Poštnina plačana v gotovini.
LETO XII., ŠTEV. 13.
Ljubljana, sobota S. maja 1928.
Današnja številka Din 150.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1 X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (ISDS).
Letnik IX., štev. 13. Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečn• 6 Din
Železničarji, kam ste dali razredno zavednost?
19. aprila sta sklicala »Savez« železničarjev in Strokovna komisija v Ljubljani javen protestni shod v dvorano Mestnega doma radi odpustitve 11 delavcev v mariborskih železniških delavnicah. Shod je bil tako kla-verno obiskan, da se je sam govornik g. Petejan zgražal nad tako slabim obiskom. Navzočih je bilo kakih 120 do 130 železničarjev in ravno toliko ostalega ljubljanskega delavstva. Torej je bilo pri tem protestu železničarjev navzočih 4—5% vseh zaposlenih železničarjev v Ljubljani.
Govornik Petejan je omenjal, kaj vse je storil in interveniral pri raznih merodajnih mestih v Mariboru, Ljubljani in Beigradu in sporočil izjavo, ki mu jo je dal direktor generalne direkcije v Beigradu, češ, še preden se informira in dobi poročilo od ljubljanske direkcije, že lahko izjavi, da delavci ne smejo zapustiti dela. Naj se zgodi karkoli hoče, nikdar niso upravičeni delo zapustiti. Petejan je prečital tudi odgovor na neko zahtevo, oziroma pritožbo radi predolgega delavnega časa (turnusa) premikalnih strojevodij v Mariboru, katerim je odgovoril strojni oddelek ljubljanske direkcije, da je ta zahteva skrajna predrznost. Tako je še navedel veliko drugih takih slučajev, kako upravniki državnega kapitala »spoštujejo« zakonite določbe.
Drugi goviornik je bil tajnik Saveza železničarjev in Strokovne komisije g. Stanko, ki pa je le še izpopolnjeval izjave in dogodke. Nobeden teh govornikov pa ni povedal, zakaj kapitalisti in njih hlapci tako ofenzivno nastopajo. Ko bi bila povedala, da jima je razrednost le na jeziku, v dejanju in izvrševanju pa le konjska figa, kakor se ie izjavil prejšnji tajnik strokovne organizacija kovinarjev Golmajer. Na shodu je bil navzoč tudi tajnik Delavsko zbornice, ki je po preobratu stal na stališču in tudi izjavljal, da delavstvo ne sme sedaj od slovenskega kapitala industrije in kapitalistov nič zahtevati glede zboljšanja delavskega položaja, da se v Sloveniji kapital in industrija utrdita, da dobita trdne noge, torej delavstvo naj si pusti vzeti vse orožje in ko bo popolnoma nago, ko bo kapitalist trden in oborožen z vsemi sredstvi, potem naj šele delavstvo, ko bo in je brez vsega orožja in golih rok, naj se mu pa postavi po robu. Temu je bil jasen dokaz ta protestni shod, ki mu ni in mu ni upal predsedovati in govoriti niti eden izmed »organiziranih« železničarjev! Pri zadnjem shodu radi odpusta njih tajnika Stankota je predsedoval še aktivni železničar Jernejčič, govoril pa od! aktivnih železničarjev ni nobeden razen mene, in že takoj na začetku govora so zagnali tak hrušč neželezničarji, ko sem jim javno konstatiral, da je bilo komaj 15% železničarjev navzočih, da sploh nisem mogel dalje govoriti in je predsednik Jernejčič shod kar zaključil. Sedaj na tem shodu ie bila elita Saveza železničarjev v prvih vrstah sedežev, a predsedoval je takemu protestnemu shodu tajnik kovinarjev mesto da bi mu železničar; in govoriti bi morali razen poslanca Petejana železničarji, a so shod po govorih Petejana in Stankota kar zaključili. To je dokaz, kakšen strah so že socialpatriotje, ki so se v prvih vrstah štulili, zabili v glavo železničarjem in ostalemu proletariatu, da se niti ne upa več tem persekucijam javno po robu postaviti. Od protestnega shoda, ko so tajnika Stankota odpustili iz službe, do tega zadnjega shoda dobi človek vtis, da pri prihodnjih potrebnih protestih radi raznih persekucij, ki se bodo še izvršile na železnici, najbrže si že ne bo upal železničar več v zbo-rovalno dvorano, temveč bo le še od daleč gledal, kdo in kaj je notri.
% Sodrugi železničarji in ostali delavci, kaj vam pomagajo take organizacije, čeprav so velike po številu? Ce branite tam le še svoje »fetrajnarske« beneficije, drugo vam je pa le postranskega pomena, tudi teh ne boste mogli dolgo več braniti in jih boste zgubili, ker take organizacije so le coklja in ovira v sedanjem težkem položaju delavstva Oklenite se organizacij, ki jim je razredna zavednost in boj pred vsem, ki ne klonijo glav, če jih še tako šikanirajo, materijalno tlačijo in ugonab-Ijajo, klonijo pa le ne in ne krivijo svoje hrbtenice. Sodrugi, to so strokovne sekcije Kmetsko-delavske zveze in socialdemokratske stranke. Karl Kisovec.
Zakon narave.
Ustave in razni zakoni parlamentarizmov, zakoni (dogovori) in sklepi različnih ljudskih korporacij kakor tudi programi, pravilniki, platforme itd., vse to se da skruniti, teptati, celo poteptati vse dotlej, dokler ne zmaga zakon narave, to je zakon prirodnega vsesplošnega ljudskega duševnega osvobojenja! Razlika med ljudskimi zakoni in zakoni narave je v tem, da se prvi dajo poteptati, drugi pa, se dajo žal danes še teptati, -ili poteptati pa se ne dajo. To je dokazal zadnji trboveljski protestni shod, sklican po združenih vsakovrstnih kapitalističnih agentih in delavskih duševnih tiranih. >
Uredništvo »Enotnosti« in birokratje okoli SP J kakor tudi njih zavezniki orjunaši tekmujejo med seboj, kdo obdrži prvenstvo v razbijanju konsolidacije v delavskem gibanju. V »Delavski Politiki« št. 28 čitamo poročilo in resolucijo z omenjenega shoda, ki je sestavljeno čisto po diktatu »Enotnosti«. V Krušičevem poročilu čitamo med drugimi tudi sledeča stavka: »Bernotovci so vsilili zaupnikom II. skupine svoj konfuzni predlog, ki bi bil za delavce prava nesreča. S tem predlogom bi se okoristili le nekaterniki, masa bi pa v splošnem trpela!« Kakšna konfuznost in nesreča je v tem predlogu, se vidi iz dejstva, da ga ne »Del. Politika« ne »Enotnost« ne marata objaviti, čeprav bi zasovraženi bernotizem najlažje odpravila s sveta, če dokažeta konfuznost delavcev, ki vidimo v tem predlogu korist za delavstvo. Bojita se ga objaviti za to, ker bi tudi njuni čitatelji iz njega spoznali, da je koristen za delavski razred, škodljiv pa za tiste nekaternike, ki izkoriščajo delavski razred.
Ob koncu resolucije čitamo sledeča dva stavka: »Resolucija je bila soglasno sprejeta razen dveh Bastičev, dekalistov. Čudno je to, da se ta dva človeka ne držita navodil svojega lista »Enotnosti«.*
Vprašajmo se, dragi sodrugi in čitatelji:
Kakšna elementarna sila je morala to biti, ki je dala tema dvema sodrugoma dekalistoma ono moč, da sta si upala kljubovati in se po robu postaviti združenemu kapitalističnemu duševnemu in telesnemu tiranstvu nad delavstvom?
Kakšna sila ju je okrepila in jima dala pogum, da nista podlegla diktatom lista »Enotnosti« in da tudi nista podlegla momentanemu javnemu preziranju in zasmehovanju pred krogom združenih kapitalističnih agentov?
Zakon narave jima je dal prirodno moč ljubezni do najnižjega in do najzaničevanejšega sočloveka, katerega je kapitalistični družabni red izobčil iz človeške družbe ter ga vrgel na cesto, da najde svoj konec za plotom... Prijatelji, ta dva sodruga sta razumela, da pripravljajo združene kapitalistične agenture rabeljsko delo na Cankarjeve hlapce Jerneje!!! Tema dvema sodrugoma pa kličemo: pa četudi le še kot posameznika, vztrajajta, ker vse je minljivo, le zakoni narave so večni, in zakoni narave so taki, da iz malega raste veliko. Častno propasti je vir vstajenja duhov. Sramotno propadel pa bo prej ali slej vsak, kdor se bori z zasmehljivim in hinavskim slepomišenjem proti naravnim zakonom . ..
Kaj piše »Enotnost« o nazorih glede zdravega zadružništva. Nihče naj ne ostrmi in se naj ne čudi, če najde v takozvanem delavskem listu sledeče stavke: »Delavstvo nima kapitala in ga ne bo imelo, zadružništvo je pravo kristanovstvo! Kristan se je s kapitalom začel boriti proti kapitalu. No, pri njem je ta borba mogoča, ker on ima kapital!«
Mi vemo, da je resna in odkritosrčna polemika z uredništvom »Enotnosti« nemogoča, vkljub temu upamo, kar so v tem oziru prinesli v 15. številki lista črno na belem, da ne bodo pogoltnili. Vprašamo.
1. Ali je bila v Kristanu kdaj takšna nadnaravna sila, da si je s produktivnim delom prigaral kapital, ker od delavstva ga ni mogel dobiti, ki ga ni imelo in ga ne bo, kakor pravite.
2. Ali tvori Kristanov kapital zdravo delavsko zadružništvo, katero se bori proti kapitalu? Mi smo vedno trdili, da je to le nasprotno!
3. Ko pišete nadalje, da je zdravo zadružništvo predpotopni nazor, o kakršnem noben človek nikjer več ne piše razen direktnih kapitalističnih agentov okolo »Napreja« v letu 1928, vprašamo ne glede na ostali svet, ker je vaš simbol vt obljubljeni državi v Sovjetski Rusiji, ali je to res, kar smo mi zvedeli, da zavzema tam po revoluciji zadružništvo delavnega ljudstva leto1 za letom večje dimenzije? Če je to res, tedaj prepričajte Rusijo, da se neha že enkrat baviti s predpotopnimi stvarmi, ker so protimarksistične po vašem!
Na tri vprašanja v 12. štev. »Napreja« ste odgovorili tako jalovo, da se ne spoznamo, ali se nahajamo že v Sovjetski Rusiji ali stojimo le že na pragu sigurne
zmage krvave revolucije, katera prinese delavstvu brezposelno podporo. Krvava revolucija brez duševne delavstvu ne prinese svobode, o tem si bomo menda že na jasnem, ker pravite, da je 6 boljševiških poslancev se nahajalo pred marčno revolucijo v pregnanstvu v Sibiriji. Vprašamo, koliko jih je od njih danes še svobodnih?.
In če pojde Sovjetska Rusija po carjevih in Mussolinijevih metodah naprej, koliko časa bo delavstvo v Rusiji še deležno državne brezposelne podpore? Ruski proletariat je v vojni, v revoluciji in po revoluciji silno napredoval s pomočjo koncentriranih tehničnih, duševnih in fizičnih sil vsega sveta. A zmagal še ni, znaki so vedno vidnejši, kajti tudi nad ruskim proletariatom vladajo zakoni naravnega razvoja! Napolnjene bodo razne Sibirije s pregnanci in napolnjene bodo razne glavnjače z mučeniki in jetniki vse dotlej, dokler ne zmaga zakon naravnega vsesplošnega ljudskega duševnega osvobojenja, pa naj drži vajeti v rokah kdorkoli. Narodi vsega sveta potrebujejo nov socialistični družabni red, zgrajen na naravnih zakonih, to se pravi, na marksizmu. To pa ni »dovoljeni« komunizem, kakor ga »Enotnost« imenuje. Le ni je na svetu sile, ki bi mogla takšen komunizem preprečiti, ker preko naravnih zakonov nihče iti ne more. To pa bo doseženo tem prej, čim prej bo delavno ljudstvo prisililo vsepovsod razna uredništva »Enotnosti« in druge delavske in ljudske korporacije, da pričnejo graditi komunizem na realnih tleh. Vse drugo pa je le zabloda, utopija in prevara, izmozgavanje ljudstev in lov za zasebnim kapitalom ter podaljševanje kapitalističnega družabnega reda.	Učenci.
čigavo voiio vrši Korošec!
Proti dr. Korošcu kot notranjemu ministru je v »naprednem« časopisju velika opozicija. A vse zato, ker ni na njegovem mestu kdo drugi, ki bi vodih notranjo politiko na korist gospode iz opozicije.
Za dr. Korošca kot notranjega ministra je zelo navdušen ves »krščanski« svet. Že pri nastopu je vse za- • upalo vanj, kmalu potem smo pa slišali, da se je že vse izboljšalo. Kaj je zdaj boljše, tega nismo zvedeli. Lahko si pa mislimo, če čitamo v »Slovencu«, da so zdaj blagajne samostojnih demokratov prazne. S tem je »Slovenec« tudi za politične otroke dovolj jasm> povedal, da se steka zdaj zlati vir v druge blagajne. A, tako pa že verjamemo, da je zdaj boljše! Pobožni sovražijo zlato tele tako kakor pijanci vino.
Ljudstvo ne čuti nikjer nič boljšega. Korupcija še nikdar ni bila za ljudstvo koristna, pa naj se je vršila v interesu naroda ali pa vere. Teptanje zakonov ljudstvu povsod in vselej škoduje, pa naj si jih teptajo narodni ali pa pobožni gospodje.
V Mežici je bilo nekaj pobožnih ljudi, ki so vkljub svoji pobožnosti bili pošteni. Ti so se v svoji naivni poštenosti zgražali nad narodnjakarji, ko so poteptali mežiško občinsko avtonomijo. Z vstopom klerikalcev v vlado so si oddahnili, češ, verni krščanski gospodje bodo gotovo takoj popravili krivico. Potem so si mislili, da je Mežica pač majhna in da so gospodje nanjo pozabili, zato so mariborskega velikega župana (SLS), ko je prišel obiskat Mežico, opozorili na krivico in prosili, naj ‘se razpišejo občinske volitve. Obljubil jim je, da bodo volitve prihodnji mesec, samo svoje besede ni držal . . . Pobožni pa so se tolažili s tem, da je Gosar samo minister za socialno politiko, na ministra notranjih zadev pa da nima nič vpliva. Ko se je pa Gosar umaknil Korošcu in je ta postal notranji minister, torej najvišja instanca za občinske zadeve, je bilo že kar gotovo, da bodo mežiške volitve takoj razpisane. A pobožni so se zopet zmotili in zdaj nimajo prav nobene tolažbe več.
Pa bi jo lahko imeli, če bi vedeli. da‘ Korošec ni najvišja instanca, ampak da je vrhovni komandant'med-, narodni kapital. Ta brani Korošcu vršiti zakonito dolžnost, ta mu diktira teptati zakone, na katere je prisegel. Če bi pobožni to vedeli, bi se tolažili, da je Korošec še vseeno poštenjak in vesten božji namestnik, ki bi rad bil pravičen, a mu brani še višji gospod.
Pojdite, zavedni, in učite vse ljudi, da je nad Korošcem še višji gospodar, Kapital! Pojdite in dopovejte jim, naj nehajo verjeti v odrešenje po Jezusu in njegovih namestnikih, kajti Jezus je premagal kapital samo za sebe, za svojo osebo, za druge ga ni mogel. Korošec, če hoče biti pošten, mora enako kakor Jezus nagnati kapitalove skušnjave: ■
»Poberi se, Satan!«
Zavedni, kakor vi veste, da Korošec ne bo nagnal Satana, ker mu preveč ugaja oblast, tako. morate to dopovedati vsem pobožnim. Morate jih pridobiti za resnični nauk bratovske medsebojne ljubezni, ki bo zavrgla
vso vero v voditelje in na njeno mesto postavila javno kontrolirano solidarnost.
V Mežici bo SLS zaradi Korošca izgubila precej glasov. Preskrbite, da se bo to zgodilo tudi po drugod, da nam ne bodo vladali ljudje, ki trdijo, da so božji namestniki, v resnici pa so služabniki Satanovi. S pravico na jeziku izvršujejo krivico na ukaz mednarodnega krivoverskega in brezverskega kapitala.
Najboljši šivalni Strojin kolo je edinole
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah, istotam pletilni stroj
DUBIED.
Pouk v vezenju brezplačen. 15 letna garancija.
Popravila se sprelmeio.
Nizke cene, tudi na obroke.
JOSIP PETELINE, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
Združitev proletariata je delo niega samega.
Agenti razredne demagogije in njih zavezniška birokracija skoraj neprenehoma vpijejo po konsolidaciji delavskega gibanja v državi. Enotna fronta in enotne akcije so na dnevnem redu.
Toda njih dejanja nam kažejo čisto drugo lice. Saj so se pravkar pokazali v pravi luči tudi napram sklepom zadnjega občnega zbora II. skupine Rudarske zadruge, iz katerih ie izšel tudi pravilnik o ustanovitvi Rudarske posredovalnice dela. Progresivni prispevki rudarjev v to zadrugo so dvignili pri peščici absolutističnih agentov, ki se skrivajo okrog »Enotnosti« za deka-liste, vse polno prahu. Z največjim pompom so ti vse prej ko delavski zastopniki začeli po storjenih sklepih iz tedna v teden lansirati v javnost gorostasne vesti o strašni obremenitvi rudarskega delavstva v Sloveniji, ki ga bo zadela po določenih od delavskih delegatov soglasno sklenjenih prispevkih.
Blatenje tajnika so^ialdemokratične stranke je bilo radi tega nepregieano. A še več! Pozivali so sociai-demokratične delavce, da napravijo početju strankinega vodstva konec in da se kratkomalo vodstvu stranke tiprejo.
In še nadalje! Ščuvajo rudarski proletariat, da vsepovsod skliče demonstrativne shode za revizijo sklepov občnega zbora II. skupine Rudarke zadruge. Poleg vsega pa javno namigavajo in pritiskajo po časopisu ti dema-goški nekaterniki na oblastvo, naj sistira sklepe delavskih delegatov, zakonito izvoljenih, ki so v resnici dobili pravo pooblastilo in zaupanje rudarskega proletariata. da ga zastopajo tudi v najskrajnejših in najslabših časih.
Tako smo razumeli zavednejši socialdemokratični delavci na Gorenjskem v »Enotnosti« levite absolutističnih agentov kapitala, ki so jih zapeli pod rdečo haljo, da skalijo čisto vodo in zopet zlorabijo Marksa kot nepomirljivi revolucionarni borci za svoje partizanske namene, Vprašamo vas, kaj pa bi imel rudarski proletariat od teh vaših prozornih in rekli bi skoraj otročjih fraz? In kakšno bo imel škodo po preteku par let od sklepov, ki so jih delavski delegati na občnem zboru napravili? Bojite se namreč, da ne bi ta razcepljeni in poteptani proletariat v državi končno le spregledal in obrnil hrbet vsem demagoškim absolutistom in vašim zaveznikom — birokratom ter sam prevzel vodstvo razrednega delavskega gibanja. Ali ni bilo iz vašega večkrat prepleskanega pisanja v »Enotnosti« več ko jasno razumeti: Ugo-nabljanje hrbtenice, ki si jo hoče rudarsko' delavstvo po -svojih izvoljenih zastopnikih in po svojih močeh ustvariti v obrambo proti izkoriščevalnemu tiranu kapitalu, ki odnaša letno nad 160 milijonov Din iz Trbovelj. Rudarski delavci večinoma živijo kakor tudi delavci drugod vsled' demagoškega zaslepljevanja v apatiji do vsake resne delavske organizacije in trpe pomanjkanje kot »manjvredni« organ človeške družbe, torej kot sužnji, ki še ne zavedajo že več svojega gmotnega položaja in ne morejo poiskati pravega izhoda iz te mučne situacije.
PredbaciVate nam, da je našh stranka enaka SPJ in da je Delavska zbornica vendar boljša od II. skupine Rudarske zadruge. Toda mi vemo, da tvorijo v njej vsi dekalisti s socialpatrioti vred skupen blok z meščani proti splošnemu delavstvu in ne samo proti naši stranki. Kakšni so torej vaši interesi? Hoteli ste napraviti puč v naši stranki, ali to se vam ne bo posrečilo, čeprav trdite, da sta g. Čobal in s. Bernot enaka. Mi vemo, da je naša stranka zgrajena s sodelovanjem in prispevanjem njenega članstva. Režimska SPJ pobira pa le drobtinice bankirjev in je odvisna od vladajoče gospode. In zato enako ne more biti zaščitnica proletariata kakor niso meščanske organizacije in stranke. Pri vseh njenih akcijah ji dajete vi na strokovnem, gospodarskem, kulturnem in političnem polju s podporo vaših simpatizerjev življenja, da lahko plava med delom in kapitalom in ščiti svoje zasebne interese. Socialpatriotom ste mnogokrat očitali, d*a so v zvezi s policijo. Kaj pa naj mislimo o vas, ko kličete rudarsko oblastvo na odpor proti koristnim sklepom II. skupine. Enako kakor oni ste tudi
vi proti vsaki rudarski samopomoči. Iz tega se vidi, da se vi kakor socialpatrioti le z instinktom mase skušate še nadalje obdržati kot edini voditelji poteptanega in brezpravnega delavstva, ker veste, da je v tem mizer-nem času proti vsakim prispevkom. Drugače ne moremo razumeti vaših stremljenj.
Mi se pa dobro zavedamo, da bodo tudi vsi resnejši in zavednejši socialisti in dekalisti z ostalim delavstvom v doglednem času ramo ob rami s socialdemokrati razgnali vse trote, ki hočejo na prispevkih delavskih žulja-vih rok razjedati proletarski razvoj. Delavni razred silite, da naj se bori za državno brezposelno podporo. Pravo organizacijsko združenje, v katerem naj bi sam proletariat odločal in sam bil od vsega razrednega gibanja ne samo idejno, ampak tudi materialno odvisen, mu s puhlim frazarenjem ubijate, da se ne more povzpeti do prave organizirane politične moči, s katero bi si kakor v drugih državah poleg brezposelne podpore tudi druge pravice priboril. Upirate se vsakemu progresivnemu prispevanju in ste enaki ne samo kristanovceni, ampak tudi klerikalcem in drugim meščanom, ki so o progresivnem državnem in v ustavi jasno določenem obdavčenju pisali po časopisju, da je to vse lepo, vendar pa pretežko in nerazumljivo za naše ljudi in zato neizvedljivo.
Radi takih dejstev, ki se odigravajo samo v breme delavnemu ljudstvu, je naloga vseh zavednejših socialističnih in dekalističnih delavcev kakor vseh nas socialdemokratov delati za resnično vsestransko organizacijsko združenje proletariata ter vzbuditi izven organizacije stoječe delavstvo, da vzajemno v resnem in iskrenem sodelovanju dvignemo razredni boj proti domačemu in tujemu velekapitalu.
Trboveljskim sodrugom pa z glasnim klicem: Le z vztrajnim in preudarnim delom naprej, da si priborimo svoje pravice in razširimo započeti razvoj v socialističnem pravcu, da bomo dosegli naš skupni cilj: Da ustvarimo pravi organizirani delavski blok proti trustiranemu velekapitalu.	Gorenjski	delavci.
Pojasnilo vsem rudarjem.
(Odgovor »Enotnosti« in Velenjčanu!)
Ne tako strankarsko, kakor »Enotnost«, ki je naperila vse topove proti sklepom občnega zbora H. skupine, s katerimi je osnovala Rudarsko' posredovalnico dela! Nuditi brezposelnim rudarjem v najhujši bedi pomoč v denarju kakor tudi s posredovanjem dela ali z vsemi dopustnimi sredstvi po sprejetem pravilniku, to ni strankarsko in niti to, kar vi s popačenim imenom naziv-ljate; če bi bilo to delo katerekoli stranke, le-ta bi si to štela lahko v čast!
Pomislite, kako težko je gledati rudarju svojo družino (ponavadi številno), kadar postane po kruti obsodbi kapitala brezposeln, brez denarja,- brez strehe, brez vseh sredstev; brezupno sleda svojo družino, ki tir ja od njena
očetovsko dolžnost. To so grozote, če pomislimo na to brezstrankarsko! Da take grozote onemogočimo ali vsaj omilimo in da omogočimo živeti rudarju in njegovi družini tudi takrat, kadar ga zadene nesreča, to je dolžnost vseh, zlasti pa tistega, ki govori za skupnost. Zakaj? Rudar in delavec je, čeprav od gosposke, in mi smo rudarji, ki smo ta sklep; za ustanovitev R. P. D. storili preko volje političnih eksponentov in sicer zato, da vzame rudar svojo brezposelnost in sploh usodo v svoje roke.
Nič več ne bomo dopustili, vsaj borili se bomo proti temu, da bi rudarji ginili od gHadu v brezposelnosti. Rudarji bi vendar morali nekaj pomeniti, saj so gonilna sila industrije. Pomislite gospodje, ali se ne grejete v toplih sobah, katere greje premog, ali vas ne vozi stroj, ki se kuri s premogom, v G:raz in drugam raziskovat milijonske afere, katere se nikoli ne razkrijejo? Rudarji pa počasi napredujejo in so sklenili, da nočejo takih, ki bi'milijonske afere raziskovali potem, ko je prepozno, temveč so sklenili tako, da afer ne bo, ker bodo imeli sami upravo v rokah. Ali se ne vozite v ljubljanskih ulicaty‘ z vozovi, katere goni indirektno premog? Ali ne išče dohodke od nakopanega premoga tudi ljubljanski okrožni odbor? Ali ni premog velepomemben produkt, katerega koplje ta ubogi rudar?
Vidite, dragi gospodje Ljubljančani, kako skrbi ta rudar za vašo udobnost in zakaj cenite tega rudarja le takrat, kadar je to vam prav in v vašo korist? Zakaj streljate na sklepe rudarskih delegatov, če si hočejo ustvariti samopomoč proti brezposelnosti, katera je najhujša za rudarja? Zakaj naj bi moral le ta trpeti pomanjkanje, brez strehe, v mrazu?
O majka mila, ta rudar, ki vam ustvarja vse udobnosti, le ta naj bi bil tako zavržen, c'fa ne bi imel pravice po vašem mnenju, do niti najmanjše samouprave! Vi gospodje., hočete natveziti rudarjem,, da naj počakajo na podporo od belgrajske vlade, mi rudarji pa vam svetujemo, da priborite iz Belgrada vsaj tistih 40 milijonov delavcem, ki so jih vplačali.
O, le streljajte! Bolj boste stroljaVi, tem bolj se bo ozračje čistilo za rudarje, megla pa st; bo valila proti Ljubljani. Morda se vam osreči rudarjem iztrgati samopomoč, kapitalu na ljubo, a ne za dol&o. Uh, kako se bo še streljalo, kadar se bo II. rudtarska skupina postavila v boj za Bratovsko skladnico in kav še bo, če bo rudar hotel biti lastnik produkta! Le strinjajte, če ste proti skupni lastnini, rudarjem (in tudi vsem ■resnim stran-karjem!) pa kličem: Ne klonite! V boj za s&moupravo in skupno last!
Da bodo pa streli zgrešeni, .naj bo povedk'110- kar se prispevkov tiče, sledeče: Rudar, ki bo zaslužh'_niesecno 1000 Din, bo plačal po proračunu 0.5%, to je p Din: če odštejemo takso 0.5%. to je 5 Din, je zaključek ta, da ne bo doplačal ničesar. Rudar, ki zasluži mesečno 1300 dinarjev, bo po proračunu plačili 0.5%, to je 6.50 Din; Če odštejemo takso 0.5%, to je 6.50 Din, je ^zaključek ta, da ne bo doplačal zopet ničespr. Rudar, ki zashl.ži me-
sečno 2000 Din. bo plačal po proračunu 0.75%, to je 15 Din; če odštejemo takso 0.5%, to je 10 Din. je zaključek ta, da bo doplačal 5 Din. Rudar pa, ki zasluži mesečno 3, 4 do 5 tisoč Din, bo plačal 1%, kar pa,zanj tudi ni veliko, se mu ne bo nič poznalo. Pri tem pa je razen tistih, ki toliko zaslužijo, ker take gospod ponavadi ne pusti praznovati, ki pomagajo ustvarjati brezposelno konkurenčno armado, ostali pa. ki malo zaslužijo, pa so radi tega mnogo prikrajšani, v Trbovljah ponavadi mesečno do 6 ali celo več šihtov, in to je veliko več kakor prispevek za svojo lastno korist.
Tako je in o tem naj rudarji razmišljujejo. Ce pomislimo še. da je radi takih, ki garajo za --tri in odjedajo dvema družinama kruli, in koliko je tistih, ki so na ta način prišli ob delni zaslužek in koliko ob celega, tedaj naj se res ne bi smela progresija tistih dotakniti? Ali res ne verjameš, da bi se s takim ukrepom izboljšalo za vseh 80% rudarskih družin, ostalim pa, ki bi vkljub temu prišli v brezposelnost, bi se dalo znatno odpomagati. Ali ne vidite bede brezposelnih? Saj vendar pišete o celih armadah!
Še neko vprašanje je. na katero mi, dragi dopisnik, odgovori! Ali res verjameš, da bo današnja vlada ali vsaj v bližnji bodočnosti katera izmed njih res kaj prispevala za brezposelne? Če imaš to upanje, tedaj bi bilo dobro, da bi se dobili vsaj tisti milijoni nazaj za bratovsko skladnico, ki so šli za vojno. Ali verjameš, da se boš poboljšal toliko, da boš vsaj deloval za idejno združitev delavskih strank (tistih, ki želijo skupno last in samoupravo), da bo potem zmožna od vlade te tvoje želje izsiliti? Ali verjameš, da bi podjetniki priskočili brezposelnim na pomoč? Ali ne verjameš, da prav oni in še celo namenoma to brezposelno armado ustvarjajo za pokoro tistemu borbenemu proletariatu, ki je še zaposlen? Ali veruješ, da bo tisti delavec, ki zasluži na mesec 3, 4 ali 5 tisoč dinarjev, prostovoljno kaj prispeval za omiljenje bede? Saj vendar s svojim prekomernim garanjem to brezposelnost pomaga ustvarjati!
O ti dopisnik, ali ni bas pravično, da tistega zadene vsaj tista mila progresija? Ali sme S0% rudarjev trpeti zaradi 20%? O ti komunizem! In zakaj vendar tak halo. ko pa proti velikim, zlasti indirektnim davkom, proti javnim borzam dela, proti 40 milijonom, kakor pišete, da so se nabrali v Belgradu in ki o njih ne bo mogel delavec nikoli odločevati, zakaj proti vsemu temu niste streljali tako kakor sedaj? Mar li vam je žal. da nismo pustili stekat tudi naš denar tja doli?
Eno naj bo še rečeno. Dekalisti rudarji, ne frakarji, niso vsi vašega mišljenja, mi smo se z njimi sporazumeli: pa tudi člani strokovne zveze rudarjev, so se s tem strinjali, ki priznajo, da je samouprava vedno boljša: pozdravljeni! Rudarjem pa kličem: Ne klonite! Prihodnjič objavim tudi proračun, da ne bo dopisnik govoril in pisal o podpori samo 150.000 Din. — Jakob Štruc, t. č. načelnik 11. skupine Rudarske zadruge.
Trbovlje. Redni občni zbor tukajšnje kraj. org. JSDS in KDC se bo vršil v nedeljo 20. maja. Dnevni red običajen iti volitev delegata. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost.
Odbor.
»Naprej« izhaja težko, ker je denarja malo, naval kapitalistov pa silen. A vsi, ki se zavedajo razrednega boja, vedo, da se »Naprej« bori za ves razred in da brani pravice vsega delavstva. Spomnite se samo na pravdo proti OUZI)! Kdo je ščitil delavske koristi? Kdo ima interes na tem, da bi »Naprej« prenehal? Kdo se je veselil, da »Napreja« ni več? Kdo je trium-firal, da je »bernotizma« konec? Vsi pa naj vedo, da je »Naprej« najstarejši delavski list na Slovenskem in da sloni rw ramah zavednih . delavcev, ki ga bodo vzdržali pod vsakim-pogojem, pa čeprav bi ne mogel redno izhajati. Svojo nalogo bo izvršil tudi če bi izhajal samo po enkrat na mesec: delavska zavest ne bo zaspala, kakor želijo kapital-ovi sorodniki! — Po 1. maju se je položaj nekaj izboljšal. Naj store tudi drugi svojo dolžnost, pa bo zopet redno izhajal-
Trbovlje. Na tržnem prostoru sc je mesar K. ohrabril in začel prodajati goveje meso po znižani ceni kg 10 Din. Nekateri so govorili, da je slabše meso. Pa končno smo spoznali, da večina mesarjev v Trbovljah razprodaja samo meso starih krav. Tako smo nekatere žene podpirale le mesarja K., ker po mesnicah je ostalo meso še po stari ceni 16 Din. Slučajno srečam neko znanko, ki je nesla meso proti domu in jo vprašam, kje da ga je kupila. Odgovori mi, da je ostala še pri istem mesarju kakor poprej. Vprašam jo, zakaj da ne kupuje pri K., ki prodaja po 10 Din. Na to mi je odgovorila, da se ne izplača, ker bo moral K. itak kmalu k vojakom, potem ie pa nerodno, vrniti se nazaj. Odgovorim ji, zakaj bi bilo nerodno, če plačate, se za to nihče ne more nad vami jeziti, saj je že itak hudo za denar. Znanka je takoj začela godrnjati, kako hudo je res za denar. Sedaj pa, da so se možje sklenili neki nov odtegljaj, da bo končno več odtegljaja kakor zaslužka. Spoznala sem, da ženska nasprotuje, da bi rudarji skupno podprli brezposelne in onemogle delavce in ji odgovorila: Poglejte, kako ste nespametni, za malo pomoč brezposelnim nasprotujete, tukaj pa ste denar naravnost proč vrgli in gai dali človeku, ki si z njim dovoljuje luksuzne hiše v mestih, pa vam n' nič za to, da ste opeharjena. Nekatere žene so pač pri nakupu blaga jako neprevidne in zato zmanjka denarja še prej.	Rudarjeva	žena	R. P.
V zdravilišču »Termi« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za dobo od 15. maja do 15. junija 1928 za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 5. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim izprlčevaloin. da prosilec nima premoženja in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
sprejeta na javnem shodu JSDS in KDZ v Sv. Lovrencu na Pohorju dne 25. marca 1928, z ozirom na občinsko politiko te občine.
1. Ker 'je v občini nad polovico prebivalcev ročnega delavstva, pozivamo občinski odbor, da nemudoma otvo-ri v občini otroški vrtec in ga preskrbi z vsemi učnimi sredstvi na občinske stroške. Ta naša zahteva je utemeljena že sama po sebi s tem, da je dolžnost občinskega odbora nuditi otrokom primerno nadzorstvo in zabavišče tudi pred vstopom v ljudsko šolo, da lahko stariši teli otrok gredo po svojih poslih v gospodinjstvu in poljskem ter industrijskem delu.
2. Ker so občinski odborniki večine odklonili načrt zidave nove hiše z motivacijo, da bo občina rajša kupila Hojnigovo posestvo, protestiramo proti temu in ugotavljamo: a) z nakupom stare hiše bi se ne odpomoglo stanovanjski bedi. ker bi radi tega ne bilo več stanovanj, nadalje bi tudi ne dobili delavci, obrtniki itd. novega zaslužka, s katerim se lajša brezposelnost in zboljša socialni položaj delavstva in malih obrtnikov; b) občina pa bi tudi zamudila ugodno priliko dobiti iz fonda, ki so ga plačali baš tudi delavci iz Sv. Lovrenca, brezobrestno posojilo, ki ga nudi pravilnik, izdan po ministru Gosarju.
Radi tega pozivamo občinski odbor, da nemudoma stori sklep za zidavo nove stanovanjske hiše.
Večini občinskega odbora hi pa še posebno priporočali. da bi ne zastopala antisocialnih tendenc v občinskem gospodarstvu, ker s tem samo škoduje celi občini in niti s tem ne pomaga premožnejšim slojem, ker bodo kasneje tudi ti sloji imeli izgubo, če zadržujejo razvoj delavstva.
PRIPOROČAMO
KOLINSKO CIKORIJO
IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO!
V OKUSU IN AROMI NAJFINEJŠE KAVINE MEŠANICE.
V ZALOGI PRI:
ANTON FAZARINC, CELJE IN
ANTON MOČNIK, CELJE.
BOLNIKI
ClTAJTEI
Ravnokar je izšel spis, ki daje pojasnilo. V njem so popisane mnoge dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Pošljem vsakemu ta evangelij zdravja popolnoma zastonj, ki piše ponj na spodaj navedeni naslov.
Tisoči zahvalnih pisem pričajo o tem edinem uspehu vztrajnega in vestnega raziskovanja v dobrobit bolnemu človeštvu. Kdor spada k
veliki armadi živčno bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, čutenju strahu, slabem spominu, nervoznem glavobolu, na pomanjkanju spanja, želodčnih težavah, preobčutljivosti, bolečinah v členkih, splošni ali delni telesni slabosti ali na drugih neštetih pojavih,
si mora preskrbeti mojo knjižico, ki nudi vsakemu tolažbo!
Kdor jo je čital s pozornostjo je pridobil tolažilno prepričanje, da obstoja pot, ki vodi k zdravju in veselju do življenja! Ne odlašajte, pišite še danes!
ERNST PASTERNACK, Berlin S. O., Michael-kirchplatz 13, Abt.: 22.
za vsako perilo! Posteljnina prana s Perstlom ohrani dali (asa svojo drhtečo
_ svetost.  ________________________•
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
umetnosti hranjenja
ki je že nmoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja hitro premagati bolezen. Nočno potenje in kašelj preneha, telesna teža se poveča in po splošni pola-lagani zapnelosti ustavi bolezen.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom hranjenja, tembolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik razposlal skupno* samo 10.000 izvodov brezplačno pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki te knjige.
GEORG FULGNER, Berlin-Neukolln, Ringbahn-
strasse 24, Abt.: 22.
Sedaj
M	rmfjfii	vidim, ko sem enkrat
kupil, da je veietrgo-vina R. Stermecki v Celju najboljši vir \	J	za nakup sukna in
kamgarna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delana za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetov, tovarn in mnogo nižje cene, kot povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino
Naročila čez 500 Din poštnine prosto
Oslasi v „NAPRE3U“ imajo dober uspeh!
Ako piješ ..BUDPhA" čaj, uživaš že na zemlji raji
Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanje, trganje in zbadanje v raznih delih telesa, da celo slabost očii so često posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi sicer bolezen veti no bolj 'in bolj napredovala.
Jaz Vam nudim	\
zdravilno pijačo, ki prinaša zdravje, razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ati skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo,ki gaje	_
dala dobra mati /
TŠ®** narava za dobro-bit bolnega člo-JEŽ?"	veštva.	^
Vsakemu ^ brezplačno	rv \
y	poskušujo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno stekleničico za poskušajo obenem z navodilom in poučno Tazpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu itn njegovem delovanju.
August Marzke, Beriin-NVilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 22.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L.MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
m za moške, iene In otroke, volna m S v raznih barvah, rokavice, nosa-- vice, dokolenke, nahrbtniki za ■ m šolarje In lovce, deinlkl, klotl, S S Sifoni, šepni robci, palice, vilice, £ J noši, škarje, potrebščine za šl- ™ m vlije, kroJaCe, Čevljarje, brivce m edino le pri tvrdki
• Josip Peteline, S
Ljubljana,
S blizu Prešernovega spomenika 55 J*	ob	vodi.
S Najnižje cene! Ha velike in malo. 25 aimimiiiiiiimiirt
RESOLUCIJA
Cenik za leto 1298,
Naša pomlad.
Čevlji iz laka za vsako vreme in vsako priliko.
»845-60723
Din 249'-
6875-60598
Din 229‘-
5855-60371
Din 229-
dopoldne
popoldne
zvečer
Barvasti čevlji za solnčne dneve.
Din 229'-	Din	229'-	Din	2291
9665-80406
Moderen čevelj za dame v drap-barvi. Melika usnjata podloga. Noga postane v njem vitka in hoja prijetna.
6645-20571
Eleganten čeveljček iz svetlo-sivega mehkega usnja. Okusni okrasek na vrhu dopolnjuje njegovo lepo obliko.
5645-80318
Izredno lep čeveljček z bogatim luknjičastim okraskom. V svetli drap-barvi z visoko peto. Za sprehode najbolj priljubljen vzorec zapadnih držav.
Čevlji za šport in izlete.
Din 249'-
Din 269'-
Din 249'-
9635-40988
Na okvir šivan polčevelj iz finega boksa, z nizko peto in obrobljen z okusnim okraskom.
9645-40062
Čevelj iz finega boksa, z elastičnimi gumijevimi podplati. — Zelo ugoden za daljše izlete.
9645-40723
Novost pomladanske sezone v svetli drap-barvi. Okusni luknjičasti okraski spredaj in nad peto. Peta nizka, iz usnja.
Moški fevlji za vsako priliko.
Din 269'- Din 269'- Din 299*- Din 299'-
9937-60991
Črn na okvir šivan polčevelj z gumijevim vulkani-ziranim podplatom. Zelo prikladen za vsakodnevno rabo in štrapac.
9937-40992
Ta čevelj ima zelo okusen luknjičast okras. Izdelan je iz finega rjavega telečjega boksa.
4937-40099
Polčevelj z gumijevim k r e p - podplatom, bogato okrašen. V črni in rjavi barvi. Za hojo zelo udoben.
9637-13795
Zelo eleganten na okvir šivan polčevelj v divni črešnjevi barvi. Zelo prikladen za vsako priliko.
Izdajateljica la odgovorna urednica; 1ZA PRIJATELJEVA (v imenu Jzvr. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskarno »Slovenilat: Alojzij Httfler v Ljubljani.