjsko Goro in Ratečami je uže otvorj Ratečami in Trbižem ter Trbižem in Pontebo pa še ne. med promet med Lašče Žiri Porečali na Koroškem se je zrušil novi » še Kilovče in Vid pri Vipa po 100 gld., Dolenj Cerknici 200 gld., Bistrica s Trnovim 120 gld pri Zavezi gasilcem v Postoj Vas C.) nedodelani zvonik med propovedjo, ko je bilo v cerkvi polno ljudi. Pogrešata se dva človeka. Drugih nesreč gasilnih društev 600 gld D.) Ponesrečenim ni bilo. Kočevji Mokronogu, Žužemperku j Povodenj na Koroškem Trbiži, njegovi oko Trebnjem in na Brdu 130 gld lici in okolo Pontebe je bila v noči od 22. do 23. t. m Namesto or í-> ospoda Otona Detela ? ki je deželni glavar, vstopi v deželni odbor kranjski Janko Kersnik, njegov dosedanji namestnik. postal gospod strašna povodenj Potok, ki teče skozi Trbiž, in pa re Imenovanje. Gospod Leopold Budal, svetovalec čiča Šlica, narasla sta tako hitro in tako močno, kakor še nikdar prej. Zapustivša strugi, preplavila sta polje, nanesla na meter visoko kamenja, podrla mostove, okrožnega sodišča v Gorici, je imenovan za svetovalca trgala ceste, in kar je še najhujše silna voda pre po pri deželnem nadsodišči v Trstu. Gospod Budal je bil rojen v Štandreži pri Gorici. Kot izvrsten in vesten uradnik rušila tudi kakih dvanajst poslopij v Trbiži. Voda je ceste in železnico proti Pontebi tako huda razdrapalav 2Î3 tia bode treba dalj časa, predno bode zopet mogoče po in zvečer komers v pevskem hramu. Temu programu njih voziti. Tudi v Kanalski dolini pri Žabnici je hudo dostavti je še, da pripravlja mestni zastop Zagrebški še razsajala voda ter provzročila veliko nesreč. poseben, nenavadno slavnosten vzprejem slovenskim Povodenj na Štajarskem. Pri Gradci in po oko- gostom. lici je reka Mura hudo narasla vsled obilega dežja. Prestopila je na več Krajih strugo, poškodovala nasipe in moste ter preplavila polje. Debla, hlode in celo mrtvo živino je bilo videti v valovji. Odkritje spomenika slavnemu pesniku o. An- Gasilci y St. Peterburgu St. Peterburgu je 16 požarnih mojstrov, 8 mašinistov za parne brizgalnice, mašinisti za parobrode s parnimi brizgalnicami in driji Kačic-Miošiéu vršilu se je v Zagrebu dne 26. t. m. jaKo slovesno. Da počaste ta narodni praznik ter si ogledajo izložbo svojih bratov v Hrvaški, dospelo je dne 25. t. m. iz Dalmacije nad 500 gostov. Da je bil njih vzprejem v glavnem mestu Hrvaške, katere del je bila in bode morebiti še Dalmacija, razume se samo ob sebi. a tisoče ljudstva se je zbralo na kolodvoru ter z ne- 1000 gasilcev. Za vprego je po zimi pripravljenih 400, po leti pa 420 konj. Razdeljeni so gasilci v 14 oddelkov po raznih mestnih delih. Vsak brizgalnični oddelek ima konie enakodlake ter posebne barvane zastave. Kadar zmrzuje po zimi. vzame vsak oddelek pri odhodu s seboj 10 posod vrele vode, da se ugrejejo cevi. Ročni stroji izsikajo vsako minuto 28 veder, parni pa 200 veder prestanimi navdušenimi „živio" klici pozdravilo iz Dalmacije došle brate, ki so, kakor se je izrazil pri pozdravu Zagrebški župan dr. Amruš, po trdovratnem boji spet priborili Dalmacijo Hrvaški. Za Kačičev spomenik je napravil model hrvatski kipar Ivan Rendič, a vlit je bil v livarni Frana Ponringerja na Dunaji. Spomenik je popolnoma enak onemu, ki je bil odkrit lani ravno dne vode. Državo stanejo gasilci vsako leto 430.000 rubljev. miùulem letu je bilo v St. Peterburgu 590 požarov, in se je izplačalo zavarovalnine 879.000 rubljev. Kmetijske zbornice na ííemškem. Na Nemškem se pečajo z vprašanjem, da bi se preosnovala kmetijska v kmetijske zbor- društva po načinu trgovskih zbornic nice. To misel je sprožil uže leta 1884. v deželnem 26. avgusta v malem mesteci Makarski v Dalmaciji ekonomičuem kolegiji neki hanoveranski zastopnik, a kolegij se ni hotel baviti ž njo takrat. Leta 1890. je predlagalo tako preosnovo kmetijsko osrednje društvo te stane 4.900 gld. Ko se je torej zbrala dne 26. t. m za Saksonsko, posvetovanje o njej se je odložilo tudi množica domačega in tujega pred spomenikom ogromna odličnega in priprostega občinstva vseli narodnih društev in korporacij, pričela se je slavnost. Mestni senator g. Deželič je prebral zgodovino spomenika, na to je govoril v imenu mesta krasno in navdušljivo, kakor znajo Hrvatje, Zagrebški župan dr. Amruš ter poudarjal velikanske zasluge Kačićeve za hrvaško literaturo ; za njim je govoril lnia- kratkih potezah prekrasnih, večnih del pesnikovih. Po banovem govoru je padel zastor s spomenika, in na žarkem solnci, kakor piše „Obzor", med lani. zadnji svoji seji se je pa začel deželni ekono mični kolegij resno baviti 8 tO rečjo, ter se je izvolil pododsek, ki naj bi stvar proučil ter stavil predloge v tem pogledu v eni prihodnjih sej. Ta pododseK se je uže obrnil do vseh osrednjih kmetijskih društev ter zahteval od njih podatkov ter tudi, da izrečejo svoje mnenje. Po se poročilih, ki so došla pododseku, štejejo vsa kmetijska ban „Kao ban kraljevine Hrvatske, Slavonije in Da €ije" ter omenil v društva 157.594 udov ter plačujejo vsi skupaj 485.775 mark letnine. Država daje tem društvom vsako leto okolo 900.000 mark podpore, ki se porabi večinoma za prireditev kmetijskih razstav, za premovanje živinoreje ter tisoč in tisoč Hrvati in Hrvaticami pokazalo se je isakor drugih kmetijskih strok, za popotne učitelje in za pood blaženstva se smejoče sveto lice hrvaškega narodnega pesnika Andrije Kačića. Slava Kačiču ! Slava Milovanu ! ti klici zaorili so iz tisoč in tisoč grl. Vsa zbrana pevska skušališča. Nove kmetijske zbornice bodo se baje osnovale po načinu deželnega kulturnega sveta, ko obstoji uže za v društva so skupno zapela: „Živila Hrvatska." Saksonsko. Moltkejevi spisi. Minoli teden je izšel tretji Za vzprejem Slovencev, ki pojdejo na Zagrebško zvezek Moltkejevih spisov, katerih vsebina je zgodovina O razstavo, določen je ta le program: Dne 6. septembra: francosko-nemške vojske v 1870/71." Delo je jako Vzprejem na kolodvoru. Od tod pojdejo „Sokoli" in druga društva v sprevodu po Ilici na Jelačićev trg, kjer se še nepoznanih. zanimivo ter se nahaja v njem mnogo podatkov doslej bodo vse društvene zastave svečano ozaljšale ; z Jela Nesreče na železnicah. Ni ga skoro dne, da ne čičevega trga zopet v sprevodu do navlašč v ta namea bi poročalo časopisje o kaki nesreči na železnicah. Minoli postavljenega „pjevačkoga hrama", kjer se bodo shranile teden sta v Zollikofen-u pri Bernu v Švici skupaj trčila zastave, in potem razhod po stanovanjih. Popoludne od- dva vlaka, ter je bilo vsled tega 12 mrtvih in nad 30 idejo vsi slovenski gostje v Maksimir, kjer bode ljudska ranjenih. Blizu Dunaja je šel vlak s tira, in so bile veselica z godbo, petjem in ognjemeti. Zvečer komers štiri osebe ranjene. Iz Bolonje na Italijanskem poročajo v pevskem hramu. Dne 7. septembra: Ogledavanje mesta 0 strašni nesreči, pri kateri je spet nekaj ljudi storilo in izbžbe. Zvečer vokalni koncert Slavjan8kij v smrt Pa tudi pri Bubenču blizu Prage bilo sled glasbenem zavodu. Dne 8. septembra: Ob 11. uri do- trčenja dveh vlakov več ljudi ranjenih. Te zaporedne poludne matinée s sodelovanjem vseh takrat v Zagrebu nesreče kažejo dovolj jasno, da je pri železnicah še vedno obranih pevskih društev. Ob polutreh popoludne banket premalo previdnosti. 274 na Francoskem ki se je frankov Znižanje uvoznine za pšenico in pšenično moko tudi druge reči, ki so bile v njem. plačati od pšenice, močnega paruega pritoka zgostil, in Zrak Doslej se je m se je vsled ni ažala na Francosko od dolgo trajalo* sakih 100 po od pšenične moke pa po 8 frankov. S postavo gasilno z dne 24. julij t 86 žala uvoznina pri pse pa 0(1 na niči od 5 na 3 franke, pri pšenični moki 6 frankov. Ta postava je pa veljavna samo za dobo od 10. julija 1891. do 1 junija 1892.1., ter bodo po tej dobi, ako ne bode vlada ukrenila v tem pogledu ničesar novega, zopet stare tarife veljavne. se vrše dogovori glede trgovske Monakovem pogodbe med Avstro-Ogrsko Italijo. Italij ter Nemško Gašenje s parom. V neki predilnici v Islerheimu se je vnelo v bombažnem skladišči si umisli lastnik tov da s se dal morebiti ogenj najhitreje udušiti parcm. Ukaže torej izpustiti par v goreče skladišče. kratkem času je postal zrak v skladišči vlaže pa da je bil pogašen ogenj. Potemtakem je par uspešna sredstvo in tem veče vrednosti, ker se zidovje in sploh druge stvari manj pokvarijo ž njim nego z vodo. Budimpeštanske tržne cene z dne 26. avgusta 1891. Pšenica gld. 10.03 do 10.45, rž gld 10 35 do 10.90., ječmeii oves (novi) 5.84 do 5.86. Kurzi na Dunajski borzi dne 27. avgusta Papirna renta Srebrna Zlata Mareijeva renta . Napoleondori (20 frankov) C. kr. cekini . Nemške marke gld n n n n 90-40, 90-35. 111.40. 10205. 936 V 562 rt 57-85Va Gospodarstvo. Poljodjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cvieće i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko - šumarska A kolovoza 1891. do 15. listopada •umarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućili obrt. Slike umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nc. ♦ ♦ ♦ ♦ Velika Praška razstavna loterija. i i i dobijo se pri MAYER-ju v Ljubljani ■ Odgo reriiiik Gustav Tisk i u založba : J. Blasnikovi nasledniki