taBakum lijin export-import Sl KMETIJSKA MEHANIZACIJA: Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosilci, prikolice Po nabavnih cenah AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 Št. 7 (2322), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 17. februarja 1994 • Cena: 100 tolarjev Slovenija v znamenju Pleteršnika Septembra v Pišecah proslava ob 100. obletnici izida Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja - Minister Pelhan napovedal tolar za kulturo - Policentrizem in olajšave PIŠECE - Septembra letos bo v Pišecah, Iger seje rodil jezikoslovec Maks Pleteršnik, pod pokroviteljstvom predsednika Milana Kučana osrednja državna proslava ob 100. obletnici izida Pleteršnikovega slovarja, prvega slovarja slovensko-nemškega jezika. Prireditev je med drugim napovedal slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan ob nedavnem obisku v Pišecah. Minister Pelhan je spregovoril o novi kulturni politiki. Pri tem je napovedal, da bo njegovo ministrstvo TELEVIZIJSKI STUDIO V KRŠKEM KRŠKO - Tu bodo jutri v prostorih hotela Sremič odprli posavski televizijski studio. Televizijski studio v Krškem, ki z jutrišnjim pričetkom oddajanja nekako nadaljuje program nekdanjega krškega kanala 10, seje povezal z novomeško televizijo. Tako bodo oddaje krške televizije gledalci lahko spremljali na 41 kanalu preko oddajnika na Trdinovem vrhu. Sergej Pelhan predlagalo uvedbo kulturnega tolarja. S tem načinom zbiranja denarja naj bi v Sloveniji v 6 letih prišli do 12 milijard tolarjev, ki bi jih namenili za financiranje kulturnih centrov in za obnovo kulturnih spomenikov. Z novo politiko bo ministrstvo po Pel-hanovih besedah podpiralo tako vrhunsko kot ljubiteljsko dejavnost in se zavzemalo za policentrizem v kulturi. Po Pelhanovih besedah bo Slovenija v naslednjih letih zaščitila 18 odst. zemlje s krajinskimi, z regijskimi ali nacionalnimi parki. Zdaj je ima tako zavarovane 3 odst., medtem ko je imajo v mnogih državah tudi več kot 20 odst. Praznovanje obletnice izida Pleteršnikovega slovarja, kije bilo razlog za Pelhanov tokratni prihod v brežiško občino, bo poleg osrednje proslave dobilo še druga obeležja. Ob državni pomoči bodo do septembra obnovili Pleteršnikovo domačijo, ki jo bodo spremenili v muzej. Velikemu jezikoslovcu bo namenjeno slavistično zborovanje oktobra v Pišecah, kjer bodo obravnavali življenje in delo profesorja Maksa Pleteršnika. Med 15. in 17. septembrom bodo v OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah pripravili vseslovenski kviz o profesorju Pleteršniku, po šolah po Sloveniji bodo izvedli Pleteršnikovo uro. V pripravi je ponatis Pleteršnikovega slovensko-nemškega slo- • Minister Sergjj Pelhan je ob predstavitvi nove kulturne politike napovedal davčne olajšave posameznikom za vlaganja v stavbe-kulturne spomenike. varja, napovedujejo tudi izdajo priložnostne poštne znamke na temo Maks Pleteršnik. V okviru obletnice bo izšla tudi brošura o Pišecah. L. M. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Kočevski (predvolilni?) cirkus na 5. strani: • Ko je enakost otrok le na papirju na 6. strani: • Po sledi nepodpisanega pisma na 9. strani: • Za umor na Otočcu šest let zapora na 10. strani: • Svetovno prvenstvo v Novem mestu na 11. strani: • Strti v kolesju zakona na 12. strani: • Novomeška rokovska scena je mrtva na 16. strani: • Za resnico o ubitem študentu Grozdetu v Črnomelj praznuje Spomin na 1. zasedanje Snosa pred 50 leti ČRNOMELJ - V spomin na 1. zasedanje Snosa, ki je bilo pred 50 leti v Črnomlju, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Ob tej priložnosti bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu slovesna prireditev, na kateri bo govoril predsednik skupščine občine Martin Janžekovič. Na slovesnosti bodo podelili tudi listino častnega občana, in sicer dr. Vinku Beličiču. Plakete, najvišja občinska priznanja, pa bodo prejeli direktor Metalfleksa iz Tolmina Igor Fon, direktor črnomaljskega Begrada Franc Panjan, učitelj iz Starega Trga Vinko Kobe, glasbeni pedagog, koncertant, zborovodja, in skladatelj Silvo Mihelčič iz Črnomlja in SLavko Grahek iz Črnomlja. Podelili bodo tudi brezo kot priznanje za prispevek na področju ekogije. V kulturnem programu se bo predstavil simfonični orkester glasbene šole iz Ljubljane. Slovesnosti se bo udeležil predsednik države Milan Kučan, povabljeni pa so tudi člani slovenske vlade. LISCA DOBILA ZELENO LUČ ZA LASTNINJENJE SEVNICA - Konfekcija Lisca je 14. februaija od Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo prejela sklep o odobritvi lastninskega preoblikovanja tega največjega sevniškega podjetja z okrog 1.350 zaposlenimi. Lisca je tako kot prvo podjetje v Posavju dobila uradno zeleno luč za lastninsko preoblikovanje in je drugo podjetje v Sloveniji (za ljubljanskim Lekom!), ki bo delnice ponudilo na trgu. Naj spomnimo, da bo po sprejetem programu lastninjenja Lisca lastninila 1.707,412.000 tolarjev družbenega premoženja. Ob obveznem 40-odstotnem prenosu lastništva na republiške sklade so Liščani namenili petino kapitala interni razdelitvi, 22 odst. ga bodo interno odkupili, 18 odst. pa so ga namenili javni prodaji. ELEKTRARNAV JANUARJU KRŠKO - V Nuklearni elektrarni Krško so v januarju uskladiščili 34 sodov s srednje radioaktivnim materialom in s tem je skupno število radioaktivnih sodov v skladišču elektrarne doseglo 9.410. Elektrarna je v navedenem mesecu proizvedla 238.740 MWh električne energije. miIlBISiu AVT0NI':il'llV,Klt VIDItlli lČIDTjL'1 SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec. Sentpeter 51 tet: 068/85-180 HAIKU NE MORALIZIRA - “Ta poezija ne moralizira, ne govori o nerodnosti tega sveta. Haiku ni izpoved, ampak je opazovanje narave, je napisan tak, kakršen je opažen v naravi, in tak se tudi bere. Največ piše haiku o letnih časih, "je med drugim razlagal ob slovenskem kulturnem prazniku sevniški kipar, slikar in pesnik Rudi Stopar, ko je v sevniški občinski knjižnici predstavljal svojo najnovejšo haiku poezijo in novo grafično mapo (na posnetku). Stopar je številnemu občinstvu zanimivo pojasnil, da sicer ni bil nikoli na Japonskem, da pa mu je blizu praksa zena, ki zagovarja trenutno prebujenje sredi vsakdanjem življenja, njegov dosežek pa je mirna zavest brez komentarja. Za zbirko haiku verzov, ki jih piše okrog štiri leta, je Stopar že dobil mednarodno nagrado. Navkljub svoji apolitičnosti je sporočilnost haiku poezije lahko razumljena tudi globoko proti vojni in nasilju. (p0t0 ■ p, perc) V Črnomelj vozi smeti v Metliko Sest tednov potem, ko je črnomaljska Komunala odpeljala iz smetnjakov zadnje smeti, sojih začeli zopet odvažati, toda tokrat na metliško odlagališče - Vranovičani vztrajajo CENEJŠI MODELI MICRA! HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS VRANOVIČI, ČRNOMEIJ - V ponedeljek, ko so nastajale te vrstice, so bile razmere v zvezi s črnomaljsko smetarsko afero, če bi jo lahko tako imenovali, skoraj nespremenjene. Skorig zato, ker so Vranovičani že polni šesti teden zapirali dohod na občinsko deponijo odpadkov, medtem ko seje Črnomaljcem v glavnem le uspelo znebiti smeti. Minuli petek sojih namreč začeli voziti na metliško odlagališče. mente za intervencijo. Po Kočevarjevem mnenju je le nekoordina-cija med ministrstvi kriva, da ne pride do rešitve problema. Pred tednom dni je o zaprti depo-(Nadaljevanje na 5. strani) POKOP ODLAGALIŠČA SMETI - Vranovičani pravijo, da bodo šli pri zapori bližnjega odlagališča komunalnih odpadkov do konca in da tja ne bodo nikoli več dovoliliprivažanja smeti. Sami so deponijo simbolično že pokopali in na vrh nje postavili križ z venčkom. (Foto: M.B.-J.) Odredba o odvozu smeti, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor v soglasju z ministrstvom za zdravstvo poslalo 4. februarja črnomaljski Do konca tedna bo suho, mraz pa bo nekoliko popustil. Komunali, namreč ni bila uresničena. Črnomaljska policija, od katere sta ministrstvi zahtevali, da omogoči Komunali izpolnitev obveznosti iz odredbe, tega ni storila. Minuli petek sta zato ministrstvi policiji znova poslali poziv, da v okviru svojih izvornih nalog in pristojnosti zagotovi pristop na vranoviško deponijo. Kot je v ponedeljek povedal predstojnik oddelka za lokalni razvoj v občinski upravi Dušan Kočevar, pa policiji še vedno ne zadostujejo odredbe ministrstev ter zahtevajo dodatne argu- NOVI PROSTORI URADA ZA ZAPOSLOVANJE - Minuli petek so na avtobusni postaji v Metliki odprli nove poslovne prostore urada za delo, ki merijo 105 kv. metrov, medtem ko je imel prejšnji le borih 16 kv. metrov. V metliški občini je sedaj 372 iskalcev zaposlitve, v preteklem letu pa jim je uspelo zmanjšati brezposelnost za dobre štiri odst. Otvoritve se je udeležila tudi ministrica za delo, socialo in družino Jožica Puhar, ki je govorila o težavah pri urejanju uradov za delo, saj v vladi težko razumejo, da je ta služba nujno potrebna. Poudarila je, da se ministrstvo trudi prepreče\>ati še večjo rast brezposelnosti, to pa mu uspeva s tem, da številne delavce preusmeri na dmga delovna mesta, še preden pridejo med brezposelne. Nove prostore v Metliki je otvoril direktor republiškega Zavoda za zaposlovanje Jože Glazer (prvi z leve), poleg ministrice Puharjeve pa sta govorila še v. d. direktor novomeške območne enote Zavoda za zaposlovanje Frane Smerdu in predsednik metliškega izvršnega sveta Jože Matekovič. (Foto: M.B.-J.) TERMOTEHNIKA VEC KOT TRGOVINA • ogrevanj« • izolacije • elektromaterial e vodovod • kanalizacija • ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 ___________________Mačkovec 12, Novo mesto DVO^MESTO 9* tedna je 646105 JOŽE ŠKOF, BIRČNA VAS 8 b, Misel v letu družine Mnogokrat se sliši, da je danes družina, kijije OZN posvetila leto 1994, žrtev časa in razmer. Ali so za to krivi starši ali družba, ki se za družino v njenem nekdanjem smislu ni zadosti borila ? Nespametno je gledati na družino tako, kot da je to nekaj nespremenljivega. Sama v sebi ima možnosti za razvoj in spremembo. Če je v posameznikih moč za rast in razvoj, bo ta tudi v večjih družbenih skupinah. Celotna naša družba je sestavljena iz družin, ki se nenehno spreminjajo z odmiranjem starega in pojavljanjem novega. Zaradi raznih novih vplivov je družina spremenila prvotno vlogo, kar pa ne pomeni, da odmira v svojem pomenu. Le družina lahko stori za posameznika tisto, česar ne zmore nihče drug. Če se ozremo nazaj h kvalitetam življenja naših dedov, bi se bilo nespametno boriti za iste poti Slediti je treba potrebam in razvoju, ki je te davne poti že prerasel. Za razvijanje novih vrednot pa sta potrebna znanje in sposobnost. Danes se vračajo v naš dom mnoge stare vrednote, ki so po svoji vlogi nespremenljive, kot so dmžinski prazniki, povezani z navadami in običaji. Vonj po sveže pečenem kruhu naj ne bo le statusni simbol, pač pa simbol družinske povezanosti in sreče. Spomini na otroška leta so vedno zelo živa slika družine in njenih članov, so prepojeni z nostalgijo. Visoka ocena družine je rezultat medsebojne navezanosti, sposobnost poslušanja za težave drugih, dopuščanja lastnega mišljenja ter spoštovanja posameznika in trajnih družinskih vrednot. HELENA MRZLIKAR JL H | & 4 Adriatic zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.aT^ r ■ -v • Zavarovalna družba ADRIATIC d.d. Poslovna enota Novo mesto posl uje odslej v novih poslovnih prostorih na Novem trgu Telefon 068/322-761, 322-759 in 323-540 fax: 068/322-762 ■■■■ Kočevski (predvolilni?) cirkus Sestanek KS Kostel dokaz, da “je med geniji in norci samo korak” - Predlogi: dr, Nikoliču spomenik, mag. Južniču pa odtegniti podporo pri volitvah VAS - Že vabilo na “prvo razširjeno sejo sveta KS Kostel v letu 1994”, kije bila minuli petek, je bilo nekaj posebnega. Predsednik KS mag. Stanislav Južnič je predlagal naslednji dnevni red: 1. Črna gradnja ob Kolpi kot politika (judi, ki ne znajo govoriti slovenskega jezika, še manj pa spoštovati slovenske zakone. 2. Organizacija varovanja peskokopa nad Faro. 3. Volitve: Kakšno lokalno samoupravo želimo? itd. Prisotni so najprej ugotovili, da ne gre za razširjeno sejo sveta KS, ker je stari svet odstopil, novega pa nikoli niso izvolili, in da zato ne gre za sejo sveta, ampak za vaški sestanek. DOLGOROČNOV ČRNOMLJU NE BO BEGUNCEV ČRNOMELJ - Očitno se je le splačalo nekajmesečno vrtanje enega od delegatov črnomaljske občinske skupščine o tem, kakšna bo nadaljnja usoda zbirnega centra za begunce v Črnomlju. Kot je pred kratkim uspelo zvedeti predstavnikom občinske vlade na republiškem uradu za priseljence in begunce, v bližnji prihodnosti v Črnomlju ne bo več begunskega centra. Na republiki so namreč določili, da bo, dolgoročno gledano, v Sloveniji le pet večjih begunskih centrov, noben od njih pa ne bo v Beli krajini. Že v prvi polovici letošnjega leta naj bi se begunci izselili iz nekdanje vojaške ambulante, ki jo bo občina namenila za podjetniško dejavnost. Na vprašanje, kdaj bodo begunci zapustili črnomaljski zbirni center, pa občinski izvršni svet ne more odgovoriti, saj dokončna rešitev ni v njegovi pristojnosti, prav tako kot ne v pristojnosti urada za priseljence in begunce. Pod 1. točko dnevnega reda je predsednik KS povedal, da (zgrajenega dela) ceste ob Kolpi ne bo možno uradno potrditi, ker republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni dal in ne bo dal soglasja. Prisotni vaščani so predsedniku očitali, da je za tako stanje kriv on, ker je pisaril na mnoge državne in druge organe protestna pisma zoper cesto ob Kolpi in tako zapeljal republiške organe, da je prišlo do ustavitve gradnje. Nadalje so poudarjali, da so vsi ljudje ob tej trasi za cesto ob Kolpi in daje proti le lastnik hiše-vikenda, ki pa ni stalno prijavljen na tem območju (prav on pa je bil zadolžen tudi za pisanje zapisnika tega sestanka). Na očitek o slovenskem jeziku itd., ki je gotovo letel na dr. Stanka Nikoliča, predsednika KS Osilnica in predsednika Turistično-športnega društva Kostel, pa so vaščani odgovorili kar sami tako: čeprav ne govori slovenskega jezika, je naredil za Kolpsko dolino toliko, da bi mu lahko postavili spomenik in ga ne blatili. Največja zavora razvoja KS Kostel pa je prav njen predsednik mag. Stanislav Južnič. Tudi razprava o ostalih točkah dnevnega reda je bila burna. Poslanec Tone Peršak je med drugim poudaril, naj bodo že složni, saj sicer ne bo nobenega denatja za zeleno mejo, • V razpravo je posegel tudi Tone Peršak, vodja poslanske skupine DS itd. in tudi član odbora za infrastrukturo državnega zbora, ki je poudaril, daje ta odbor državnega zbora naredil napako, ker je sprejel sklep upravnega značaja, na osnovi katerega je potem ministrstvo prepovedalo gradnje ceste. Napaka pa je v tem, ker to ni v pristojnosti odbora, ampak izvršilne oblasti. se pravi za kraje ob Kolpi. Predsednik kočevskih SKD Alojz Košir pa je med drugim dejal, da je njegova stranka pomagala mag. Stanislavu Južniču, da je bil izvoljen za predsednika KS, vendar ga pri naslednjih volitvah ne bo več podprla. pRIMC Moram ugovarjati Novinar “brezjajc” Na nedavni “LDS party” v Kočevju je bilo med razpravo, ki je včasih vse preveč spominjala na znano “klobasanje”, večkrat poudarjeno, da morajo politiki “imeti jajca " in jih "položiti na mizo ter tako zahtevati, da jih položi tudi nasprotna stran Nekaj razprav-Ijalcev je kritično omenjalo tudi novinarstvo nasploh in pri tem je bilo nekajkrat reče tu), da kočevski novinarji “nimajo jajc". Moram ugovarjati! Kar precej novinarjev je “imelo jajca "že pred 30, 40 leti, ko so mnogi sedanji el-deesovci če pleničke zlatili ali pa jih sploh še ni bilo na svetu. Bil sem med tistimi, ki so takrat zaradi javne kritike izgubili službo in sem od leta 1961 tako rekoč za kazen v Kočevju. Temu se je reklo “imeti jajca ", danes pa lahko vsako niče nekaznovano osira vse in vsakogar, kar je menda prednost demokracije. In še to: Tudi v prejšnjem sistemu so bile kritike novinarstva pogoste. Namera pa je bila očitna: doseči, da bi pisali tako, kot želijo vladajoči. Danes je namera °ii,n°iSta- JOŽE PRIMC občine, kočevsko 80-odstotno.” “V občinskem izvršnem svetu so sami • Holj stvarna je bila razprava predsednika KS Poljanska dolina in člana LDS Ferdinanda Kuka, kije med drugim dejal: “Na občinskih sejah se je veliko govorilo in malo naredilo. Le kregali smo se. Na podeželju pa smo vse stranke složno poprijele pri delu za korist krajevne skupnosti. Zato ljudem lahko pokažemo, kaj smo naredili, čeprav občinska posojila niso bila pošteno razdeljena po obmejnih območjih.” Vsi za združitev sredine Na “LDS party” sodeloval tudi sekretar stranke Gregor Golobič - Darilo razvojnemu skladu Gimnazije KOČEVJE - “LDS party” je organizirala kočevska Liberalno demokratska stranka minuli petek zvečer v gostišču “Janez”. Med gosti so bili generalni sekretar LDS Gregor Golobič, organizacijski sekretar LDS Andrej Novak in predstavniki kočevskih strank DS in SSS. Predsednik LDS Kočevje Franc Gornik je ob tej priložnosti vročil ček v vrednosti 500 DEM razvojnemu skladu gimnazije Kočevje, prevzela pa gaje ravnateljica gimnazije Meta Kamšek. Med razgovorom o lokalni samoupravi, združevanju sredinskih strank in lokalnih volitvah je Gregor Golobič povedal, da bo združitveni kongres štirih strank oz. ustanovitveni nove stranke predvidoma 12. marca na Bledu. Nato je menil, da bi združitev sredinskih strank preprečila dosedanje grupiranje na leve in desne (še izpred vojne) oz. komuniste in antikomuniste, kar je vedno imelo za posledico le brezplodna medsebojna obtoževanja, Sloveniji pa je le malo ali nič koristilo. Razpravljala so poudarjali, da so v kočevski občini že zdaj sredinske stranke v skupščini tesno sodelovale, le predsednik kočevske DS je menil, daje združitev preuranjena, “saj bodo aktivisti težko zagovarjali združevanje s tistimi, s katerimi smo se še pred zadnjimi volitvami kregali”. V razpravi je bilo izrečenih še več bolj ali manj “modrih” misli, kot na primer: “Preprečili smo v skupščini ogromno lumparij.” “Težnja je fevd g. Janše, se pravi spet zapreti Kočevsko Reko.” “Jazbinšek je oropal nesposobneži.” so brezjajc.” “Kočevski novinarji J. PRIMC Morsko pismo Lepe besede in obljube že dežujejo Seje predvolilna kampanja že začela? MARIBOR - Številni Mariborčani se zadnje čase samo še čudijo. Lokalni politiki so se že začeli pripravljati na lokalne volitve, pri tem pa uporabljajo tudi sodobne propagandne metode. Tako je mariborska županja, socialistka Magdalena Tovornik, dala vodstvu mariborske univerze, ki jo vodi rektor dr. Ludvik Toplak, pobudo, da bi mariborska univerza podelila častni doktorat bivši angleški premierki in nekdanji voditeljici angleških konzervativcev Margaret Thatcher. Vest o županjini pobudi in o tem, daje kolegij pri rektorju njeno pobudo podprl, je delovala v lokalnem tisku kot bomba: županja, mariborska univerza in cenjena gospa Margaret Thatcher so se vsi skupaj znašli na udarnem mestu na prvi strani mariborskega Večera. Mariborčani se sprašujejo, ali slovita Margaret Thatcher sploh ve, kje na zemljevidu je Maribor in ali bo prišla po častni doktorat v Maribor sama, če ga bo seveda sploh hotela sprejeti. Mariborska županja pa je poskrbela še za eno presenečenje. Potem ko seje vrnila iz Berlina, kjer je v imenu Maribora prevzela pokroviteljstvo nad Slovenskim kul-turno-prosvetnim društvom Slovenija, je predstavnikom tukajšnjih sredstev javnega obveščanja posedala, da se je sestala tudi z županom berlinske občine Reineck-endorf ter s poslanko v berlinskem parlamentu, ki je odgovorna za stike s skupnostmi začasnih delavcev v Nemčiji. Sicer pa tudi predstavniki drugih strank “vlečejo” uspešne predvolilne propagandne poteze. Ljudska stranka je v Mariboru ob prisotnosti predsednika Marjana Podobnika in poslancev te stranke ustanovila svoj mestni odbor, kjer se je odločno postavila na stran interesov mariborskega delavstva. Tudi mariborski socialdemokrati očitno že mislijo na volitve, saj so v Mariboru odlično organizirali pro-slavo-5. obletnice ustanovitve svoje stranke, na kateri ni manjkal niti Janez Janša. Liderji drugih strank prav tako nič ne zaostajajo. TOMAŽ KŠELA ČEK ZA RAZVOJ - Predsednik kočevske LDS Franc Gornik podarja v imenu svoje stranke ček v vrednosti 500 DEM razvojnemu skladu gimnazije Kočevje, prevzema pa ga direktorica Gimnazije Meta Kamšek. (Foto: J. P.) Sprejeli ribiško deklaracijo O športnem ribolovu na mejnih rekah in potokih METLIKA - Tu so se sestali predstavniki republiških ribiških zvez in obkolpskih družin iz Metlike, Črnomlja, Kočevja, Ozlja, Duge Rese, Vrbovškega in Ca-bra, da bi se s svojimi podpisi pridružili ostalim mejnim družinam pri sprejemu Deklaracije o športnem ribolovni na mejnih delih voda Slovenije in Hrvaške. Meje med državami je okoli 600 km in največji del poteka po rekah in potokih Muri, Dravi, Sotli, Bregani, Kamenici, po Kolpi, kjer je najdaljša, Čabran-ki in Dragonji. Deklaracija bo posredovana najvišjim državnim organom, obeh republik, dajo upoštevajo pri oblikovanju meddržavnega sporazuma. Tukaj lahko povemo, da dobre prijateljske vezi med ribiči s te in one strani Kolpe niti do sedaj niso bile pretrgane, bile pa so motene zaradi vojne, ki je prizadelo posebno hrvaške ribiče. V deklaraciji so se ribiške družine dogovorile, da bodo na podlagi gospodarskih programov skupno gospodarile z vodami, delovale pri vzreji in zaščiti rib ter pri varstvu vse bolj ogroženih rek in okolja. Sprejele so enoten režim ribolova, varstvena doba ali lovopust, dnevni ulov rib, najmanjše mere izlovljenih rib, način riblova in vse, kar sodi k organiziranemu športnemu ribolovu. Ribiči, registrirani v obkolpskih družinah, bodo lahko lovili ribo z obeh bregov reke, le da bodo za zdaj mogli na drugo stran samo prek uradnih mejnih prehodov, dokler ne bo urejeno maloobmejno območje in odprti še drugi mostovi za prehod me- ]poldan so že pripravili sprevod mask in na trgu brali kroniko dogodkov. V Novem mestu in okolici si za pusta maske nataknejo predvsem mladi. Še najbolj veselo je bilo za pustni torek na šolah. V klopeh so sedeli našemljeni učenci, za mizo pa učitelji v maskah. V novomeških vrtcih je za otroke to največji praznik. Domala ni otroka, ki ga doma ne bi našemili, če pa starši to pozabijo, pomagajo učiteljice (na sliki maškare iz vrtca v Ločni). Šolarji in vrtičkarji so se popoldan zdmžili v povorki in pustovanje končali v Športni dvorani s plesom. Najboljši so dobili nagrade, vsi pa krofe pokrovitelja, Pekarne in slaščičarne Dolenjske. (Foto: J. Pavlin) TAT - Zavarovalnica Tilia je že vseskozi v lepi stavbi na križišču Ceste herojev (po novem Seidlove) in Ljubljanske. Pred kratkim se je v nove razkošne prostore na bližnjem Novem trgu preselila tudi Zavarovalnica Triglav, od ponedeljka pa je v nmovih prostorih na tem “zavarovalniškem placu” še Zavarovalna družba Adriatic. Ljudje vse tri zavarovalnice - Tilio, Adriatic, Triglav - že imenujejo s kratico - TAT. KOMUNALA - Prepričani komu-nalec in začasni novomeški župan Franci Koncilija je na svoje trditve, da novomeška Komunala Brusni-čanom plačuje ekološko rento, ker vozijo smeti na deponijo v Leskovcu, dobil odgovor, da tega ne plačuje komunala, ampak občani, saj je tudi ta strošek vračunan v ceno odvoza smeti. “Pa kaj zato, saj Komunala, to je občina!” seje odrezal Koncilija. Po tej logiki je tudi občinska stavba komunalna deponija, in to za posebne odpadke. ČRKOVINA - Novomeški jamarji so pred časom z velikim trudom iz gorjanskega brezna potegnili crknjenega konja, ki ga je v brezno na vo-dozbirnem območju zavlekel nek za-nikrnež. Takrat so jim veljaki iz novomeških sanitarnih in upravnih služb obljubljali plačilo za njihovo mučenje s smrdečo crkovino. Ko pa je bila stvar opravljena, je bilo vse hitro pozabljeno. Neizpolnjene obljube očitno ne smrdijo. MINIRANJE - V žužemberškem kamnolomu se stvari lotevajo temeljito. Tako kot neumen vinogradnik, ko gre škropit in raje naredi še enkrat tako močno koncentracijo škropiva, kot piše v navodilu, da “boja vse pomorilo”. Ko v žužemberškem kamnolomu minirajo, dajo v vrtine toliko eksploziva, da pokajo šipe po bližnjih hišah, na katerih se pojavljajo tudi že razpoke, župnik pa se boji, da bo tako “temeljito1’ početje ogrozilo celo gradnjo bližnje cerkve. Ena gospa je rekla, da podpredsednika novomeške občinske skupščine Braneta Kima zato ni bilo na tradicionalnem srečanju s predstavniki verskih skupnosti, ker so bile molitve uslišane. L: vi Od 27. januarja do 3. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Fani Zaletel iz Repelj - Katjo, Marija Hrastar iz Šmarjeških Toplic -Mateja, Anica Zupančič iz Soteske -Jureta, Irena Jakofčič iz Brezovice -Simono, Mirjana Kobe iz Dolža -Tjašo, Ivanka Medle iz Dol. Suhadola - Sandija, Jožica Barbič iz Šutne -Miha, Desa Dekič z Uršnih sel - Željka, Anica Turk iz Dol. Maharovca -Anjo, Zdenka Kramarič iz Črnomlja - Tjašo, Martina Malnarič z Mladice - Sabino, Marjana Bubnjič iz Črnomlja - Marjana, Andreja Legan iz Stranske vasi - Jana, Irena Cimermančič z Vinje vasi - Gašperja, Martina Hočevar iz Stare vasi - Janeza, Amalija Gracar iz Praprotnice -Jasmino in Marta Drobnič iz Črnomlja - Grega. IZ NOVEGA MESTA: Kamren Kroni iz Ljubljanske 14 - Ksenijo, Zdenka Gačnik iz Ulice Mirana Jarca 9 - Sašo, Nada Dekič iz ulice K Roku 106 - Aleksandra, Biserka Verstovšek iz Volčičeve 43 - Špelo in Tanja Kruljac iz Bršljina 45 - dečka. Čestitamo! PREDLOGI ZA SINDIKALNO PLAKETO NOVO MESTO - Do L marca je še čas, da sindikati pošljejo utemeljene predloge za letošnje plakete Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Plakete podeljujejo članom ali organizacijam ZSSS, lahko pa tudi drugim organizacijam ali njihovim predstavnikom. ODPRLI BISTRO PARTNER NOVO MESTO - V prenovljenih prostorih nekdanjega Pionirjevega samskega doma, je Pionir Standard d.d. v ponedeljek odprl luksuzni bistro Partner. Lokal, ki je v obnovljenih kletnih prostorih, je nastal po zamisli projektantke Mojce Vrček. V Partnerju, ki je sicer primerno urejen tudi za f>oslovna srečanja, pripravijo dnevno več kot 3.000 obrokov, in sicer tako za Pionir kot za druge naročnike. (Črnomaljski drobir POTUHNJENOST - Ko so na zadnji skupščini črnomaljski delegati razpravljali o odlagališču smeti pri Vranovičih, ni manjkalo ne čustvenih izlivov ne skoraj bogokletnih izjav. Nekatere je motda prisotnost Vranovičanov, češ da se delegati v svojih razpravah izpostavljajo, drugi pa so očitno menili, da bo v poročilih z zasedanja zapisana prav vsaka beseda, izrečena v dveurni razpravi. In potem so bili slednji užaljeni, ker se to ni zgodilo. Ob vsem tem čudi, da nihče od delegatov niti kateri koli drugi Črnomaljec ni, odkar Komunala m odvažala smeti, ni sam napisal v časopis svojega mnenja o črnomaljski smetarski aferi. Za to je bilo dovol časa in prostora. Vendar bi se mora pod svoj prispevek podpisati. Razumljivo, da seje lažje skrivati pod krinko zasedanja občinske skupščine in potem napadati novinarje. Najlaže je s tujo roko seči po kostanj v žetjavico. TURIZEM - Pretekli teden so v Dragatušu ustanavljali turistično društvo in ob tej priložnosti povabili tudi predsednika turistične zveze Dolenjske Alojza Serinija. A glej ga zlomka, gost je namesto v dragatuško zajadral v adlešiško osnovno šolo, kjer so se tudi pripravljali na sestanek. Šele čez čas je dognal, da je zašel, Dragatušci pa se sedaj sprašujejo, kako jih bodo našli turisti, ko jih je še turistični funkcionar zgreši. «. ZASTAVE - Vinica je bila ob državnem kulturnem prazniku kaj slabo malo v zastave. Nekaterim je zaradi tega skoraj zavrela kri, a naj jih potolažimo, da so se Viničani očitno pripravljali na bližajoči črnomaljski občinski praznik, ko, glede na to, da bodo kmalu samostojna občina, zagotovo tudi ne bodo izobesili zastav. Sprehod po Metliki UČENCI VIŠJIH RAZREDOV osnovne šole Podzemelj so se odpeljali v Ljubljano, kjer so si ogledali Straussovo opereto Netopir, se prej pa jih je tiskovni predstavnik DZ Janez Pezelj popeljal po prostorih stavbe slovenske skupščine. Ob ekskurziji so se porodili sumi. Nekateri starši so mnenja, da bi moralo plačevati takšne in podobne zadeve ministrstvo za šolstvo in nikakor ne starši iz že tako dodobra izmolzenih denarnic. Pripomba zasluži aplavz, a kaj, ko so v Ljubljani prepričani, da je tudi v Podzemlju gledališče za vsakim vogalom in da je kulturna razgledanost podeželskih otrok pač stvar roditeljev, ki naj vržejo na svetlo tolarje za pokritje z delovnim načrtom določenih kulturnih dni. Čakajoč na državni cvenk, bo mulariji na obrobju Slovenije gasilska veselica najbogatejši kulturni dogodek. STRES, KI SO GA DOŽIVELI učitelji in učenci tekstilne šole v prenovljenih prostorih na Partizanskem trgu, bi šel brez te rubrike v pozabo. Tako pa bo pisec zapisal, da se je tik pred preselitvijo zrušila v učilnici cela vrsta stropnih luči, in to v času, ko so učenke čistile prostor. Krivca ne bomo iskali, ker za to nismo poklicani, spomnili pa se bomo, da je pred leti zgrmel leseni strop na goste iz Maribora v hotelu Bela krajina. Padanje stropnih oblog postaja v Metliki tradicija. ( Trebanjske iveri | VIDENJE - Mokronožani nasprotovanje predstavnikov sosednje krajevne skupnosti Trebelno in njenih krajanov pojasnjujejo tudi v zelo diplomatskem jeziku, da ti “na tako odločitev niso pripravljeni, ker še vedno nimajo jasnega videnja”. Ni jasno, kaj bi potrebovali ti čuki, da bi se jim še zostril pogled, ali bi bilo zadosti le petkrat po dva deci ali pa bi morali dodati tri kratke “kapseljne”. Mokronožani že tako in tako obupujejo nad ponudbo svojih birtov, ki nenapovedanim gostom ne morejo postreči niti z navadno svinjsko pečenko s praženim krompirjem, kot je bil primer še ne tako davno. Zaradi pomanjkljive, opešane tradicije je zadnjič starejši zakonski v znani gostilni glasno protestiral in odpeketal v drug lokal. Kaj bi šele bilo, če bi zahteval kakšen koktajl a la “potres” ali Gru-jo! MACHO - Gospod, ki smo ga v tej rubriki pohvalili, (ter dobro opravlja svoje delo v družbi predstavnic nežnejšega spola, je imel zaradi tega hude sanje. Mora še kar traja in možaku se zdi, da so mu voluharji že nepopravljivo oglodali njegovo moškost. Morda bi se možak še lahko rešil travm, ako bi mogel zadnji hip natanko identifirati, iz katerih logov so se priplazili škodljivci. Dobro informirani pravijo, da gotovo ne iz občinskih gredic. CESTA - Pri raznih delih na mirenski cesti imajo, kot kaže, največjo veljavo tisti, ki jim dajo v roke zastavice za signalizacijo. Zdi se, da tako važnih prometnikov ni niti na Trafalgar Squaru. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN V Črnomelj... (Nadaljevanje s 1. strani) niji razpravljal tudi občinski izvršni svet. Po njegovem mnenju so možne le tri rešitve: odpreti vranoviško odlagališče, začasno odpeljati smeti na urejeno deponijo v drugo občino ali pa z ministrstvom za okolje in prostor določiti drugo začasno odlagališče v občini, da bodo naselja očistili smeti. Istega dne je potekal tudi pogovor s predstavniki črnomaljskih strank, ki so zahtevali izredno zasedanje občinske skupščine, predvsem zaradi neuresničenih sklepov, ki so jih sprejeli na skupščini 27. januarja, ko so zahtevali takojšnje odprtje odlagališča. Na posebno intervencijo in prošnjo republiške in medobčinske sanitarne inšpekcije z opozorilom, da obstaja nevarnost epidemije in je zato potrebno nujno sanirati razmere v Črnomlju, je še isti dan, torej 10. februarja, metliški izvršni svet na korespondenčni seji sprejel sklep, da črnomaljski Komunali začasno dovoli odvoz komunalnih odpadkov na metliško deponijo. V sklepu je med drugim zapisano, da dovolijo le dovoz gospodinjskih in suhih industrijskih odpadkov, za vsak prost, meter pripeljanih smeti pa bodo morali Črnomaljci odšteti 2.000 tolarjev. Metliški izvršni svet bo v dogovoru z metliško Komunalo ustavil prevzem odpadkov, ko bo presodil, da ni več ogroženo zdravje občanov. Po skoraj šestih tednih od zaprtja črnomaljske deponije so se v “aktualni in zapleteni problem”, kot so ga imenovali, odločili vključiti tudi Ze-leni-Ekološka socialna stranka. Predlagali so skupen pogovor s krajani, ki živijo ob deponiji na Vranovičih ter s krajani v bližini rudniške kadunje, ki je bila predlagana kot strokovno še najbolj primerna lokacija za odlaganje komunalnih odpadkov. Pogovor so ponudili tudi pristojnim občinskim službam, predstavnikom ministrstev za okolje in prostor ter zdravstvo in predstavnikom črnomaljskih političnih strank. Pripisali so, da so pripravljeni sprejeti vlogo aktivnega posrednika, če predvsem prizadeti prebivalci sprejemajo njihovo pobudo. Rajko Štefanič, predsednik društva za varstvo okolja Dragatuš, ki je pred leti nastalo prav zaradi “obljubljene” deponije v bližnji kadunji, je pobudo Zelenih-ESS komentiral kot nabiranje političnih točk. M. BEZEK-JAKŠE * • NA ČATEŽU BO TEDENSKO 80 OTROK? TREBNJE - Staro osnovno šolo na Čatežu, kjer je bil do oktobra lani begunski center, naj bi občina dala v najem in upravljanje Centru šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane. Ta naj bi poskrbel za šolo v naravi za osnovne šole, za srednješolsko taborjenje, mladinske in raziskovalne tabore, naravoslovne in športne dejavnosti za otroke iz celotne Slovenije. Predvidoma naj bi v šoli tedensko bivalo 80 otrok, za omenjene programe pa naj bi poskrbelo 12 zaposlenih. • V vsakem človeku je nekaj človeka. (Cankar) • Iz prvega v Jugoslaviji postajale zadnji v Avstriji. (B. Horvatj Končno rešitev Tekstila? V matičnem podjetju so pripravili predlog ADLEŠIČI - O tem, kakšna usoda bo doletela Tekstil-konfek-cijo Adlešiči, sicer družbo ljubljanskega Tekstila, je bilo zadnje čase kar nekaj ugibanj, a tudi resnih pogovorov. V Tekstilu Ljubljana so pripravili predlog rešitev, ki po njihovem vsebuje največ, kar lahko naredijo, da v Adlešičih omogočijo normalno delo, delavcem zagotovijo socialno varnost, ohranijo delovna mesta ter avtonomno lastninjenje. Tako je pripravljen Tekstil Ljubljana v procesu lastninjenja prenesti približno 70 odst. ali v denarju 490 tisoč DEM vrednosti proizvodne dvorane in odgovarjajoči družbeni kapital kot idealni delež na Tekstil-konfekcijo Adlešiči, 20 odst. ali 200 tisoč DEM kot idealni delež pa zadržati. Delavci Tekstil-konfek-cije bi tako lahko lastninili brezplačno prenesen delež družbenega kapitala s certifikati. Tekstilov delež v višini 200 tisoč DEM pa bi odkupili vodstvo in zaposleni v Tekstil-konfekciji s • Predlog Tekstila Ljubljana je podprl tudi črnomaljski izvršni svet, hkrati pa zahteval od vodstva in kolektiva v Adlešičih, da se prav tako opredelita glede nakazane rešitve. Hkrati je občinska vlada zahtevala poslovni načrt podjetja. takojšnjim plačilom.Banka na osnovi lastništva lahko posojila Tekstil-konfekcije zavaruje s hipoteko ter se s tem izogne tveganju. Hkrati lahko banka na osnovi bilanc uspeha ter plana prilivov in odlivov Tekstil-konfekcije, iz katerega izhaja njena kreditna sposobnost, odobri dodaten kredit za poravnavo obveznosti do matičnega podjetja. M.B.-J. : ii i ii E Ko je enakost otrok le na papiiju Učiteljici v gribeljski podružnični šoli se trudita, da bi kljub številnim pomanjkljivostim v šolskem poslopju lahko učencem nudili čim več - Krajani pripravljeni pomagati GRIBLJE - Vsi otroci v Sloveniji morajo imeti enake možnosti osnovnega izobraževanja! Avtorji te trditve v Ljubljani so, če se rte premaknejo iz pisarn, v katerih je nastajala, zagotovo celo prepričani, da drži. Po spoznanje, v kakšni zmoti so, jim gotovo ne bi bilo potrebno daleč iz svojih foteljev. Če bi to seveda želeli. A če bi prišli v gribeljsko podružnico črnomaljske osnovne šole Loka, bi bili gotovo prepričani, da seje čas zavrtel za nekaj desetletij nazaj. Drži sicer, da bi gribeljsko šolo lahko že zaprli, toda krajani so tako navezani nanjo, da ne dovolijo, da bi odšla iz vasi, saj se zavedajo, da je ne bi tako kmalu dobili nazaj ali pa nikoli. Zato so pripravljeni storiti marsikaj, da bi bilo dvema učiteljicama (Zdenki Konda in Marjetki Zunič) ter 29 učencem od 1. do 4. razreda in petim malim šolarjem pri pouku čim lažje in boljše. Razumljivo pa je, da krajani prav vsemu sami niso kos. Šola je bila ob stoletnici pred petimi leti delno obnovljena, a potrebno bi bilo še marsikaj. Za letos je obljubljena etažna centralna kurjavo, za katero so krajani pripravljeni zbirati tudi samoprispevek ter opraviti vrsto del. Sedaj sta v obeh učilnicah - pouk je namreč kombiniran - le kamina, medtem ko so hodnik in sanitarije brez kurjave. Če bodo centralno kurjavo zares dočakali, bodo potrebovali še zaprt vetrolov. Skoraj nerazumljivo je, da ustanova, kot je šola, nima telefona. A v Gribljah je tako. V eni učilnici so še vedno po tleh deske, prav v njej pa imajo tudi telovadbo. O telovadnici si še sanjati ne upajo, medtem ko je športno igrišče kar parkirni prostor pred šolo. Tudi kritino bi morali urediti, saj ob večjem deževju že kaplja skozi strop, medtem ko zaradi vlage v sanitarijah odpadajo ploščice. In ko beseda nanese na učne pripomočke, sta si MED GRIBELJSK1MI ŠOLARJI - Učiteljici Marjetka Žunič in Zdenka Konda med učenci gribeljske podružnične Sole, ki bi bila potrebna temeljite prenove. Tudi skromnost ima namreč svoje meje, česar se Gribeljci dobro zavedajo, toda sami vsem popravilom ne bodo mogli biti kos. (Foto: M.B.--■/ Občine merilo za razgledanost? Krščanski demokrati o združevanju s Slovensko ljudsko stranko - Kakšna bo vloga SKD pri lokalnih volitvah - Bo metliška občina enotna ali bo “razpadla” na dva dela? METLIKA -Tukajšnji občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov j«, imel pretekli teden redni letni občni zbor. Na njem so sodelovali tudi organizacijski tajnik SKD Branko Nimac, glavni tajnik mladih krščanskih demokratov Bogomir Unučec ter predsednica ženskega gibanja pri SKD Tadeja Suša. Beseda je tekla predvsem o združevanju SKD in SLS ter novi lokalni samoupravi in vlogi, ki jo bodo pri tem imeli krščanski demokrati. Po besedah dosedanjega predsednika metliških krščanskih demokratov dr. Antona Šukljeta je bilo njihovo delo v zadnjem letu zelo pestro. Ni pa mogel mimo dejstva, da se SKD in SLS še nista združili, ter je izrazil bojazen, da bo to imelo za slovensko zgodovino dolgoročne posledice. Zato upa, da bo do združitve prišlo čim prej. Kljub trudu jim v Metliki še ni uspelo ustanoviti mladih krščanskih demokratov, kmečkega in ženskega gibanja. Upajo, da bo pri tem bolj uspešen novi odbor, ki so ga izvolili na občnem zboru. Gost iz metliške Slovenske ljudske stranke Tone Pezdirc je opozoril, da sta SKD in SLS premalo prisotni v gospodarskem in političnem življenju v občini. “Še vedno živimo pod vplivom zadnjih 40 let, ko človek ni smel povedati, kar bi želel. Leve stranke se združujejo, prav tako bi se morale tudi desno-sredinske. Predvsem bi moralo biti njihovo delo bolj povezano. Potem tudi uspeh ne bi izostal. Zlasti je to pomembno pred lokalnimi volitvami,” je dejal Pezdirc ter ob tem seznanil prisotne, da tudi v Gradcu razmišljajo o novi občini, v Prvi znanilci sprememb na bolšje? Trebanjsko gospodarstvo ima nadpovprečno rast industrijske proizvodnje"- Obrtno cono bodo razširili - Pogrešajo listino o strategiji kmetijstva v občini katero bi spadali tudi Podzemelj in Griblje. Res, da se še niso dogovorili, ali naj se nova občina imenuje Gradac ali Podzemelj. Da pa še kako resno mislijo, je utemeljil s tem, da tisti, ki ne bo glasoval za razdelitev metliške občine na dve občini, ni razgledan. Ker si je tudi občinski odbor SKD kot glavno nalogo za letošnje leto zastavil sodelovanje na lokalnih volitvah, se je o novi lokalni samoupravi in občinah razvila široka razprava. To je dokaz več, da ljudi te novosti zanimajo, hkrati pa se je pokazalo, da z novostmi še niso dovolj seznanjeni, m. BEZEK-JAKŠE BO DENAR TUDI ZA NOVO OPREMO? TREBNJE - Trebanjska občina je lani štipendirala pediatra, zagotavljala je denar za plačilo zdravstvenega zavarovanja nezavarovanim občanom in sofinancirala prekritje strehe na Zdravstvenem domu Trebnje. V tem domu upajo, da bo letos občina našla še kakšen tolar za posodobitev. učiteljici edini, da je v matični šoli z njimi težko, še veliko slabše pa je v podružnici. Pripomočkov je namreč znatno premalo in mnogi so zastareli. Nekaj pa le imajo, s čimer se pohvalijo: šolsko knjižnico, sicer skromno, a jo le imajo. In ko je človek začuden, kako je moč v takšnih razmerah sploh delati, učiteljici optimistično pojasnita prednosti kombiniranega pouka, kjer se učenci prej naučijo samostojnosti in tihega učenja. Na skromnost, v kateri delajo, so se pač morali navaditi, čeprav se zavedajo, da tako ne bo moglo iti v nedogled in da bo poleg krajanov morala priskočiti na pomoč tudi družba. M. BEZEK-JAKŠE MINISTER UMEK V SEMIČU SEMIČ - Krajevni odbor SKD Semič vabi svoje člane in simpatizerje na redni letni zbor, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 15. uri v semiškem kulturnem domu. Gostje zbora bodo minister za promet in zveze Igor Umek ter poslanca v državnem zboru Vida Čadonič-Špelič in France Černelič, ki je tudi član parlamentarnih odborov za lokalno samoupravo ter okolje in infrastrukturo. Po zaključku uradnega dela bo z gosti razgovor o razvojni problematiki Bele krajine in lokalni samoupravi. GOSTOVANJE GLEDALIŠČA IZ PREČNE METLIKA - V soboto, 19. februarja, se bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu zopet predstavilo amatersko gledališče iz Prečne, in sicer s komedijo “Hočete igrati z mano”. Vstopnina bo 300 tolarjev. Vljudno vabljeni! LETNI ZBOR SKD DOBLIČE - Krajevni odbor SKD Dobliče vabi člane m simpatizerje na letni zbor, ki bo v sredo, 19. februarja, ob 19. uri v gasilskem domu v Dobličah. KULTURNI VEČER DRAGATUŠ - V soboto, 19. februarja, bo ob 19. uri v dragatuškem kulturnem domu kulturni večer, na katerem se bodo predstavili domači tamburaši in folklorna skupina. Vabljeni! VDRAGATUŠU TURISTIČNO DRUŠTVO DRAGATUŠ - Pretekli petek so v Dragatušu ustanovili turistično društvo, ki bo zajemalo območje krajevne skupnosti. Predsednik je postal Danijel Klepec iz Pustega Gradca, tajnica pa Vera Vardijan iz Velikega Nerajca. OŽIVLJANJE TURISTIČNEGA DRUŠTVA METLIKA - V nedeljo, 20. februarja, bo ob 10. uri v sejni sobi skupščine občine občni zbor turističnega društva Metlika. Na zboru bodo oživili delo, s tem da bodo izvolili vodstvo, sprejeli nova pravila ter program dela za letošnje leto. Če vam ni vseeno, kakšen bo turistični razvoj občine, pridite na zbor! TREBNJE - Še vedno naraščajočo nezaposlenost, ki presega kritično mejo desetine vseh zaposlenih v trebanjski občini, dejstvo, da izguba raste hitreje od prihodkov, da se akumulacija zmanjšuje, v preteklem letu pa seje povečala javna poraba -vse to ne prištevajo med svetlejše plati trebanjskega gospodarstva. In če so bili zgoraj navedeni le minusi, je treba brž dodati, da se imajo Trebanjci postaviti tudi z nekaj dosežki, ki jim jih lahko zavidajo v dolenjski regiji in celotni republiki. Industrijska proizvodnja seje lani povečala za 3,4 odst., kar je po besedah predsednika izvršnega sveta Jožeta Rebolja eden prvih znanilcev oživljanja gospodarstva. Spodbudno je tudi to, da se povečuje število podjetij, čeprav ta, resnici na ljubo, še zmeraj niso prinesla s pričakovanih finančnih rezultatov. Ugodno razmerje pokritosti uvoza z izvozom in to, da se je več trebanjskih podjetij odločilo s pridobitvijo certifikata ISO 9001 še odločneje spopasti s konkurenco, so nadaljnji znanilci izboljšav v trebanjskem gospodarstvu. Čeravno bodo natančnejši podatki znani šele v marcu, pa v trebanjski vladi ugotavljajo, da njihova podjetja uresničujejo eno izmed razvojnih usmeritev občine, to je posodabljanje obstoječe industrije na podlagi lastnih razvojnih usmeritev in potreb. V kmetijstvu kot eni izmed razvojnih panog se občina žal pojavlja bolj kot “gasilec”, navkljub temu da iz proračuna zanj namenja sorazmerno veliko denarja. Povezanost kmetijst- va z vsemi panogami v občini bodo imeli pred očmi tudi, ko se bodo lo- • Čeprav za obrt in podjetništvo kot eno izmed prednostnih panog v občinskem proračunu nimigo na voljo dosti denarja (predvsem gre za re-gresiranje obrestne mere), se v trebanjski občini naglo povečuje število obrtnikov in podjetij. Zato se že pojavljajo potrebe, da bi nadaljevali še z 2. fazo odpiranja obrtne cone v Trebnjem. Spomladi naj bi pričela z delom tudi svetovalna oz. podjetniška mreža v občini, za kar je trebanjska vlada že “prižgala zeleno luč”. tili izdelave dokumenta o strategiji kmetijstva na občinski ravni. P. P. Bo Mokronog spet občina? KS Trebelno ni za združitev z Mokronogom MOKRONOG - “Smo za novo (vrnjeno) občino, saj nimamo kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobimo. Skrajni čas je že, da se samouprava in uprava približata uporabnikom!” Tako nekako je videl in slišal shod krajevnih odborov SKD in SLS Mokronog ter nekaterih predstavnikov, ki žive izven mokronoške krajevne skupnosti, naš bralec P. K.. Krščanski demokrati in ljudska stranka pa sta že 3. februarja sklicali shod, ob katerem so slučajno ali zanalašč pozabili na sedmo silo. Zbrani so soglasno sklenili, da je treba vrniti občino v Mokronog. Menili so, da ima Mokronog vse pogoje za samostojno življenje občine, tudi tiste, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja. Krajevni skupnosti bodo predlagali, naj najpozneje do 31. marca skliče vsaj pet zborov krajanov na posameznih območjih. Nasploh so prisotni na tem srečanju poudarjali, da bi morali opraviti čim več posvetov s krajani, tudi iz sosednje krajevne skupnosti Trebelno, ki zaenkrat niso ravno navdušeni nad tem, da bi “padli” pod občino Mokronog. a IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN -r * Še nejasno o cestah do Osilnice Smo za cesto Osilnica-Kočevska Reka, pod nobenim pogojeni pa se ne odpovedujemo cestam ob Kolpi in Čabranki, pravijo ljudje ob Kolpi - Čemu dati prednost? OSILNICA - V zadnjem obdobju je spet več pisanja in ra»nrav o povezavi Osilnice in sploh tega dela Kolpske doline s Slovenijo. Nekateri sc zavzemajo predvsem za regionalno cestno povezavo Osilnice prek Kočevske Reke s Slovenijo, medtem ko pravijo, naj bi lokalne cestne povezave po Kolpski in Čabranski dolini prišle na vrsto kasneje. O tem so razpravljali tudi na zad-njih sestankih krajanov v KS Osilnica. Ponovno so poudarili, da v celoti podpirajo poročilo vlade Slovenije o cestnih povezavah Osilnice z matično državo, se pravi gradnjo regionalne ceste Osilnica-Kočevska Reka in lokalnih cestnih povezav krajev ob Kolpi in Čabranki. To je zapisano tudi v prostorskem planu občine Kočevje. Nesporazum z novim gibanjem za razvoj Osilniške doline je le v tem, da daje prednost povezavi s Kočevsko Reko. Zahtevali so tudi, naj se izdela potrebna gradbena dokumentacija za obe cesti, če je za obe to potrebno. Do nesporazumov prihaja tudi zato, ker nekateri očitno ne vedo, daje za gradnjo regionalne ceste (Osilnica-Kočevska Reka) odgovorna država Slovenija, z gradnjo lokalnih obkolp-skih cest pa občina Kočevje, ki ji v okviru svojih možnosti pomagajo tudi krajani. Seveda je tudi gradnjo lokalnih cest, ki bodo povezale kraje ob državni meji, dolžna omogočiti in tudi finančno podpreti država. DANES GIMNAZIJCI ZA PREŠERNA KOČEVJE - Danes, 17. februarja, ob 19. uri bo v dvorani glasbene šole v Kočevju prikaz kulturnega udejstvovanja dijakov gimnazije pod vodstvom mentoijev Bernarde Kogovšek in Vaclava Jarma. Prireditev sodi v okvir kulturnega praznika. Ponovno je bilo poudarjeno, da je na tem območju odrezanih od Slovenije 24 vasi s 517 prebivalci. Kar 416 izmed njih jih je podpisalo, da hočejo lokalno in regionalno cestno povezavo, se pravi, da noben ni nasprotoval cestni povezavi Osilnice s Kočevsko Reko, kar bi nekateri radi prikazali. 264 podpisnikov je z območja Osilnice, 77 z območja Črnega potoka, 75 pa z območja Kužlja in okolice. Niso se strinjali tudi z izjavami predstavnikov gibanja, daje Siobotnik mrtva vas. Ta vas res nima več stalnih prebivalcev, a se bodo gotovo nekateri vrnili, če bo urejena cestna povezava, saj že obnavljajo hiše. Opozorili so tudi, da povezava Kočevska Reka-Osilnica ni dovolj. Kdor bi prispel po njej do Osilnice, ne bi mogel po slovenskem ozemlju ne do vasi in zanimivosti navzgor ob Čabranki in ne navzdol ob Kolpi, ker pač tam ni cestnih povezav. Od tam bi lahko šel naprej le po hrvaškem ozemlju, navzgor prek Zamosta, navzdol pa prek Mirtovičev oz. Gašparcev. To pa je tudi glavni vzrok, da se domačini pod nobenim pogojem ne odpovedujejo lokalnim cestam ob Kolpi in Čabranki. j. PRIMC nega ogrevanja. Na pripombo, da si nekateri žele nazaj prejšnjega zdravnika, je bil odgovor ta, da tudi sedanji ne dela tam po svoji želji, ampak mu je to delo odrejeno. In za zaključek: Nepodpisanih pisem si ne želimo. Znano je, da so Predgrajci dobri in tudi junaški ljudje, zato lahko sumimo, daje kdo drug napisal pismo v njihovem imenu. J. PRIMC Najboljša glasila na sevniški šoli Na ogled 52 glasil sevniške OŠ Sava Kladnika SEVNICA - Pretekli ponedeljek dopoldne je pomočnica ravnateljice na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika Marijana Kralj po šolskem radiu Slavček sporočila, kako je posebna strokovna komisija, ki jo je vodila ona, ocenila 52 oddelčnih glasil. Vsebinsko, likovno in tehnično zvečine zelo dobro izdelana glasila so poprej že razstavili ob slovenskem kulturnem prazniku, da so lahko učenci in učitelji, posebej še prizadevni razredniki, primerjali svoje delo tudi s pomočjo končnega izdeleka. O presenetljivo visoki ravni glasil priča povprečna ocena 8 (štirje učitelji, učenca in novinarja so ocenjevali glasila od 1 do 10); pisni pohvali sta dobili glasili 2. c razreda in oddelka male šole Studenec, še bolje ocenjena glasila pa nagrade; 3. nagrado so si priborili Studenški šolozavri (4. razred Studenec) in Poza (5. c); 2. nagrado sta prejeli glasili Sto stop (4. c) in Stopinje (6. c); 1. nagrado - kopanje za vse učence zmagovalnih oddelčnih glasil v Termah-Čatež pa sta si prislužili glasili Piskrc poln iskre (4. b) in Svedra (7. a). Po sledi nepodpisanega pisma Kdo je zadovoljen z zdravstveno postajo Predgrad? PREDGRAD, KOČEVJE - Na našo anketo o zdravstveni postaji v Predgradu, v kateri so vprašani odgovorili, da s prostori zdravstvene postaje niso zadovoljni, ker niti stranišča nima in so prostori slabi in slabo ogrevani, smo prejeli nepodpisano pismo, v katerem je rečeno, da postaja služi namenu že vrsto let in so z osebjem, prostorom, stopnicami in sploh vsem zelo zadovoljni. Je pa nekaj posameznikov, ki jih v resnici ne mučijo stopnice, ampak dejstvo, da je zdravstvena postaja v Predgradu in je njihova želja, da bi jo preselili v Stari trg. “Mi pa vemo, da zdravstvena postaja (ZP) pripada Predgradu, in bomo skrbeli za njeno urejenost ter bomo problem s stopnicami rešili na osnovi na-predka tehnike”, itd. Tudi v nekaterih zasebnih pogovorih so posamezniki vpraševali, kdo je dal to in ono izjavo, ter zatrjevali, da ni res, da ZP nima stranišča, saj so v gradu, kjer je ZP, celo Štiri stranišča. Za odgovore na ta vprašanja smo zaprosili nekatere pristojne. Nepodpisani pisec oz. pisci naj čimprej priskrbe primerne prostore za ZP. Prostori postaje v Predgradu ne ustrezajo pogojem niti za pomožno zdravstveno postajo in bi jih moral republiški sanitarni inšpektor - če bi prišel sem na obisk - zapreti. Sicer pa je za Slovenijo v načrtu, da se zapre kar 400 podeželskih zdravstvenih postaj, in če se bodo Poljanci prepirali, se lahko zgodi, da bo zaprta tudi njihova. V stavbi je res lahko več stranišč, a zdravstveno osebje nima ključa od nobenega in mora v primeru potrebe zanj prositi tiste, ki ključe imajo. Zdravstveno osebje in bolniki pozimi zmrzujejo, ker ni primer- NE SODI V TISTO DRUŠČINO PREDGRAD, KOČEVJE -Pred kratkim smo objavili poročilo o nekaterih zasebnikih, “ki se jim je podrla finančna konstrukcija”. Predsednik KS Poljanska dolina nam je omenil, da zasebni podjetnik Majerle, ki gradi v obrtni coni Predgrad, ne sodi v isto skupino, kot obrtnica leta Dejanovičeva in Avto bum. Okrogla miza ni prinesla rešitve Kočevje: kdo naj upravlja s športnimi objekti? KOČEVJE - Okrogla miza o upravljanju športnih objektov v Kočevju, ki je bila minuli teden, naj bi prinesla rešitev te zadeve, ki je ni razrešila občinska skupščina na zadnji seji. Pa ni bilo nič. Po predlogu vodstva občinske skupščine naj bi športne objekte prenesli v upravljanje Krajevni skupnosti Kočevje-mcsto, ker zaupajo njenemu sekretarju, ki je pred leti že uspešno gradil in upravljal športne objekte v mestu; vodstvo ZTKO pa je vztrajalo, da se upravljanje ne sme prenesti iz ZTKO na kakšen drugi organ. V ostri razpravi so bile izrečene tudi hude misli, npr.: da “zaradi osebnih lastnosti delavcev-vzdr-ževa!cev(?) športni objekti zdaj propadajo”, ali pa, da “gre pri vsem tem le za politikantstvo in bi bili športni objekti nekakšna by pas firma občinske skupščine”. Zastavljenih je bilo tudi mnogo vprašanj, a nanje ni bilo pravega odgovora; izrečenih pa tudi veliko že bolj ali manj znanih ugotovitev in mnenj. Kam bomo šli, ko se vsi z vsem strinjajo? S sestanka o bodoči organiziranosti občin KOČEVJE - Za zbore občanov, ki bodo v marcu, je treba pripraviti izračune in predloge o tem, kaj pomeni, če bo kočevska občina še naprej obstajala v približno istem obsegu ali če se bodo ljudje odločili za več občin. Prikazati je treba prednosti in pomanjkljivosti vsake odločitve. Tako je bilo sklenjeno na posvetu vseh strank občine Kočevje minuli četrtek. Na kratko pa bi lahko na podlagi sestanka ocenili, da se vsi z vsem strinjajo, pa naj gre za predlog, naj bi kočevska občina ostala v sedanjem obsegu ali pa če bi bila razdeljena na več občin. Tako so se najprej vsi strinjali, naj bi obveljal republiški predlog, po katerem bi se obrobje občine (Poljanska dolina, Struge, in Draga) združile v nove občine s sedežem izven območja sedanje občine Kočevje, ostalo območje pa naj bi sodilo v občino Kočevje, in to s Kočevsko Reko vred, kjer se je svet KS že odločil za samostojno občino. Pri tem so poudarjali, da drobljenje ne bi koristilo podeželju, koristilo pa bi Kočevju. Tipanja na podeželju pa so pokazala, da se Predgrajci ne navdušujejo oz. da celo odklanjajo združitev s Starim trgom v novo občino. Podobno velja za Struge, ki naj bi se po republiškem predlogu združile z Do-brepoljami, saj pravijo, da so že bili združeni, pa tista združitev ni prinesla nič dobrega. Tudi kočevske občine ravno ne hvalijo. Opozoijeno je bilo, da, če se na primer Stružanci odločijo za referendum (ki bi bil 22. maja), si jih Dobrepoljci lahko priključijo, čeprav bi vsi Stružanci glasovali proti združitvi, saj je Do-brepoljcev več in odloča pač večina. Ce referenduma ne bo, pa ostanejo v občini Kočevje. Podobno velja tudi za druga območja. j. PRIMC “ZARES ČUDEN PAR” IZ ARTIČ SEVNICA - Dramska skupina Kulturno-umetniškega društva iz Artič bo gostovala v petek, 18. februarja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Artičani se bodo predstavili s komedijo Neila Simona “Zares čuden par”. V predstavi se zgodijo velike čarovnije, ki niso čarovnije, in razkrijejo se božje skrivnosti, ki niso več skrivnosti. Ta čarovnija in ta skrivnost je prijateljstvo. Občina Ribnica naj bi ostala nerazdeljena? Zbori očanov - Na referendum z jasnimi stališči LOŠKI POTOK - Svet KS Loški potok je v razširjeni sestavi 5. februarja razpravljal o bodoči upravni razdelitvi občine Ribnica. Zasedanja sta se udeležila tudi župan g. Mihelič in predsednik IS g. Henigman, ki sta pojasnjevala zaplete. “Nujni bodo dobro organizirani zbori občanov po volilnih enotah, na katerih bo le treba povedati, kaj mis-lijo občina in krajevne skupnosti. Dejstvo je, da občani preveč pričakujejo, vedeti pa moramo, da bodo bodoče ali obstoječe občine vsebinsko popolnoma drugačne. Občinam bo ostalo le lokalno odločanje. Ribnica je dokaj homogena enota in ima vse pogoje za nadaljnji razvoj, kar pa je vprašljivo, če se razdeli oz. če bodo že sedaj pičla sredstva še delili. Nikakor pa ne želim, da bi kakor koli vplival na voljo in odločitve občanov,” pravi predsednik občinske skupščine. Dodaja še, daje pristaš močnih krajevnih skupnosti, kar tudi Loški potok je, in ima razen nekaterih že sedaj podobne pristojnosti, kot jih predvidevajo predlogi o bodočih občinah. Sicer pa bi se moral Loški potok, da bi zagotovili minimalnim zahtevkom, združiti s sosednjo Drago, ki pa je v kočevski občini. Taka občina bi bila gospodarsko šibka. Tudi predsednik IS občine g. Henigman je podobnega mnenja. “Sporni so predvsem nekateri členi novega zakona, zlasti 21. in 52., ki sicer urejajo dohodkovno plat bodoče občine. To pa so prihodki, ki so zanemarljivo majhni in ne zagotavljajo obstoja nikomur. 53. člen ni dorečen, je nejasen, predstavlja pa pogoj za napajanje občinskih izdatkov.” Hkrati izraža bojazen; kako vse to objektivno pojasniti občanom. Razprava, kije sledila, seje nagibala v prid obstoječi občini, hkrati je bilo poudaijeno, da morajo biti občani na zborih, ki bodo v tem mesecu, temeljito seznanjeni z negativnimi in pozitivnimi učinki. Na referendum morajo občani priti z jasnimi stališči, ki bodo edino merilo in volja bodoče upravneenote. A. KOŠMERL ODVETNIK ŠKERL STEČAJNI UPRAVITELJ SEVNICA - Kot nam je povedala predsednica sindikata na sevniški Žagi Milena Seničar, so delavci te dni naredili še nekaj uslužnostnega razreza, predvsem za kmete, katerim so bili še dolžni za les, da bi na ta način poplačali okrog 500.000 tolarjev dolga. Delavci so dobili zajamčene plače še za oktober. Seničarjeva je omenila, da so na sodišču določili za stečajnega upravitelja novomeškega odvetnika Boruta Škerlja, s tako izbiro pa naj ne bi bili zadovoljni le delavci Žage, ampak tudi gozdarji in na sevniški občini. Ker je Žaga že dlje časa dolžnik PTT podjetju, so ji že odklopili telefon. Plin prinaša v domove toploto Krajevna skupnost Sevnica nadaljuje gradnjo plinovoda - Plin do več kot 300 hiš - V nekateri!) blokih zdaj bolj zadovoljni z ogrevanjem - Bo kaj z ekološkim tolarjem? SEVNICA - Ko je že kazalo, da sc letošnja pomlad nezadržno bliža, je zima te dni spet pokazala zobe. Še se bo treba stiskali k peči. Ker po Sevnici krožijo razne govorice, kako so ljudje, ki so se odločili za priključek svojega gospo-dinjstva na plinovod, (ne)zadovoljni z ogrevanjem stanovanj z zemeljskim plinom, smo o tem povprašali tajnika sevniške krajevne skupnosti Staneta Seška. način plačevanja stroškov gradnje omrežja do hiše. Upajo, da bodo IZDELOVALI SMO ODDELČNA GLASILA - 7. februarja 1994 smo na osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici razstavili 51 oddelčnih glasil, ki sojih učenci izdelovali v januarju in februarju. Mladim ustvarjalcem so s strokovnimi in poklicnimi izkušnjami pomagali pri delu in propagandi poleg učiteljev tudi Delo, Dolenjski list, Naš glas, Otrok in družina, Radio Slovenija, Radio Sevnica, ga. Danica Zupan ter g. Jože Zupan. Z njihovo pomočjo smo uspešno opravili projekt tega kulturnega dne, zato se jim najtopleje zahvaljujemo za sodelovanje. (OS Sava Kladnika, Sevnica) “Doslej se je priključilo na plinovod 137 hiš in dve večji kurilnici. Do hiše ima speljan plinovod sicer že več kot 300 hiš. Vse bolj se ogrevajo za plin tudi v blokih, saj dober glas o takem načinu ogrevanja uspešno podira razne pomisleke in predsodke. Moram poudariti, da se cena plina doslej še nič ni spremenila, za hišo pa znaša mesečni izdatek od 8 do 18 tisočakov. Tisti, ki so imeli starejše peči in so se greli na kurilno olje, imajo zdaj celo manjše izdatke. V blokih v Naselju heroja Maroka (NHM) pravijo stanovalci, daje zdaj v stanovanjih bolj toplo, odkar se grejejo na plin, predvsem pa ni poprejšnjih temperaturnih nihanj. Pri ogrevanju nasploh, zlasti pa pri plinu, je pomembna izolacija hiš oz. stanovanj. Mislim, da imamo tu vsi še precejšnje rezerve, kako bi lahko prihranili marsikakšen tolar. Vedeti je treba tudi, da imamo za vsako stopinjo več ogrevanja za 5 odst. večje stroške,” pripoveduje Šeško. Zvečine se v Sevnici še niso priključili na plin predvsem tisti, ki še niso ustrezno opremili svojih kurilnic s plinskimi gorilci oz. pečmi in bojler-ji, ker pač imajo na zalogi dovolj dosedanjih virov ogrevanja, bodisi kurilnega olja ali premoga in drv. Gre seveda tudi za precejšnje stroške, ki si jih nekateri težje privoščijo in jih zato nekoliko prelagajo na poznejši čas. Računajo, da se bo že v prihodnji kurilni sezoni grelo s plinom še najmanj 100 hiš, to pa pomeni še precej več gospodinjstev. Krajevna skupnost Sevnica je vsem, ki so1 se odločili za plin, omogočila obročni • Žal tudi obeti, da bodo za dosedanje ukrepe za izboljšanje zraka z na peljavo plinovodnega omrežja dobili 9 milijonov tolarjev t.i. ekološkega tolarja, doslej še niso bili izpolnjeni. Ko seje novembra lani mudil v Sevnici minister za okolje Miha Jazbin-šek, je bil govor le še o 3 milijonih “ekoloških” tolarjev za ta sevniška prizadevanja za čisto okolje, a Scv-ničani doslej niso dobili niti tolarja. Prihodnjo kurilno sezono mg bi bilo vse nared za ogrevanje s plinom tudi za stanovalce bloka 15 v NIIM, za staro Sevnico, po sprejetem programu pa se bo plinovod širil še proti klavnici, Urožaigski cesti in Florjanski ulici. lahko na obroke plačevali tudi tisti, ki se bodo poslej odločali za plin. P. PERC Drobne iz Kočevja PASJE-ČLOVEŠKE ZADEVE -Skladišče Trgoprometa med Roško cesto in železniško progo varuje tudi pes. Vse kaže, da nekdo štirinožca pridno hrani s pasjo hrano v konzervah, kar je vredno vse pohvale, precej manj pohvalno pa je, da neznani pasji hranilec prazne konzervne škatle meče prek ograje kar na železniško progo. PRIPRAVE NA BIRMO - V Kočevju bo birma 17. aprila ob 9. uri. Zanjo se je prijavilo 110 osmošolcev, a nekaterim zaradi neresne priprave bolj slabo kaže. Za poboljšanje je še nekaj časa. Prva priložnost bodo dvodnevne duhovne vaje za birmance v frančiškanskem samostanu pri Novi Štifti. Prva skupina 25 birmancev prične z njimi že to nedeljo, 20. februarja, druga 22. februarja in tretja 24. februarja. KOLIKO OBČIN BO? - Na območju sedanje občine Kočevje je bilo včasih šest pravih kočevarskih občin in še tri na območju nekdanjega ča-barskega okraja, in sicer so bile to občine Osilnica, Trava in Draga. Na obrobju kočevske občine pa je še nekaj območij, ki so sodila v druge občine, ki niso imele sedeža na območju sedanje občine Kočevje. Podatki so povzeti po Kočevskem zborniku iz leta 1938. (Ribniški zobotrebci) UREDITI KINODVORANO -Delna usposobitev kinodvorane v Ideal centru (bivšem domu JLA) bo veljala 77.000 DEM, dokončna pa še nrerei P KABELSKA TELEVIZIJA DELUJE - Glavna postaja kabelsko-razdelilnega sistema s sprejemnimi antenami je v Ideal centru. Okoli 2.000 gospodinjstev zdaj že lahko spremlja 16 domačih in tujih tv programov. Priključevanje na ta sistem se po Ribnici, kjer so naročniki, nadaljuje, na ostala območja v Ribnici in za okoliške vasi pa se bo nadaljevalo najprej tam, kjer bo največ naročnikov. POŽAR V ZAPOTOKU - Kar za milijon tolarjev škode je povzročil nedavni požar v Zapotoku. L. F. je zakuril v priročni sušilnici mesa ii- razširil iz lope na ostrešje bližnje lavnice, da so imeli gasilci iz Ribnice, Sušja in Sodražice kar precej dela, predno so ga omejili. PLOŠČA POBITIM - V bogoslužnem delu kapelice na sodraškem pokopališču bodo do letošnjega poletja odkrili spominsko ploščo po vojni pobitim domobrancem. V ribniški občini so doslej odkrili že štiri taka obeležja (Loški potok, Sv. Gregor, Dolenja vas, Hrovača). OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj meniš o drobljenju občin? - Da smo nekaj podobnega že doživeli, ko smo podjetja delili na tozde, sozde in pozde. Sevniški paberki) VINOGRADNIKI - V sevniškem društvu vinogradnikov so malo prevetrili in pomladili vodstvo, kajti vse je že kazalo, kot da imajo nekateri člani upravnega in nadzornega odbora dedno pravico do funkcije. Na nedavnem zboru pa so znova poudarili tudi pomen strokovnega izpopolnjevanja. In ko je eden izmed vinogradnikov odkrito predlagal, naj bi naredili strokovno ekskurzijo v Italijo, da bi od tam pripeljali kakšen re-promaterial, je predsedujoči zbora Jože Peternel spet brž ugotovil, da bosta potemtakem potrebna vsaj dva izleta v zahodno sosedo, enkrat bo to “šverckomerc”, drugič pa se bodo člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj odpravili k Lahom po znanje. LOVCI NA GLAVE? - Dr. Cveto Gradišar, specialist psihitarije, eden izmed prizadetih ob nedavni nesreči na Glavnem trgu, je tribun tržanov, predvsem ostarelih. Ti se zlasti poleti vse bolj pritožujejo nad hrupom in divjanjem motoristov in avtomobilistov - “pločevinastih lovcev na človeške glave”. Tudi prometne nesreče je treba gledati z več strani. Gre za demontažo slovenske družine. Roditelji bežijo v duhovno emigracijo -v vikende, otroci pa se dostikrat znajdejo v vrednostnem in etičnem vaku-mu. Anatomija primerov po Gradi-šarjevem pokaže, da gre največkrat za jaro gospodo in mamine sinčke. KOURANTI - Navkljub temu, da so imeli Sevničani letos v presledku enega tedna v gosteh kar dvakrat pravcate kourante s pripadajočim spremstvom s Ptujskega polja, jim ni uspelo odgnati zime. Učenci sevniške osnovne šole Sava Kladnika niso zato nič slabe volje, ker so pač opravili pustne obrede pod streho pa še snega jim je namelo za nekaj nenadejanih zimskih radosti. Krške novice ) NORMAN - Rolfu Normanu, gospodu s Švedskega, ki je prišel nekoč v Krško reševat Videm, je slovensko sodišče že večkrat hotelo izročiti vabilo. Radi bi ga povabili jia sodišče kot pričo. Modri mož iz Švedske ali ničesar ne ve ali pa ve preveč. Vsekakor niti ne pokuka skozi Karavanški predor na slovensko stran. Na Dunaju se čuti dovolj varnega in tam se je zadnjič sestal z Vidmovim stečajnim upraviteljem Brankom Ogorevcem. Gospod Rolf je rekel, da se ne namerava več vrniti v Slovenijo. Le po kaj bi prišel?! Bajno plačo Rolfu Normanu iz Slovenije v Avtrijo lahko nosijo poštarji, če je ni osebno dvignil na “šalterju” pri Mohoriču ali Avscu v enkratnem znesku že takrat, ko je jadrno zapustil svoje slovenske dobrotnike. SADJE - Okrog Krškega imajo menda velike zaloge jabolk, s katerimi nimajo kaj početi. Zato pa boste v trgovinah težko našli suha jabolka. Govori se, da pomanjkanje suhih jabolčnih krhljev trgovine uspešno blažijo z zadostno ponudbo močnega sadjevca, ob katerem se hitro pozabi, da so na svetu posušena jabolka, in tudi druge probleme. AVTOBUS - Ko je šofer nuk-learkinega avtobusa poceni kupil prvi in nato še drugi avtobus, so se mogoče nekateri smejali, češ da s takima kripama že ne bodo mogli zbežati pred sevanjem oziroma da se že zdaj ne bodo mogli peljati nikamor. Toda avtobusa menda le nista tako slaba, kot je bilo videti. Enega od poceni kupljenih nuklear-kinih avtobusov je šofer že prodal in z njim kar dobro zaslužil. Ljudje iz krške nuklearke zdaj iščejo boljšega od sebe, ki bi od njih uspešno kupil in potem komu naprej dobro prodal še reaktor in skladišče odpadkov. Novo v Brežicah \_______________________ PRESKRBLJENI - Nekateri kraji v Sloveniji zelo hitijo pripravljati vse potrebno za nove občine. V brežiški občini so si priborili status takih prvoborcev za novo lokalno samoupravo domorodci z Bizeljskega. Bizeljanci so s svojo zagnanostjo postali slavni že med ljudstvom širom dežele. Ljudstvo se čudi, kako da Bizeljsko tako brezskrbno koraka novim občinam naproti, ko pa vse druge kraje skrbi finančno napajanje novih občin. In ljudstvo je iznašlo odgovor. Taje - na kratko - naslednji: vinorodno Bizeljsko lahko tako hiti zato, ker ima stalen vir napajanja. NEUSTREZEN - Geodetska uprava v Brežicah je objavila javni razpis za zaposlitev takega in takega geodeta. Objavljeni klic je prebral tudi mladenič, ki je po poklicu geodet, in poslal na razpis svojo ponudbo. Tega človeka je ustrezna komisija za. ocenjevanje prispelih ponudb zavrnila. Imel je ‘'neustrezno” izobrazbo, namreč previsoko, oziroma bolj visoko, kot so zahtevali z razpisom. Le kaj se gre ta človek?! Najprej je doštudiral, kot se šika, zdaj bi rad pa še delal! NEKAJ POMENI - Znameniti Pišečan Pleteršnik je bil sila učen mož. Govori se, da nekaj pomeni. Toda z bistro glavo, ki so mu jo priznali veljaki in učenjaki, si ni zaslužil niti toliko, da bi si naredil trdno streho nad svojo zapuščino. Znal je pisati knjige, ni pa jih znal prodati. Zato pa to znajo današnji Slovenci, ki so že krepko nabili ceno prvi izdaji Pieteršnikovih slovarjev. Za en sam samcat izvod dobite ta trenutek na slovenskem trgu dva prašiča ali 25 m drv ali nevozen 126 P ali kar dosti lahko lomljivih vrtnih sedežnih garnitur ali nekaj nemških fritez ali nekaj ducatov “vidia” kaset s pornografskimi filmi. V času od 5. do 11. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Zora Hudorovič z Drnove"ga - Samanto, Darija Vah iz Šmarja pri Jelšah -Tomaža, Ida Horn iz Krškega - Os-kaija, Marica Goman iz Brežic - Zlatka, Fanika Kerin iz Brežic - Matejo, Klavdija Ivačič s Senovega - Davida, Dragica Strel-Cerovšek iz Sp. Starega grada - Anjo in Vida Perkunič iz Obrežja - dva dečka. Čestitamo! SKUPŠČINA DRUŠTVA DIABETIKOV BREŽICE - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavje -Brežice bo imelo to soboto ob 9.30 v prostorih restavracije blagovnice v Brežicah letno skupščino. Udeleženci bodo med drugim razpravljali o smernicah za oblikovanje nacionalnega programa za sladkorno bolezenski jih bo predstavila dr. Vanda Ko-stevc - Zorko. Diabetike, ki bodo pripotovali v Brežice iz Sevnice in Krškega, bo na brežiški železniški postaji čakal avtobus, in sicer ob vlaku, ki prispe v Brežice ob 9.06. ll IZ NkŠIH OBČIN i ifTii IZ NKŠIH OBČIN E Zakaj se Senovo briše pod nosom Počasno posodabljanje regionalne ceste med Brestanico in Senovim - Na Senovem pravijo, da kanalizacija nekako smrdi - Kraj pogreša zanesljivo javno razsvetljavo SENOVO - Glavne težave, o katerih pogosto govorijo tako v svetu KS Senovo kot drugje na Senovem, so še vedno tesno povezane s cesto Brcstanica-Seno-vo, kanalizacijo in javno razsvetljavo. V teh treh primerih gre za to, da so že začeta gradbena dela obstala ali pa do gradile sploh še ni prišlo. O omenjeni cesti po vsem sodeč še ni vseh točnih informacij, ki bi tudi držale. Občina si sicer prizadeva pregovoriti Ljubljano, naj ta posodobi cesto, vendar je prometno ministrstvo glede na nekatere dosedanje izjave njegovih predstavnikov revno kot cerkvena miš in na Senovo in v Brestanico ne more dati denarja. Edino, česar ne manjka, so lokalne napovedi in ugibanja. Potem ko so že pred meseci nekateri neuradno napovedovali, da bo cesta med Brestanico in Senovim povsem posodobljena že čez nekaj mesecev, je po teh “nekaj mesecih” postalo jasno, da se je napoved nanašala samo na prvi odsek te prometnice. Kak dober kilometer ceste iz brestaniške smeri so namreč asfaltirali, nakar je na njej gradbena mehanizacija obmirovala. Kaže, da vse do danes pristojnim ustanovam ni uspelo rešiti nekaterih lastninskih vprašanj, povezanih z gradnjo omenjene regionalne ceste. Menda pa je zdaj vendarle konec razprtij med KS Brestanico in Senovo, in sicer o tem, katera bo imela na svojem ozemlju bencinsko postajo. Hoteli bi jo imeti obe krajevni skupnosti. Neznanke o točni lokaciji “črpalke” so pred časom prispevale k temu, da končnega načrta o posodobitvi prometnice ni in ni hotelo biti. Šele nekaj korakov od začetnega stanja nič so opravili tudi graditelji senovške kanalizacije. Položili so glavno kanalizacijsko cev, za kaj več je menda zmanjkalo vsega, celo časa in denarja. Usodno odločitev nekoga, ki je dal v preteklosti ustaviti gradnjo kanalizacije na Senovem, v vodstvu senovške krajevne skupnosti v februarju 1994 komentirajo tako: “Lani je krški občinski proračun predvidel denar za kanalizacijo. Teh namenskih sredstev pa niso porabili za gradnjo senovške kanalizacije.” Če ta denar torej ni šel za prvotni namen, je nekdo zunaj Senovega vzel zadeve v svoje roke, prelisičil veljavni proračun in z njim Senovo ter delil finančno pomoč po svoje. Če denarja za senovško kanalizacijo v proračunu v resnici sploh ni bilo, in se torej Senovčani motijo, pa gre spet za to, da je nekdo vzel zadevo v svoje roke in prebivalce domnevno uporniškega Senovega malce “naplahtal”. Vsekakor drži eno: ker na Senovem ni zaprtega kanalizacijskega cevnega sistema, v tem kraju ob poletjih neznosno smrdi iz potoka, ki je pač edina senovška naprava za odvod tekoče nesnage, pen in toaletnega papirja. Od omenjene javne razsvetljave ima Senovo sorazmerno več teme kot svetlobe. Leseni drogovi so nagniti in nagnjeni. Slabo stanje je moč očitati tudi žicam, ki so očitno nezanesljivi O sadjarstvu Strokovnjaki o pridelavi in skladiščenju sadja ARTIČE - Sadjarsko društvo Posavja Krško organizira v februarju in marcu strokovna predavanja, ki bodo v Artičah, kjer so lani pripravili sadjarske dneve Posavja. V okviru sadjarskih predavanj bodo jutri, v petek, 18. februarja, ob 9.30 govorili o jagodi kot perspektivi v sadjarstvu. Ob tem bo krško podjetje Tron predstavilo svoj program izvensezon-ske pridelave jagod. V torek, 22. februarja, prav tako ob 9.30 bo predavanje o zaščiti sadnega drevja. Udeleženci se bodo lahko pogovorili z dr. Stojanom Vrablom, ki bo med drugimi sodeloval na predavanju. V sredo, 2. marca, ob isti uri bodo predavali o redčenju v sadjarstvu. Predavanja bodo, kot rečeno, v Artičah in bodo trajala 4 do 5 ur. Udeležencem bo na voljo topla malica. Sadjarsko društvo Posavja Krško, katerega predsednik je Toni Koršič, je 12. februarja pripravilo občni zbor in predavanje, na katerem sta prof. dr. Janez Hribar in mag. Alojzij Muster govorila o pomenu in načinu skladiščenja sadja. vodniki, saj so ob vsakem močnejšem vetru nekateri predeli Senovega v temi. Za obnovo javne razsvetljave govori več stvari: obstaja domneva, da se bo nekaj drogov porušilo na cesto. Pločnik ob regionalni cesti sko- zi naselje je na nekaterih mestih slabo prehoden, kar je ponoči nevarno. Delavke Lisce se ponoči ob slabi luči boje nadležnih zasledovalcev. In ne nazadnje: tudi Senovo leži v širšem pasu, ki ga ogroža krška elektrarna, zato je tudi za Senovo krivično, če nima od atomske elektrarna tudi kakšne “mirnodobne” koristi. M. LUZAR NOVI METRI - Kanalizacijsko omrežje na Senovem nastaja precej počasi in malodane po metrih. Nekaj cevi blizu nidarskega naselja, ki jih bodo gradbeniki nekoč verjetno povezali v ekološko neoporečen sistem za zbiranje odplak, so v kraju polagali pred tokratnim snegom, in sicer prejšnji četrtek. Gradbišče sta obiskala predstavnika KS Senovo (na sliki v sredini je predsednik krajevne skupnosti Ludvik Grilc, desno tajnik Marjan Šebjan). (Foto: M. Luzar) Plesalci na Dansko in na Hrvaško Plesni klub Krško v Kopenhagen -Povabilo v Zagreb - V soboto plesna šola KRŠKO - Plesni klub Krško sta na zadnjih dveh tekmovanjih zastopala Jaka Piltaver in Tina Korber ter Matjaž Brudar in Damjana Ašič, nova plesna para v športnih plesih. Par Piltaver-Korber se je v nižjem D-razredu v latinskoameriških plesih dvakrat uvrstil na 11. mesto. V tej skupini seje z 2. mestom najbolje izkazal plesni par Matija Kržan in Teja Dumenčič. Sebastjan Vod-lan in Urška Klakočar sta v višjem C-razredu zasedla 7. mesto v latinskoameriških plesih in 9. v standardnih. Sebastjan in Urška potujeta danes v Kopenhagen na odprto prvenstvo Danske v športnih plesih. Skupina za show dance, ki se marljivo pripravlja za nastope, je v teh dneh dobila vabilo za nastop 12. marca v Zagrebu v Kulturnem centru Vatroslav Lisinski. Krški plesni delavci tudi sicer skrbijo za ples. Tako Plesna šola Krško začenja z novimi tečaji družabnega plesa za mladino in odrasle. Tečaj se bo začel to soboto v Domu mladih. Začetni tečaj bo ob 16., nadaljevalni ob 18. in izpopolnjevalni ob 20. uri. Spomin na Štirinajsto in Prešerna Dvojni praznik SENOVO - Tu so 7. februarja organizirali proslavo ob prazniku krajevne skupnosti in kulturnem prazniku, ki se je udeležilo veliko občanov. Na slovesnosti -je udeležence pozdravil in jim čestital Miha Butara, predstavnik omenjene enote redne partizanske vojske. Na prireditvi v čast dveh praznikov so pred polno dvorano nastopili v kulturnem programu folkloristi, šolarji, ki so pod stalnim mentorstvom Bože Ojsteršek izvedli recital Čas, senovški pihalni orkester in oktet s Senovega. Medtem ko je na proslavo v Dom XIV. divizije na Senovem prišlo veliko občanov, je vabilo naletelo na manjši odziv pri različnih ustanovah. Kot poročajo s Senovega, se je povabilu na proslavo na večer pred slovenskim kulturnim praznikom odzval omenjeni Miha Butara in od množičnih medijev krški Naš Glas. • Senovo obeležuje praznik v spomin na dejavnost 14. divizije na območju Senovega v letu 1944. Zastopstvo je poslala tudi občinska Zveza kulturnih organizacij. Predstavnikov občinskega političnega vrha na Senovo na proslavo za krajevni in kulturni praznik ni bilo. L. M. NAČRT O RA VNANJU Z ODPADKI - V Krškem so 9. februarja podpisali pogodbo za izdelavo projektne naloge Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju. Izvršni sveti občin Brežice, Krško in Sevnica so za pridobitev te projektne naloge lani aprila objavile razpis in se zdaj odločile za skupno ponud- 931.400 tolarjev in jo bodo v enakih deležih plačali brežiški, krški in sevniški izvršni svet. Vodja projekta je Krešimir Fink. Na fotografiji (z leve): Peter Žigante, direktor Savaprojekta, Miro Mele, direktor A. S.A, Vojko Omerzu, direktor CRP, Herman Kunej, predsednik krškega izvršnega sveta, Jože Kovač, predsednik sevniškega, in Čiril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta, podpisujejo pogodbo. (Foto: L. M.) BREŽIŠKI PLANINCI ZBOROVALI BREŽICE - Brežiški planinci, ki so se jim pridružili še planinci iz društev iz Posavja in Zasavja in PTT Ljubljana ter predstavniki planinskih društev iz Hrvaške, so 9. februarja na zboru v Brežicah ocenjevali delo v preteklem letu. Udeležence je pozdravila predsednica društva Vebletova. Kot je razvidno iz poročil, se je planinskih pohodov in izletov lani udeležilo 857 elanov, v treh planinskih taborih je bilo preko 120 članov. Na zboru je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik pohvalil društvo in najuspešnejšim planincem podelil priznanja za prehojene poti. B. HORVATIČ Včasih so raje hodili v Bragano Osnovna šola na Veliki Dolini bi ob 140-letnici šolstva rada imela vsqj temeljni kamen za prizidek - Kam bi postavili računalnike? - Spremenjena sestava prebivalstva ZASEGU INDIJSKO KONOPLJO KRŠKO - Kriminalisti Uprave kriminalistične službe pri krški UNZ so 3. februarja opravili dve hišni preiskavi: pri 22-letnem Evgenu K. in 23-letnem Andreju Š., obeh iz Krškega. Pri Evgenu so našli v dveh prozorni PVC vrečkah 405 g posušenih rastlinskih delcev, ki so po vonju in videzu ustrezali indijski konoplji. V vikendu so našli vodno pipo, v kovinski škatli pa prav tako posušeno konopljo. Posušene delce indijske konoplje so našli tudi v omari v predprostoru in v vrečki, kije bila v košu za smeti. Posušeno indijsko konopljo, veliko 80 cm, pa so našli za vikendom. Pri Andreju Š. so v sobi našli v eni vrečki 129 g posušene indijske konoplje, v drugi pa 45 izpraznjenih cigaret znamke Ronhill. VELIKA DOLINA - Na Veliki Dolini bodo leta 1997 praznovali 140-Ietni-co prvega organiziranega izobraževanja v tein kraju. Kljub navidezni odmaknjenosti obletnice, šolsko vodstvo že zdaj razmišlja, s čim bi veljalo dati pečat temu pomembnemu datumu. Po besedah Jožeta Šumlaja, ravnatelja OS Velika Dolina, bi bilo primemo darilo za praznik obnovljena šola. “Da bi do obletnice že imeli prizidek, ne verjamem, verjamem pa, da bi takrat lahko imeli vsaj temeljni kamen. Želimo si, da bi tedaj začel rasti prizidek, v katerem bi bilo prostora za učilnice in telovadnico. Šola bi s telovadnico, knjižnico, kuhinjo in jedilnico, kabineti, učilnicami, garderobo, garažo, 100 metrsko atletsko stezo ter prostorom za zobno ambulanto odigrala ne samo vzgojno, ampak tudi kulturno in povezovalno vlogo,” pravi Jože Šumlaj. V šoli za zdaj pogrešajo zlasti telovadnico, knjižnico, kabinete in še kakšno učilnico. Organiziranemu razgibavanju učencev zdaj služi šolska avla, ker pa je ta istočasno tudi križišče mnogih poti šolarjev in učiteljev, je vadba na tem mestu dokaj neustrezna. Dolinska šola je “ODPRTI TELEFON” BREŽICE - Včeraj je začel ponovno delovati “odprti telefon” pri Centru za socialno delo Brežice, in sicer je številka tega telefona 62-797. Po telefonu bo vsako sredo od 8. do 16. ure strokovni delavec odgovarjal na vprašaivja s področja socialnovarstvenih pravic, družinskih prejemkov, zakonske zveze in družinskih razmerij. Tako bo pri njem moč dobiti tudi informacije o izvenzakonski skupnosti, razvezi, dodelitvi otrok, preživnini, posvojitvi otrok, rejništvu, namestitvi v različne zavode, pomoči na domu, alkoholizmu, različnih družinskih denarnih dodatkih, denarnem nadomestilu za čas porodniškega dopusta ipd. zdaj edina v občini Brežice, ki še nima telovadnice. Med prostori, ki jih na šoli zelo težko pogrešajo, je tudi učilnica za računalništvo. “Radi bi jo opremili, ker je na naši šoli sploh še ni. Priložnosti za nabavo računalnikov pa ne moremo izkoristiti, ker aparatov nimamo kam postaviti. Zidovi so, mednje pa ne moremo dati vsebine, kakršno naj bi imela šola. Preprosto ne moreš naprej, kot narekujejo sodobni načini poučevanja,” opozarja Šumlaj na stisko, ki je ponekod v občini, še zlasti pa večjih državnih središčih več ne poznajo. Šola na Veliki Dolini je zadeva za šolskega ministra, hkrati pa verjetno izziv in naloga tudi za druge može v slovenski vladi. Kajti šola je na posebej izpostavljenem območju ob meji s Hrvaško in je pod neslovenskimi vplivi, ki so bili izraziti pred kakima dvema desetletjema. Ravnatelj Šumlaj omenja vlogo dolinske šole v zvezi z nekaterimi podatki in svojimi zapažanji: “Kraji ob meji so bili še v 70. letih poseljeni s slovenskim prebivalstvom, odliv učencev v bregansko šolo je bil zanemarljiv. Toda z nerazumljivo politiko občine Brežice, kije z razprodajo “gmajne” dovolila nemoten prihod priseljencev iz drugih delov Jugoslavije, se je bistveno spremenila struktura prebivalstva. Prišleki, ki so bili ekonomsko močnejši, so pošiljali otr^e v bolje opremljeno šolo v Bregano. Šola v Bragani na Hrvaškem je tako počasi izpolnjevala poslanstvo, ki ji ga je morda nekdo celo naložil. Postopoma je posegala na slovensko stran, proti Mokricam.” Potemtakem šola na Veliki Dolini tako rekoč začenja orati neke vrste ledino in bi bilo narobe, če ji država ne bi pomagala, saj tu bržčas ne gre samo za Veliko Dolino in ne zgolj za šolstvo. L. M. NOGOMETNI TURNIR V BREŽICAH BREŽICE - Vabimo na L tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v Brežicah 26. in 27. februarja s pričetkom ob 8. uri. Informacije lahko dobite v gostišču Gaj Bukošek, prijave pa sprejemamo do 24. februaija, ko bo žrebanje. SPREMEMBA TELEFONSKIH ŠTEVILK NAROČNIKOM KOSTANJEVICA NA KRKI IN PODBOČJE Uporabnikom telefonskih storitev sporočamo, da veljajo za telefonske naročnike Kostanjevica na Krki in Podbočje nove klicne številke od 24. februarja 1994 dalje. Vzrok spremembe oštevilčenja je vključitev nove sodobnejše telefonske centrale v Kostanjevici. Spremenjene telefonske številke so Vam na voljo v službi informacij, telefon 988. Telefonske naročnike prosimo, da spremembo sprejmejo z razumevanjem. POSLOVNA ENOTA PTT NOVO MESTO HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA Agraria Brežice razpisuj* delovno mesto za nedoločen čas VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Razpisni pogoji so: - srednja izobrazba ustrezne smeri in 6 let delovnih izkušenj - visoka izobrazba ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj - višja izobrazba ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delovne izkušnje morajo imeti kandidati s področja hranilništva, bančništva ali finančnega poslovanja. Kandidati lahko oddajo svoje prošnje v 8 dneh po objavi v Dolenjskem listu, to je vključno do 25.2.1994, na sedežu Hranilno-kreditne službe Pod obzidjem 39, Brežice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. J.!** • .. ‘ V--* . L____V ■ ' • W7^ IA k J La II ku\V\w\ 'rjr- Harmonija barv in notnih listov V galeriji Gospodična so na ogled kolaži slikarke Jožice Medle - Oživljena slikarska tehnika iz začetka tega stoletja, a izvirna ideja in nove likovne rešitve Dolenjski oktet je nastopil na dobrodelnem koncertu v Kangenhagnu - Prijazen sprejem V DELA VNICI SMEHA - Klovna, Plutova oče in sin, spravita v smeh še tako kisle obraze. Med njima igralec Roman Kapš. (Foto: J. Pavlin) Hočete igrati z mano? Nova komedija iz prečenskega amaterskega gledališča PREČNA - Zgolj slučaj je, da je bila premiera igre “Hočete igrati z mano?”, ki so jo letos igralci prečenskega amaterskega gledališča preredili v domači dvorani, ravno na pustno soboto. Posrečen slučaj, bi rekli, saj glavna igralca, oče Franc Plut in sin Aleš, ves čas nastopata v klovnskem kostumu. Kljub temu igra še zdaleč ni maškarada. Je nekakšno zrcalo, kajti v gledališki list so gledališčniki zapisali, daje tudi naše življenje svojevrsten cirkus, ljudje v njem pa klovni. Plutoma je vloga pisana na kožo in stajo odigrala profesionalno. Skoraj ves čas predstave sta na odru in niti za trenutek ne dolgočasita. Njuna obraza, naličena v klovna, spretno menjujeta razpoloženje. Franc Plut je kot dolgoleten in izkušen amaterski igralec tudi režiser predstave. Plutoma na odru stojijo ob strani še Mojca Miklič, Roman Kapš in Stane Juvane, za uspešno postavitev igre pa skrbijo: za osvetlitev in zvok Zdene Klančar, za sceno Lojze Novak, za maske Mojca Miklič in za kostume Anica Kovačič. Šepetalka je Urška Novak. Lani so Prečenčani z igro Glavnik nastopali v petnajstih krajih. Tudi letos se že odpravljajo na gostovanje. V soboto, 19. februarja, ob 19. uri bodo gostovali v metliškem kulturnem domu, v torek, 22. februarja, ob 19.30 se bodo predstavili v novomeškem Domu kulture, potem pa jih čakajo še odri na Otočcu, Šentjerneju, Škocjanu in povsod tam, kjer jih bodo želeli videti in slišati. Gledališka tradicija je v Prečni že zelo stara, zadnji dve desetletji pa se skoraj ni zgodilo, da ne bi pripravili nove predstave. Prizadevni amaterji se lahko pohvalijo, da so ob letošnjem kulturnem prazniku prejeli odličje občinske Zveze kulturnih organizacij. Svoje delo nameravajo nadaljevati še z večjo zavzetostjo, skrbi pa jih dvorana, ki nezadržno propada. “Ljudje se morajo zavedati, da za življenje v nekem kraju potrebujejo tudi kulturni dom, in če se najde denar za obnavljanje cerkva, križev in kapelic, bi se moral najti tudi za obnovitev doma,” pravi režiser Franc Plut. Magda Jazbec, predsednica kulturnega društva v Prečni, vidi možno rešitev v pridobivanju pokroviteljev. Bo zagnanim amaterjem iz Prečne tudi to uspelo? J. PAVLIN MIRNOPECANI NA ODRU MIRNA PEČ - Letos so mir-nopeški amaterski gledalci postavili na oder burko v treh dejanjih Marca Comaletija “Strogo zaupno", ki se kot vohunska zgodba odvija v nekem francoskem hotelu. Gledališčniki v KUD Mirna Peč se lahko pohvalijo, da postavljajo igre na oder že osemnajsto leto zapored. Vloge so si tokrat razedelili: Jože Tomšič, Bogdan Krevs, Tone Cesar, Marija Mikec, Karol Zagorc, Marko Kupljenik, Polde Saje, Jožef Matijevič (režiser) in Tone Kramar. Šepetalka je Slavka Kolenc, odrski mojster pa Franc Kocjan. V soboto so imeli predpremiero za invalide iz občine Novo mesto, ki so imeli ta dan v Mir-•ni Peči še tradicionalni občni zbor. Premiera je bila dan kasneje v dvorani, ki je bila prav letos v celoti prenovljena. V petek, 18. februarja, ob 19. uri bodo Mirnopečani gostovali v osnovni šoli v Šentjerneju, v soboto, 26. februarja, bodo nastopili v Škocjanu, zatem v Metliki in pozneje še povsod tam, kamor jih bodo povabili. Kjer stojite, poženite korenike! Nesebično razdajanje Alenka Vrlinič, ena od dobitnic letošnjih Župančičevih priznanj ŠE DO NEDELJE - Razstava kiparskih del Janeza Zorka, slovenskega rojaka, živečega v Parizu, je vsekakor vredna ogleda. Zdaj je zadnja priložnost, kajti v Dolenjski galeriji bo le do nedelje, 20. februarja. Ogled je možen vsak dan od 10. do 17. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Na sliki: Janez Zorko ob delu z naslovom Skulptura 90 iz marmorja. (Foto: T. Jakše) s preoblikovanjem prvin potrošniške družbe ustvariti novo kakovostno kategorijo,” je med drugim dejal na otvoritvi. Že iz citiranega dela govora Luke Matijeviča je moč dobiti vpogled v vsebino, katere se je v svojih razstavljenih delih lotila Jožica Medle. In zakaj v tem ciklu tako močno izstopa glasbena tematika? Avtorica pravi: “Kolaža sem se lotila nekako pred tremi leti. Glasba me je od nekdaj očarala. Ko sem bila na slikarskem ekstemporu v Piranu, sem se ustavila pred Tartinijevim kipom - prav • Posebej velja omeniti tudi glasbeni del otvoritve, v katerem sta nastopala violinistka Petra Gačnik in harmonikar Branko Rožman, saj sta mlada glasbenika številni publiki natočila čašo glasbenega užitka ter jo tako pripravila na neposreden in doživet stik z razstavljenimi likovnimi deli, prav tako napolnjenimi z glasbeno vsebino. Prodajna razstava kolažev Jožice Medle v novomeški galerjji Gospodična na Ulici talcev 2 bo odprta še štirinajst dni. takrat je bil glasbenikov jubilej - videla violino v njegovioh rokah in hipoma me je obšel navdih. Tudi ostala dela so povezana s specifičnimi, z glasbo povezanimi doživetji. Tako navdahnjenih kolažev sem do sedaj ustvarila kakih trideset.” Povejmo še, da Jožica sicer dela kot aranžerka pri novomeškem trgovskem podjetju Dolenjka, da je opravila dveletni tečaj študijskega risanja pri prof. Savu Sovretu in da je sedaj študentka na mestni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. T. JAKŠE NOVO MESTO - Dolenjski oktet je prejšnji teden vrnil obisk prijateljskemu zboru iz Langenhagna, Harmony Brothers, ki je lanskega oktobra gostoval v Novem mestu. teljev petja. Pri tem pa je treba povedati, da so nemški gostitelji čisti izkupiček s koncerta namenili v dobrodelne namene: poklonili ga bodo namreč Domu starejših občanov v delo in njihovo učenje neprestano prepletata. Imam veliko srečo, da imajo tako ravnateljica kot sodelavke veliko razumevanja za mojo dejavnost. Prav zato, ker dajemo v šoli poudarek razvijanju ročnih spretnosti, se mi ni potrebno plaziti po kolenih, ko je potrebno nabaviti kakšen material. Res pa je, da ga veliko priskrbim sama, saj iz marsičesa, kar bi se marsikomu zdelo neuporabno, naši otroci ustvarijo prelepe izdelke,” pojasni Alenka. Da slednje drži, je dokaz tudi prava razstava prisrčnih izdelkov v likovni učilnici, zbornici, po hodnikih in še kje. A ne le v šoli, njeni učenci so doslej sodelovali na številnih likovnih natečajih in kolonijah v občini, regiji in državi, za likovne stvaritve pa so prejeli številna priznanja in nagrade. A vseh teh izdelkov niso ustvarili le pri likovnem pouku, temveč tudi pri krožku, ki ga radi obiskujejo. To je dokaz, da imajo radi likovno ustvarjanje, a tudi svojo učiteljico, ki jim pri tem pusti veliko lastne iniciative. Vrliničeva je tudi vodja aktiva likovnih pedagogov dolenjskih šol s prilagojenim programom. Lani je bila prvi organizator eks-tempora mladih likovnikov šol s prilagojenim programom Dolenjske. V črnomaljski občini je pomagala pri pripravi številnih likovnih razstav, že več let pa je tudi tehnični vodja ekstempora mladih likovnikov Bele krajine. Vse to počne z velikim zanosom in ne da bi za to pričakovala kakšno posebno priznanje. Zato je bila tokratna Župančičeva diploma zanjo še toliko večje presenečenje. M. BEZEK-JAKŠE Skupaj s pevci iz tega prijateljskega nemškega mesta je v gimnazijski dvorani v Langenhagnu nastopil na koncertu, kije vsestransko uspel, tako po umetniškem vtisu kot po obisku, vzdušju in ekonomskem učinku, saj se ga je udeležilo preko tristo ljubi- Šmihelu kot pomoč za dograditev prizidka. Avtobus s pevci je v Langen-hagen spremljal tudi noovmeški župan Franci Koncilja, potovanje v Nemčijo pa je sofinacirala novomeška občina, ki so ji na pomoč priskočili tudi sponzotji Tilia, Labod, Novoteks in drugi. Dolenjski oktet je na obisku v Nemčiji konec prejšnjega tedna nastopil še dvakrat, in sicer na praznovanju šestdesetletnice Novomešča-nom dobro poznane gospe Annelise Rudolph, ki je za sodelovanje z Novim mestom - zlasti na socialnem področju - storila zelo veliko, ter v slovenskem društvu Krka v Hannovru. Na vseh nastopih je njegovo petje tako navdušilo poslušalce, da so po predstavah prodali kar precej kaset. Oktet bo letos jeseni praznoval 25-letnico pričetka svojega delovanja, prihodnjo pomlad pa tudi 25-letnico formalne ustanovitve. Zanimivo je, da bo takrat tudi kar pet članov okteta praznovalo 25-ietnico sodelovanja v njem. V tem času je imel oktet več kot 600 nastopov, pevci pa so naštudirali okoli 180 pesmi, od katerih jih imajo 60 do 7o v železnem repertoarju. Pred leti so precej nastopali na različnih prireditvah po delovnih organizacijah, gostovali po Sloveniji in Jugoslaviji in nekajkrat odšli tudi na tuje, zadnje časepa je zaradi zaostrene ekonomske in politične situacije teh nastopov manj. Umetniški vodja zbora Peter Cigler in predsednik zbora Maks Starc pa obljubljata, da bomo oktet ob petindvajsetletnici spet večkrat slišali. T. JAKŠE “Kjer stojite, poženite korenike!” Učenci osnovne šole v Žužemberku so za slovenski kulturni praznik pripravili kviz o pisatelju Lovru Kuhaiju - Prežihovem Vorancu - Častni gost dr. Matjaž Kmecl ŽUŽEMBERK - Na žužemberški osnovni šoli so že izurjeni organizatorji kvizov. Kar precej tem, bodisi s kulturnozgodovinskega, naravoslovnega, družboslovnega ali literarnega področja, so učenci pod vodstvom požrtvovalne mentorice magistre Jelke Mrvar in drugih pedagoških delavcev v minulih letih celovito in vsestransko obdelali. Pri tem so se neposredno sodelujoči pa tudi tisti, ki so priprave in potek kviza le pasivno spremljali, marsikaj naučili. Tudi šola je pri tem pridobila, saj soji ostali rezultati sistematičnega dela, zbirka dopisov, dokumentov, slik in drugega gradiva, konec koncev pa je marsikaj pridobil tudi kraj, saj so zanj gotovo prvič slišali daljni Japonski, verjetno pa so se nad krajem in vedoželjnostjo njegove šolajoče se mladine resneje zamislili tudi marsikje v bližnji in bolj oddaljeni soseščini. Konec koncev pa se je vsakega kviza doslej udeležila tudi kaka pomebnejša kulturna ali politična osebnost, kar je tudi svojevrstna promocija kraja. Tako je bil na zadnjem letošnjem kvizu, ki so ga v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili prejšnjteetrtek, častni gost pisatelj in publicist dr. Matjaž Kmecl. Učencem je spregovoril o kulturi in ustvarjalnosti ter o usodi slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki skoraj po pravilu ni bila posebej rožnata. Njen začetnik Primož Trubar in pisatelj Prežihov Voranc, ki so si ga učenci izbrali za temo tokratmega kviza, sta bila po sili razmer popotnika in nemalokrat tudi brezdomca. zanimivo, a težko življenje, si ogledali nekaj filmov, poslušali in gledali radijske in televizijske oddaje o njem, zbirali fotografije in dokumente. Pri tem so sodelovali s knjižnicama v Novem mestu in na Ravnah na Koroškem ter si dopisovali s pisateljevo hčerko Mojco Kuhar-Go-sar. Žbrano gradivo so prikazali tudi na razstavi. Končno so se, razdeljeni ZMAGOVALNA EKIPA - Največ je o pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu vedela ekipa 8. b razreda, saj je pravilno odgovorila na vsa vprašanja. Kviz je vodila magistra Jelka Mrvar. (Foto: T. Jakše) SPET V LANGENHA GNU - Dolenjski oktet v postavi (od leve proti desni) Jože Cvelbar, Jože Šime, Drago Medic, Tone Skubic, Mile Šinkovec, Andrej Jakše, Maks Starc in Peter Cigler je tokrat že tretjič ponesel slovensko pesem prijateljem v Langenhagen. Življenju in delu Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca so se v pripravi • Pisatelju Lovru Kuharju -Prežihovemu Vorancu, katerega stoto obletnico rojstva smo slavili lani, usoda ni bila mila. Zaradi naprednih idej je bil preganjan v predvojnem režimu, svojim načelom zvest in zato nekoliko odrii^en pa je ostal tudi po vojni vse do smrti. Kot vnet revolucionar pa ni bil pri srcu niti oporečnikom povojnega režima. Vendar, ko odpadejo vsi politični predznaki in predsodki, ostane na situ le njegova ustvarjalnost, v kateri se sveti marsikateri biser slovenske besedne umetnosti. In po teh ga moramo danes soditi in ceniti. kviza učenci sedmih in osmih razredov posebej posvetili. Za kviz izbranih 29 učencev se je zbiralo ob jutrih pa tudi po pouku. Brali so Vorančeva dela, spoznavali njegovo na pet ekip, pomerili v poznavanju tematike. Pri tem je bila najuspešnejša ekipa 8. b razreda. ,p jakše LIKOVNIKI IZ POSAVJA V BRESTANICI BRESTANICA - V petek, 11. februarja, je bila v počastitev kulturnega praznika na brestaniškem gradu odprta razstava likovnih del posavskih umetnikov, ki sta jo pripravili ZKO Krško in DKD Svoboda iz Brestanice. Likovniki se predstavljajo s preko 60 deli - slikami v pastelu, olju in akvarelu ter skulpturami v lesu in kovini - posebej pa izmed likovnikov izstopajo Mirko Bogovič, Alojz Konec, Jože Marinc, Cvetka Miloš, Vladka Stoviček in drugi. O razstavi je na otvoritvi spregovoril akademski slikar Alojz Konec, sledil pa je kulturni program s petjem, recitacijami in glasbenimi točkami. B. H. v ČRNOMEU - Med dobitniki Župančivevih diplom, ki sojih ob letošnjem kulturnem prazniku podelili v Črnomlju, je bila tudi Alenka Vrlinič, predmetna učiteljica likovne vzgoje na tukajšnji osnovni šoli s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše. V obrazložitvi je bilo med drugim zapisano, da je izjemno ustvarjalna, svoje bogato znanje in nadarjenost pa nesebično razdaja otrokom. Vrliničeva je, preden seje leta 1980 zaposlila v črnomaljski šoli Milke Šobar-Nataše, šest let delala v vrtcu. Izkušnje pri delu z majhnimi otroki soji pomagale, ko je začela poučevati prizadete. “Veliko potrpežljivosti in spodbujanja potrebujejo, posebno tisti nesamoiniciativni. A predvsem s takšnimi delam najraje, in ko skupaj doseževa uspeh, je zadovoljstvo neizmerno,” pravi nagrajenka, ki veliko pozornost namenja likovni vzgoji kot terapiji. Predvsem pazi, da lahko ponudi otrokom vedno nove materiale, kijih privlačijo ter hkrati spodbujajo k novim idejam. “Marsikdaj pa so učenci tisti, ki dajo idejo meni. Tako se moje Alenka Vrlinič NOVO MESTO - Jožica Medle, ki jo kot likovno ustvarjalko poznamo s številnih slikarskih kolonij in razstav v delovnih organizacijah, šolah in manjših galerijah, seje tokrat v novomeški galeriji Gospodična v Ulici talcev 2 predstavila s ciklom kolažev, ubranim na glasbeno tematiko. Slikarko in njeno pričujoče deloje na otvoritvi razstave predstavil umetnostni zgodovinar Luka Matijevič. “Ob površnem opazovanju razstavljenega ciklusa se nam zazdi, daje vse skupaj nastalo sila preprosto, spontano in samo po sebi, vendar pa nas bolj zbrano in skrbno opazovanje prepriča, da tu ni ničesar naključnega in da ima vsaka slika brez izjeme svoje natančno določeno zaporedje, motiv, ikonografijo in vsebino. Kot osrednji motiv v njenih slikah se pojavlja glasba, inscenirana z notnimi zapisi in instrumenti, ki se ujemajo z glasbeno literaturo, predstavljeno na slikah. Avtorica pojmuje sliko kot organizem, ki nastaja po določenih zakonitostih. Ko je slika izgotovljena, postane sama zase resničnost, ne oziraje se na to iz kakih pobud in kakega materiala je nastala. Pričujoči kolaži nam kažejo določen naslon na tradicijo iz zgodniih let našega stoletja, vendar v novodobni preobleki. Vsekakor sta vsebina in materija podrejeni ideji, ko je slikarki uspelo m. I* IZRAZNA HARMONIJA - Kolaži, ubrani na glasbeno temo, in glasba violinistke Petre Gačnik in harmonikarja Branka Rožmana so se na otvorivi razstave v galeriji Gospodična zlili v celoto. Levo slikarka Jožica Medle, poleg umetnostni zgodovinar Luka Matijevič. (Foto: T. Jakše) S pesmijo v Langenhagen KLEPET Z DR. MANCO KOŠIR BREŽICE - Nocoj, 17. februarja, ob 18. uri bo v brežiški knjižnici večerni klepet z dr. Manco Košir, profesorico na FSPN, televizijsko voditeljico in publicistko. Z gostjo se bo pogovarjal Peter Žnidaršič. VELIKE KOLIČINE DENARJA SO IZGINILE V NEZNANO TREBNJE, PRELESJE - V času od 27. januarja do 3. febru-aijaje neznanec v Trebnjem prišel v stanovanjsko hišo J. D. in mu ukradel 5.850 nemških mark, 1.470 ameriških dolarjev ter 32.000 šilingov. Lastniku je napravil škode za 1.006.880 tolarjev. 5. februarja pa je neznan storilec v Prelesju vlomil v stanovanjsko hišo, razmetal po omarah in ukradel 9.000 nemških mark in 75.000 tolarjev. Lastnika A. B. je oškodoval za 800.000 tolarjev. Za umor na Otočcu šest let zapora Zdenko Barbo iz Šmatjeških Toplic je lani 21. oktobra v “Šoferski” na Otočcu s kovinsko palico za baseball umoril Jožeta Kovačiča iz Novega mesta - Stari računi - Kljub zmanjšani prištevnosti je v Barbu dozorel naklep NOVO MESTO - Pred skoraj štirimi meseci, natančneje 21. oktobra lani okrog 4. ure zjutraj, se je v gostinskem lokalu Kramarič, znanem po imenu “Šoferska”, na Otočcu zgodil umor. 32-letni Zdenku Barbo iz Šmarjeških Toplic je z baseball palico zbil na tla in potem do smrti pretepel 37-lctnega Jožeta Kovačiča, ki so ga nekateri poznali pod priimkom Bečirovič, iz Novega mesta, ki naj bi ga tisti večer dalj časa izzival in nadlegoval. Te dni je bila na novomeškem temeljnem sodišču sodna obravnava, v kateri je bil Zdenko Barbo spoznan za krivega in obsojen na 6 let zapora. Sodba še ni pravnomočna. ZALOTILI SO JO V STANOVANJU - 48-letna V. B. iz Potočne vasi je osumljena kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, ker je 12. februarja okoli 14. ure, ne da bi potrkala ali pozvonila, stopila v stanovanjsko hišo, last E. Š. iz Dolenjih Kemenc, in odšla v spalnico, tam pajoje zalotil lastnikov sin. ODPAU AL TOVORNJAK - 9. februarja je neznan storilec s parkirnega prostora na železniški postaji na Mirni odpeljal tovornjak znamke Zastava 624 BNF in ga pustil v Dol. Kamenju, ker se je zagozdil na razmočenem terenu. Lastniku M. J. je povzročil za 3.000 tolarjev škode. VLOMIL V KIOSK - V času od 7. do 9. februarja je neznanec vlomil v kiosk na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu ter iz predala ukradel od 6.000 do 7.000 tolarjev. Storilca policisti še iščejo. OB SEDEM KOKOŠI - V noči na 9. februar je nepridiprav v Semiču iz odklenjenega kokošnjaka ukradel 7 kokoši ter s tem oškodoval J. B. za 7 tisočakov. NEKDO JE ODPELJAL HLODOVINO - V času od 1. do 9. februarja je neznan storilec odpeljal hlodovino, Iti jo je imel A. S. iz Ljubljane zloženo ob lokalni cesti Drašiči - Rakovec. Lastnika je oškodoval za 75.000 tolarjev. VLOMIL V IGRALNICO SEVNICA - V noči na 6. februarje nepridiprav v Sevnici vlomil v igralnico na Trgu svobode 1. V igralnico je prišel tako, da jesplezal po požarni lestvi na streho igralnice, ki je v sklopu hotela'Ajdovec; šel dO okna-zčl zračenje, odrinil okvir okna in ga nato odprl ter splezal v igralnico. Iz prodajnega pulta, ki ga je nasilno odprl, je ukradel 800 tolarjev, iz drugega predala pa cigarete Marlboro. Potem je po isti poti igralnico zapustil. Povzročil je za 3.500 tolarjev škode. Obtoženi Zdenko Barbo je že med branjem obtožnice jokal, potem pa priznal in obžaloval, kar je storil, in dodal, da ni mogel več vzdržati večletnega Kovačičevega nadlegovanja in hvalisanja, da mu je “zrihtal” ženo. Dejal je, da se gaje izogibal in tudi ta večer bi se ga bil izognil, če bi ga pravi čas opazil. Ko gaje Kovačič zagledal, je takoj od njega zahteval denar za strgano verižico. Zdenko je povedal, da ga je pred leti skupaj s še dvema prijateljema prav tako nadlegoval. Takrat ga je s pestjo udaril v lice. S solzilcem nad konkurenčno diskoteko Nekateri iskali tudi zdravniško pomoč KRŠKO - Uprava kriminalistične službe krške UNZ je ugotovila, da so 20-letni Jure L. z Malega Slatnika, 20-letni Miran C. iz Šmarjeških Toplic, oba iz novomeške občine, ter 44-letni Franc V. iz Krškega osumljeni kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. 16. januarja okrog 1.30 je Jure L. v diskoteki Pacifik v Krškem aktiviral bombo, napolnjeno s solzilcem, in jo vrgel na plesišče v trenutku, ko je bilo na njem največ obiskovalcev. V diskoteki je bilo tedaj okrog 900 obiskovalcev. Zaradi solzilca je nastala panika, obiskovalci so vsi naenkrat poskušali priti na prosto. Zaradi kontaminacije s solzilcem je nekaj gostov iskalo celo zdravniško pomoč. Policisti so ugotovili, daje Juretu L. bombo dal.njegov prijatelj .Mir > NAUK O MELODIJI VEŠČAK V ANALIZI NEMŠKI SIJ KAR HANS VON (1337-1887) NOR. MIT. GOSPODARICA MORJA POGANJEK AVTOR: JOŽE UDIR ARHEOL NAJDBA VEDRO KDOR DELA MALTO JOKAST OTROK JAPONSKA DENARNA ENOTA MESTO V FR/NCUI OB REKI MEUSE CENENO BLAGO HRIB PRI BEOGRADU SLOVEN- CJZA IGRAIKA RINA (1907-1972) MOZOLJ A-VICA REKA V SIBIRIJI PIJAČA STARIH SLOVANOV TESLA NIKOLA BRIT. POLrTIK JOHN BOYD UKRAJINSKA REKA MUSLIMAN SKI SODNIK NUDIST, ČASTILEC GOLOTE TKANINA Z VTKANIMI KOVINSKIMI NITMI SKO OTOČJE OSTRIVEC VETRNI JOPIČ 2 §\5@ftMaa ©Dscfe m S@ood Konec prejšnjega meseca je bila v Buenos Airesu v Argentini 19. generalna skupščina 1UCN - Svetovne zveze za ohranitev narave. Na skupščini se je zbralo okoli 1200 udeležencev iz 128 držav, med njimi so bili tudi trije predstavniki Republike Slovenije, ki je od lanskega maja članica te največje nevladne organizacije za ohranitev narave na svetu. Svetovnim izkušnjam pri varovanju narave so šli prisluhnit inž. Marija Zupančič Vičar, prof. dr. Boštjan Anko in Peter Skoberne, njihov glas pa je bilo v svetovni druščini tudi slišati, saj so se vključili v delo strokovnih komisij, kjer so prečesali dosedanje delo in utrjevali smernice za bodoče delo na področju varovanja narodnih parkov in zavarovanih območij, okoljskega prava, varstva rastlinskih in živalskih vrst, okoljske strategije, izobraževanja in vzgoje itd. Generalna skupščina je bila plodovita, saj je obravnavala in sprejela nad 150 resolucij *n priporočil, ki bodo šla v podpis in ratifikacijo v vse države sveta. Kot so povedali slovenski udeleženci velikega naravovarstvenega srečanja na tiskovni konferenci prejšnji teden, je Slovenija s svojo navzočnostjo prispevala delček k mozaiku globalnega varstva, hkrati pa bo izkušnje, sklepe in vzpostavljene zveze uporabila za uresničevanje načel varstva narave v svojem okolju. Odgovornosti za ohranjevanje narave v domovini pač ne moremo prelagati na drugega, to je odgovornost naše države in vseh njenih državljanov. V postopku je priprava strategije varstva narave v Sloveniji, ki naj bi kot dolgoročen pogled na politiko varstva slonela na pravilnih usmeritvah in stališčih, to pa bo mogoče, kot kažejo svetovne izkušnje, le če se bodo v pripravo in oblikovanje te strategije vključile tudi nevladne organizacije. Primerna oblika sodelovanja in usklajevanja bi bil nacionalni komite, torej oblika, ki jo poznajo v mnogih državah sveta. Ker hkrati v Evropi kot prvi svetovni regiji dokončujejo akcijski naravovarstveni načrt za zavarovana območja, bi lahko pri nas evropske izkušnje koristno uporabili in jih vključili v slovensko naravovarstveno strategijo, ki pa naj bi bila splošnejša in naj bi zajela kompletno politiko varstva narave v Sloveniji, ne samo varovanja zavarovanih in zaščitenih omočij kot evropska. Slovenska udeležba na generalni skupščini lUCN-a je bila lepa priložnost, da J so naši udeleženci preverili, ali smo doma pravilno naravnali naše razvojne kompase in če kažejo iste smeri, kot jih ubirajo v tem pogledu naprednejše sile v svetu, oziroma ali naše usmeritve in politika vzdrže primerjavo z njimi. Slovenija ima na nekaterih področjih veliko prednost pred razvitimi državami, zlasti pri ohranjenosti narave; to je dobitek sorazmerne slabe razvitosti. Vendar je vprašanje, ali bomo te prednosti znali izkoristiti in jih ne bomo z nespametnimi razvojnimi potezami izničili. Prav ta čas smo pri nas pred velikimi posegi v okolje z načrtovanimi gradnjami avtocest, železnic, žičničnih sistemov v varovanem alpskem svetu, pred novimi melioracijami in drugimi posegi v vodne sisteme in podobnim. To je pravi čas, da pri teh posegih uveljavimo naravovarstvena načela in v tem pogledu stopimo v korak s svetovnimi trendi. Naši udeleženci svetovnega srečanja so opozorili, da so sicer resolucije in priporočila dobra in lepa, vendar so resnici na ljubo le na papirju, njihovo uveljavljanje v resničnosti pa je druga zgodba, ki nima vedno srečnega razpleta. Gospodarstvo, ki je ob politiki in znanosti tretji veliki činitelj razvojnih dogajanj, namreč še daleč ni dovolj vpeto v varstvo narave. Gospodarski interesi se premnogokrat križajo z naravovarstveni in žal prepogosto prevesijo tehtnico'v svoj kratkoročni prid. Čutiti je sicer, da se počasi uveljavlja tudi ekološko osveščeno gospodarstvo, vendar le tam, kjer je taka javnost in je gospodarstvo prisiljeno biti okolju prijaznejše. Po besedah Boštjana Anka se je v zadnjih dveh desetletjih dogodil pomemben premik, ko je politika zaradi svojih interesov postala bolj ekološka in je v tem pogledu našla stik z znanostjo, zdaj zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda i® ito1M®ipob Obremenilni test, imenujemo ga tudi EKG z obremenitvijo, pokaže, kako se srce odziva na določeno obremenitev. Preiskavo napravijo zato, da potrdijo ali ovržejo diagnozo angine pektoris. Rezultati te preiskave pokažejo tudi, kolikšno obremenitev lahko bolnik prenese, ne da bi dobil napad angi-nozne bolečine. Čeprav se včasih bolečina pojavi, ne da bi se spremenil EKG. Obremenilni test opravljajo v ustrezno opremljenih specialističnih ambulantah. Za preiskavo se oblecite v ohlapno, udobno oblačilo in obujte čevlje za hojo ali jogging. Povedali vam bodo tudi, ali morate pred preiskavo vzeti običajna zdravila in kako dolgo pred testom ne smete jesti. Kako poteka obremenilni test? Povezali vas bodo z EKG aparatom in vam na nadlaket pritrdili manšeto za merjenje krvnega pritiska. Krvni pritisk bodo merili pred preiskavo in v določenih presledkih tudi med njo. Ponekod merijo tudi količino med testom porabljenega kisika. Obremenitev se opravi na tekočem traku ali na stoječem kolesu. Po traku boste morali hoditi in se držati za ograjo, najprej počasi inv ravnini, nato vedno hitreje in vedno bolj navkreber. Pri stoječem kolesu se obremenitev povečuje bodisi s hitrejšim pogajanjem pedalov ali pa s težjim potiskanjem ^ pedalov za ohranitev iste hitrosti._______________________ Pri opravljanju testa vas skrbno opazujejo. Ves čas testiranja nadzorujejo EKG krivuljo in krvni pritisk. Test običajno nadaljujejo, dokler ne dosežete “ciljnega” srčnega utripa, ki temelji na starosti in splošni kondiciji. Zdravnik lahko testiranje ustavi, če opazi določene spremembe v elektrokardiogramu, če se krvni pritisk preveč dvigne ali ustrezno ne pade ali če dobite težko sapo. • Vedno se zavedajte, da je zdravnik pri testu zato, da vam pomaga. Po obremenitve se seveda lahko počutite utrujeni, prav tako kot pri vsakem telesnem naporu. Posebne preiskave Na osnovi podatkov, pregleda in že omenjenih preiskav običajno ni težav pri postavljanju diagnoze angine pektoris. Pri nekaterih bolnikih pa je potrebno boljše poznavanje osnovne srčne bolezni in v poštev pride še ena ali več preiskav, na primer neprekinjeno spremljanje delovanja srca pa ehokardiografija ali kateterizacija ter koronama angiografija. Neprekinjeno spremljanje delovanja srca, kot že ime pove, snema EKG 24 ur, medtem ko opravljamo vsakodnevne aktivnosti. Aparat imenujemo tudi “holter”. Na prsni koš pritrdijo elektrode - žice, ki so povezane z majhnim baterijskim zapisovalnikom, ki ga nosimo na sebi za pasom ali preko ramena. Nato opravljate vsakodnevne dejavnosti. Seveda pa se ne smete kopati ali plavati. O vseh dejavnostih je treba voditi dnevnik in točno zapisati čas, ki ste ga porabili za posamezno aktivnost. Zabeležiti morate tudi vse znake, ki ste jih v času nošenja aparata občutili, in seveda tudi točen čas. Analizo elektrokardiograma lahko primerjajo z dejavnostmi in bolezenskimi znaki, ki ste jih beležili v dnevnik. ______________________________________________(Se nadaljuje) j praktični K praktični KRIŽ! praktični /V . praktični 2! > Jahalna moda Hvala bogu, da je dandanašnja moda takšna, da je v njej dovoljeno tako rekoč vse. Da ni oblačila ali modnega dodatka, zaradi katerega bi se tista, ki se zanj odloči, počutila nelagodno, češ da s svojim oblačenjem izstopa. Tako se na cesti gotovo ne bodo ozirali za vami, če se boste letos odločile na primer za jahalna oblačila. Seveda je možnosti kombiniranja oblačil zelo veliko. Lahko se oblečete v popolno jahalko od pokrivala, bluze, jopiča, hlač, škornjev in rute do rokavic. Lahko pa k športnim oblačilom dodate le nekaj od naštetega. Pa naj gre za ruto, bluzo ali škornje ali za kateri koli drug kos oblačila, s katerim boste nekoliko nakazale jahalno modo, ki je lahko še kako elegantna. Zato boste morda celo presenečene, kakšen učinek je moč doseči s kosom jahalnega oblačila. / Varčevanje s pečico Vsak prihranek energije je pomemben za družinski proračun, posebno še, če slednji ni velik. Tako lahko s smotrno uporabo pečice porabite znatno manj elektrike. Če imate manjše količine jedi, na primer mesa, se vam ne izplača segrevati pečice. V posodi s težkim dnom in tesno prilegajočim se pokrovom ga lahko dušite na kuhalni plošči in prav nič manj okusno ne bo. Pekač s skoraj vsako jedjo lahko postavite v hladno pečico in jo šele takrat vklopite. Vendar pa morate k času peke prišteti dodatnih pet do osem minut. Izjema je kvašeno pecivo, ki ga morate postaviti v vročo pečico. Steklo na vratih pečice naj bo vedno čisto, da sc lahko od zunaj prepričate, kako se jed peče. Če namreč odpirate vrata pečice, jo ohladite in s tem podaljšate čas pečenja. Pri večini jedi lahko izklopite pečico že deset minut prej, predenje jed pečena, ter tako izkoristite toploto, ki jo pečica še vedno oddaja. jena vrsti še gospodarstvo. Da bodo vsi trije ravnali po načelih varstva narave, pa bo moral biti pritisk javnosti dovolj močan, kar pomeni, da bodo morali biti ljudje okoljsko osveščeni. Zato je ena od najpomembnejših nalog naravovarstvenih in drugih vladnih in nevladnih organizacij okoljska vzgoja. Odnos do okolja se mora spremeniti, osnovno razmišljanje ne sme biti trenutna korist, ampak dolgoročna, osnovni model življenja pa ne potrošniški, ampak trajnostni. MILAN MARKELJ Sardele kot zrezki Sardele so poceni in kot nalašč za tiste, ki ne marajo rib zaradi srti. Ribe očistimo, jim odstranimo glave in previdno odstranimo še hrbtenično kost. Ribo razgrnemo, videti je kot majhen zrezek. Pripravimo jo lahko na različne načine: povaljamo jo v moki in spečemo na olju, lahko jo povaljamo v moki, stepenem jajcu in ocvremo ali pa v moki, stepenem jajcu in drobtinah ter ocvremo, lahko pa po dve in dve ribi stisnemo, vmes damo nekaj sesekljanega česna, kos sira ali kolobar svežega paradižnika. Ribi nato spaniramo in ocvremo. Ribe ponudimo s krompirjevo solato. Nerjaveča vrtna lopata Ceneno in slabo vrtno orodje je najslabša naložba, zato ne bi smeli obžalovati večjega izdatka v ta namen. Lahko pa prihranimo pri izboru orodja, ki je mnogo ožji, kot je ponudba na trgu. Vrtičkar zares potrebuje le pet osnovnih orodij: lopato, vile, grablje, motiko in vrtno lopatico, če oskrbuje sadno drevje, pa še vrtne škarje in škropilnico. Med potrebne naprave prištevamo še samokolnico, sadilni klin in rokavice. Če je le mogoče, kupimo lopato iz nerjavečega železa, saj sc kljub mnogo višji ceni izplača. Tudi drugo vrtno orodje naj bo iz najboljšega materiala. Glede rokavic so mnenja deljena, saj jih mnogi vrtičkarji zavračajo, ne vedoč za nasvet znanega vrtnarja iz prejšnjega stoletja, po imenu Loudona, ki je za vsako vrtno delo priporočil rokavice. Zapisal je, da “nobenemu vrtičkarju ni treba imeti rok, ki so podobne medvedjim šapam”. Hrvati in vlečna vrv Ko je še več slovenskih avtomobilov vozilo po hrvaških cestah, je bilo slišati precej pripomb na hrvaške policiste, češ da ustavljajo naša vozila in voznike kaznujejo, če v njih ni vlečne vrvi, ki po hrvaških prometnih predpisih sodi med obvezno opremo vozila. Pripombe so umestne, kajti po mednarodnih pravilih Hrvati do tega nimajo pravice. Ni namreč obvezno, da je tuj avtomobil opremljen z obvezno opremo, ki jo določa država, kjervoznik vozi, ampak mora bili opremljen z opremo, ki jo kot minimalno obvezno opremo predpisuje dunajska prometna konvencija. Seveda lahko vsaka država ta seznam obvezne dodatne opreme dopolni po svoje, a je ta dodatna oprema obvezna le za vozila z registracijsko tablico te države in znotraj njenih meja. Priloga Dolenjskega lista 13 a gsmfitel J] [|j KNJIŽNA POLICA KULINARIČNA MOJSTROVINA - Kruh je spremljal človeka skozi vse njegovo življenje. Posebno vlogo je imel pri ženitovanjskih šegah. Vrsta kruhov, narejenih za to priložnostne bila raznolika in oblikovno najbolj bogata. Pogosto so imeli ženitovanjski kruhi tudi globlji, simbolni in magični pomen, kot testeno srce na sliki. Kita, oblikovana v srce, je simbol ljubezni. Zaključuje se z dvema gnezdoma, v katerih na cvetlicah sedi ptičji par. Spretno izdelan testeni pladenj s poročnima prstanoma predstavlja most med zaljubljenima ptičema. Srce krasijo številni prostoročno oblikovani drobni testeni okraski. Tradicionalna kulinarična mojstrovina iz Artič pri Brežicah seje ohranila po zaslugi Marjance Dobnikar, ki ji je doslej uspelo ta spomin iz svoje mladosti opredmetiti in ga vdahniti v današnji čas. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) m Sejali ne znajo - Na mnogih mestih stoji n.pr. ajda več kot trikrat pregosto, na drugih pa preredko - sim ter tje vidijo se precej velike praznine, kjer ni priklilo ne eno zrno. Sejejo pa tod velikokrat neizvedene babele in butasti hlapčoni, ki mečejo seme sim ter tje zdaj po kraju, zdaj v razor, zdaj kupoma, zdaj pa dva tri zrnca, kakor zagrabijo. To nemarno sejanje je brez dvombe velik vzrok, zakaj ne rodi plodno dolenjska zemlja ne pol, kar bi mogla poleg svoje narave in blazega podnebja. Kaj se dogaja v Vragovem logu - Shajališče in kar je z njim v zavezi, biva veči del v Vragovem logu. Ta log dal je krščanski veri in Avstrii že precej udov in državljanov. Kakor mušice - Krčmarjem delajo mnogo kvara ne le domače hčeri, tudi dekle. Če le gospodar ali gospodinja pete odneseta, precej so pri sodu, kakor mušice. Kmet se zgleduje po gospodi - Posnema kmet dan današnji le gospodo. Ta nosi bele klobuke letos in tako dela tudi on. Ženske gosp. imele obroče, kmali za njimi tudi kmetice. Zdaj nosijo gosposke kiklje kakor marele, ob robu spodaj je nekaj naongavljeno, nekako omreženo. Zadaj pa nekake čire čare - in vse to začele so zdaj vpeljavah tudi na kmetih. Orosilo orosilo S svojo najnovejšo pesniško zbirko OROSILO OROSILO, ki je pred kratkim izšla pri koprski založbi Lipa, ustvarjalec mlajše in srednje generacije Ivo Frbežar nadaljuje pesniški eksistencialni premislek in jezikovno raziskovanje, ki ju je zastavil že v svojih prejšnih dveh pesniških zbirkah. V oblikovnem pogledu to pomeni, da ohranja zvočnost pesmi in intenzivni ritem, v katerem je čutiti odmeve vzorcev slovenske ljudske pesmi, ter da vztraja pri za tega pesnika že kar značilni obliki pesmi v štirih štirivrstičnih kiticah. Skrb za obliko se ne kaže le v enaki obliki vsake posamezne pesmi, marveč tudi v oblikovanosti celotne zbirke: zadnje pesmi so nekakšen magistrale, saj v svojih verzih povzemajo kazalo naslovov poprejšnjih pesmi, vključno z naslovi treh magistralnih pesmi. Pesniško sporočilo, ki prihaja pred bralca v tako sklenjeni pesniški obliki, pa ni tako harmonično ubrano. Kot je zapisal avtor spremne besede pesnik Boris A. Novak, pesnik upesnjuje “dihotomijo med posameznikom, ki hrepeni po polnosti, in obdajajočo ga družbo kot mehanizmom razosebljene, nasilne moči, ki uničuje posameznika in njegovo hrepenenje”. Lirski subjekt Frbežarjeve poezije je trpeč in samega sebe doživlja kot objekt nasilnega sveta, s čimer se Frbežaijeva poezija uvršča v tradicijo slovenskega pesništva hrepenenja. Posebnost zbirke je v njeni likovni spremljavi. Prav vsaka od 49 objavljenih pesmi je ilustrirana z izvirno in posebej za zbirko narejeno risbo akademskega slikarja Jožeta Kumerja, ki tako ob pesniško govorico umešča likovno, obe skupaj pa bralcu, ki knjigo pozorneje prebira (Ivo Frbežar pravi, da so samo pesmi, ki sijih ponovno želiš brati, nekaj vredne), podarjajo nekaj lepih trenutkov estetskega II7lt W 3 MILAN MARKELJ Med ognji Pisatelj Ivan Jan je znan predvsem po dokumentarnih knjigah, kot so Kokrški odred, Dražgoška bitka in Odstrte zavese, čeprav je napisal že tudi leposlovno delo na temo osvobodilnega boja Mrtvi ne lažejo. Pred dnevi je v samozaložbi izdal svojo drugo leposlovno knjigo, v kateri je pod naslovom MED OGNJI zbral 32 deloma v revijah in časopisih že objavljenih kratkih zgodb o malih ljudeh v velikih časih NOB. Posebnost zgodb je, da slonijo na resničnih dogodkih, kar je kot nalašč za današnji čas in še posebej za tiste bralce, ki vojnega časa niso izkusili. Avtor pravi, da se namerno ni spuščal v težje razumljivo umetniško oblikovanje, da bi ohranil čimveč pristne dokumentarnosti neposrednih udeležencev -pripovedovalcev zgodb. Zgodovinar dr. Emil Cesar pa je v oceni knjige na predstavitvi dejal, daje pripoved v teh zgodbah živa, kdaj in kje tudi okrnjena in nedokončana, vendar brez moraliziranja in poenostavljanja. Kljub temu je v zgodbah zaznaven avtorjev odnos do vojne in nravstvenih zagat, ki jih vojna vsiljuje posamezniku. Skozi zgodbe je čutiti rdečo nit avtorjeve obtožbe druge svetovne vojne in vojne nasploh. Knjiga je berljiva učna knjiga za mlajše generacije, ki vojne niso doživeli, pa tudi za nepomirljive in nestrpne “spravaše”. ŠTEFAN KUHAR - DZS je v počastitev 150. obletnice rojstva Simona Gregorčiča izdala faksimile njegovih POEZIJ iz leta 1882. - Pri založbi Enotnost je izšlo aktualno delo dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO. - Pri Mohorjevi družbi je izšla knjiga ČEZ POLJE SVETINJA GRE, v kateri dr. Zmaga Kumer predstavlja slovenske ljudske pesmi o svetnikih in svetopisemskih osebah. - Pri založbi L&L je izšel priročnik Jamesa Allisona VODNI VRTOVI. - Založba Enotnost je izdala pesniško zbirko Vladislava Stresa PESMI O RAJU. - Izšlo je delo VIZIJA USTVARJALNEGA PODJETJA dr. Janeza Mayerja. - V Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla tcatrološka študija DRAMATURGIJA IN SMEH Jureta Gantarja. LESNINA TRGOVINA trgovsko podjetje, d.d. Ljubljana, Parmova 53 išče , TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za območje Dolenjske Pogoji: zaželjena srednja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, lasten avtomobil, bivališče v Novem mestu ali bližnji okolici, telefon v stanovanju, 3-mesečno poskusno delo, zaposlitev po dogovoru. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Lesnina Trgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Parmova 53, v osmih dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Novo mesto Kidričev trg 3/III objavlja prosto delovno mesto konservatorja za arhitekturno in urbanistično dediščino Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri, lahko tudi začetnik - pripravnik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Novo mesto, Kidričev trg 3/III, s pripisom "Razpis”. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. POSLOVNEŽI, POZOR! Trgovsko podjetje KOKRA Kranj Poštna ulica 1 64000 KRANJ OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH OZIROMA PRODAJNIH PROSTOROV V NAJEM V najem vam ponujamo poslovne oz. prodajne prostore v centru mesta na zelo prometni lokaciji v veleblagovnici Globus v Kranju, Koroška cesta 4. Velikost prostorov je od 35 do 100 m2, možno pa jo je tudi prilagoditi glede na konkretne potrebe. Najemnik plača stroške prenove za lasten lokal. Višina najemnine pa je odvisna od velikosti in lokacije v okviru veleblagovnice. Pisne ponudbe za najem poslovnih prostorov morajo vsebovati: - opis dejavnosti oz. vrsto prodajnega blaga - potrdilo o državljanstvu - višino najemnine, ki jo je najemnik pripravljen plačati. Prednost bodo imeli interesenti, ki bodo zaposlili delavce najemodajalca. Rok za oddajo vloge je 8 dni po objavi tega razpisa na gornji naslov. Dodatne informacije dobite na telefon (064) 222-060. ■ Proga Trebnje-Sevnica Progo Trebnje-Sevnica sestavljata dva odseka, zgrajena v časovno ločenih obdobjih. Leta 1908je bil predan prometu odsek Trebnje-Tržišče-Krmelj (St. Janž, Jo-hannistal) in trideset let pozneje še zveza med Tržiščem in Sevnico. Osnova vseh pobud za gradnjo proge Trebnje-Krmelj je bil odvoz premoga iz krmeljskih rudnikov. V Krmelju so kopali premog že leta 1809, razmah premogovnika pa je ovirala slaba prometna povezava z večjimi središči. Lastniki rudnika in rudosledov so se zelo zanimali za železniško povezavo Krmelja (takratnega Šentjanža) po dolini reke Mirne do zasavske proge v Sevnici ali z dolenjsko progo v Trebnjem ali Veliki Loki. Tudi ko je dunajska delniška družba za rudarsko industrijo leta 1879 ustavila obratovanje cinkarne pri Mokronogu, se zanimanje za progo ni zmanjšalo, saj so leta 1876 pri iskanju cinkove rude našli bogato ležišče premoga. Zato se ne smemo čuditi, če beremo že od leta 1872 dalje, daje dolina Bistrice, Mirne in potoka Hinje polna zakritih zemeljskih zakladov. Že takrat so se oblikovali predlogi, da je nujno treba poleg proge Ljubljana-Novo mesto-Metlika-Karlovec zgraditi še stransko progo v šentjanško dolino, kjer je bilo na rečici Mimi in Bistrici 56 mlinov, stop in žag. Med gradnjo dolenjske železnice so zato sprožili akcijo za gradnjo lokalne proge do Trebnjega v Mirensko dolino. Za progo po tej dolini se je v deželnem zboru zavzemal poslanec in ljubljanski župan Ivan Hribar že 13. maja 1893. Izdelal je predlog gradnje lokalnih prog v kraje z razvito obrtjo ali industrijo, da bi se ta lažje razvijala, in v kraje, kjer bi lažje izkoriščali naravna bogastva. Hribarje predlagal gradnjo devetih lokalnih prog, med temi so bile tudi proge: Sevnica-Krmelj (Šentjanž) Novo mesto-Metlika (39 km) Trebnje-Mokronog (15 km) Semič-Vrčice-Čmomelj (11 km ozkotirna) Novo mesto-Brežice (35 km) Hudo-Žužemberk (18 km) Na Dunaju je trgovinsko ministrstvo 4. maja 1894 ustanovilo poseben oddelek za lokalne železnice, ki je pričel poslovati L julija 1894. V tem uraduje bila skoncentrirana vsa tehnična in komercialna služba lokalk. V zvezi z državnim zakonom o lokalnih železnicah je po zgledu drugih avstrijskih dežel, ki so v času od 1880 do 1887 sprejele podobne deželne zakone, tudi Kranjski deželni zbor med zadnjimi sprejel zakon o pospeševanju železnic nižjega ranga. Žakon je bil sprejet 17. januarja 1896, vendar je bil njegov učinek zaradi katastrofalnega velikonočnega potresa v Ljubljani leta 1895 minimalen, saj je morala dežela vsa razpoložljiva sredstva porabiti za sanacijo škode in za obnovo Ljubljane. Končno je uspela akcija domačih veleposestnikov; 21. januarja 1896 so koncesijo za gradnjo te proge dobili: dr. Arnold Beck, graščak v Mokronogu, grof Anton Barbo z Rakovnika in baron Ludvig Berg z Mirne. Nanašala seje na progo Trebnje-Mirna-Mokro-nog. Deželni zbor v Ljubljani je na svoji seji 3. marca 1897 sklenil, da je treba zgraditi progo od Trebnjega do Tržišča in Krmelja. To akcijo je 29. maja 1897 podprla tudi Trgovska zbornica v Ljubljani. Na odseku do Mirne so obravnavali štiri variante tras: dve sta imeli izhodišče v Veliki Loki, dve pa vTrebnjem. Županstva občin Velika Loka, Moravče, Prapreče, Gradišče in Dobrnič so zaprosila za odcep v Veliki Loki. Za traso sedanje proge so se odločili leta 1898. O gradnji te proge je bilo dokaj razprav na sejah deželnega odbora. Takoje bilo 10. maja 1899 sklenjeno, da se zbornica zaveže prispevati sredstva za izdelavo načrtov. Po krajšem zatišju je 16. julija 1901 deželni zbor obravnaval železniško progo po Mirenski dolini in odobril znatno podporo. Zadeva je zatem mirovala še štiri leta, dokler ni poslanec Povše prepričal deželnega zbora, daje prevzel poroštvo za gradnjo proge. V nasprotnem primeru bi lastnik premogovnika v Krmelju zgradil ozkotirno progo do Sevnice. Dne 3. novembra 1905 je deželni odbor sprejel nujen predlog, da se opravi vse priprave za pospešitev gradnje šentjanške proge. S trasiranjem proge Trebnje-Krmelj so pričeli 12. maja 1906. Načrti so bili izdelani v času od februarja do maja 1907. Železniško ministrstvo na Dunaju je 26. marca 1907 izdalo odlok o lokacijski obravnavi (političnem obhodu) za normalnotirno rudniško progo, ki se lahko spremeni v lokalko za javni promet. Lokacijska obravnava se je pričela 24. maja 907 ob 10. uri v Trebnjem in je bila zaključena L junija v Krmelju. Dovoljenje za graditev proge sta 23. maja 1908 dobila prvotna koncesionarja grof Anton Barbo in baron Ludvig Berg. Prvi redni vlak 15. novembra 1908 Gradnjo železniške proge Trebnje-Krmelj (Št Janž) je prevzel krmeljski rudnik, kije izročil delo celovškemu podjetju Polz& Knoch. Dela so hitro napredovala,večja ovira je bil le 17 m visok nasip pri Dulah. Podjetje je progo gradilo zelo površno, nasip pri Dulah se je že prvo zimo porušil. Tudi usek pri Zijavici je še nekaj let povzročal težave, saj sta kamenje in zemlja zasipala tir. Tehnični pregled je bil 11. in 12. februarja 1909. Obtežilna preizkušnja mostov je bila 3. novembra 4908. Mostne konstrukcije je dobavila mostovna delavnica Gridl iz Dunaja, jeklo za nosilce pa železarna v Witko-wicah. Pri dobavi jekla sta sodelovali tudi domača Kranjska industrijska družba z Jesenic in železarna iz Štor. Cement je dobavljala cementarna iz VVitersdorfa na Koroškem. Prve vagone premoga iz Krmelja je pripeljal v Trebnje tovorni vlak 30. junija 1908. Prvi redni mešani vlak št. 2652 je odpeljal iz Krmelja v nedeljo, 15. novembra 1908, ob 4.45 in prispel v Trebnje ob 5.53. Vlakovodja na tem prvem vlaku je bil Vincenc Ožgan, sprevodnik pa Birk. Lokomotivo serije k.k. StB (Cesarsko-kraljeve avstrijske državne železnice) 178.64 je upravljal John Podvasnik, kurjač pa je bil Juhart. Prvi redni vlak je bil sestavljen iz službenega vagona, dveh potniških vagonov III. razreda in tovornega vagona. Dnevno so za tem vozili trije pari mešanih vlakov. Proga Trebnje na Dolenjskem-Krmelj je bila dolga 20.870 km, od tam naprej je tekel industrijski tir premogovnika Krmelj. Ker ni bilo velikih višinskih razlik, so bili tudi vzponi majhni, le med Trebnjem in Gomilo je kratkotrajen vzpon 20 promilov. Prvi del proge od Trebnjega do Mirne prečka kraški greben, zato je bila tam gradnja težja kot v drugem delu po dolini rečic Mirne in Hinje. Proga sledi terenu, zato ni bilo potrebe po večjih gradbenih objektih. Na tem delu je le 6 mostov, ko proga trikrat prečka Mimo ter potoke Hinja, Jeseniščico in Bistrico. Pri trasiranju niso bile upoštevane želje občin Št. Rupert in Mokronog. Zato so se v Mokronogu (takrat Nassenfus) zavzemali za to, da bi Mokronog in 2 km oddaljeno železniško postajo povezali s tramvajem s konjsko vprego. • -...... - ..... :.:.:,i Priloga Dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV SLS ZAVRAČA NAPADE Slovenska ljudska stranka protestira zaradi ravnanja vladnih koalicijskih strank, ki so na njeno zahtevo, da se obravnava odgovor Vlade o zamudi pri pripravi nacionalnega programa gradnje avtocest na februarski seji, odgovorile z zavrnitvijo tega predloga. Vladna koalicija je s to odločitvijo prevzela vso odgovornost za zamude m zaplete pri pripravi nacionalnega programa gradnje avtocest. SLS je zaradi odstopanj in postavitve rokov za pričetek gradnje Prioritetnih odsekov avtoceste med Ljubljano in Celjem šele v pozno jesen fnovember, december) tega leta zelo zaskrbljena. Zaskrbljujoče je tudi izsiljevanje gradnje vzhodne ljubljanske obvoznice, ki zaradi svoje ekološke, kmetijske in urbanistične neusklajenosti povzroča obilo protestov prizadetih prebivalcev in institucij. Hkrati je sporna tudi njena prioriteta. . SLS tudi zavrača politične napade >n prikazovanje SLS kot krivca za zaviranje gradnje avtocest zgolj zato, ker je opozorila na obstoječe probleme in pomanjkljivosti. za poslansko skupino SLS: dr. FRANC ZAGOŽEN PODPORA IZJAVI NOVE REVIJE IN DSP Menimo, da dogajanje v zvezi s Slovenskim etnografskim muzejem terja jasno besedo. Ob medijskem zamegljevanju stališč in dejstev se namreč nihče več ne vpraša, ali potrebujemo Slovenski etnografski mu-fej, s katerim sebi in svetu potrjujemo, da smo razvita evropska nacija. Namesto tega nam hočejo vsiliti politikantsko opredeljevanje o tem, kakšni in kateri nagibi so koga vodili ali utegnili voditi, ko seje ali ko se ni zavzemal za to, da se stavba Mladike dodeli Slovenskemu etnografskemu muzeju. Ne raziskujemo nagibov, hočemo imeti Slovenski etnografski muzej v primerni stavbi - Fabianijevi Mladiki. Kdor pomaga pri tem, je naš zaveznik. Zato pozivamo slovensko kulturno in siceršnjo javnost, naj z vso močjo civilne iniciative podpre napore in prizadevanja za umestitev etnografskega muzeja v stavbo ljubljanske Mladike. za Slovensko matico: PRIMOŽ SIMONITI So res vsi “zn”? Odmev na humoresko T. Gašperiča “Oči, so bili res vsi proti?” (DL 28.10.93) Dva milijona nas je, ali, morda res “le sam milijon”, ki nas življenje preizkuša in tre. Vsak večer sedemo pred oltar-televizor in poslušamo, kako v Ljubljani (kot nekoč v Beogradu) nihče več nikogar ne sliši. Vsi so dosegli svoj cilj - oblast in sedaj z višine ne vidijo več navzdol. Trdo so prepričani, da bodo večni ali pa vsaj še višji, zato jih nadloge navadnih smrtnikov ne morejo doleteti. Prav zato sem zaskrbljena in vprašujem: • Ali so res vsi za samostojno Slovenijo, če jo prodajajo tujcem ? • Ali jim gre res za pravo lastnino ali le za mojo (njihovo)? • Ali je res vse, kar je bilo naše, postalo njihovo? • Ali so res vsi za red, če pa zase delajo nadred? • Ali res ni denarja za druge, če ga zase najdejo? • Ali jim je res kaj do napredka, če za izobraževanje ne dajo denarja? • Ali jim je kaj do ljudi, če za zdravje ni poštenega plačila? • Ali so res toliko za mir, da je denar za obrambo nujen? • Ali jim je sploh kaj do kulture, če jo pustijo umirati? • Ali jim je sploh še do česa drugega kot do njihovih ugodnih pogojev za življenje in pokojnine? In kaj naj odgovorim, da bi otroku ohranili lučko, ki ga bo vodila? Nič več ni velikih besed: za partijo, za Tita, za bratstvo in enotnost! Škoda! Na to so se včasih še lepili. Za koga, za kaj, zakaj še živeti? Poslanci lahko rečejo: za plačo, do penzije, za ugodnosti. Kaj pa uboga raja brez služb, z majhnimi plačami in svojo nemočjo? Nesrečna, nemočna EVa Trgovina je bila le pesek v oči Odgovor na pismo s lem naslovom, objavljeno 3. februarja v Dolenjskem listu OBVESTILO Ob petdeseti obletnici poboja IV. bataljona Cankarjeve brigade na , Javorovici pri Šentjerneju obveščamo vse preživele borce brigade, svojce padlih in ostale udeležence NOB kakor tudi ostale občane, da bo 16. marca 1994, ob 16. uri na Javorovici spominska maša zadušnica. Sveto mašo bo daroval ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. Pričakujemo, da bo o dogodku izpred petdesetih let spregovoril tudi predstavnik Cankarjeve brigade. V imenu Krajevne skupnosti Šentjernej, Skupnosti Cankarjeve brigade in župnije Šentjernej: Občinski odbor ZB NOB Novo mesto Če povzamem podnaslov tega pisma bralcev, ki se glasi: “Sosedje so dali soglasje za trgovino, pred prag pa so dobili gostilno - Vse pritožbe zavrnjene - Kljub pritožbi sosedov na vrhovno sodišče je bil lokal odprt”; in še zadnji stavek prvega odstavka istega članka, ki se glasi: “V primeru, ki ga bom opisal, nastopajo naš sosed s Kandijske ceste Pestner, novomeška OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH INVALIDOV Na pustno soboto so se zbrali invalidi novomeške občine v Mirni Peči. Namen je bil dvojen: občni zbor društva in počastitev kulturnega praznika. V prenovljeni dvorani KUD Mirna Peč se je zbralo dvesto invalidov in njihovih gostov. O delu društva v letu 1993 je spregovorila predsednica Marija Brulc, Zvone Tkalec, tajnik društva, je poročal o finančnem poslovanju in Anica Nose o delu nadzornega odbora. Invalidi so bili z vodstvom in delom društva zadovoljni in so vsa poročila potrdili. Sprejeli so program dela in finančni načrt za leto 1994 in nova pravila društva. O invalidski problematiki jim je govoril član predsedstva ZDIŠ Marko Kocjan; pohvalil je njihovo delo in jim zaželel uspehe tudi v bodoče. Po čajenki so se dvignile zavese kulturnega doma in mirnopeški gledališčniki so podarili predpremiero svojega amaterskega dela invalidom in kulturnemu prazniku. Zaigrali so burko v treh dejanjih Marca Camo-letija Strogo zaupno. Zabavno delo in dobra igra sta izzvala salve smeha in aplavza navdušenih invalidov. Po gledališki predstavi so invalidi počastili še Pusta in Valentina ob dobri malici in glasbi v gostišču Novljan. ANDREJ GREGORČIČ MARCALETNE KONFERENCE UPOKOJENCEV Izvršilni odbor Zveze društev upokojencev občine NoVo mesto je obravnaval poročilo o uresničevanju nalog v preteklem letu in ocenil, da je bilo vse delo uspešno opravljeno. V občinski zvezi je vključenih enajst društev upokojencev s 6.400 člani. Sklenili so, da bodo imela vsa društva v občini letne konference do konca marca, občinska konferenca pa bo v prvi polovici aprila. Na letnih konferencah bodo dobili upokojenci celoten pregled aktivnosti oz. delovanja društvenih dejavnosti. Informirani bodo tudi o novostih pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in o problematiki v tej zvezi. Podana bo tudi razlaga o spremembi davčnih napovedi, ki so pomembne za upokojence. Na konferencah bodo upokojenci dobili odgovore na vrsto vprašanj v zvezi z lastninjenjem podjetij in certifikati. R. H. Paič Ford Paič d.o.o., Krška vas 28e, Krška vas, tel.: 0608/61450 POSEBNA PONUDBA VEUA DO 15.3.1994! FIESTA FUN. Že od 19.650 DEM. 1.11 KAT, 50 KM, 3 ali 5 vrat; 1.31 KAT, 60 KM, 3 vrata. Serijska oprema: zatemnjena stekla, športni volan, športna prestavna ročica, digitalna ura, dve od znotraj ročno nastavljivi ogledali, barvno usklajene sedežne prevleke, opozorilni ton za prižgane luči, zadnja meglenka, ... V ČASU POSEBNE PONUDBE PODARJA FORD VSEM KUPCEM FIESTE FUN STEREO AVTO RADIOKASETOFON BLAUPUNKT.' ESCORT GHIA. Do 15.3. samo 30.950 DEM. 1.8i 16V KAT, 105 KM, 4 ali 5 vrat. Redna cena 35.500 DEM Serijska oprema: električna pomična streha, električni pomik stekel spredaj, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv servo volan, zatemnjena stekla, ogrevani električno nastavljivi ogledali, predpriprava za radio, z zvočniki, števec vrtljajev, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja meglenka, digitalna ura, intervalni brisalci (6 hitrosti), ... Naši podtrgovci: Avto-hit d.o.o.. Novo mesto, 068/26-077; Ford Groznik. Trebnje, 068/44-701; Ford Stepan d.o.o.. Črnomelj. 068/52-407; Auto Top d.o.o.. Sevnica, 0608/81-415. Opravičilo V prejšnji številki Dolenjskega lista je pri oglasu FORD katerega naročnik je bil Summit motors Ljubljana, d.o.o., prišlo do neljube napake. Zaradi izpuščenega teksta v oglasu se opravičujemo vsem pooblaščenim trgovcem in serviserjem v avto mreži Ford v Sloveniji, še posebno podjetju Ford Pa,c iz Krške vasi, pooblaščenemu Fordovemu trgovcu ,n serviser/u za Dolenjko. EPS DL občina oziroma njen sekretariat za urejanje okolja in tri prizadete družine - dve starejši in ena mlajša”; in končno, čecitiram še postavljeno vprašanje avtorjev tega članak, ki se glasi: “Zato sedaj sprašujemo vsemogočni sekretariat, ali je bila trgovina le kamuflaža, s katero je naš sosed prišel do soglasja za gostilno?”, bo bralcem lažje razumeti, zakaj se oglašam v imenu Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto. Gre za lokal v neposredni bližini frizerskega salona “Jure” ob Kandij-ski cesti v Novem mestu, za katerega je investitor g. Jurij Pestner, Na Tratah 7, Novo mesto, predložil dokumentacijo in zaprosil za dovoljenje pod naslovom “Trgovina z bifejem”. Avtorji članka so že sami opisali, da so se zoper odločbe, izdane pri našem sekretariatu, pritožili, zato celotnega postopka ne bom ponavljal. Zaradi spoštovanja vseh sodelujočih v postopku: investitorja, prizadetih sosedov, mojih sodelavk in sosedov, delavcev, ki so vodili postopek na drugi stopnji, in seveda do bralcev, želim posebej poudariti, da postopkov ne vodimo iz položaja PRISRČNO SREČANJE PO 50 LETIH SLAVSKI LAZ -16. februarja je minilo 50 let, odkar so v to kočevsko vas in okoliške kraje prišli borci 9. slovenske narodno osvobodilne brigade, ki so se vračali v Slovenijo po daljšem obdobju bojevanja na ozemlju Hrvaške. Tja so odšli 20. novembra 1943 iz Poloma pri Kočevju v sestavu 18. divizije. V tem času so se borci te enote kar 24 dni nenehno bojevali z okupatorjem in bili ob vrn itvi na domače ozemlje zelo izčrpani. V spomin na ta dogodek so preživeli borci te enote obudili spomine na tiste težke čase. Ob tem so se spomnili mnogih, ki so v Gorskem Kotarju izgubili svoje življenje, in poudarili, da bi morali tudi v bodoče obiskovati njihovo spominsko obeležje na Cetilašu pri Srpskih Moravicah, ne glede na državno mejo med obema dr-žavama. y. D “vsemogočnega”, kot navajajo prizadeti avtorji članka, ampak v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi v tem primeru je bilo tako. To lahko trdim tudi zato, ker je bila na konkretnem primeru naša odločitev dvakrat potrjena (zaradi pritožbe, seveda) na drugi stopnji. Poudariti pa moram tudi to, da ta primer vseskozi obravnavamo (zaradi pritožbe na Vrhovno sodišče postopek še ni zaključen) kot “Trgovino z bifejem” na dokumentacijo, ki jo je predložil investitor g. Jurij Pestner, in nič drugega. Na postavljeno vprašanje lahko odgovorim, da Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora g. Juriju Pestneiju ni izdal nobenega soglasja ali dovoljenja za “gostilno", ker je v postopku “Trgovina z bifejem’, ki zaradi uveljavljanja pravice prizadetih (pritožbe prizadetih) nima pravnomočne odločbe. Glede vprašanja “Zakaj ste nas napotili na Vrhovno sodišče in nam s tem naredili stroške, če se na vse naše pritožbe enostano požvižgate?”, lahko ponovno povem, da so vse pritožbe obravnavali na drugi stopnji, to je na Ministrstvu za okolje in prostor, in jih torej nismo zanemarjali. Kot sem že omenil, so potrdili našo odločitev. Naslednja možnost pa je tako imenovani upravni spor na Vrhovnem sodišču in na to smo vas skladno z zakonodajo dolžni opiozori-ti. Kaj je investitorja g. Pestneija vodilo k temu, da je pri gradnji objekta prehiteval dokumentacijo in daje na koncu tudi, kot pravite v svojem članku, namesto trgovine odprl “gostilno”, bo verjetno najlažje odgovoril on sam. Pri našem sekretariatu takšnega dovoljenja ni dobil. Prepričan sem, da bi lokal “Trgovi-,a z bifejem”, za katerega vodimo ek, obratovanja s ju in porabnikom in da bi v takšnem obsegu minimalno motil neposredno okolje, zato smo tudi izdali odločbo v korist investitorja. Žal, kakor pravite, investitor tudi od tega odstopa, zato vaše nezadovoljstvo tudi razumem. JOŽE PRESKAR, dipl. inž. gr. sekretar Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto V NOVEM OKOIJU - Nastopajoči na kulturnem večeru, ki se ga je udeležilo nepričakovano veliko ljudi. Volili poslance, izvolili pa smo egoiste! Oblast naj vendar neha grabiti le zase Ob podatkih o izhodiščnih plačah v negosjiodarstvu, objavljenih v Dnevniku 25.1.1994, bi se moral po mojem mnenju marsikdo zamisliti, trdim pa, da bi morali predvsem člani parlamenta tudi zardevati. Zakaj? Ko so sprejemali Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih...”, so sebe izvzeli, govorili pa o razmerjih 1:10 oz., če se ne motim, 1:8. Vse lepo in prav, če bi zanje ravno tako veljala taka izhodiščna plača, kot trenutno tudi za tiste, ki niso izvzeti. V isti številki Dnevnika pa sem bral, da imajo zakonodajalci (v parlamentu) izhodišče 57.200 tolarjev in je tako že tu razmerje 1:2,158. Tako praktično nekdo od tistih, ki si “služi” plačo v razmerju 1:7, ne bo spravil v žep bruto 185.500 tolarjev, ampak 400.309 tolarjev. Naj mi kdo od članov parlamenta, ki smo jih volili končno tudi mi z najnižjo izhodiščno plačo, pove, ali smo jih volili zato, da bodo zase sprejemali drugačne zakone, kot veljajo za nas. Pri tem so izvzeti tisti člani (mislim, daje to ZLSD), ki so predlagali enako izhodišče za vse, ki smo plačani iz iste vreče, a jih na našo žalost niso podprli. Tako nikakor ne drži trditev, ki jo slišimo po radiu in televiziji, da vsi nosimo enako breme razvoja. Najbolj smo izkoriščani ravno mi, katerih izhodišče je trenutno 26.500 tolarjev, privilegirani pa že zgoraj omenjeni in tisti v vladi z izhodiščem nekaj nad 42.000 tolarjev, kar je tudi zapisano v Dnevniku z dne 25.1.1994. Če hočemo res vsi nositi enako breme, mora oblast nehati zase jemati, “kolikor jo je volja, celo daleč preveč, kot potrebuje” (DE, št. 4, str. 3). Enako je po mojem mnenju trditev ministrice za delo, da “Vlada ni kriva, da za nekatere veljajo drugačna merila” (DE, št. 4, str. 4) za lase privlečena. Ali smo morda krivi mi z najnižjo izhodiščno plačo? Za konec bi rad rekel samo še to, da moramo sindikati negospodarstva nadaljevati z začetim skupnim delom (tu mislim na skupno sejo vseh sindikatov v Cankarjevem domu), saj bomo tako močnejši. Prepričan sem, da bosta morala drugače razmišljati tudi vlada in njen predsednik, ki grozi z drugačnimi ukrepi, če ne bomo poslušni. To ne bomo mogli biti toliko časa, dokler bo obstajalo tako razlikovanje med delavci negospodarstva, saj so recimo plače namesto 1:7 v resnici v razmerju 1:15,106. Zato pa, če ne bo šlo drugače, bomo morali tudi stavkati, čeprav je nekaterim to že prepovedano. MIRKO ČADONIČ Črnomelj Pomoči potrebni! Predsednik krajevne skupnosti zelo blizu manjšega mesta se je zahvalil odboru in vsem ostalim, ki so v letu 1993pridno sodelovali v vseh akcijah v krajevni skupnosti. Zadnja točka dnevnega reda je bila pomoč pomoči potrebnim v KS. Predlagal je, da bi družini gospe Darke na koncu vasi morali pomagati v kritičnem času. Sama vzdržuje štiričlansko družino, ker je mož brez dela, otroka pa sta šoloobvezna in še dokaj majhna. Vsi prisotni so se strinjali, da je taka družina res potrebna denarne pomoči. Ravno takrat pa je brez trkanja vstopil mlad nadobudnež in vprašal, če je njegova mama Darka morda tam. Prisotna mamica se je takoj oglasila in nadobudneža vprašala, kaj bi rad. Šoloobveznik ji je pojasnil: "Oči še ne bo prišel domov, je v bifeju srečal prijatelja in je naročil, da bo kosilo pojedel za večerjo, meni pa je zmanjkalo denarja in petard. Daj mi, prosim, še za sto petard, sošolec jih ima tudi sto. Pa saj niso dra- ge"' JOŽE BRAČIKA Novo mesto Bogato duhovno sporočilo Prešernov duh v Dol. Toplicah, v “Zavetju zdravja” Lansko poletje je Zdravilišče Dolenjske Toplice svojim prostorom dodalo nov, izbrano opremljen prizidek s prijaznim imenom “Zavetje zdravja’1. Ob slovenskem kulturnem prazniku pa smo imeli v naši cerkvi prireditev, ki naj bi vsaj malo pripomogla, da Toplice postanejo tudi zavetje srečnih, omikanih Slovencev. Skupina deklet in fantov nam je pod vodstvom Jožice Kotar in ob spremnem besedilu Marjete Nardin zapela štiri pesmi in posredovala nekaj živih opominov izpod peresa slavnih prednikov. Vodnik in Cankar sta kakor svež poletni piš preganjala kronično pomanjkanje slovenskega samospoštovanja. Naše zemlje in govorice se nam ni sramovati, saj je slovenska beseda “beseda praznika, petja in vriskanja” (Cankar, Kurent). Delati pa je seveda treba ne le v tovarni in na kmetiji, ampak tudi na stezicah in gredicah svojega srca (Kje so tiste stezice). Lotiti se moramo nekulture in grobosti ter obnoviti potke k lepim narodnim izročilom. Kakor grom z oblakov je Prešeren treščil v poan-gleženo kulturo tistega večinskega sloja, ki mu ni mar ne očetnjava ne srčna omika, ampak samo Santa Barbara in gotov dnar”. “Kranjc, ti le dobička išes... Kar m tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!” (Elegija). Goriški-slavček Gregorčič pa kljub naši zagledanosti v material veruje v duhovno in kulturno rast ljudstva, ne toliko zaradi naših sedanjih zaslug, ampak zaradi silnega trpljenja prednikov (V pepelnični noči). Duhovno sporočilo kulturnega večera, ki se ga je udeležilo nepričakovano veliko faranov, je svetlo izzvenelo v Pavčkovi pesmi “Take dežele ni” in v lepih dekliških glaso- Morda se je naključno, a ne brez simboličnega pomena, na koncu oglasil še pesnik “zasutih ust”. Predno je Balantič pred pol stoletja utihnil, je zapisal: “Studencev močnih, čistih sem željan”. Odžejal se je in sam postal studenec vsem, ki spoštljivo zajemajo iz njegovega pojočega molka. Pesem Domov daje slutiti, da tukaj ni popolne sreče, da “bolna pesem duše ne nasiti’ Ja “srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani n-.-eren, Krši) Po Zdravljici sm" oobajaii iz cer kve holj poduhovlier.' >■ odrešen' Nekaj trajnega je napolni jo naše zbegane duše Nekaj. i:a bi ivrisljai lahko imenoval svc.o oonajjlo poc podobo umetniške sesfccr In pesni, T. C H) trimo 1 - - .....—11 Na podlagi sklepa direktorja TRIMO Trebnje, p.o. razpisujemo NATEČAJ ZA LETO 1994 o primernosti in izbiri izvajalcev za posamezne vrste del in storitev, ki jih podjetje TRIMO potrebuje pri opravljanju svoje dejavnosti na domačem in tujem trgu: • instalacijska dela: elektro in strojne instalacije • krovsko-kleparska dela • mizarska dela • steklarska dela • slikopleskarska dela • izdelava in montaža jeklenih konstrukcij • montaža streh in fasad iz izoliranih in neizoliranih TRIMO plošč • prevoz izdelkov TRIMO • projektiranje • notranja oprema • industrijsko oblikovanje (Z) trimo [ Razpisni pogoji Zainteresirani za posamezno vrsto del naj pošljejo predstavitveno pismo, v katerem naj navedejo, s kakšnimi kapacitetami razpolagajo (št. ljudi, kvalifikacijska struktura, tehnološka oprema...), ter navedejo točen naslov in kontaktno osebo. Morebitne dodatne informacije so vam na voljo na tel.: 068/44-361. Ponujamo vam sklenitev letne pogodbe za izvajanje posamezne vrste del in storitev v letu 1994. Od vas pričakujemo, da boste v svoji celoviti ponudbi predstavili svoj program s konkurenčnimi cenami, opredelili svoje poslovne in finančne reference in jih v zapečateni ovojnici z oznako »ZA NATEČAJ« oddali najkasneje do 28.2.1994. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbiro ponudb. O izbiri izvajalca bodo udeleženci natečaja obveščeni v 30 dneh po odpiranju ponudb. Naj naš slogan »TRIMO - Z VAMI GRADIMO« postane tudi vaš slogan. trimo- Industrija montažnih objektov, Prijatljeva 12,68210 Trebnje, tel.: (068) 44-321 Branitelji komunistične preteklosti V imenu žrtev protestiram V državnem zboru so poslanci 9. februarja obravnavati poročilo o odprtih vprašanjih vojne škode. Močno me je presenetila (ali pa tudi ne) novica, da je kompletni “levi blok” poslancev stopil v bran staremu komunističnemu režimu, čeprav že peto leto prepričujejo slovensko javnost, da so s komunistično preteklostjo že opravili. Na čelu borcev za ohranitev preživelega in propadajočega komunističnega sistema se je tokrat izkazal poslanec Miran Potrč, kije predlagal črtanje 12. točke poročila, to je neupoštevanje žrtev komunističnega nasilja. V imenu vseh še živečih in preminulih žrtev komunističnega nasilja odločno protestiram proti taki krivični in za ves svet sramotni odločitvi. V Kočevski Reki sem turistični vodič in se vsako leto od maja do oktobra srečujem z mnogimi žrtvami komunističnega nasilja. Pripovedi teh ljudi so več kot pretresljive. Še posebej tragični trenutki so takrat, ko bivši zaporniki obiščejo kraj nerazumnega in še do danes nepojasnjenega trpljenja. Večina prizadetih le malo govori, pač pa tiho joka. Nekateri pokleknejo in molijo, drugi glasno prebirajo pisma ali pesmi, ki so jih napisali v obdobju najhujšega nasilja, drugi, zazrti v nebo ali daljavo, molče podoživljajo grozote tistega obdobja. Vodiču niti ni potrebno veliko govoriti: dovolj zgovorno govorijo ugasle oči, sklonjena telesa, govorijo reakcije obiskovalcev, ki se prvič soočajo s tragičnimi dogodki. Če bi poslanec Potrč doživel eno samo tako srečanje, bi morda le zaznal, kako resnica močno boli. Morda bi le začel verjeti in razumeti, da je obdobje “malih bogov” že mimo, da prihaja čas, ko bo potrebno poteptane ljudi prenehati teptati. Poslancu Potrču in vsem njegovim partijskim kolegom predlagam, naj se čim prej spustijo na zemljo in končno zaščitijo naše slovenske ljudi, ki so bili desetletja ponižani in opljuvani.' IVE A. STANIČ ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: Anton Težak, Radoviča 3, Metlika -namesto cvetja za pokojno mamo dr. Toneta Starca 5.000 tolarjev, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto -namesto venca za pokojnega Stanislava Pečavaria 10.000 tolarjev; Danilo in Ruža Kovačič iz Novega mesta - namesto cvetja na grob Darkini mami 5.000 tolarjev, sodelavke učiteljice Katarina, Vera, Marija in Antonija na Mali Loki - namesto cvetja za pokojno Olgo Starc 4.000 tolarjev, Anica Godec, naselje Borisa Kidriča 3, Metlika - namesto cvetja na grob Olge Starc 3.000 tolaijev in Nežka Travnikar, Zupančičeva 2, Metlika - namesto cvetja na grob gospe Olge Starc 3.000 tolarjev. Vsem darovalcevm iskrena hvala! RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (1.) Za resnico o ubitem študentu Grozdetu “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta^ je res vredna, da se dodobra spozna. Ne poznam primera, ki bi bil tako zlorabljen, kot je prav Grozdetov, saj pri tej, kot vse kaže, lažni in izmišljeni zgodbi o mučenju sodelujejo različni posamezniki, od lokalnih na Mimi in Šentrupertu pa do celotne cerkvene vertikale, še celo papeža skušajo vplesti vanjo. Zgodbo o Grozdetovem mučenju sem slišal in se začel zanimati zanjo povsem po naključju. V pogovoru mi je znanec jeseni 1992 na Mirni povedal, daje bila tam neka skupina, ki je zbirala podatke o Grozdetu. Med njimi je bil tudi G. A., doma iz Gorenje vasi. Zanimal se je, če bi tudi mene lahko vprašali kaj več o tem, ker sem bil v Gubčevi brigadi in sem od tukaj doma. Vprašal sem ga, kdo je ta Grozde, saj se nisem spomnil takega priimka iz teh krajev, in kaj naj bi bilo z njim. Povedal mi je, da je bil Grozde v času bojev na Dobu nekje pri Mimi ujet, da se trdi, da so ga partizani mučili v Sokolskem domu, nato pa ustrelili. Ker je Dob napadla in ga zavzela Gubčeva brigada, nekateri menijo, da bi o tem lahko kaj povedal kdo iz Gubčeve. Grozdeta cla so po nekaj tednih našli nepokopanega v gozdu pod mirenskim gradom otroci, ko so nabirali zvončke. Kasneje je bil pokopan v Šentrupertu; tam pa je imel neke sorodnike. Radi bi ugotovili, kako se je vedel ob mučenju, ker ga namerava Cerkev predlagati za svetnika. G. A. je celo rekel, da če bi našli eno samo pričo, daje Grozde rekel “Živel Kristus kralj”, bi takoj postal svetnik. Odgovoril sem, da se tega ne spominjam, težko pa bi takšen dogodek pozabil, zato bom pogledal v arhivsko gradivo brigade, saj bi bil dogodek zanesljivo zapisan v poročilih in dnevniku. Izrazil pa sem prepričanje, da če so Grozdeta ujeli gubčevci, je zgodba o mučenju dvomljiva. Še vedno mi je bilo preveč v spominu, kaj bi doletelo vsakega v Gubčevi brigadi, če bi se dotaknil ujetega. Pregledal sem vse dosegljive dokumente, se pogovarjal z nekaterimi soborci in ugotovil, da ni nobenega sledu, da bi Grozdeta ujeli gubčevci, niti ni sledu, da bi bil kdo takrat ujet ali v postopku. Ker pa mi je bilo znano, da sta v tem času na terenu Mirne delovala tudi Tomšičeva brigada in del Zapad-nodolenjskega odreda, je že prvi pogled v bibliografsko dokumentacijo dal odgovor, da je Grozdeta ujela pa-trola Tomšičeve brigade, brigadno sodišče obsodilo na smrt ter da je bil ustreljen. Ker pa se je o mučenju Grozdeta na Mirni toliko govorilo in pisalo 1992. in 1993. leta, me je vendar zanimalo, kdo je bil Grozde in kaj se je z njim ob novem letu 1943 zares zgodilo. Kolikor bolj sem spoznaval ta primer, toliko bolj sem bil zgrožen, kako lažna zgodba se je spletla o njegovem mučenju, zgodba, ki se je razrasla in prešla od nekaterih posameznikov in župnišč na Mirni in Šentrupertu prek ljubljanske škofije, Škofovske konference, enega dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti vse do Vatikana in papeža. Pa poglejmo in primerjajmo “zgodbo o mučenju”, kot je napisana, z izjavami očividcev ter dokumentacijo, kako se je dogodek odvijal. Razpoložljivi viri o primeru Lojzeta Grozdeta Od bibliografije mi je bila na razpolago monografija Gubčeve in Tomšičeve brigade in Zapadnodo-lenjskega odreda, to je enot, ki so v tem času delovale na območju Mirne, dalje pričevanja nekaj živih očividcev sodobnikov iz tega časa, nekaj informacij na Zvezi borcev ter monografija kraja in osebni dnevniki posameznih krajanov. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani hranijo publikacijo “Lojze Grozde - mladec Kristusa kralja”, avtor knjižice dr. Anton Strle, izdaja Katoliške akcije v zbirki Vzori, knjižica št. 1, letnik 1944. Publikacija je bila napisana torej za časa okupacije in je imela podoben namen kot npr. Črne bukve, to je čimbolj očrniti partizane in antifašistični boj. Pri tem so bile uporabljene najgrše laži. V Švici je leta 1950 v nemškem jeziku izšel prevod te knjižice pod naslovom Mlad junak nove dobe (Alojz Grozde iz Slovenije, pričevalec za Kristusa z lastno krvjo, žrtev brez- božnega komunizma). Knjižico je delno priredil za švicarske razmere Leo Schneider, ki poudarja, da seje že več prošnjikov z uspehom zateklo k mlademu mučencu. Izraženo je bilo upanje, da bo prišlo do postopka, s katerim bi Lojzeta Grozdeta razglasili za svetnika, zato naj bi ljudje na založništvo sporočali o primerih us-lišanja. S tem je bil narejen kvalitetno nov ukrep v tem publiciranju in še posebno pri obravnavanju primera Lojzeta Grozdeta. Knjižica je bila v prodaji tudi v Nemčiji, Avstriji, Južni Tirolski, Belgiji, Luksemburgu, Južni Afriki in Argentini, torej je bil z njo načrtovan dolgoročni cilj. V evidenci NUK-a je tudi francoska izdaja prevoda Strletove knjige, V Buenos Airesu je izšla “ob 10-letnici smrti bratov’’ v slovenščini druga izdaja Strletove knjige “Lojze Grozde - mladec Kristusa kralja” v okviru zbirke Vzori I., 1955, v založbi Naša pot. Ponovna izdaja Strletove knjige, toda pod novim naslovom “Slovenski mučenec - Lojze Grozde”, je izšla pri Katehetskem centru v Ljubljani 1991 s predgovorom avtorja in 32 strani dolgo spremno besedo dr. Tarasa Kermaunerja, torej kvalitetna sprememba v naslovu in bistveno razširjena vsebina knjižice. Predgovore za izdajo Strletove knjige 1944, izdajo v Švici 1950 in Buenos Airesu 1955 je vsakokrat napisal nekdanji škof dr. Gregorij Rožman, idejni oče belogardizma, ki je Se bo tretji temeljni kamen res prijel? Ko imaš in nimaš Lepega deževnega jesenskega dne, 18. oktobra 1993, smo “šele” tretjič položili temeljni kamen za izgradnjo šolske športne dvorane pri Srednji tehniški in zdravstveni šoli v Novem mestu. Upamo, da nam koreninic te sa- Upa dike ne bodo pojedli voluharji. Naša pričakovanja so tokrat močnejša, ker smo se v dvanajstih letin (leta 1982 je bila dograjena in odprta naša šola z eno napakico - brez športne dvorane) naučili uporabljati sredstva proti voluharju. Če bo temeljni kamen pognal korenine, bo poleg nase šole zrastla sodobna šolska športna dvorana. V času od položitve do danes smo veliko naredili za to, da bi se naša sadika prijela. Veliko smo delali na projektih, da bi bil objekt čimbolj uporaben in izkoriščen. Vse imamo pripravljeno za gradnjo, od “papirolo-gije”,ki je pri tej zadevi potrebna, raznih dovoljenj, lastništva do uvrstitve v vse mogoče načrte, kjer imamo po trenutni lestvici največ točk in smo glavni favoriti za zmago. (Vemo, kako je s favoriti!) Pri vsem tem nam manjka samo še ena stvar in to je denar. O denarju pa odločajo “vrhovi”. In sedaj čakamo na ta vrh, ki naj bi ga dosegli 21. ali 22. februarja, ko zaseda parlament. Če bo odločitev pravilna, torej ZA zdravo mladino, za šport mladih v ustreznih športnih objektih, za kvalitetnejšo športno prišlo. Začeli so učenci, ki so pisali šolskemu ministru odprto pismo o razmerah pri pouku športne vzgoje v jesensko-zim-skem času, od L novembra do 31. marca. Nato so sledile igre, v katerih so bili glavni igralci šolski minister, gradbeni odbor, občinski in državni poslanci, ki so sprejeli ustrezne dokumente in sklepe, da bi gradnja lahko stekla. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, in želimo, da se vidimo na otvoritvi (do načrtih L septembra 1995). Ze danes jih izzivamo na nogometno ali košarkarsko tekmo v novi šolski športni dvorani. Nestrpno čakamo, da bo mi- nilo teh nekaj dni do začetka gradnje. Sv. Valentin, ki ima ključ od djuč od korenin, bo kmalu pokazal, ali se je naš tretji temeljni kamen prijel. Bojimo pa se, da je naš kamen brez korenin. Lokalni mediji so začeli širiti novico, da je Novo mesto pred gradnjo večnamesnke športne dvorane z velodromom, atletsko stezo in drsališčem, predvsem za potrebe vrhunskega športa. V Novem mestu bomo v dobrem letu dobili dve športni dorani! V dvanajstih letih nismo mogli rešiti problema srednješolske športne vzgoje, sedaj pa bomo rešili šolski in vrhunski šport. Čudovito, če bo res prišlo do uresničitve obeh idej. Toda ali niso to previsoki cilji, saj v Novem mestu ne potrebujemo samo športnih dvoran, ampak tudi novo šolo, dokončati moramo porodnišnico in še so morda želje in potrebe, ki jih še ne poznamo. Prepričani smo, da obo- vzgojo na novomeških srednjih šolah v jesenskem in zimskem času, potem BO dvorana s papirjev začela rasti na prostoru med šolo in šolskimi delavnicami. Do danes smo vložili veliko truda, da bi do izgradnje res je ne bo šlo. Potebno se bo odločiti. Bo zmagala politična moč ali razum. Zadnji januarski in februarski dnevi so bili ugodni za delovanje škodljivcev, vendar upamo, da so si tokrat našli hrano drugje. Če pa jih tudi tokrat nismo pregnali, bomo morali seči po novih sredstvih. Za aktiv učiteljev športne vzgoje na STZŠ: TONE STRNIŠA, prof. su lil 9.3( 9.4! 13.0 15.0 16.2 17.C 17.1 18.i 19.! 19. : 193 20. ; 20.: 21.: 22/ 23J 9.4: 10.1 veli (*) Dr: (Pt Olil pij: iesl 19. (ar V LESKOVCU PA PO ANGLEŠKO! V Leskovcu se že leta nič ne dogaja ob kulturnem prazniku Slovenije. Letos so otroci raznesli po hišah vabila (sicer brez letnice, tako da vabilo nima “arhivske ” vrednosti) in v večnamenskem proštom osnovne šole v Leskovcu se je zbralo res veliko ljudi. Pozdravni govor je imel g. Siter, sicer bolj povzetek iz govora Milene Zupančičeve prejšnji večerna TV, a vseeno, dobro. Nastopili so učenci osnovne šole Leskovec, glasbene točke so izvajali učenci glas- bene šole Krško, nastopil je tudi zborček predšolskih otrok. Zanimiv je bil nastop skupine z Urško in povodnim možem (pohvala učiteljici), bili so recitatorji, na koncu pa tudi Leskovški oktet. Kar bogat program! Nastopil je tudi mešani mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Siterja s kitaro. Vse lepo in prav, toda na prireditvi, pripravljeni ob kulturnem prazniku, naj bi peli in govorili le v slovenskem jeziku. Za EPP bi šel skozi kakšen stavek v tujem jeziku, a zapeti tri pesmi, kar precej dolge in vse v angleškem jeziku, je le preveč. $ • Ljubezen gleda skozi očala, ki spreminjajo baker v zlato, revščino v bogastvo in solze v bisere. (Španski pregovor) maja 1945 pobegnil iz svoje škofije v tujino. V prvi izdaji škof poudarja, da je čas vojne dal veliko ljudi, ki spadajo v zbor junakov naroda, toda prvi in morda najlepši zgled je Lojze Grozde, ki se je smel ovenčati z glorijo mu-čeništva. V predgovoru k švicarski izdaji škof govori, daje slovenski narod kljub poizkusu, da fevdalci tu uvedejo protestantizem, ostal zvest Cerkvi, da je sedaj v eni izmed najhujših preizkušenj in daje Lojze Grozde blesteč primer apostola katoliške akcije. V predgovoru k izdaji v Buenos Airesu 1955. leta škof piše, da doraščaioča slovenska mladina ne pomni dogodkov pred dvanajstimi leti, ker živi v tujem okolju, v domovini pa je bila še premlada, da bi mogla globlje dojemati tedanje dogodke. Zato je prav, da se lik Lojzeta Grozdeta znova pokaže. Poleg navedenih publikacij, ki so vse pisane na podlagi dela, katerega avtorje dr. Strle, je bilo posebno v časopisu Družina v zadnjih dveh letih objavljenih, a v osnovi pisanih na podlagi Strletove knjige, več člankov. Dr. Strletova verzija o Lojzetu Grozdetu Avtor knjižice o Grozdetu dr. Strle navaja, da so mu bili viri za Grozdetov življenjepis poleg osebnega stika in poznanstva z Grozdetom, ko je stanoval kot študent v Marijanišču, še pogovori z njegovimi sošolci in prijatelji, predstojniki, Grozdetovi lastni zapisi in slovstveni spisi, med katerimi je največ pesmi. Strle je orisal Grozdetov portret skozi njegov socialni položaj, značaj, uspešnost pri študiju in še posebno njegovo versko prepričanje in aktivnost pri mladcih Kristusa kralja, Katoliški akciji, Marijini kongregaciji in odločenosti za • Noro je, da se govori o pravičnosti, l: kajti pravičnosti ni mogoče definira- 1: ti in ekonomsko nima pravega po- 1' •mena. (Mencinger) f 'j o duhovniški poklic. Ko vse to prebe- p reš, dobiš vtis, da je bil avtor Strle tj kritičen, saj navaja tudi značajske sla-bosti Lojzeta Grozdeta, kot so trma, Vi samovoljnost, prepirljivost, nagnjen; n je k pretepanju, slaba uspešnost pri 0 nekaterih študijskih predmetih, go-1 p vori celo o občasnem Grozdetovem d omahovanju, da se pridruži levi ori- j; cntaciji. Težišče pa je vendar v ob- b širni argumentaciji o Grozdetovi vda- u nosti Brezmadežni, Kristusu kralju, b vsakodnevnem obhajilu, globokem ii verskem prepričanju, posebno pa še i, o njegovi prepričanosti o nevarnosti n komunizma, pri čemer se je izkazoval si kot najodločnejši borec. Ko sem vse n to bral, me ni vsebina prav nič moti- s; la, še manj pa tako trdna Grozdeto- j t, va verska opredelitev, saj sem bil č pred odhodom v partizane tudi sam s dijak v Novem mestu prav v tem času F in sem podobne ljudi srečeval vsak i k dan. Grozdetov portret, kot gaje po- g dal Strle na 134 straneh, je v povzetku j n naslednji: g Grozde se je rodil 17. maja 1923 v ) Gorenjih Vodalah pri Tržišču v mo-kronoški kotlini. Nihče v hiši ni bil } vesel novorojenčka, ker je bil neza- | konski. Mati se je po nekaj letih po- , ročila, toda ne z Lojzetovim očetom, . in tako je ostal v hiši starih staršev. Bil , je zelo trmast, a v šoli, kamor je hodil t uro in pol daleč, je bil najboljši. Doma je bil pastir. Po sorodniški zvezi je i kot odličen učenec prišel v Ljubljano ( S \ pretepal pred gimnazijo. Ker je bil iz vinorodnih krajev, je bil navajen pijače in se je rad hvalil, kako ga je ! doma “cukal”. Bil je povprečno pobožen. Za šolo je bil vedno priprav- 1 na Klasično gimnazijo, stanoval pa je v Marijanišču. Vzdrževal se je z raznimi podporami. Že prvi dan na sprejemnih izpitih je sprejel izziv in se 16 DOLENJSKI LIST Št. 7 (2322), 17. februarja 1994 TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 17. n. SLOVENIJA 1 ' 9-15 -1.00 TELETEKST ; 9'30 VIDEO STRANI TEDENSKI IZBOR 9.45 DALEČ OD DVORCA 10.00 ŠTORKLJA 10.15 NAŠA PESEM 93 10.45 R & R , 11.10 PO DOMAČE >3.00 POROČILA >5.00 TEDENSKI IZBOR 15.00 SVET POROČA 15.35 OSMI DAN MO PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 •7.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV J8.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 LINGO, TV igrica ■9.10 RISANKA ■9.30 DNEVNIK 2, VREME ■9 56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE ■20.25 ŽARIŠČE 20-50 ČETRTKOVE POSEBNOSTI 21.50 TEDNIK 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA SLOVENIJA 2 9-45 - 0.20 Teletekst 10 05 Zimske olimpijske igre: tek 10 km (m); superveleslalom (m); tek 10 km (m), posnetek; tek 10 km (4), posnetek -14.15 Kinoteka - James Cagney: , avni sovražnik (amer. film, ČB) -15.35 Sova (ponovitev): Burleske Charlieja Chaplina; Kralj 0|™pijskih iger (zadnji del) -17.00 Zimske olim-ptjske igre: tek 10 km (m in ž), posnetek; superve-eslalom (m), posnetek -18.45 Že veste? -19.15 - 19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Čudežna čutila (“ogl. poljudnoznan. serija, 4/7) - 20.45 Zimske oli-"“POske igre: hokej Kanada:ZDA - 22.40 Poslovna A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macneil m Uhrcr komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Videosreda (ponovitev) -10.35 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 103. dela amer. nadalj.) -12.00 Spol tedna -12.05 Video strani ■ 14.30 Borza dela -16.35 A shop -16.45 Ustava (9. del dok. serije) -17.45 Luč svetlobe (104. del amer. nadalj.) -18.30 Rock starine (ponovitev 53. Mdaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.15 Živalski nagoni (erotična srhljivka) - 2155 Rock starine (54. Mdaja) - 22.30 Poročila - 22.45 A shop - 2255 Spot ledna - 23.40 CMT - 030 Borza dela petek, is. n. SLOVENIJA 1 9-45 -2.10 TELETEKST 0.00 VIDEOSTRANI ■D-10 TEDENSKI IZBOR 10.10 SILAS, nemška nadalj., 7/12 1035 SEDEM RIMSKIH GRIČEV, amer,-italij. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 3-00 POROČILA 3.05 VIDEOSTRANI 550 KAM VODIJO NAŠE STEZICE ■7-00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 FORUM 20.45 NIČESAR SE NI SPOMINJALA, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA KO SE SRCA VNAMEJO, 11. epizoda amer. naniz. SLED ZLOČINA, španska naniz., 2/11 SEDMI KONTINENT, avstrijski film SLOVENIJA 2 9.15 -23.45 Teletekst 9.30 Video strani - 9.35 Zimske olimpijske igre: biatlon 15 km (ž); skoki 90 m - Tedenski izbor: Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini: Občestvo (7. oddaja); 15.35 Četrtkove posebnosti -16.35 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 19/21) -17.00 Zimske olimpijske igre: hokej Nemčija:Rusija (posnetek) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Čudežna čutila (angl. poljudnoznan. serija, 5/7) - 20.45 Hokej Acroni Jesenice:01impija Hertz (posnetek) - 22.35 Opus A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 Magnetoskop (ponovitev) -10.35 CMT -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 104. dela amer. nadalj.) -11.50 A shop -12.00 Spot tedna -14.30 Borza dela -15.55 A shop -16.05 Živalski nagoni (ponovitev filma) - 17.45 Luč svetlobe (105. del amer. nadalj.) -18.30 Medo za vse življenje (dok. film DW) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Videopetek (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Nočni ritmi (amer. film) - 22.10 Poročila - 22.25 Nisem človek, sem dinamit (ponovitev dok. filma DW) - 22.45 A shop - 22.55 Maščevanje (amer. film) - 0.40 Spot tedna - 0.45 Erotični film - 2.10 Borza dela SOBOTA, 19. H SLOVENIJA 1 7.15 - 2.00 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR: 8.00 RADOVEDNI TAČEK 8.10 MLADI VIRTUOZI 8.30 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc. risanka, 8/26 855 KLUB KLOBUK 9.45 TOK TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 UUBEZEN PRVAKOV, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 15.20 NIČESAR SENI SPOMINJALA, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 5/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME 1956 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 UTRIP 20.45 TVARIETE 21.45 TV POPER 22.00 KORENINE SLOVENSKE LIPE: LANDARSKA JAMA, 5. oddaja 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 9.45 - 0.55 Teletekst 10.00 Video strani -10.30 Zimske olimpijske igre: smuk (ž); tek 15 km nordijska kombinacija; tek 15 km (m) -14.20 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (11. epizoda amer. naniz.) -14.50 Zimske olimpijske igre: hokej Kanada : Slovaška - 18.45 Žametna šapa (zadnja epizoda) -19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Čudežna čutila (angl. poljudnoznan. serija, 6/7) - 20.45 Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje, moški prosto; hokej ZDA:Švedska (posnetek) KANALA 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT - 10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Nočni ritmi (ponovitev filma) -12.50 A shop -14.30 Borza dela -17.05 Moda jesen-zima 94/95 - "“17.15 ITV -17.45 Maščevanje (ponovitev filma) - 19.30 Detektiv z Beverly Hillsa (ponovitev 3. dela amer. naniz.) - 20.00 Moda jesen-zima 94/95 dežela - 20.40 Detektiv z Beverly Hillsa (4. del amer. naniz.) - 21.10 Poslednji Mohikanec (amer. film) - 22.45 CMT-0.30 Borza dela NEDEUA, 20. D. SLOVENIJA 1 8.45 -0.40 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 PRVA UUBEZEN, ponov. švedske nadalj., 6/6 10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 5/13 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, ponovitev 12.30 SLOVENSKI UUDSKI PLESI 13.00 POROČILA 13.40 DAN TURNER: HOLLYWOODSKI DETEKTIV, amer. film 15.10 HABSBURŽANI, ponovitev dok. nadalj., 4/4 16.00 CALEBOVE HČERKE, kanadska nadalj, 8/10 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DVORŽAKOV GALA KONCERT IZ PRAGE 18.55 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 ZRCALO TEDNA 20.45 PODARIM - DOBIM 21.20 SUVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 7/8,-o 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA SLOVENIJA 2 9.15-23.45 Teletekst 9.30 Videostrani - 9.35 Zimske olimpijske igre (do 18.30) - 19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Čudežna čutila (angl. poljudnoznan. serija, 7/7) - 20.35 Alpe-Donava-Jadran - 21.05 Potovanje (amer. film) - 23.05 Olimpijski pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 9.00 Dance session (ponovitev 19. oddaje) - 9.40 Poslednji Mohikanec (ponovitev filma) -11.15 Ameriških deset (ponovitev) -11.45 Male živali -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja)-13.00 Moda jesen-zima 94/95-18.00 CMT -19.05 Tropska vročica lil (ponovitev L dela amer. nadalj.) - 20.00 Tropska vročica III (2. del amer. nadalj.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Producenta (amer. film) - 23.20 CMT PONEDELJEK, 21. D. SLOVENIJA 1 8.15-030 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM MESEČEVA URA, angl. nadalj, 5/6 11.40 TEDENSKI IZBOR 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija 5/11 13.00 POROČILA 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev 14.50 OPUS, ponovitev 15.50 MOČ IN SUVA: LETA GRMENJA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV 21.10 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA TOREK, 22. D. SLOVENIJA 1 8.15-0.50 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 9.00..... 10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz. 1230 UNIVERZITETNI RAZGLEDI, ponovitev 13.00 POROČILA 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI POT V ŠOLO, holandska naniz, 1/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 ŽARIŠČE 20.50 PRIČEVANJA O ZVESTOBI - SLOVENCI V ARGENTINI: DOMA NA TUJEM, 8. oddaja 21.55 OSMI DAN 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 SOVA RAZCEPIJENE KONICE, angl. naniz, 2/6 SLED ZLOČINA, španska naniz, 6/11 SREDA, 23. K. SLOVENIJA 1 8.15-0.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 8/26 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 ŽAMETNA ŠAPA, angl. poljudnoznan. serija, 7/7 12.00 SUVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 7/8 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČIU 15.50 MERIDIANI, TARČA ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME 19.56 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 20.25 ŽARIŠČE 20.50 FILM TEDNA POPOTNIK, nemško-franc.-grški film 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 SOVA SLOVENIJA 2 8.45-0.10 Teletekst 9.00 Video strani - 9,05 Zimske olimpijske igre - 18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 46/52) - 19.30 TV dnevnik - 20.05 Alternativni viri (angl. poljudnoznan. serija, 2/6) - 20.35 Zimske olimpijske igre '94: hokej - 23.25 Švel poroča 94,6 MHz RADIO SRAK* ČETRTEK, 17.2. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osm/tnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Alter glasba - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika PETEK, 1B.2. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 15.30 Grmski vulkan -16.15 Srakin vikend TV izbor -18.00 Študentski čvek - 19.00 Večerni program (do 24.00) SOBOTA, 19.2. 6.00 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 10.00 Čestitke - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Lovci v studiu - 14.00 Čestitke -15.00 Godec v studiu -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica (do 01.00) NEDEUA, 20.2. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergreeni - 13.00 Čestitke in domača glasba - 18.00 Obisk glasbenika-20.00 Črno belo v zvoku: Jazz - 22.00 Glasbena odd. (do 24.00) PONEDLJEK, 21.2. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke -16.00 Šport -16.15 Srakin TV izbor - 17.00 Odprti termin: aktualno - 19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene odd. (do 24.00) TOREK, 22.2. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno -18.00 Otroška oddaja “Kalimero” -19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene oddaje (do 24.00) SREDA, 23.2. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 17.00 Borza dela - 19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Hard rock, blues & jazz (do 24.00) /a ■+ v Ta teden, točneje od srede do sobote, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču poteka sejem Moda jesen - zima ’94. Moda je vsekakor magnet, predvsem za ženke, je pa moda tudi zelo povezana z glasbo. Nemalokrat se sprašujemo, ali moda kroji glasbo ali glasba modo. Popularne svetovne zvezde zabavne glasbe imajo nedvomno velik vpliv na oblačenje, še posebej mladih. Mi smo povprašali slovenske modne strokovnjake o tem, kako so po njihovem oblečeni naši es-tradni umetniki. V sobotni oddaji Glasba je življenje se bomo torej pogovarjali o oblačilih slovenskih vidnih ljudi. Navzoči pa ne bodo le* modni strokovnjaki, ampak tudi znani slovenski glasbeniki, ki bodo povedali, kako oni rešujejo problem oblačenja, ki je pri njihovih nastopih ~ SKODA Volksvvagen Group zelo pomemben. Večina meni, da se lahko dobro oblečeš tudi v Sloveniji, kar pa je bilo pred leti težje. Nekateri še vedno prisegajo na tujino, nekateri pa se odločajo za enostavna in poceni oblačila, saj bi sicer delali le za garderobo. V oddaji Glasba je življenje smo spet uvedli nagradno igro, tokrat nagrajuje Emona Merkur. Če vas zanimajo nagrade, žrebanje in vse, kar sodi zraven, nas poslušajte v soboto na vaši radijski postaji. Tof pa v realni revolucionarni ljubezenski poeziji govori tudi o lepoti: - Zrcalce, zrcalce na steni, poglej, katera je lepša od mene, povej. Če ženska lepa je tako kot jaz, mami usoda kruta to? ■ Ne, draga moja, to ni usoda, to je - zabloda! Simona H20 ■jen in je bil izpitov pri mali m; °Proščen. Sošolci so menili, c Postal domišljav, ker mu učen elalo preglavic. Bil je živahne Jo6 Ra pesmi je pisal. Kmalu Clanil v Marijino kongregacij •jtov Katoliško akcijo, kjer se n "opiral nov svet. Že leta 1939 ji P‘sal: "... z prekrižanimi rokami ?^o, kako že tudi po Sloveniji J® prezbožništvo. Pojdimo na del "oj! Hočemo povsod Boga, tu pietnosti, tudi v književnosti.” ■ral je katoliška teoretika Mah .n Ušeničnika, a že kot petošoli "riel v Kongregaciji predavanje c ■bunizmu. V 5. razredu se je sre ^ošolcem, kije bil skojevec. Med rba se je kmalu vnel tih, a oster I J je skojevec z avtoritativnim l?P°m, odličnim znanjem in p: I 'J,vostjo zelo vplival na sošolet ■opil je čas OF, “čas, ko so ce . akovniku (v samostanu) nn -■»vjvniKu (v samostanu; mi *fat potekale burne debate, kai Sledom skozi okno proti Krimt oranja . urozae je on pouc Se skriva za OF”, in je “razkrr Po protinarodno in protiver; ? ’ Do sošolcev je bil vedno l‘c]ji in izredno trmast, pa so p,- ‘Če bi vsi hoteli na Golc grozde hotel na Barie. uicnu. onjc vdoren uuic i pa kralja, vse več je v tem it d | ^ V . V V« M,' ■ f ■ M M« I • A 1 bpjši od vsen organizacij je n,2em, ki je najbolj svetoven, organiziran in najbolj satanski. je treba tej nevarnosti u] Vsemi močmi. Cerkev je po P°t. Pij XI. je poklical v življenj Organizacijo - Katoliško akcij z®to. Hočemo se bojevati z Peklenskimi silami.” Bil je sj šahist, športnik, treniral je tek na dolge proge, igraj odbojko, metal kopje, skakal v višino, posebno veselje je imel do boksa. Do deklet je bil zadržan, ena od sošolk mu je rekla: “Lojze, ti si tak osel, da se s teboj niti skregati ne da.” V 8. razredu gimnazije je bil v dilemi pri odločanju za poklic: ali naj se odloči za pravo, ali slavistiko ali kaj drugega. Ko pa je šel na posvet v semenišče, se je odločil za “hišo molitve, dela in študija”,zase-menišče. Na božični večer 1942 so dijaki odšli domov. “Tudi on je hotel iti domov”, piše dr. Strle. V resnici pa je šel na dom svojega prijatelja v Struge; že naslednji dan je nadaljeval pot v Ambrus, od tam pa je odšel v Stično. Iz Stične je odpotoval na Mirno in tu se začenja “zgodba o Grozdetovem mučenju”. Zato bom najprej navedel verzijo dogodkov, kot jo je zapisal dr. Strle v prvi izdaji 1944 in je ostala do sedaj v vseh izdajah nespremenjena. “O dogodkih, ki so sledili, poročajmo samo suho in stvarno po zapisih. Iz Stične se je odpeljal z vlakom do Trebnjega. Tam je pozno popoldne prisedel na voz, kije bil na poti proti Mimi. Na Mirni so voz obstopili partizani in ga že ob vstopu v vas prijeli. Odpeljali so ga v gostilno Pri Ko-račinu, kjer so ga prvič zaslišali. Začelo se je že temniti. Okoli 6. ure so ga nekaj časa imeli v gostilni Pri Vidmarju. Pripovedujejo, da so ga slekli in tepli. Dobili so pri njem samo latinski misal, več knjig o Fatimski materi božji in Hojo za Kristusom, to je bilo vse. Zvečer so hodili po hišah in vabili na,veseloigro’, kakor so rekli v Sokolskem domu. Tam so Lojzeta dalj časa grozovito mučili, kakor je bilo potem videti iz poškodb njegovega trupla. Morda bi mučenje traja- lo še dalj časa, če ne bi prišlo povelje, da mora vse moštvo oditi na Primskovo, kjer je bil napad. Zato so Grozdeta odvlekli v gozd. Dolgo ni bilo mogoče izvedeti, kam so spravili njegovo truplo, dasi so otroci dobili naročilo, naj ga skrbno iščejo. Dne 23. februarja so ga končno otroci, ki so iskali zvončke, našli v ozdu blizu mirenskega gradu, dobre etrt ure od Mirne v dolini potoka Vejeršce, nezakopanega. Brž so tjakaj prinesli prvih zvončkov, ki so to leto na prisojnih rebrih posebno zgodaj vzcveteli. Grozdetovo truplo je bilo popolnoma ohranjeno, brez najmanjšega sledu trohnobe, dasi je ležalo že sedem tednov na prostem in je bila toplota precej nad ničlo. Oblečen je bil v spodnje hlače, srajco, majico in telovnik, pa brez pokrivala in čevljev.” Nato sledi naslednji opis poškodb na telesu, ki naj bi bile povzročene z mučenjem: “Na nogah so bili dobro vidni znaki mučenja: vsi prsti so bili ob koncu prirezani, na rokah so se poznali odtisi vrvi, s katero je bil zvezan, ko so ga mučili. Natančno se je videlo, da je bilo odrezano celo desno uho z desnim licem tja prek ustnice do spodnje čeljusti. Vsa koža je bila potegnjena obenem z ušesom z lica. Tudi spodnja polovica levega ušesa je bila odrezana. Enako je bilo izrezano desno oko; levo oko pa je bilo zabodeno z ostrim predmetom tako, da je izteklo. Na glavi se je poznala okoli 8 cm dolga in 6 cm široka zevajoča rana. Moral je to biti smrtni udarec s topim predmetom, krampom ali motiko.” Tako zapisnik, na katerem je podpisanih deset očividcev Grozdetovega trupla. Kakor razberemo iz dodatnega poročila, je bila tudi velika rana na levi strani pod čeljustjo. Tam skozi so mu, kakor pripovedujejo, odrezali jezik pri korenini. Na nogi pod kolenom so se našli sledovi, da so mu rezali jermene, na stopalu in podplatih pa je bila koža deloma sneta. Kako strašno je moral torej Grozde trpeti pri mučenju, posebno še takrat, ko so vsega pretepenega in razmesarjenega več kot četrt ure hoda daleč gnali v gozd, kjer je dobil še smrtni udarec... Kako je potekalo zasliševanje in kako se je Grozde pri tem vedel, doslej ni bilo mogoče dognati ničesar natančnega. Tudi ne o podrobnostih ,veseloigre’, na katero so mučilci povabili le svoje zanesljive somišljenike... Tisti, ki so bili pri ,igri’, so bili najbrž pod smrtno kaznijo zavezani molčati o mučenju. Zvedeti je bilo mogoče samo nekatere splošne stvari. Neko dekle je naslednji dan po Grozdetovi smrti, torej drugi dan, slišalo, kako je neki partizan zatrjeval, da je bil tisti osmošolec nedolžen in da niso našli pri njem prav nič sumljivega, le neko latinsko knjigo je imel pri sebi. Drugo dekle je mimogrede slišalo, da Grozde ni imel pri sebi ničesar .belogardističnega’, ko so hoteli od Grozdeta doseči, da bi .priznal’, je povedal le to, daje osmošolec klasične gimnazije in kon-gregist... Neki partizanski kolovodja je pozneje zatijeval, da so Grozdeta ubili zato, ker je moral biti belogardistični kurir, češ da je imel pri sebi dovoljenje za potovanje v razne kraje. Resje imel dovoljenje za Dobrepolje, ker je hotel ostati pri svojem sošolcu, če bi ne bilo varno hoditi dalje, in dovoljenje tudi za svoj domači kraj. Sklepali bi, da so hoteli z nečloveškim mučenjem od Lojzeta doseči, da naj bi .priznal’, da je kurir, česar pa seveda po svoji vesti ni mogel priznati, ker ni bil...” Profesor Janez Kolenc se spominja Lojzeta Grozdeta in “pokaže na mučitelja” V Rasti št. 3/7-92, reviji, ki izhaja v Novem mestu, je upokojeni profesor slovenščine Janez Kolenc, doma z Mirne, živeč v Novem mestu, vsa leta Grozdetov sošolec v Marijanišču, objavil literarni članek Le malo po Mi-rnski dolini. Njegova vsebina je vce-loti povezana z Grozdetom. Avtor piše: “Nedavno sem bral knjižico dr. Strleta o Lojzetu Grozdetu, kako me je dvignilo, ko sem prebral, da je pokopan v Šentrupertu.” Vse kaže, da je bil to povod, da se je profesor sprehodil po Mirnski dolini in daje napisal svoje poglede in spomine na Grozdeta, v katerih govori: “Ne da bi imel Lojzeta rad, njega ni bilo moč imeti rad. Si ga lahko le odbijal ali pa se mu pridružil kot borec za Kristusa kralja, za katerega je novačil mladi kader. Mene je to odbijalo. Vendar me nanj vežejo spomini... Igrala sva se leta na dvorišču zagrizeno, vendar na nasprotni strani, ,med dvema ognjema’. Tudi v tej igri je bil trdovraten in zagrizen bojevnik za zmago. Jaz pa tudi, zato se je nabralo kaj gledalcev, ki so v tej igri videli boj med menoj - rekli so mi, da sem komunistično usmerjen (kakosmešno!) - in pobožnim Lojzetom Grozdetom. Bila sva antipoda... Star sem, on pa je že desetletja v grobu. Tudi večina morilcev je v grobu... Jaz sem med redkimi, ki sem ga dokaj dobro poznal, saj sem se večkrat z njim celo pretepal. Oba sva bila srborita in se kaj kmalu zagnala drug v drugega... Šport pretepanja sva oba, posebno pa Lojze, zelo cenila. Bil je napadalen vsepovsod, najbolj pa kot mladi borec Kristusa kralja, teh pa nisem in nisem mogel. V Marijanišču je bilo strogo razdeljeno, kdo je kdo, če je prišel novinec, so ga takoj osvajali klerikalci in liberalci. Najhujši pa so bili mladi borci. In Grozde je bil velik osva-jač duš. Meni seje vse to zdelo skrajno neumno... Mlade borce je vodil prof. Ernest Tomc, strog profesor, zato nikakor nisem mogel doumeti, daje prav on vzgajal take fanatike.” In na koncu avtorjev monolog ob Grozdetovem grobu v Šentrupertu: “... Novo leto 1943.0 tvoji strahotni smrti z grozo govore. Bil si živ razrezan. Kaj takega bi si ne mogel izmisliti sam hudič. Pravijo, da leje ..., ki je nekaj let pozneje prav tako tragično umrl, prav na 1. januar. Naj ne Bo to moja sodba. Zdaj sta oba onkraj. Se je izplačalo?... Živemu rezati podplate, ušesa, nos, iztakniti oči...” Lahko je predvidevati, da je upokojeni profesor svoje spoznanje o Grozdetovi smrti zasnoval na Strle-tovi verziji, a je vendar imel še neki vir, saj povsem jasno obtožuje tudi osebo, ki naj bi bila mučitelj. Samo imena in priimka ni napisal. A gotovo je vsak od nas z Mirne, ki smo poznali tedanje razmere, takoj vedel, na koga profesor kaže s prstom. Toda mnogi, tudi jaz osebno, vemo, da je bil tisti prav v tem času daleč od Mirne. Velika je odgovornost, tako predrzno oblatiti človeka, ki je že davno v grobu. LADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju (Nadaljevanje prihodnjič.) ORBICO, d.o.o. Savlje 89 61113 LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta 1. 3 trgovskih potnikov za program PROCTER & GAMBLE za območje Ljubljane, Gorenjske in Štajerske, 2. 1 trgovskega potnika za program kozmetike (ELLEN BETRIX, MAX FACTOR, EUROCOS) za območje Štajerske in Dolenjske Pogoji za zasedbo: — dokončana najmanj srednja šola družboslovne smeri, — znanje angleškega jezika, — vozniški izpit B kategorije — lasten avtomobil — starost do 35 let — zaželjene delovne izkušnje Vaše vloge v rokopisu z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjega dela pričakujemo v 8 dneh po objavi na naš naslov. Delo se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom. SALON LEPOTE BEA UTY Otočec Šentpeter 14,1. nadstropje vam nudi v * Zensko frizerstvo * Moško frizerstvo * Nega obraza, vratu in dekolteja * Pedikura in manikura ter druge kozmetične storitve Delovni čas: od 9. — 18. ure sobota 8. — 12. ure ob nedeljah in ponedeljkih — zaprto UGODNO ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE IN BUKVE. Informacije na tel.: 0608/21-110, 21-210 int. 471, 472, 478. SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE Cucelj - toplomer Dojenčkom le s težavo izmerimo temperaturo, S cucljem, ki ima vgrajen digitalni toplomer, je stvar sedaj preprosta. Potem, ko malček nekaj minut vleče novi .cucelj, boste vedeli, ali je bolan ali zdrav. Cena: 1.770 SIT Merilnik tlaka Klasični merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Nič posebnega, lahko ga kupite tudi kje drugje. Vendar ne za to ceno. Garancija l leto, servis. Cena: 4.990 SIT Prodaja po pošli s plačilom po povzetju. Možnost plačila na več čekov. Aparate, s katerimi niste zadovoljni, imate pravico vrniti v 14 dneh. Na zalogi tudt drugi medicinski In kozmetični pripomočki za osebno rabo - zahtevajte katalog Naročila po telefonu: 061/1599003 (fax. 061/1599407) ali po pošti na naslov: C&A d.o.o., Jožeta Jame 16,61210Ljubljana, Ugodni rabati pri grosistični prodaji - Iščemo regionalne zastopnike. Digitalni merilnik tlaka Digitalni merilnik krvnega tlaka za osebno uporabo. Zelo enostaven način uporabe, ki ne zahteva nobenega znanja. Meri tudi srčni utrip in istočasno izračuna “MEAN" (Root Me-an Square) vrednost. Z "MEAN" vrednostjo lahko ocenimo prožnost ožilja in tako pravočasno poiščemo zdravniško pomoč. Garancija 1 leto, servis. Cena: 7.990 SIT Z infrardečimi žarki proti bolečinam infrardeči grelec za osebno uporabo INFRATECH lajša bolečine pri vnetju sklepov, vključno z vnetji prstnih sklepov zaradi tipkanja na računalnik, vnetju sklepnih ovo|nic. revmatičnih obolenjih, vnetju obnosnih votlin, teniškem komolcu, bolečinah v hrbtu in križu, bolečinah v živcu, v mišicah, izvinih in izpahih. Infrardeči žarki pomirijo vzdraženj živec in razširijo krvne žile, povečajo celično presnovo, pri čemer se nakopičene tekočine in strupene snovi hitreje izločajo, Tako se zmanjša vnetje, pospeši se zdravljenje In odpravi bolečina ter sprosti mišična napetost. Garancija 1 leto, servis. Cena: 3.900 SiT J Stopite na topla tla. trgovina talnih oblog PCP PUREBER Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220 Velika izbira preprog po ugodnih cenah! SPM fSjjM daa Šentjernej, tel: (068)42-361 k Elektronska CEO-KATODNA ZAŠČITA prot) r|aven|u, lati notranjo in zunanjo povrilno karoserije in podvoz|a; 10 let garancije; cenejla od klasične zaščite. vn__________ c or olorm sistem Teflonsko poliranje avtomobilov. «> Vrhunski avtoaJarml; na zalogi Imamo še: GT. PIRANHA, ABSOLlfT. A’SAFE, EL SHOP; vsi modeli imajo garancijo. SPAL univerzalni pomik stekel, centralna zaklepanja. • BLAUPUNKT SONY Prodaja in montaža - najugodnejše cene v Sloveniji ! POSTANm POOBLAŠČENI MONTAŽER ZA SPAL IN GEO I CD PlorvJEEJT The M ot ENBrUm4 MARUTI tel. (068) 23-902, 28-950, 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 SMO ZA 20 — 70% CENEJŠI pletiljstvo # brezo Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, puloverje, kavbojke, krila, jakne in še marsikaj po izjemno UGODNIH INDUSTRIJSKIH CENAH. Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo! Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964 povoles Vsem lastnikom gozdov in trgovcem z lesom sporočamo: ODKUPUJEMO HLODOVINO bukve, smreke/jelke, hrasta, javora, češnje in oreha PO KONKURENČNIH CENAH. Naš naslov: NOVOLES d.d. Na žago 6, 68351 STRAŽA tel.: 068/323-745 od 7. do 15. ure Ne zamudite! I □ 18. februar - dan odprtih vrat za kupce poslovnih lokalov v novem objektu TPC Grosuplje. V novem objektu TPC Grosuplje so naprodaj poslovni lokali, primerni za opravljanje raznovrstnih dejavnosti. Lokali so zgrajeni do III. podaljšane gradbene faze. Ugodne cene, možnost prodaje na obrol 20-odstotni gotovinski popust! i Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 18. februarja, od 8. do 12. ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za podrl nepremičnin, ki vam bodo posredovali vsi dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d o o Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061/313-231, telefaks: 061/132-12-« PE MARIBOR Ljubljanska 9, telefon: 062/35-564, 062/32-5 SKB - nepremičnine & leasing d.o.o, Podjetje NOVOTEHM trgovina na debelo in drobno, p.o., Novo mesto, Glavni trg 10, razpisuje odprodajo napremičnin z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer: 1. poslovne prostore na Glavnem trgu, parcelna l številka 1622 in 1623, k.o. Novo mesto, v skupni površini 486 m2 (klet 25 m2, nadstropje 209 m2, podstrešje 221 m2). Izhodiščna cena: 2.000 DEM/m2; 2. poslovne prostore na Glavnem trgu 11, parcelna številka 1624 in 1625, k.o. Novo mesto, v skupni izmeri 899 m2 (klet 125 m2, nadstropje 581 m2, podstrešje 192 m2). Izhodiščna cena: 2.000 DEM/m2 3. poslovne prostore z zemljiščem na Cikavi pri Novem mestu, parcelna številka 2165/5, poslovni prostori v izmeri 269 m2 in parcelna številka 2051, dvorišče v izmeri 2225 m2. Izhodiščna cena: 80 DEM/m2. Poslovne prostore prodajamo zaradi selitve v nove poslovne prostore oziroma zaradi opustitve trženja plinske dejavnosti. Odprodaja poslovnih prostorov pod zaporedno številko 1 in 2 je možna v celoti ali po delih. Interesentom, oziroma ponudnikom bo omogočen ogled nepremičnin po predhodnem dogovoru. Podrobnejše informacije na tel. 068/323-923 ali 322-053. Prednost pri nakupu bo imel tisti, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbor najugodnejšega ponudnika. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Novo-tehna, trgovina na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 10, s pripisom »Za razpisno komisijo«. 7ID GASTRO INŽENIRING d.o.o. Klemenčičeva 1, Ljubljana Tel.: (061) 1590-039 GOSTINCI Novost v Sloveniji! Pomoč, svetovanje, inženiring... .kako prestrukturirati podjetje kako prestrukturirati delovno silo kje in kako do najcenejše računalniške opreme kje, kaj, koliko in, seveda, najceneje do: opreme za gostinstvo nabave hrane, pijače in čistil kje dobiti najcenejši kredit kako reklamirati lokal, gostišče, restavracijo sestave jedilnih listov, vinskih kart kako povečati promet v lokalu kako izbrati pravilen in kakovosten kader kako kontrolirati dnevni promet kako urediti prostor, da bo gost užival v vašem lokalu Na vaša in mnoga druga vprašanja vam pri nas odgovorimo in vam jih pomagamo tudi uresničiti, najhitreje in najceneje. Pokličite nas in imeli boste našo strokovno in tehnično podporo! NE ODLAŠAJTE S KLICEM, KAJTI ČAS JE DENAR! OMV-ISTRA TUDI V BREŽICAH. PONUJAMO VEČ KOT PRIČAKUJETE! Zakaj? Ker smo mlado, prodorno podjetje z izkušnjami, ki so jih na nas prenesli ISTRABENZ in avstrijski OMV. Ker na naših servisih po Sloveniji ponujamo najsodobnejša, kakovostna goriva, ki ustrezajo zahtevnim evropskim standardom. Odslej boste te ponudbe deležni tudi v Brežicah. Kje? Na novem, najsodobnejšem bencinskem servisu v ulici Svobode na brežiški obvoznici. Na črpalki imamo najsodobnejšo avtomatsko pralnico, mini market z bogato ponudbo vseh vrst pijač, sladkih prigrizkov, kozmetičnih izdelkov in drugega. Osvežitev si lahko privoščite tudi v bifeju na črpalki. Kako? Črpalka je samopostrežna, opremljena z najsodobnejšimi črpalnimi stolpiči. Ob kateremkoli se boste ustavili, boste dobili primerno gorivo za vašega jeklenega prijatelja. Komu? Namenjena je vam, vašemu vozilu in sopotnikom. Zadovoljni boste, prepričajte se! GROUP Časi se spreminjajo Statusni simboli prav tako - •» ' k +t- 999 OLIMPIJSKI KOMITK SI.OVKMJL Micra 1,0 LX 3D kat (16V) i = 19.900 DEM Micra 1,3 LX 3D kat (16V) i sv = 21.550 DEM Micra 1,3 LX 3D kat (16V) i = 20.550 DEM Micra 1,3 LX 5D kat (16V) i = 21.940 DEM Zastopnik za dolenjsko področje: VIDRIH, Otočec - Novo mesto, tel: (068) 85 180 JELOVICA OKNA, VRATA, SENČILA Montažne stene, prenova oken 0®[b?a]0 §© p® .DtMIKMKDOa (§[lIl£\Da I AQ # popusta za ^ /O takojšnje plačilo brezplačen prevoz za nakup nad 50.000 SIT SSJELOVICA Škofja Loka, tel.:064/631 -241, fax: 064/632-261 j j BAVEJC^TrtlimjeTKE^RE TRADE ZatJori«^^M?TftGOIMPEx"Kočevje METLIKA Cesta XV. brigade, 068/58-716 DOLENJSKI LIST 19 VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, p.o. Ragovska18 in VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH razpisujejo VPIS predšolskih otrok za šolsko leto 1993/94 Vpis za WO Novo mesto bo potekal na upravi WO Novo mesto, Ragovska 18, od 1.3. do 18.3.1994 od 9. do 16. ure Vpis za WE Šentjernej bo: od 1.3. do 4.3.1994 od 13. do 15. ure v WE Čebelica v Šentjerneju. Vpis v WE pri osnovnih šolah: - v WE Vavta vas: od 1. do 4.3.1994 (torek, sreda od 14. do 17. ure, četrtek, petek od 8. do 12. ure) v WE Vavta vas, - v WE Šmarjeta: od 1.3. do 4.3.1994 od 7. do 15. ure v tajništvu OŠ Šmarjeta, - v WE Stopiče: od 7.3. do 11.3.1994 (torek, sreda, četrtek od 7. do 15. ure, petek od 7. do 17. ure v tajništvu OŠ) - v WE Škocjan: od 28.2. do 4.3.1994 od 7. do 15. ure v tajništvu OŠ, - v WE Dol. Toplice: od 1.3. do 11.3.1994 od 9. do 14. ure v tajništvu OŠ, - v WE Mirna Peč: od 1.3. do 11.3.1994 od 8. do 15. ure v tajništvu OŠ, - v WE Žužemberk: od 1.3. do 11.3.1994 od 7. do 15. ure v tajništvu OŠ. V zgoraj navedenem roku lahko: - vpišete otroka v WO Novo mesto ali WE pri osnovnih šolah za sprejem v šolskem letu 1994/95 ali evidenčno; če varstva ne potrebujete v tem šolskem letu, obnovite zavrnjeno vlogo za sprejem iz preteklega leta (nujno!), - zaprosite za premestitev vašega otroka v drugo WE. V WO Novo mesto bo možen tudi vpis v: 1. POPOLDANSKI ODDELEK v WE LABOD v Ločni (v kombinaciji z bivanjem v dopoldanskem času), 2. INTERESNE ODDELKE (NARAVOSLOVNI, GLASBENI, LIKOVNI, PLESNI). WO Novo mesto in vrtci pri OŠ Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto Ul. talcev 3a objavlja dela in naloge REFERENTA ZA IZOBRAŽEVANJE Pogoji: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na finančno-ekonom-skem področju, — usposobljenost za delo s finančno-računovodskimi programi, — poznavanje tajniško-administrativnih del, — pasivno znanje enega od svetovnih jezikov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom; poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto, Ul. talcev 3a. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in prababica ANA TOMŠIČ Vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, se zahvaljujejo Hjtriii Anica in Jožica s soprogoma, sinovi Martin, Polde in Jože s soprogami, vnuki Jani, Liljana, Tine, Mateja, Miro, Lidija in pravnuka Tadej in Klemen DISKRIMINACIJA KMEČKIH OTROK SEVNICA - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Republiški zavod za zaposlovanje naj poskrbita, da bodo ob začetku šolskega leta izdane odločbe o spremembi višine štipendije vsem, ki se jim štipendija spreminja, in sicer zato, da bi se prizadeti lahko pritožili zaradi morebitnih napak pri izračunu štipendije. To stališče komisije, ki jo je sevniški izvršni svet pooblastil, naj prouči štipendijsko politiko, je tukajšnja vlada podprla. Center za socialno in svetovalno delo naj bi v mejnih primerih s svojim mnenjem o razmerah v družinah tudi po svoje prispeval, da bi vloge kandidatov obravnavali bolj življenjsko. V ponovnem razpisu naj bi se prosilci, ki jim pomeni dohodek od kmetijstva več kot polovico vseh prihodkov, a so jim vloge zavrnili, obrnili za mnenje na kmetijsko svetovalno službo in center za socialno delo. Sevničani bodo opozorili ministrstvo za kmetijstvo, da je faktor za preračun katastrskega dohodka v bruto osebnih dohodkih previsok in da diskriminira šolajoče iz kmečkih družin. ZAHVALA O, saj ni smrti...! ■ Na pragu 80. rojstnega dne nas je žalujoče tiho zapustila naša ljubljena mama, stara mama, babica, tašča, sestra, svakinja in teta FRANČIŠKA VIPAVEC roj. Rožič Tribuče 43 Vsaka beseda in hvaležnost za vso dobroto in pomoč sosedom iz Tribuč in Črnomlja je premalo, vendar oboje sprejmite v znak naše hvaležnosti. Zahvaljujemo se vsem za darovane sveče, za čudovito cvetje in za lepe misli o naši predobri mami. Priljubljenost in dobroto pokojnice ste sosedi, znanci, prijatelji in sorodniki dokazali s številnim spremstvom na njeni zadnji poti, vsem iskrena hvala! Zahvaljujemo se kolektivu Pekarne Črnomelj, govornici ge. Jožici Božič, ki je z iskrenimi besedami osvetlila lik pokojnice, pogrebnikom, pevkam iz Otovca in g. župniku iz Adlešič. Zahvala je namenjena tudi sosedam iz Tribuč, ki so našo mamo obiskovale na njenem domu, še posebej pa ge. Lojzki Vranešič, kije mamo obiskovala zelo požrtvovalno in z obilo ljubezni prav vsak dan. Vsem za vse še enkrat hvala! Vsi njeni Tribuče, Črnomelj, Novo mesto, Grahovo, Križevci, Desinec, Ljubljana, Petrova vas OSMRTNICA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš sodelavec IVAN ŽLOGAR cestar v sektorju VVC Črnomelj Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO MIRKO POVHE voznik tovornega vozila v Cestnem podjetju Novo mesto Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO OSMRTNICA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec JOŽE VIDMAR STANE SIMC delavec Splošne bolnišnice Novo mesto gradbeni delavec Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO Od njega smo se poslovili v soboto, 12. februarja, na pokopališču v Dolžu. Delavci Splošne bolnišnice Novo mesto Tanili Lastniki kostanjevih gozdov Imate kostanjev gozd, ki ga je napadel rak? Les se suši! S posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj go: les pa vam bo odkupil »TANIN« Sevnica. Tako boste rešili svoj gozd in imeli pri tem tudi finančno kori Vse željen« informacije dobite na telefonskih številkah 0608/41-349 in 41-044 ali na sedežu tovarne »TANIN« v Sevnici. ADRIA Ujjodan nakup ADRIA izvoznih modelov poči PRIMAžeod 7.195 DEM dl OPTIMA že od 10.425 DEM di FORMA že od 14.000 DEM d! cene so brez prometnega davka OMEJENE KOLIČINE DOBAVA TAKOJ SERVIS ZAGOTOVLJEN K sodelovanju vabimo zainteresirane trgovce za maloprod jo na slovenskem trgu. Pogoje sodelovanja dobite v prodi nem sektorju Adrie Caravan. Informacije: Adria Caravan, N vo mesto d.d., tel. (068) 323-202. ZAHVALA Tiho kakor je živel, seje v 87. letu staros poslovil od nas dragi VIKTOR NOVAK- TURKOV VIKI iz Ragovske 19, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom i1 znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvel je, sveče in sv. maše. Hvala vsem za tako številno spremstvo n njegovi zadnji poti. Zahvala ZD Novo mesto, dr. Gornikovi, po sebno pa zdravnikom in osebju Nevrološkega oddelka SplošD bolnice Novo mesto. Enaka zahvala g. župniku p. Jožetu Urbs niji za lepo opravljen obred in pevcem iz Otočca za ganljivo Ji pete žalostinke. Žalujoči Turkovi « ZAHVALA Ob boleči izgubi nas je po dolgotrajni b lezni zapustila v 88. letu starosti na! ljubljena mama, stara mama, prababii in teta FRANČIŠKA GLAVAN iz Ivanje vasi 2 pri Mimi Peči Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, soseda! znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagal izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dali za maše ter pokoja spremljali na zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju za zdra' niško pomoč, s katero ste ji lajšali bolečine, ter gospodu župnih za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, babicah prababica MARIJA RESETIC roj. Rebselj iz Hrastulj 17 pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, p jateljem in znancem za cvetje, sveče in darovane sv. maše. Posel no se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljen obred, g. župfl ku za molitve na domu, g. Zrimu za obiske ter cerkvenen11 pevskemu zboru za zapete pesmi naši mami. Hvala tudi govorni« Slavki Janežič za ganljivi poslovilni govor v imenu DU in K* Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Mimi, Mira z družinama, Jožica z možei Milanom, ostalo sorodstvo in vsi, ki so jo imeli radi 20 DOLENJSKI LIST Št. 7 (2322), 17. februarja VELEMA d.o.o. proizvodnja in trgovina lahke konfekcije razpisuje delovno mesto REFERENT prodaje Pogoji: — V. st. izobrazbe trgovske ali komercialne smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — lasten osebni avto. Vsi interesenti pošljite pismene prošnje v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: Velema d.6.o., Cesta kom. Staneta 10, Novo mesto — kadrovska služba. i di od )di ,N ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga mama MARIJA STRNIŠA roj. Krese iz Dolenjskih Toplic Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrekli iskreno sožalje. Vsi njeni ZAHVALA Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe ne bo več tam našla, zajokala bo in odšla. Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA PEČA VERJA upokojenca s Trdinove 21, Novo mesto se zahvaljujemo zdravnikom in osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin in nego v času bolezni. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Grma in Vine gorice pri Trebnjem, kolektivoma OŠ Trebnje in Revoz Novo mesto, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi patru Luki za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoča žena Marija, hčerka Milenka in sin Vinko z družinama Novo mesto, 12.2.1994 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta, tašča in prababica MARIJA PAVLOVIČ rojena Pečarič iz Drašič pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom |n znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZD Metlika, sosedi Stanki Stariha za poslovilne besede pred domačo hišo, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete pesmi, ZB ter g. Jožetu Plescu za besede ob grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! j? ZAHVALA V 48. letu starosti je tragično preminil naš dragi mož, oče, brat in stric MIRO POVHE iz Trebnjega Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala sorodni-kom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem CP Novo mesto, kolektivoma Trimo in Kovinoprodaja, GD Račje Selo, ZŠAM Trebnje, govornikom za poslovilne besede, pevcem, tro-bentaču za odigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga obdali s tako veliko cvetja in sveč, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi IŠČEMO ZASTOPNIKA za področje Dolenjske z sedežem v okolici Novega mesta. Zaželjena je V. stopnja izobrazbe, vozniški izpit B kategorije, lastno vozilo in telefon na domu. Naloga zastopnika bi bila prodaja izdelkov iz proizvodnega programa našega podjetja na področju Dolenjske ter nabava raznih materialov. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni na naslov: BLISK LIVARNA IN PROIZVODNJA,PLESE 9, MURSKA SOBOTA. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA GORNIK iz Grabrovca 38 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Nemanič, Fir, Štub-ljar in Kramarič, Mariji Dragovan za ganljive besede ob slovesu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 54. letu starosti me je po težki bolezni zapustila draga žena JOŽEFA STARC roj. Dvojmoč iz Zameškega 2 Iskrena hvala vsem, ki ste v tistih trenutkih sočustvovali z mano, mi pomagali in izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem družinam Bele, Franko, Tomažin in Jordan, g. župniku, pevcem, Splošni bolnici ter Domu starejših občanov Šmihel. Žalujoči: mož, sestra in brat ZAHVALA Na svoj 68. rojstni dan nas je po hudi bolezni zapustila naša mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja ALBINA URBANČIČ rojena SEMEN iz Čardaka 12 v Črnomlju Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj in Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, tast, stric JANEZ MAROLT starejši iz Štefana pri Trebnjem Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu Vinku Klančarju za lepo opravljen pogrebni obred, sosedom za nesebično pomoč, sodelavcem podjetja Trimo, cerkvenemu pevskemu zboru, Zvezi borcev ter zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: vsi njegovi Štefan, 14. februarja 1994 ZAHVALA Življenje celo si garala vse za dom, otroke dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 72. letu nas je po kratkotrajni, a težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, teta in botra HELENA KOVAČIČ Krajanova Lenčka z Vrha pri Šentrupertu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in vsem, ki so nam pomagali, nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za maše in pokojno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Humerju iz ZD Trebnje, sestram usmiljenkam iz Šentruperta in kolektivom Labod Temenica, Plasta iz Šentruperta ter kolektivu kuhinje Splošne bolnice Novo mesto. Zahvala tudi g. župniku in g. kaplanu za opravljen obred, govorniku in pevcem. Žalujoči: vsi njeni Šentrupert, 11.2.1994 ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena pratka. V 71. letu nas je po zelo težki bolezni zapustil oče, stari oče in prastari oče STANE MEDVED s Črešnjic 18 pri Otočcu Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Otočca, ge. Jožici Korošec za poslednje besede, sorodnikom, znancem in sodelavcem tovarne Krka. A banke in Vektorju za darovano cvetje. Še posebna zahvala za posebno nego osebju Torakalne kirurgije Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, dr. med.Tanji Žužek in vodji obrata Tabletnega oddelka v Krki. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je nepričakovano v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric FRANC MEDLE iz Novega mesta, Paderšičeva 15 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani, se od pokojnega poslovili, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrazili ustno in pisno sožalje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, stanovalcem Paderšičeve ulice za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti, kolektivu Tkalnice Novo-teksa, ZB NOV, govorniku g. Jožetu Murnu za besede slovesa, nosilcem praporjev, pevcem za lepo zapete pesmi, p. Felicijanu za opravljen pogrebni obred, Internemu oddelku novomeške bolnišnice za nego ter godbeniku za občuteno zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak ALOJZ JUDNIČ Dol. Dobravice 3 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala govornikoma Alojzu ŠteL. liču in Jožetu Milavcu za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Dobravice, Ivanu Jerini za zaigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi tedenski koledar Četrtek, 17. februarja - Aleksij Petek, 18. februarja - Simeon Sobota, 19. februarja - Julijan Nedelja, 20. februarja - Leon Ponedeljek, 21. februarja - Irena Torek, 22. februarja - Marjeta Sreda, 23. februarja - pepelnica 20.2. (ob 18. in 20. uri) ameriška pustolovska komedija Trije mušketirji. 23.2. (ob 20. uri) ameriška komedija Neskončen dan. LUNINE MENE 18. februarja ob 18.47 - prvi krajec kino BREŽICE: 17.2. (ob 20. uri) ameriška drama Mesto radosti. Od 18. do čestitke kupim DRAGI MAMI Frančiški Čolnar iz Pod-sten želi ob njenem življenjskem jubileju vse najboljše in še mnogo let sin Tone z ženo Marjano in vsi ostali. 1274 JOŽETU FINKU, tesarskemu mojstru, vse najlepše v nadaljnjem življenju in čestitke ob 40. rojstnem dnevu: Bedenčičevi. 1334 kmetijski stroji TRAKTOR ŠTAJER 43«, 32 KS, s kabi-no, bočno kosilnico (original Steyer) in dvobrazdnim plugom, 12 col, ter moto kultivator Labinprogres s frezo in železnimi kolesi, z bencinskim motorjem, 8 KS, ugodno prodam. * (061)443-180. 1233 TRAKTOR HANOMAG, letnik 1970 s plugom, hidravliko, generalno obnovljen, 45 KS, in enoosno kiper prikolico, staro 2 leti, kot novo, 3.5 T nosilnosti, zelo ugodno prodam. * (061)483-482 ali (061)482-632. x 1234 TRAKTORSKI OBRAČALNIK UTO 2050, rotacijsko kosilnico, 165 britev in žetveno napravo BCS prodam. * 78-338. 1269 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780, dobro ohranjen, prodam ali menjam za traktor. 1 motorna vozita (0608)34-792, zvečer. 1315 OBRAČALNIK SIP 2250 in plug Slavo- 1320 nec prodam. • 73-209. FREZO GOLDONI, 14 KS, komplet s priključki, prodam. Franc Eršte, Polhovica 3, Šentjernej. 1326 KOSILNICO BCS, malo rabljeno, pro- dam. * (0608)43-371. 1330 TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz krme in kosilnico Gorenje Muta prodam. Jože Baškovč, K ladje 20, Blanca. 1367 ŽITNI KOMBAJN KLAS, širine 240 cm, ugodno prodam. Martin Suklje, Semič 42 d, * 56-666. 1375 UGODNO PRODAM čelni (Riko) hidravlični nakladač za traktor. Anton Miklavčič, Malence 19, Kostanjevica. 1380 TRAKTOR TV 818, prevoženih 100 ur z obračalnim plugom prodam. Cena po dogovoru. Ivanka Lipar, Globoko 64 a, Globoko. 1381 BCS KOSILNICE vseh vrst in deli zanje! Prodamo tudi na kredit. * (068)24-663. 1383 TRAKTOR FERGUSON tip 539, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. * (0608) 77-347. 1412 KOSILNICO BCS 127, (bencin, petrolej) ter traktor Štore 402 s kabino in kompresorjem prodam. * (063)746-187. 1415 TRAKTOR ŠTORE 502, ohranjen, 560 delovnih ur, prodam. • (0608)82-731, popoldne. 1433 TRAKTOR SAME FALKONE, 50 KS, prodam. * 78-219. 1435 NAJNIŽJE CENE kmetijske mehanizacije trosilcev 2,5-4 t, nakladalk 12 m3, 17 m3,19/9,25/9 m3, kiper prikolic 3-4,51, cistern Creina 12001, puhalnikov Tajfun, trosilcev Vicon. * (064)622-575. 1441 PRODAM rabljene viličarje TCM 2-2,5 t, desta 2,51, avtoprikolico Ewstfalia (1500 kg), dvobrazdni plug Krone, motokultiva-torje Zctor, Univerzal, fiat, Deutz in Mas-sey Ferguson. 9 (064)622-311. 1442 UNIMOG kupim ali menjam za traktor TV, 30 KS, ali traktor prodam. 9 (0608)82-831. 1454 KOSILNICI BCS, suri 10 in 15 let, prodam. * 56-612. 1459 REZERVNE DELE za motor Deutz traktorje Deutz takoj ali po naročilu! 9 (068)59-082. 1470 KOSILNICO za traktor Ursus, bočno, rabljeno eno sezono, prodam. Darko Štam-car, Zg. Mladetiče 14, Tržišče. 1474 NOVE traktorske gume Barun 16-9-14-28 prodam. Jože Starič, Prelesje 9, Šentrupert, * 40-146. 1475 TRAKTOR SLITER v dobrem stanju in lažjo traktorsko prikolico prodam. 9 (0608)70-137. 1477 TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1990, 800 del. ur, zelo ohranjen, še registriran, prodam. * (068)25-544, od 19. do 20. ure. 1510 FIAT UNO 45 S, letnik 1985, prodam za 4.800 DM. * 53-025. 1228 GOLF, letnik 1982, prodam. 9 324-059, dopoldan. 1235 PEUGEOT 205 OPEN, letnik 1991, kovinsko sive barve, prevoženih 34.000 km, prodam za 14.900 DM. * (068)65-609. 1239 JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1988, prodam. * (068)47-740. 1241 R 4 GTL, letnik 1989, prevoženih 54.000 km, redno servisiran, kasko zavarovan, ugodno prodam. • (068)25-003, doma, 23-311, interna 441, služba. 1245 Z101, letnik 1980, registrirano do 12/94, prodam. Cena po dogovoru. Stane Pavlin, Dobruška vas 26, Škocjan. 1246 R 5 CAMPUS, letnik 1990,5V, rdeč, prevoženih 43.000 km, prodam za 9.400 DM. • 45-546. 1250 JUGO, letnik 1986, registriran do 6/94, dobro ohranjen, prodam za 2.300 DM. 9 (068)76-248. 1253 R 5 D, letnik 12/91,5V, 5 prestav, rdeč, prodam ali menjam za cenejše vozilo. V 24-794, po 17. uri. 1255 OSEBNI AVTO Alfa 33 1.3 S, letnik 1987, registriran do 2/95, prodam. * (068)44-665. 1257 ALFA ROMEO 33 1.5, letnik 1986, prodam. * 65-725, po 16. uri. 1259 LADO SAMARO 1300, letnik 1989, 5V, 5 prestav, prodam. Jože Hrovat, Klečet 24, Žužemberk. 1260 LADO RIVO 1300, letnik 12/89, registrirano za celo leto, ugodno prodam. 9 (068)76-491. 1261 Z 101, letnik 1984, prodam. 9 (068)25-165. 1262 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. * 86-282. 1264 GOLF D, letnik 1981, rumen, registriran do 16.9.1994, prodam za 3.300 DM. 9 (068)51-790. 1272 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1986/87, registriran do 12/94, 98.000 km, prodam. 9 (0608)63-082, popoldan. 1293 GOLF D, letnik 1984, oefe barve, lepo GOLF D, letnik 1984, bele barve, lepo ohranjen, prodam. * 44-394. 1295 Z 750, registrirano do 11/94, prodam. Stanislav Ceglar, Goljek 10, Trebnje, 9 44-226, dopoldne. 1303 JUGO KORAL 65, letnik 1990, registriran do 11/94, prodam. * (068)87-279. 1306 126 P, letnik 1986, registriran do 8/94, prodam za 1600 DEM. 9 (068)65-383, zvečer. 1307 LADO 1200, letnik 1986, registrirano do 11/94, ugodno prodam. * (068)56-077. 1309 AVTOMATIK A3 KLS, letnik 1988, z aluminijastimi platišči, smerokazi, bele barve, prodam. 9 (068)56-307, popoldne. 1312 TALBOT HORIZONT, letnik 1983, 150.000 km, prodam za 2.500 DEM. * (066)34-026, delavnik, ali (068)49-703, vikend, ali (066)23-893, služba. 1314 HYUNDAIPONY 1,3, letnik 1990, registriran do 20.11.1994, troje vrat, kovinske temnordeče barve, prodam. * (068)28-595 ali (068)25-880. 1317 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 100 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.:52700-620-970-25737-72B-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 730. Telefoni: uredništvo 'o računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-670; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ŠKODO 110 R, letnik 1980. registrirano ........................“ 01, ČRNOMELJ: 18.2. (ob 18. uri in 20.15) akcijski film Uničevalec. 20.2. (ob 20 uri) film Vrnitev Casanove. KRŠKO: 17.2. (ob 18. uri) ameriška komedija Robin Hood - možje v pajkicah. 18.2. (ob 20. uri) in 20.2. (ob 18. uri) slovenski avanturistični film Morana. 22. in 23.2. (ob 18. uri) pustolovska komedija Trije mušketirji. NOVO MESTO: 17.2. (ob 18. in 20. uri) ter 18. in 19.2. (ob 16. in 18. uri) komedija Denis. 18. in 19.2. (ob 20. uri) romantična komedija Neskončen dan. VEČJE ŠTEVILO (50 komadov) jagenj-čkov, križancev z mesnimi pasmami, težke od 15 do 20 kg, kupim. * (068)50-103, Andrej. 1236 DVA TELIČKA simentalca kupim. 9 (068)57-274. 1276 10 DNI STARA TELETA bikce za rejo kupim. * 28-023. 1299 STARE RAZGLEDNICE v albumih ali brez njih ter stare pisemske ovojnice kupim. * (0608)63-111. 1300 TRAKTORSKE GUME dimenzije 11/2/28/10, rabljene, dobre za prevoz, kupim. * (0608)61-686, po 19. uri. 1310 KUPIM ALBUM za sličice Živalsko kraljestvo. Plačam! * (068)59-572. 1398 KUPIM CITRE. 9 (068)28-533. 1440 RABLJENO KABINO za traktor Ursus C 360, kupim. * 45-479. 1467 do 9/94, karambolirano in Z 101, starejši letnik, ter fička, voznega, neregistriranega, prodam. * (0608)60-064. 1319 AVTO OLTCIT, letnik 1991, registriran do 2.10.1994, prodam ali menjam z golfom, letnik 86 ali 87. * 44-108. 1321 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Anton Pavlin, Dolž, Vinareber 68, Novo mesto. 126 P, letniki 1987, registriran do 13.11.1994, prodam. Lukšič, Šentjošt 3, Novo mesto. 1324 MERCEDES 200 D, letnik 1982, rdeč, odlično ohranjen, prodam ali menjam. Denzič, Zagrebška 26, Čatež, Brežice. 1327 Z 101 GTL 55, letnik 4/87, dobro ohranjeno, prodam. * (0608)62-128, med 15. in 17. uro. 1337 R 4, 9/87, registrirano do 9.1.94, 63.000 km, nove gume, prodam. 9 52-523, zvečer. 1340 LADO RIVO 1300 S, 2/87, modre barve, garažirano, ugodno prodam. * 65-584. VW HROŠČ 1303, letnik 1973, lepo ohranjen, prodam. 9 (068)40-063. 1351 GOLF 1,6, letnik 12/90, bencinar, in jugo 45, letnik 1986, generalno obnovljen, prodam. 9 43-841. 1354 LADO, letnik 1981, registrirano, prodam. * 26-615. 1359 R 4 GTL, letnik 1987, registriran za celo leto, dobro ohranjen, prodam. Stanko Jurečič, Groblje 43. 1361 Lavrič, Majde Šilc 10, Novo mesto. 1447 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 1.95, 48.000 km, odlično ohranjen, prodam za 5.5QO DEM. * (068)42-248. 1448 126 P, 12/87, registriran do 6/94, rumene barve, prodam za 1.800 DEM. 9 (068)49-122. 1450 R 5 CAMPUS, 3 V, rdeče barve, letnik 1993, 22.000 km, prodam za 13.100 DEM. * 21-809. 1451 R 5 CAMPUS, letnik 1993, bele barve, tonirana stekla, 3 V, prodam za 12.500 DEM. * 43-734. 1452 GOLF D, letnik 1990, registriran do 8/94, prevoženih 75.000 km, prodam. 9 22-372 ali 22-612, zvečer. 1453 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran do januarja 1995, prodam. * 26-196. 1458 R 4 TL, dobro ohranjen, 62.000 km, prodam. * (068)73-459. 1461 ZASTAVO 750 LC, zelo dobro ohranjeno, vredno ogleda, prodam. Kastelic, Srebrniče 11, Novo mesto. 1462 Z 101, letnik 1986, registrirano za celo leto, prodam oz. menjam za Z 101, letnik 89,90. * (068)26-894. 1463 GOLF S paket, letnik 1985, registriran za celo leto, prodam. * (068)27-177 ali (068)24-616. 1465 R 4 GTL, letnik 1982, neregistriran, * • " Sti ŠKODO 110 L, starejši letnik, obnovljeno, zelo ugodno prodam. Jože Lavrič, Stare žage 4, Dolenjske Toplice. 1364 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 12/94, prodam. Uhan, Drska 3, Novo mesto. 1370 LADO 1500, letnik 1981, prodam za 700 DEM. * 42-547, popoldne. 1371 MAZDO 323, letnik 1988, registrirano do 4/94, dobro ohranjeno, prodam. • 51-466. 1377 BMW 314, letnik 1983/84, prva barva, odlično ohranjen, registriran do 1.2.95, prodam. * (068)51-862. 1387 LADO 1300 S, letnik 1985, udarjeno na prednjem levem blatniku, prodam. * 73-020. 1391 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1984, petero vrat, z dodatno opremo, prodam. 9 28-094. 1392 FIAT 132, letnik 1980, prodam ali menjam za manjši avto. * (068)42-351. 1393 OPEL ASCONOGLS, letnik 1987, v zelo dobrem stanju, veliko dodatne opreme, prodam. * (068)60-173. 1396 KADETT 1,8 S, letnik 1987, original nemški, katalizator, servo volan, tonirana stekla, radio, lita platišča, prodam. 9 (068)47-501. 1399 MOTOR BT 50, kovinsko modre barve, odlično ohranjen, prodam. Martin Kambič, Šestova 8, Metlika. 1400 OSEBNI AVTO CLIO RT 1,4/5 V, letnik 1992, mali karamboliran, in golf TD, letnik 1989, prodam. Miro Kovačič, Grm 12. Trebnje. 1405 OPEL KADETT Dl,6 GL, letnik 1989, 67.000 km, ugodno prodam. 9 (068)27-450. 1406 GOLF JXD, 12/88, 5 V, rdeč, dodatno opremljen, dobro ohranjen, prodam. Pavlič, Male Brusnice 8. 1408 R 5 CAMPUS, 12/89, bel, 27.000 km, 5 V, prodam. * (068)25-687. 1410 ALFO 75 1,6, 12/89, klima, kovinske barve, dodatno opremljeno, prodam. 9 (068)25-687. 1411 R 4 TL, letnik 1986, registriran 6/94, prodam. * (0608)31-324, od 16. do 22. ure. 1414 JUGO 45, letnik 1988, prodam. 9 26-637. 1421 126 P, letnik 1990, prodam. * (068)43-892, popoldne. 1423 GOLF JGLD S paket, letnik 1984, registriran za celo leto, prodam. Janez Klobučar, Ljubcn 27, Uršna sela. 1424 126 PGL, letnik 1990, motorno kolo MZ 150 in 1000 kosov strešne opeke prodam. 9 (068)40-739. 1427 Z 101, letnik 1980, registrirano do 1/95, prodam. * 43-639. 1429 R 18, letnik 1984, in Opel kadett, letnik 1988, prodam. * (068)85-173. 1430 ugodno prodam. Martin Kastelic, Streklje-vec 18, Semič. 1468 AVTO ŽIGOLI, letnik 1971, registriran do septembra, prodam. * 73-016. 1471 126 P, letnik 1988, registriran do 28.6.1994, v odličnem stanju, prodam za 2.200 DEM. Ogled po 15. uri. Robert Slak, Dobrava 27. Dobrnič. 1472 JUGO 45, letnik 1987, prodam. 9 (068)40-860. 1473 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1985, in Z 750, letnik 1980, prodam. * (068)40-824. 1481 R 4 GTL, 12/82, vozen, neregistriran, ' . Šinke ~ ~ ‘ “ prodam. Šinko, Gor. Brezovica 7, Šentjernej. 1482 KADETT 1.3 LS, lepo ohranjen, letnik 1988, oblika solza, prodam za 12.700 DEM. * (0608)33-659. 1485 BMW 316 ali 318 kupim, v račun dam Hondo civic, letnik 1991, z mojim doplačilom. Ivan Metelko, Ob gozdu 3, Sevnica, * (0608)82-514. 1486 menjava, štane, 9 (0608)65-330 ali 62-080. 1488 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 12/94, kovinske barve, 18.000 km, prodam. • (0608)65-531. 1489 Z 750 LE, letnik 1984, registrirano do 6/94, prodam za 1050 DEM. • (0608)67-677. 1490 RABLJENE rezervne dele za avtomobile jugo 101, R 4, R 12, R 18 audi, 126 P in druge prodam. • (0609)616-360 ali 86-185. 1495 RABLJENE rezervne dele za avtomobile prodam in posojam prikolico za avtovleko. • (0609)616-30) ali 86-185. 1496 ŠKODO FAVORIT GLT, 5/93, z nekaj dodatne opreme, prevoženih 8.500 km, prodam. • 25-113. 1500 R 4 TL, 12/83, prevoženih 62.000 km, prodam za 1.700 DEM. • 73-459. 1507 FIAT CROMA, letnik 1988, ugodno prodam. • 28-714. 1508 SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, ugodno prodam. • 28-714. 1509 LADO 1200 S, letnik 1984, registrirano do 8.94, prvi lastnik, prva barva, garažirano, nove gume, ugodno prodam. • (068) 45-996. 1512 KARAMBOLIRAN JUGO SKALA 55, letnik 1990, prodam. • 73-208. 1514 ALFO 3$, letnik 1985, registrirano do 7/94, rdeče barve, prodam za 6.400 DEM. • 86-139. - 1516 GOLF, letnik 1985, S paket, dobro ohranjen, prodam. • 76-534, popoldne. 1517 JUGO 45, letnik 1979, prvi lastnik, in enoosno traktorsko prikolico prodam. » 42-527. • 1518 UNO 60S, letnik 1986, prodam. • 45-312. R 4, letnik 1983, prodam. Ogled na do-.................., Crr mu. Ul. 21. oktobra 19 b, Črnomelj. 1444 Z 101 GTL, 12/86, registrirano do 25.1.95, prodam za 1.700 DEM. Marko obvestila PURANE, težke 2 kg, bomo prodajali 2. z7@ Dolenjska banka d.d. Novo mesto Obrestovanje deviznih sredstev občanov A) Vpogledne vloge Država Oznaka valute Devizni tekoči račun Devizna varčevalna knjižica Avstrija ATS 2,00% 3,50% Italija ITL 4,00% 5,00% Nemčija DEM 2,00% 3,50% Švica CHF 2,00% 3,00% ZDA USD 1,00% 1,50% Ostale valute 1,00% B) Vezane vloge Oznaka valute Znesek Depoziti, vezani nad 1 mes. 3mes. 6mes. 12mes. Nemčija DtM nad 1.000 do 10.000 nad 10.000 do 50.000 nad 50.000 do 100.000 nad 100.000 do 500.000 nad 500.000 do 1.000.000 nad 1.000.000 5,30% 5,75% 5,85% 6,00% 5,40% 5,88% 5,92% 6,09% 5,55% 5,90% 5,95% 6,17% 5,80% 6,05% 6,10% 6,26% 5,90% 6,10% 6,15% 6,34% _______________________________6,00% 6,15% 6,20% 6,43% Tudi za ostale valute je višina obrestne mere odvisna od zneska vezanih sredstev in znaša: Avstrija ATS od 5,30% 5,75% 5,85% 6,00% Italija do 6,00% 6,15% 6,20% 6,26% ITL od 6,05% 7,15% 7,35% 7,40% Švica CHF do 6,95% 7,45% 7,50% 7,75% od 4,15% 4,80% 5,00% 5,10% ZDA USD do 4,75% 5,05% 5,10% 5,45% od 2,25% 2,40% 2,50% 2,55% do 2,55% 2,55% 2,55% 2,80% aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, * 44-389. 1277 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375. NAROČILA ZA PIŠČANCE, enodnevne in večje, bele težke in rjave nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, • 42-524. 1280 JARKICE in beli večji piščanci bodo v prodaji od 19. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, • 44-389. 1282 JARKIČE, nesnice, 4 mesece stare, fcp-Ijene, prodajamo po ugodni ceni. Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, • (0608)67-578. 1284 JARKICE, nesnice, 4 mesece stare, cepljene prodam zelo ugodno. Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, • (068)52-806. 1285 JARKICE, nesnice, stare 4 mesece, prodam zelo ugodno. Trgovina Fonzi, Cerklje, • (0608)69-166. 1288 AVTOAKUSTIKA, GT avtoalarmi, centralno zaklepanje, originalni električni pomik stekel. Marem, Jedinščica 25, Novo mesto, • (068)322-980. 1328 JARKIČE, rjave, stare 6 tednov, in bele piščance bomo prodajali od 4. marca dalje. Prevolšek, Čatež, • (068)48-366. 1352 IZDELOVANJE gradbenih elementov. Marjan Krajnčič, Globoko 39, • (0608)69-417. 1395 NAJCENEJE V SLOVENIJI!Planirne u. za sneg in zemljo za vse tipe traktorjev. K (068)22-106. ženitne ponudbe 63 - LETNI upokojeni vdovec, z lastnim domom na deželi, brez obveznosti, želi spoznati gospodinjo z vozniškim izpitom. Ponudbe pod Šifra: »PRIJAZNO ZASAVJE« 1362 SPOZNAJMO SE! 50 - letni Dolenjec želi spoznati preprosto žensko. Sem brez kmetije. Ponudbe pod šifro: »ČEBELICA« 28- LETNI FANT, osamljen in razočaran v ljubezni, bi rad poizkusil znova. Ponudbe pod Šifra: »LEV« 1476 POSTAVEN BELOKRANJEC, 49 let, z veseljem do dela na kmetiji, želi spoznati resno žensko is kmetije. Ponudbe pod šifro: »KMEČKI SIN« 1479 M Imirgrad Združuje skupino priznanih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami v izvedenstvu gradbeništva, v prometu z nepremičninami in vrednotenju nepremičnin po najnovejših metodah. Ponujamo vam celovit servis trženja nepremičnin. Trženje nepremičnin ni le posredovanje prodaje in nakupa, temveč vključuje tudi njihovo aktiviranje, ugotavljanje in napovedovanje koristi, in ukrepe racionalizacije poslovanja v povezavi z izkoriščanjem nepremičnin. MIRGRAD to«. Marjana Kozine 47 68 000 Novo mesto tel.,fax: 068 / 21 917 u:ran ti.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: — hiše v Novem mestu in okolici, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku in Hrastju pri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Podborštu pri Trebnjem, Boštanju, Šentjerneju, Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju — stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Črnomlju, Šmarješke Toplice, Žužemberk, Šentjcr-nej — trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu — gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču — parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Stopičah, na Trški gori, Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču — na Raztezu pri Brestanici in Podborštu pri Trebnjem — vikende v Semiču, Lebsta-nu, pri Škocjanu, Zaloki nad Šentrupertom, Šmav-ru, Tanči gori, na Brezovici pri Metliki, Kostanjevici — kmetijska zemljišča in gozdove v Stopičah, Gor. Težki vodi, Ravniku pri Šentrupertu, Mokronogu, Brezju pri Raki, Koritih pri Dobrniču in Šentjerneju (Stara vas), Črnomelju — v najem oddamo pisarne na Glavnem trgu in na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, poslovne prostore v Bučni vasi, Got-ni vasi, Kočevskih Poljanah, Kostanjevici, Semiču in drugod — picerijo v Novem mestu pri tržnici in hišo v centru Novega mesta, primerno za poslovne dejavnosti — sodobno urejene poslovne prostore v Štefanu pri Trebnjem — garažo na Mestnih njivah. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) INTERMARC imfort - nrori i« Trgovina na debato In drobno tel /la* 068-24-663 Zagrebtka cesta 21 Novo mesto — Slovenija Kosilnice in celotni program firme BCS, rezervni motorji za kosilnice, rezervni deli. Možnost nakupa na kredit od 1—6 let. Tel. 068/24-663. Če radi delate z ljudmi in ste vedno dobre volje, potem IŠČEMO VAS ZA STREŽBO v gostinskem lokalu, v dnevnem ali nočnem klubu. Pismene prijave pošljite na S.P.I.T., Novo mesto Glavni trg 20, tel. 23-510. Z-PROFESIONALd, Podgorska 4, Kočevje Tel.: 061/854-331 — Servis batnih kompresorjev TRUDBENIK — Servis in prodaja batnih in vijačnih kompresorjev CECCATO — dodatna oprema za kompresorje RADIATORJI Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.500 SIT za tekoči meter Tel.: 068 65-407. SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto Tonson IZOBRAŽEVANJE vpisuje v zač. in nad. tečaje ANG., NEM., ITAL., FRA. IN ŠPAN. JEZIKA. Vsi tečaji bodo na OŠ. GRM. Informacije na tel. 85-882. Prodamo lokal v novi blagovnici v centru Novega mesta v Izmeri 23 m2. Nahaja se v pritličju v centralni poziciji. Cena: 3.000 DEM/m2. Informacije na tel.: (061) 13-12-010 ali 13-11-002. SATELITSKE ANTENE že od 469 DEM Na obroke 064-421-108 064-422-585 0609-617-778 Sat trade d.o.o. NOVO GLOBAL d.o.o. Po ugodni ceni izdelujemo betonske bloke in vam jih dostavimo na dom. Izdelujemo betonske bloke dimenzije 20x25 in vam jih dostavimo na gradbišče z avto-dvigalom. Križe 2, Novo mesto, tel./fax. (068) 26-898. vsak dan ob 19. In ob 21. url NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED SREDNJEŠOLCI I. in II. letnik VVorkshop — kemijsko računanje, angleška slovnica. Vpis:SEŠj14. —18.2.94,16. — 18. ure. Kettejev drevored 5 tel.: 068/22-409 AKCIJSKA PRODAJA VIDEOIGER e sega game gear # megaboy e novi 16-bitni sistem NS-102 sega mega compatibile YURENA šola tujih jezikov VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER: tečaji ang., nem., fran., ital. za mladino in odrasle. Vpis po tel.: 23-434, vsak dan od 8. — 10. ure, jx>n. in torek od 17. do 19 ure. Takoj zaposlim delavca v kovinski obrti. Zagotovljena brezplačna soba. Pezdirc Jožko, Petkovškovo nabrežje 29, Ljubljana, tel.: 061/314-480. IMP LIVAR, d.o.o., in IMP TOVARNA ARMATUR, d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43 razpisujeta na podlagi sklepov upravnih odborov z dne 11.2.1994 JAVNO DRAŽBO za odprodajo nepremičnin: stavbno zemljišče z obstoječimi pomožnimi objekti na pare. št. 406/2,406/8,406/9 in 406/10, k.o. Karlovško predmestje, v skupni izmeri 1.484 m2. Nepremičnine so naprodaj kot celota. Izklicna cena nepremičnin je tolarska protivrednost za 93.459 DEM na dan licitacije oz. vplačila varščine po srednjem tečaju Banke Slovenije. Na javni dražbi, ki bo v sredo, 9.3.1994, ob 12. uri v sejni sobi IMP LIVAR, lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe z državljanstvom R Slovenije, ki bodo pred javno dražbo vplačale varščino v višini 15% od izklicne cene na žiro račun IMP LIVAR, d.o.o., Ivančna gorica št. 50130-601-57364 ali neposredno na blagajni podjetja. Dokazilo o plačani varščini morajo ponudniki predložiti komisiji za izvedbo javne dražbe pred pričetkom javne dražbe. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v petih dneh po zaključeni javni dražbi in plačati kupnino skupaj s prometnim davkom. Če v tem času ne sklene pogodbe, izgubi pravico do vračila varščine. Kupoprodajno pogodbo potrdi pristojni javni pravobranilec. Neuspelim ponudnikom bomo varščino vrnili v osmih dneh po javni dražbi. Nepremičnine prodajamo po načelu “videno - kupljeno”, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Poleg plačila prometnega davka kupec nosi vse stroške in dajatve v zvezi s prepisom zemljišča. Morebitni kupci si nepremičnine lahko ogledajo 7 dni pred javno dražbo med 8. in 14. uro po predhodni najavi ogleda na telefon (061) 13-19-197 ali 778-122, inf. 40. UBOJEM BOEMBBU NOVO V ČRNOMLJU V petek, 18. februarja, ob 12. uri bomo odprli v Novi loki 43 v Črnomlju pro-dajno-razstavni salon FIAT in LANCIA. V Črnomlju bo testna vožnja CINOUECENTA v soboto, 19. februarja, in vsak delovni dan od 14. do 17. ure. V Metliki bo testna vožnja CINOUECENTA v sredo, 23. 2., in četrtek, 24. 2., od 10. do 17. ure pred trgovino GALA. Informacije po tel.: 068/51-829 in 52-252 ali v salonu vsak dan od 7. do 19. ure. Franc Panjan V gradbeništvu se niso še povsem rešili krize, ki je zavladala pred leti. Zato je toliko bolj nenavadno, da velja za eno najuspešnejših črnomaljskih podjetij prav gradbeno podjetje Begrad, katerega direktor je zadnja štiri leta Franc Panjan. Z direktorova-njem je pričel v času, ko so se začele poglabljati težave v gradbeništvu. Da bi bila mera polna, je Begrad z denarno osamosvojitvijo Slovenije izgubil še hrvaški trg, kjer je imelo podjetje 40 odst. svojih zmogljivosti. Od hrvaškega trga je Begradu ostalo le to, da so pozneje ustanovili mešano podjetje Begrad Ozalj. Poleg tega je bila takrat Bela krajina ekonomsko na tleh, tako da ni bilo moč pričakovati večjih naložb. Če prištejemo še nelojalno konkurenco in manjkajoče zakonske predpise, je bil nered popoln, prihodnost Be-grada pa vse prej kot svetla. Panjan, ki je bil v Begradu zaposlen od leta 1974, od 1982do 1989pa tudi direktor tozda Begrad v okviru Goka, bi, če po naravi ne bi bil vsaj zmeren optimist, takrat lahko vrgel puško v koruzo. A ; tega ni storil. Danes, ko niso le izplavali, ampak že nekaj časa : uspešno krmarijo po belokranjskih in tudi drugih slovenskih gradbiščih, zatrjuje, da en človek ' ; pri tem ne bi mogel narediti ve-: liko. Morda res ne, toda Panjan je znal zbrati okrog sebe močno ekipo sposobnih ljudi. In kar je še j pomebneje, med zaposlenimi je i vladalo veliko zaupanje, ki ga ni bil pripravljen nihče izdati. “Vseh 270 zaposlenih se dobro pozna med seboj. Mnogi so v podjetju že dvajset in več let. Zato je razumljivo, da med nami ne more biti skrivalnic. In prav zaradi tega je lahko zaupanje še toliko večje. Iz stiske nam je pomagal tudi velik občutek pripadnosti podjetju, zato ga strokovnjaki niso zapuščali, ”pravi Panjan in človeku se zazdi, da ima za sogovornika psihologa in ne gradbenika. Sicer pa je temelj njegove filo-zojije tržni pristop podjetja. Čeprav je Begrad edino gradbeno podjetje v Beli krajini, to ne pomeni, da je tudi monopolistično. In tega se direktor dobro zaveda, saj pravi, da morajo biti prepoznavni po izkušnjah, dobrem delu, znanju in poslovnosti, kajti privilegijev v gradbeništvu že dolgo ni več. “Kako se bomo pogovarjali z naročniki, je zelo odvisno otd tega, kako se razumemo v podjetju. Zato smo tudi resno začeli s preoblikovanjem, in kot vse kaže, bomo prvo olastninjeno podjetje na Dolenjskem. Zaposleni v podjetju bomo večinski lastniki, od česar v začetku sicer ne pričakujemo veliko, dolgoročno pa, ko bomo določili novo vizijo razvoja podjetja, bo to za nas zelo pomembno, ” razpreda Panjan. Svoje bogate izkušnje zna Franc koristno prenašati tudi v krajevno skupnost Dobliče-Kanižarica, kjer živi. Tako ni gradbene akcije, ki je ne bi vodil. Da je bilo delo, pri katerem so sodelovali vsi krajani, tako strokovno opravljeno, da sp Dobličam, Panjanovi sovaščani, zares lahko ponosni na svojo vas, pove tudi to, da je bil kraj lani proglašen za najbolj urejeno naselje v črnomaljski občini. "Kam naj posadijo rožice, jim res nisem svetoval, ” se ob tem namuzne Franc. Hvaležnost so mu krajani pokazali tudi s tem, da so ga skupaj s črnomaljsko vlado predlagali za dobitnika najvLšjega črnomaljskega priznanja, plakete občine, ki jo bo prejel na jutrišnji slovesnosti ob občinskem prazniku. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Ribničan ustreljen v Italiji Zakaj Matjaž Tanko iz Zapotoka ni ustavil? PADOVA - V bolnišnici v Padovi v Italiji je 12. februarja zjutraj umrl 30-letni Tomaž Tanko iz Zapotoka pri Ribnici, ki ga je hudo ranil italijanski policist, ker Tanko ni hotel ustaviti avta. Vzrok nenavadnega obnašanja Tomaža Tanka še ni povsem pojasnjen. Tomaž Tanko se je z avtom alfa 33 v soboto nekaj pred sedmo uro zjutraj pripeljal na mejni prehod Vrtojba in, ne da bi počakal na carinski pregled, počasi zapeljal s cikcakasto vožnjo med spuščenimi in dvignjenimi zapornicami na italijansko stran, tam pa je pritisnil na plin in odbrzel dalje. Italijanski financaiji in orožniki pa so o beguncu obvestili policijo, saj so sumili, da seje hotel izogniti kontroli zato, ker prevaža mamila ali orožje. Tanko je pred policisti spretno bežal, prebijal blokade, zapeljal na avtocesto pa z nje in spet na avtocesto, policisti pa so ga zasledovali. Pri odcepu avtoceste med izhodnima postajama Dolo-Padova Vžhod so prometniki dohiteli Tankovo vozilo in ga skušali ustaviti. Ker se ni zmenil za njihove ukaze, je eden izmed policistov streljal proti vozilu in smrtno ranil Tomaža Tanka. Policist je kasneje izjavil, daje meril v kolo Tankovega avta. Pregled vozila je pokazal, da Tanko ni tihotapil ne orožja in ne mamil. Komandir policijske postaje Ribnica Jože Poštak nam je povedal, da so sorodniki Tamaža Tanka prijavili v petek ob 7.15, da je v noči od četrtka na petek izginil neznano kam, najverjetneje pa je nekje pri prijateljih ali sorodnikih v Ribnici. Vedeli so tudi, • daje psihični bolnik, saj so ga policisti enkrat že spremljali, ko so ga domači peljali v bolnišnično oskrbo. Sicer pa ■ policija s Tankom ni imela nobenega opravka zaradi kakšnih prekrškov. Na vprašanje, kako psihični bolnik sploh lahko pride do vozila in vozi okoli, je odgovoril, da je pač imel vozniško dovoljenje in da je tudi v kočevski občini vsaj en podoben vo- Zmk’ J. PRIMC • Težko se je sprijazniti s tem, da se politika nasilno vriva prav v vse pore življenja in spreminja Slovenijo v nekakšno psihiatrično bolnišnico. (Milena Zupančič) Tudi reveži morajo plačati dohodnino - Zapostavljena Bučka -Železnica si pa privošči - Prometna zmeda velika, policistov pa od nikoder - Škarpe Ta rurika je sicer namenjena stikom naših bralcev z nami preko telefona, a videti je, da bi v nji radi sodelovali tudi taki, ki telefona nimajo. Bralka iz Črnomlja nam je tako poslala pismo, v katerem je stresla svojo jezo na občinske “cigane", kot je zapisala. Lani junija je prejela odločbo o dohodnini za leto 1092. Morala je doplačati 1.155 tolarjev dohodnine, kar se ji zdi čudno, saj je bila celo leto 1992 na čakanju s 70-odstotno plačo. Denarje plačala, ker bi sicer dohodnino prisilno izterjali, napisala pa je tudi pritožbo na Ministrstvo za finance, od koder so ji sporočili, naj čimprej pošlje manjkajoče podatke, kar je takoj naredila. Potem pa nič, nobenega odgovora ne z republike ne z občine. Znesek 1.155 tolarjev ji veliko pomeni, saj za ta denar lahko kupuje kruh dva tedna. Naša bralka je namreč še vedno brezposelna, od Zavoda za zaposlovanje pa mesečno prejema le 20.000 tolaijev. Kako s tem denarjem živi v bloku skupaj z enajstletnim sinom, lahko le ugibamo. Upajmo, da Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefoni- . ra ti. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek k domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. se bodo birokrati zganili in ji odpisali neplačano dohodnino. Za naprej ji tako in tako dohodnine ne bo treba plačevati, ker so zakon ukrojili nekoliko bolj po človeško. Z občinami je križ, križ pa je že tudi s tistimi, ki jih še ni. Občan iz Novega mesta je načel vprašanje, ki žuli prebivalce krajevne skupnosti Bučka. Sam sicer ne živi več v tistih krajih, je pa od tam doma in ima tam zidanico, zato razpoloženje ljudi dobro pozna. Pravi, da Bučka od nekdaj bolj teži k Novemu mestu kot k Sevnici in da se prebivalci želijo bolj vezati na novomeško stran. Če bodo novo občine, bi p>otem raje pripadali občini Škocjan. Sevnica je bila za te kraje od nekdaj mačehovska in zmeraj so potegnili ta kratko. Še posebej poučen primer zapostavljenosti je vas Dolenje Radulje, ki se je iz nekdaj cvetočega naselja postala zaostala vas. Drugje so asfaltirane ceste od kmetije do kmetije, tu pa še glavna cesta nima asfalta. Občana pa tudi zanima, kaj je s Pionirjevo avto hišo. Veliko je bilo pisanja o malverzacijah, zdaj pa je vse tiho. Zakaj se nič ne premakne? P.I. iz Cegelnice pa je zelo jezen na železnico, in to res upravičeno. Pravi, da železničarji počnejo, kar se jim zljubi, in da je železnica država v državi. To potrjuje dogodek, ki se je pripetil 5. februarja ob 9.35. Na tir proti Straži je premikač pripeljal kompozicijo tovornih vagonov in jo pustil tako, daje zaprla cesto. Odpel je lokomotivo in se odpeljal na tovarniški tir premikat druge vagone, medtem pa so na cesti pol ure čakali trije avtomobili. Krajan se vprašuje, kaj bi bilo, če bi bil takrat na nujni vožnji bolniški ali gasilski avto. Na nevzdržne razmere v prometu je opozoril tudi J.M. iz Novega mesta. Oglasil se je v imenu več krajanov, ki menijo, da na Trubarjevi in Dalmatinovi ulici vlada popoln nered. Zara- di del je narejen obvoz po teh ulicah, za lažji pretok pa je prepovedano parkiranje in ustavljanje, kar pa seveda voznikov prav nič ne moti, da ne bi parkirali, kjer jim noga pade s plinskega pedala. Prihaja do občasnih zastojev, kar je posebej kritično, ko zaradi take nemarnosti in neupoštevanja predpisov obstoji tudi rešilec s prižgano sireno, kot se je pripetilo prejšnji teden. Voznik rešilca seje mučil najmanj 10 minut, da je prepeljal nekaj sto metrov do bližnje bolnišnice. Krajani se zgražajo nad policijo, ker ni policistov v ta del mesta, da bi naredili red. Promet bi tu moral potekati tekoče, saj je tu dovoz do bolnišnice in do pošte. Krajana z Mestnih njiv v Novem mestu žuli več stvari. Sprašuje se, zakaj občanom nihče noče povedati, koliko jih bo stal priključek na plinsko omrežje, ki ga zdaj urejajo na Mestnih njivah in v Lamutovi ulici. Ne razume, zakaj nihče ne ukrepa in podre na črno zgrajene škarpe v Lamutovi ulici, ki bi morala po odloku občinskega inšpektorja pasti že sredi lanskega decembra. Nikomur se tudi ne mudi odstraniti nevarno razmajane škarpe p>od Gimnazijo, ki vsak dan ogroža šolsko mladino in druge. O nesmiselnem početju razkopavanja ulic pa se ne sprašuje več, le resignirano ugotavlja, da pri tem ni prav veliko pameti. Najprej so njihovo ulico prekopali za polaganje glavnega plinskega voda, jo zakrpali, zdaj pa so jo ponovno razkopali za polaganje sekundarnega voda. Razumi kdor more! Da četrtkov večer le ni bil preveč ubran na jezne in žalostne tone, je poskrbela T.P. iz Novega mesta, ki se prek naše rubrike javno zahvaljuje g. Marici Drab iz Trdinove ulice, ker je našla njene izgubljene ključe, jih odnesla na radio Sraka in tako poskrbela, da jih je lastnica hitro dobila. V vsesplošnem zatikanju in nagajanju droben pritfecr solidarnosti. MiM Obramba terja zaslišanje Norma Obramba nekdanjih Vidmovih vodilnih vztraja na zaslišanju nekdanjega direktoi. Rolfa Normana, ki pa ne namerava priti v Slovenijo - Zaslišana IVieta Kranjčevič NOVO MESTO - Na novomeškem temeljnem sodišču seje prejšnjo sredo nadaljevala že v septembru začeta obravnava o gospodarskem prestopku nekdanjih vodilnih Vidmovih delavcev; nekdanjega direktorja Vidma Krško Franca Čarga, njegovega nekdanjega finančnega direktorja Branka Žibre-ta ter direktorja firme Videm Trade, d.o.o., iz Ljubljane Celestina Vardija-na, vendar obravnava ni bila zaključena, naslednja obravnava je napovedana za 23. februar. Tokrat je bila zaslišana Meta Kranjčevič, ki je takrat delala na področju izvoza. Za razjasnitev nekaterih zadev je tožilstvo predlagalo še zaslišanje nekaterih dodatnih prič, obramba pa, kljub temu da je Rolf Norman Vidmovemu stečajnemu upravitelju Branku Ogorevcu pred kratkim na Dunaju povedal, da ne namerava priti v Slovenijo, še vedno vztraja pri njegovem zaslišanju. Nedkdanje Vidmove vodilne obtožnica bremeni gospodarskega prestopka oz. nepravilne uporabe denarja pri ustanavljanju podjetja v tujini. Videm Krško in Videm Trade iz Ljubljane naj bi uporabila denar za ustanavljanje podjetja v tujini, kljub temu da ministrstvo za finance ni odobrilo sredstev za ustanovitev podjetja. Videm Krško je plačal Videm Tradu 45 milijonov lir za konzultant-ske storitve Kurta Meyerja, ta denar pa je bil pravzaprav namenjen za odkup solastniškega deleža milanskega podjetja KFC. Čargo in Žibret naj bi z vidmovim denarjem sous-tanovila podjetje v tujini. Podjetje Videm Krško v svojih poslovnih knjigah ni knjižilo debet not, katerih vrednffet je znašala okrog 77 milijonov lir, ker, kot je bilo povedano na drugi obravnavi, v Krško niso prispeli originali, ki pa so lahko edi- no osnova za plačilo. Meta Kra« čevič je na zadnji obravnavi poved la, da je kot vodja izvoza sestavlja pobote terjatev, sestavila je tudi p bot terjatev za KFC iz Milana. Kerc KFC ni bilo plačila, je po daljše času prišel odgovor, da bodo izvf Vidma pobotali s svojimi terjatvah do Vidma. Kranjčevičeva je poved la, daje po prispetju dokumenta«, sestavila pobot, ki pa ni bil izvrš« ker ga ni nobeden od pristojnih po pisal. Povedala je tudi, daje bil pob sestavljen 18. februarja lani, in ne 1 marca, kot je v poboti napisano.! pred prispetjem dokumentacije Milana je direktor Rolf Normanv del za zapadle terjatve, saj je dobi' poročila o stanju izvoza. Tudi Kt njčevičeva originalov debet not videla, kopije pa je prejela od deviz referentke, po katerih pa je tudi se tavila pobot. JDOR \TKTORY NA OTOCCU OTOČEC - V petek, 18. februarja, bo ob 22. uri bo v Clubu discote-ka nastopila skupina Viktory. Vabljeni! NOVOTEHNA TISOČ IN ENA ŠKODA ITALIJANSKA KUHINJA IN STANE MANCINI DOLENJSKE TOPLICE - Od 20. do 27. februarja bodo v restavraciji “Rog” potekali dnevi italijanske kuhinje, ob večerih pa bo za prijetno vzdušje poskrbel pevec Stane Mancini. Vabljeni! Novotehna Avtomobili, pooblaščeni prodajalec vozil iz programa ŠKODA, obvešča cenjene kupce, da seje pridružila akciji »TISOČ IN ENA ŠKODA«, ki jo je v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom pripravil Avtoimpex. V akciji, ki se je pričela s 1. februarjem, sodelujejo vsi kupci, ki bodo v februarju in marcu vplačali prvih tisoč avtomobilov znamke ŠKODA in bodo tako prišli v poštev pri žrebanju za srebrno le- , potico ŠKODA FAVORIT SILVER LINE. Nagrada pa rai čaka tudi vsakega 25. kupca, in sicer 20 enoletnih si< naročnin na Nedeljski dnevnik in 20 darilnih paketov no AVTOIMPEXA. Vse o akciji lahko spremljate v Ne- zn MODA JESEN-ZIMA 94/95 LJUBLJANA - V sredo, 16. februarja, bodo na Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalni 41. sejem Moda jesen-zima 94/95. Modne novosti in zanimivosti bo vse do sobote, 19. februarja, na 6.000 kvadratnih metrih predstavilo 234 razstav-Ijalcev iz 11 držav. Modne revije v organizaciji Društva modnih delavcev bodo v festivalni dvorani vsak dan, Imelda 8000 pa bo modne kreacije predstavila v galerijskem stolpu WTC v četrtek in petek, ob 20 in 22. uri. Več o modi v prihodnji številki Dolenjskega lista. deljskem dnevniku v rubriki Butigue. INFORMACIJE: Novo mesto, Partizanska 2, tel.: 068/322-066 Krško, C.K.Ž. 70, tel.: 0608/32-500 Trebnje, Pod gradom 9, tel.: 068/58-197 r I studio /N Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista V*J»0V Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenj- n; skega lista dodelil nagrado VLADKI RUPENA iz Novega mesta, j Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Venček z orglicami - CITA GALIČ Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA Primi se za gumb - ANS. BLEGOŠ Urca zamujena - ANS. STOPAR 10) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 9) Na vseh poteh po svetu - ANS. BISTRIŠKI ODMEV 5) Kaj mi nuca planinca - ANS. ROM POM POM 7) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN 10 (-) Na paradi - ALPSKI KVINTET Predlog za prihodnji teden: Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE -----------------------------------------■>! KUPON ŠT. 7 Glasujem za_ Moj naslov__ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68(XK) Novo mesto Mahatma Gandhi v Novem mestu Pred zadnjo vojno se je v dolenjski metropoli nekega dne kot blisk razširila novica, da bo skozi mesto potoval indijski ljudski voditelj Mahatma Gandhi. Nekako ob treh popoldne bo na Glavnem trgu, kjer naj bi ga pozdravilo čimveč meščanov. Znani metliški šaljivec Leopold Knafelj pa si je ta dan do kraja obril redke lase, si obraz rjavo naloščil in si prek leve rame ogrnil belo rjuho. Na kljukasti nos si je nataknil naočnike in na bose noge sandale. Tako je bil kar podoben indijskemu Gandhiju. Knafelj si je v Metliki najel zasebnega taksista Antona Hanzlja, se skupaj z dvema primemo oblečenima prijateljema spravil v avto in odpeljali so se prek Gorjancev v Novo mesto. Tam pa se je medtem na Glavnem trgu že zbrala Množica ljudi z godbo in županom na čelu. Ljudje so vzvalovili, ko se je avto ustavil pred mestno hišo in je godba odigrala svoj pozdrav. Vendar se je zbranim ta indijska druščina le zdela malo čudna in nekam skromna. Zlasti ker Gandhi ni in ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Niti indijske niti angleške. Samo priklanjal se je. Sprejema pa je bilo kar hitro konec, ko je nekdo zaklical: “Saj to je vendar Knafljev Polde iz Metlike!" Takrat pa je tudi Gandhi spregovoril. Kar po kranjsko je zavpil: “Fantje, zdaj pa le bežimo!... Hanzelj, plin!" In šofer je kar najhitreje obrnil avto ter Gandhija in njegove odpeljal, od koder so prišli. Pa to ni anekdota. Stari Metličani lahko prisežejo, da je bila resnica. Resnica, pa niti pustni torek ni bil takrat. Huda kletvina “Koklja te brcnila!" se je Gradčanka Kata razjezila nad sosedom Janezom. “Da moram tako grdo kleti, kadar te vidim!" 4. \l\ Zbral: Bojan Ajdič II - Človek, ki je izgubil v človeku jAI jatelja, ga išče pri živalih. - Lačna muha huje pika. - Ni vsak slavček, kdor prepel med cvetjem. - Še medveda naučijo z lakoto pl1 sati. - Gost je kakor riba, po treh dne smrdi. - Ne daj volku koze pasti! - Pohlevnih ovčic gre veliko v d hlev. - Majhna miš pod kupom ne p° gine. - Lačna mačka tatica, sita mačk lovica. - Podarjenemu konju se ne gle& na zobe. - Golobe izpuščajo iz rok, vraN . pa lovijo. - Speča lisica kokoši ne ujame. - Lačna vrana siti ne verjame. - Izgovor je dober, četudi ga pes M rtu nrinpvp repu prinese.