ISSN 0550-5561 9 r vvuu.. za koii#e t«dM V zahodnih in deloma osrednjih f(râjlh se bo postopno pooblačilo. Suho bo. Številka 11 četrtek. 19. marca 2004 300 SIT Naložba, ki bi jo jI moroli že izvajati, je se vedno v zraku Tri dni za "Pozdrav pomladi" Danes zacH^njii tridiinna revija oiroških, rnladiiiskih in odraslili l){^\skili /lioiov, malih vokalnili skupin in oklclov i/ Šaleške doline Vsako lelo v mesecu miircu se dokiiic, knko zelo priljubijen(i in rd/àirjcnojçybortAïko pelje med .SalcCaiii. Ko v vWcIu pfjUaja pomlad. Javni sklad Republike Slavenijc /a kullume dcjovnoslj. Območna i/posmva Velenje, in /.ve/a kulturnih drušlev Šaleške doline, pripravila revijo olro^kih in odraslih pcv.skih /horov. Tudi ieios bo lako. Več o leloSnji prireditvi Pozdrav pomladi" nam je povedala vodja JSKS v Velenju Nina Mavec Krenker: "Letos smo združili vse iri prireditve v iri dni Ponavadi je bilo lako. da so o1r, kot se je potrudil v slovenščini nehlanji dirigent iz EssUnge-na Klaus Wolf: »Kdor muzicira, .çrca odpira.^ m aš 9830350556114 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 18. marca 2004 Posvet o protestu Vçlcnjts 18. marc» - Danes (ícirick) opoldne se boJo pretlscJniki sindikata poUjeiij» družb, ziívodtw in usi a nov pripravljali na prol«i-no zborovanje, ki bo 3. aprila, na evropski dan akcijo, v Ljubljani. ZborovHnjc v okviru Evropske konfederacije sindikaîov bo potekalo pod sloganom Delavke in delavci, dwolj nam je - zahtevamo vi§je plače! Iz ZSSS naj bi se zborovanja udeležilo okoli 12 tisoC č-lanov. ■ mkp Mestna občina Velenje, Komisija za priznanja, na podlagi Odloka o priznanjih MOV (UV1997, št. 2) In Odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o priznanjih MOV (UV 2003, št 12) objavlja OBVESTILO O zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2004 L Pobude za podelitev priznanj la^ko vlagajo: - občani mestne občine Velenje: - združenja občanov, ki delujejo v mestni občini Velenje: - pravne osebe s sedežem v mestni občini Wlenje. Priznanja so: Častni občan Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje Pogoji za podelitev so zlasti: Častni občan Za častnega občana Mestne občine Velenje je lahko proglašen posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine In njeno uveljavitev v državnem ali mednarodnem merilu. Priznanje se podeljuje le izjemoma, največ enkrat na štiriletno mandatno obdobje občinskega sveta. Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo In izjemne rezultate na katerem koli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnost mestne občine Velenje. Vsako leto se l^ko podelijo največ tri priznanja. Plakela Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, W so dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj In krepitev ugleda mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Priznanje župana Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na katerem koli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen spominski stekleni gri^ Mestne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno Vložiti pri županu vse leto. IV. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobudeln naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. Komisija za priznanja lahko v soglasju s predlagateljem pripravi predlog za podelitev drugega priznanja, kot je bila dana pobuda za podelitev priznanja. Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1 3320 Velenje do vključno 18, maja 2004 do 24. ure. Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku dospeliti ali nepopolnih pobud ne bo obravnavna. Številka: 032-10-01/2004-263 Datum: 18. 3.2004 Predsednica Komisije za priznanja Mestne občine \^lenje R02A ANA HRIBAR, s. r Zaradi premalo denarja mocno okrnjena socialna dejavnost Pli Obinoniolîi zdiuženju RK Velonje lani opravili voťiiio zaslavljonili nalo^- Krvodajalcev manj kol lolo pre), a /a zda) še ni ircba bili plal zvona - Tudi RK sc obdajo sprenioiiibo ob vstopu Slovenijo v El) Tatjana Podgoršek Šmartno ob V-M, lU. mam: - V pawiorili gosliáčA Mala^ v Smarl-ntfm ob Paki je bila zadnja seja Območnega tlružcnja RK Velenje pred volibio skupSCino. Ta bo v začciku letošnjega maja, na njej pa bodi^ med drugim izvolili novo vt>tlsrvo i^rganizacijo. Pri pregledu opravljenega Jela v minulem lelu je predsednik združenja Mcdv«! menil, da so opravili večino yaslavljenih nalog. Izpcwlaviije dokaj plodno delo na področju zdravstvene dejavnoslj. Več kol 43(1(5 krvodajalcev na devetnajstih rednih in treh izrednih akcijah za potrebe Zavoda RS za iransluzijsko medicino Ljubljana, celjsko» slovenj-gr:i'?ke in marilx>reke bolnišnice je sicer 623 krvodajalcev manj koi leta 2002, a zaradi lega ni potrebno bili plat Tvona. ^Upad je mogoče zaznati povsod po Sloveniji. Razlog tiči v ^aosucnih raz- merah v gospodarstvu. Mi se po .sc udeleženci seje zadržali najdlje pri krvodajalstvu. Borul Jenko se je zavzel za realnejše načrtcwanje števila krv^ida-jalcev, saj je bila - po njegovem mnenju-dcvilejvedno razlika med načrtovano in di^seženo udeležbi> na krvodajalskih akcijah prevelika. Drugi pa SC5 poudarili, da b(xlo lahko v prihíxinje veseli» če bodo 2agi)lda (letos 32WI). Po napovedih sekretarke združenja Darinke Herman bo le tošnj i de lovn i program združenja in s tem tudi krajevnih tovrstnih organizacij in aktivovv podjetji)! podoben lanskemu. 0I> tej priložnosti se je zJo najverjetneje nastopile spremembe glede pnjstih dni. Zii zdaj Še ne vemOs ali bodo krvodajalci upravičeni do enega ali dveh prostih dni. ali bo zadeva urejena kako drugače. ■ V Se letos obnova Misliniskega klanca Mislinja- Danes ob 18. uri se bo v prostorih občine pričela zaporedna seja svela obrin Mislinja. Dnevni red je ol)sežen, ludi lokral pa bo pred svdniki nekaj pomembnih odlocilev. Bojana Špegei Na dnevnem redu imajo veliko nepremičninskih zadev, od menjav parcel do ukinitev statusa zemljišč "javTîo dobro". Obravnavali bodo odziv turističnih organizacij glede pritoži« na delno odločbo o denacionalizaciji za zemlji.^Čťi na Kopah. Svetnike pa bodo seznanili tudi z aktivnostmi za zazidavo področja Cigonce. Ena od nalog, ki jih v Mislinji zapisali tudi v letošnjem proračunu, je namreč priprava razpisa oz. natečaja odprodaje parcel za individualno gradnjo na že plačanem, žal pa ne pridobljenem zemljišču. "Kol kaže, bo občina le .s težavo prišla do svoje nepremičnine, če pa Že, se zjia zgiîditi, da Šele po dolgotrajnem p(JStop-ku," so zapisali v informaciji, ki jo bodo obravnavali svetniki. Nakaip je bil sklenjen v prejšnjem mandatu, leta 200(). Že takrat je bil pravno vprašljiv, saj sc^ odkupova- li zemljišče, ki je bilo v lasti dveh ljudi, zemljišče pa ni bilo fizično razdeljeno. Zemljo so cnlk'upili le od enega lastnika, kije imel vlasti Vj parcele, četrtine pa niso odkupili, saj lastnica te ni sodelovala pri podpisu pogodbe. Preden je Občina Mislinja kot solastnica že plačanih parcel (gre za več parcelnih Številk) vpisala v zemlji.ško knjigo, je pooblaSčenka lastnice četrtine neprodane zemlje pri okrajnem sodišču Slwenj Gradec predlagala začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve teh nepremičnih. Sodišče je temu ugodilo, občina pa se ni moglavečvpisati v zemljiško knjigo kot solastnica Va deleža nepremičnine. Postala je stranka v postopku razdružitve, ki teče med prodajalcem zemlje in njegovo sorodnico, ki svojega deleža ni prodala. Medtem pa mnogi v občini težko čakajo na parcele, saj teh zelo primanjkuje. Mož- nosti za rešitev nesporazuma sta po mnenju župana in pravnika občine dve: da se lastnika zemljišča poravnala in sama odločita, na kakšen način in v kakšnih deležjihse nepremičnina razdeli. Možna pa je tudi razveljavitev pi^*»dlK,s tem da prt^dajalee vrne občini kupnino z obrestmi vred. V nadaljevanju bodo svetniki obravnavali letni program športa v letošnjem letu ter vlogo krajanov Kozjaka za sofinanciranje iz^adnje javnega vodovoda. Spregovorili pa bodo tudi o pripravah praznovanja ob vstopu Slovenije v Evrt>psko unijo. klanec / ali brez nikâ? pjoç Mislinjski župan Viktor Robnik je bil pred kratkim na razgovoru na Ministrstvu za promet RS. Iger se je pogovarjal o přepotřební rekonstrukciji MIslinjskega klanca. Daje ta nujna, je jasno íjz dol- go vrsto let. Če bo občina vztrajala pri ureditvi pločnika in kolesarske steze ob njem, klanec prišel v državni program (in s tem proračun) šele v letu 2(XI6/2U07. Občina bi morala v ta namen iz proračuna zagotoviti še 40 do .50 milijonov tolarjev prav za ureditev plcičnlkov in kolesarske steze, fe pa se bo občinski svet na današnji prihodnji četrtek odločil, da kolesarske .steze in pločnika ne bi bilo, bi lahko z rebalansom državnega proračuna na Ministrstvu za promel sredstva zagotovili Se letos. Potem bi tudi dela slekla letos, rekonstrukcija Mislinj-skega klanca pa hi bila končana leta 20(15. V kolikor bo občinski svet soglašat da se k obnovi Mislinjske-ga klanca pristopi brez zjlUeve po pločniku in kolesarski stezi, je potrebno za tako odločitev pridobiti Še ustrezno p<3litično podpi>-ro. Svet naj bi za slednje pcK)bla-stil župana, svetnikom pa predlagajo sprejem sklepa, v katerem piše. da soglašajo, da se k obnovi klanca pristopi brez projektiranja in izvedbe pločnika in kolesarske steze, narejene pa naj bi hilei»irše bankine za varnejšo hojo. lokalne novice Svetniki o odkupu dela Name Velenje • V torek. 23. marca, bo seja sveta Mestne občine Velenje. Med drugim hodi^ na njej sklepali o odkupu druge etaže velenjske Name, v kateri naj bi uredili mestno knjižnico. Na dnevnem redu pa imajo tudi kar nekaj predlogcw odlokov, ki so jih na prejšnjih sejah že usklajevali. To so odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoč družini na domu v mestni občini Velenje, predlogi odlokov o prostorskih aktih za območja Raven, Gaberk, Skal, llrastovea. Konovega, Ložnice, Silové in Laz. Po skrajšanem postopku naj bi dopolnili odlok o vračanju v vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Seznanili pa se bodo tudi s projektom Turi-stično-rekreacijskega centra jezero. ■ mz Po/na zima "prelo/ila" spomladansko čiščenje Velenju - Prejšnji leden so na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti in mestnih četrti na MO Velenje govoriU tudi o spomladanskem čiščenju mesta. Sestanek je vodila podžupanja Ana Roza 1 Iribar, prisoten pa je bil tudi Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje. Na PUP Saubermacher so že izve- dli pobiranje večjih kosovnih odpadkov, spomladansko čiščenje po vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih pa naj bi se začelo L aprila. Za začetek spomladanskega či.Ščenja je bil sicer določen 15. maree. kar ni prišlo v poštev, ker smeti še p<5kriva sneg. V času spomladanskega čiščenja bodo poskrbeli za čiščenje nabrežin reke Pake, okolice jezera, okolice turistično zanimivih točk in tudi vsega, kar sodi k c^dpadkom ob spomladanskem urejanju okolice (veje sadneua drevja ...). ■ bš rrr* SâS ÎJS Izdala: časopisna-2alo2níéle In RTV ■ÉÉkfLLJ dmîba. d.o.o. Vdleflle l2le|a ot» tetniQli. Cena posameznega izvoda |e 300 SIT, mesečna naročnina 1 200 SiT. inmese£na nan^Cnina 3.4S0 SIT. poftetna rtíročnina 6 fôO Siï. letna naroCnina 12.60Û SIT UredaiStvo: 8oris ZaKo^ek (dlrsldor), Stane VovK {o»0b tem moram poudarili, daje ne glede na vse težave bolnii^nica strokovno zelo naprvdwala. SUv vi po hitri doslopn(>sli in po kakovi'winih zdravstvenih storitvah, zaradi vedno večje centralizacije pa se glcdc naCiiljnje-ga razvoja počuti nekoliko (Ogroženo.« PlTCl veliko, ťť llť ndj\e('io nalo/l)o (loslel 'Ib se je, pravi Ibpler, poka7a-lo ob pripravi načrta za izgradnjo novega kirurško-gineko-loSkega bloka. Najprej so izdelali načrt za obnovo dobrih 4n Icl stare stavbe, a so slrokovnjaki v začetku lanskega lela ugotcwili, da objekt ne ustreza današnjim zakonskim predpisom glede sta-bibn^iti in protipotresne zabite, /daj pripravljajo novega, a nimajo zagotovila o začetku gradnje. »Noveliran idejni projekt sedaj čaka na potrditev na ministrstvu za zdravje, tlnančno breme pa najbivprcccji5nji meri za naložbo prevzela drŽava. Investicijo, vredno blizu .1,5 milijona tolarjev, bi žc morali izvajali, v")dločitev o njenem začetku pa je Se v zraku. KakrSno koli odstopanje od predvidenih časovnih rokov povzroča vedno večjo skrb za delovanje oddelkov, v katerih razmere danes ne ustrezajo več higieaskim. bivalnim merilom in tudi stroka vse težje opravlja svoje delo. Upam, da bomo letos pridobili vse projekte. prihodnje leto pa pristopili k načrtovani naloi^bi«.« Po Toplerjevem mnenju je nesprejemljivo, da mora regijska bolnišnica kar petino svoje amortizacije odvajati ministrstvu za zdravje za vlaganja v zdravstvu v Sloveniji, njena lastna oprema pa je izrabljena skoraj 9.^-odstotno. Preden bodo kirursko-gineko-k)ški blok podrli, naj bi ob stavbi otra^kega oddelka najprej zgradili prizidekz operacijskimi ni^ke postelje bi ta čas preselili v druge oddelke bolnišnice. V novem bolnišničnem bloku, ki naj bi ga zgradili dolela2()0R, bo 12 tisoč kvadratnih metrov p("^vrAin. /aradi novogradnje se bodo na astalih oddelkih razmere precej izboIjSale. Skwenjegra^a biîlni^nica ima M postelj, v njej pa je zapt^le-nih 86 zdravníkiw in skoraj .^00 medicin.skih seste-. >»Cilcde na obseg deia premalo, po prepričanju zdravstvene zavaroval- nice pa preveč. Po î>ieviUi opravljenih ur imamo v bolnišnici zap(xslcnih 72.*^ dclavcev. zavarovalnica pa namjlhpri/jiasamo 572. ('c bi hoteli zadovoljili str^v ki, bi potrebovali več kol 100 /djavnikov. Ne glede na vse to, kot sem že poudaril, bolnišnica strokcwno /clo napreduje v zado-voljstvo zaposlenih, se bolj pa naših bolnikov,« je i^xidčrtal ob koncu pogovora direktor SploSnc bolnišnice Slovenj (îradee Vladimir "lopler. ■ Direktor Sptošne bolnišnice Slovenj Gradec Vladimir Topler: »Naia bolnišnica kar petino svoje amortizacije 2drvžuje za vse naložbe v zdravstvu v Sloveniji, njena oprema pa je izrabljena že skoraj BS-odstotno.« dvoranami, oddelek za intenzivno nego, ginekološke oziroma poriidnlške ambulante, nadzidali velike balkone le niijmlajše bolnišnične stavbe. Ko bodo ti pr<\«ori nared in na nwo opremljeni, naj bi podrli stari kirurško-ginekološki blok. Na njeg;wem mestu naj bi v dveh letih /gradili nov del bolnišnice 7 oddelki iz starega bloka. Dol- Povezati starejso generacijo Nobena polilirna siranka v Zgornji Savinjski dolini ne izstopa -i)Pra/n(^sa€ prostora lorc^i dovolj, zlasli za staro|še-Uvoljavljanje obniocnoi>a odbora stranko Dc^SUS zato ni nakljuojo Wlvv llabjan prvi kandldal za poslanica Kirurgijo bodo porušili In na njenem mestu zgradili sodoben tíolnišniéni blok. Za poli lični prostor Zgornje Savinjske doline in vldjučevanjc strank in ljudi vpolitičnoživlje-njc je navzlic v.scm poizkusi")ni značilna precejšnja mera razpršenosti in neprepoznav-nosti, veliko je tudi (tako ali drugače) neopredeljenih in neodvisnih. V lakšnih razmerah torej ni naključje, Ja si želi svojo vlogo in pomen uveljavili tudi Demokratična .siranka upokojencev Slovenije, letošnje leto pa je zalo kako primerno. »Tako smo pred dc^brima dvema letoma ustanovili območni odiKjr DeSUS /a našo dolino, da bi (ako povezali zlasti starejšo generacijo. Namen je jasen, na asnovi političnega delovanja iselimo doseči nekatere cilje, ki so za starejše Še kako zanimivi in pomembni, /lasti to velja za področji sociale in zdravstva, zato želimo v svoje vrsle privabili čim več čla- nov in somišljenikov,« pravi predsednik območnega odbora za Zgornjo Savinjsko dolino Peter ilabjan. Tudi (aH predvsem) za Zgornjih Savinjsko dolino je značilen velik delež starejših ljudi in upokojencev. Vse več je namreč tlslih, ki se po upokojitvi vračajo ali prihajajo na lo področje, zalo je povezovanje, uveljavljanje in zagotavljanje pridobljenih pravic še toliko bolj pomembno. »Naše delovanje seveda skušamo v čim večji meri ril/širiti po vseh Šestih občinah. Lejx.' uspehe .smo doslej dosegli na področju Mozirja, Naza-rij. Rečice In Ljubnega, delno uspešni smo bili v Solčavi, svoje delovanje pa bomo morali zagotovili ludi na področju Gornjega (Irada in Luč. V tem obdobju imamo na Ljubnem v občinskem svetu dve svetnici, v Mozirju dva svetnika in v Nazarjah enega. Neposredno delovanje v občinskih svetih je seveda zelo pomembno prt razreševanju določenih problemov na lokalni ravni. Zlasli lo velja za socialno in zdravstveno oskrbo, ki Še vedno Šepa, Še posebej, ko.se odmikamo od občinskih in drugih središč. To slanje seveda želimo in moramo izboljšali,« pravi Peter i labjan. Redno letno skupščino je območni odbor opravil pretekli teden. Ćlani so ocenili delovanje v preteklem letu in sprejeli lelo.^nje načrte, ki so na eni sirani usklajeni s stranko kol celoto, )ia drugi pa [nastavljajo v ospredje lokalne zadeve. Peter Habjan: »Med stalnimi nalogami moram omenili p(wc-zovanje z vsemi sorodnimi društvi, saj smo prepričani, da bomo le lako dosegali večje uspehe. Okrepiti moramo delo naših svelniktw v občinskih svetih in se resno lotiti konkrét- SVÛI oenar. i T Peter Habjan: »Med najbolj pomembnimi nalogami je okrepitev dela v občinskih svetíh vseh šestih občin« nih Icžav v posameznih krajih in občinah. Da bi delo svetnikov približali občanom, smo v Mozirju že odprli svetniško pisarno, ki je zaenkrat za vse občane odprta enkrat na mesec.« Na skup.ščini so razumljivo opredelili naloge /a lelošnje volilno leto in že imenovali volilni štab obm<.>Čnega odbora. Pogovarjali so se ludl /e o možnih kandidatih in lako za kandidata na volilvah v državni zbor že predlagali B^ira I iab-jana, veseli pa bodo še vsakega d;)dalnega predloga. ■ JP Generalu Maistru plošča in spomenik Ljubno »h Savinji - Pred nedavnimst^v lem kraju ustanovili Društvo generala Maistra za /gomjti Savinjsko dolino, za njegovega predsednika pa i/brali podjelnika Iztoka Podkrižnika. ki pravi: »Namen društva je seveda jasen -oživili in ohraniti spomin na pesnika in vojskovodjo, predvsem pa na dejanja njega in njegovih borcev ob severni meji in posebej v /gornji Savinjski dolini. Zlasli slednje je bilo vse do nedavnega našitn prebivalcem bolj ali manj neznano.« Letošnje leto mineva 130 lel od rojstva in 70 lei od smrti generala Maistra, zato sc bodo člani drušiva udeleževali .spominskih slovesnosti po astalih krajih, posebej šc konec marca v Kamniku, njegovem rojstnem kraju. Imajo pa ludi druge načrte, l/tok Podkrižnik: » žc leta 1939so na Ljubncmvspo-miD na borce celjske legije vvi-dall spominsko ploščo, ki pa je izginila. ( e bo možno, jo bomo našli, sicer pa bomo na osnovi ohranjenih virov izdelali novo injovmili na njeno mcsu.», Na^ želja je tudi, da bi ob vstopu na Ljubno Rudolťu Maislru posta- vili spcimenik. Mcsio zanj smo že našli, ostalo delo nas razumljivo šc čaka.« ■ Jp r t ř ř. J » ř Iztok Podkrižnik: »Naša želja je postaviti spomenik generalu in s tem zaznamovati zgodovinske dogodke ob koncu prve svetovne vojne.» IHLB Naložba Vita 3 je naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskega sklada, kdtereça donos se veže na pozitivna glbdoja koSdrice delnic 30-ih skrbno izbrdnih »blue-chip« podjetij iz vsega svetd. NLB Naložbd Vitá 3 je naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovafnice NLB V7TA. življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3,1000 Ljubljana, razvft v sodelovanju s skupino K8C, kije na tem področju med vodilnimi v Evropi. N^dložbena politika upravljavca sklada je ;?agotoviti vračilo neto vplačane (investirane) premije na dan izteka zavarovanja (23. apni 20K), tudi če bi vrednost kc^ce defnic rr^edtem padla. Sirrtuldc{|a naložbe: 160 hib Naložba Vita 3 vas ščiti tudi v primeru nepredvidenih dogodkov. Vasa družina ali drugi upravičenci, kt jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka, upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačane premije, tudi če bo vrednost pdice takrat "norebiti nižja. Sklepanje zavarovalnih pogodb po pogojih NLfi ^^3lDžba Vita 3 je na voljo le v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavan?valni posrednik. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku. 1.000 EUR, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NL8 na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 23. aprila 2014 • Vpis: od 1. marca do 2. aprila 2004 z možnim predčasnim zaključkom O vseh podrobnostih NLB Naložbe Vita 3, tveganjih In prednostih zahtevajte dodatna pojasnila pn svetovalcih v poslovalnicah NLB. Zavarovdlnio, sklejta zavarovanj«; NLS VÏÏA, ihrl^pka zavarovainkca d.d yubljarta ZsvaravAnj* trii: Nova l^ublianâa bsAka d.d,, L^ub^iana 9 ljubljanska banka Novs l^ubiiMiia b»nka dtf., iJuNfaos UTRIP OD «€D6 DO JOm • ÎM€T IN DOHOMIMA m Sn^du. 10. marcći Vrliovna drtavnii ložilka in nekdanja prcdscctiiiška kandidatka Barbaru Brezigsr sc umika s sk^cnskcgd poliliCncga prizi>risCii. Predsednik Jjtncz DmtwŘck jo jc namreč predi ago 1 za nacionalno prcd^lavïIll:o v Guri>ju.slu. ^pcclal-izirancm orgaiui Evropske unije s sedežemv Haagu, kise bfjuje prtv li organiziranemu kriniijialu. Ki^t kaže. jo bodo poslanci podprli. Pt^gajanja med vlado, dcKxlajal-ei insindikali so»: /utrudi ra^di^ic inlerprciacije besed prcd.sednika vlade konCaîa brez napredka v pc^janjih o politiki plaC. Sindikati za^waijajo lolaijev bnito, plius rasi plac za sloveni^ko inflacijo, medlem ko deUxJajalci riiviagajo, da je rjisi plač za slovensko iiîiîaeijo že vključena v obljxibljeniiî pelih liwvJakilî bruto, Siccrpaso evrop^i pariameniarci p^înovno oeei;ili. da je Slovenija najbt^ije pripravljena na vsiop v Cvropo, pokrilizirali pa nase ixlmi« s ] Irvaško. visoko inDaeijo (lani 5/)) iji VL^o brezpiîselnobl. PogJabJja se spor v SMS. Tokrat je pokrovko dvi^iita samosvoja cxiločilcv predsednika stranke, da bt* AJcjika F^vlin. nekdanja iii>klilci se vse leže kosajo s I ujo konkurenco. Novomeška družba Labod bo p.i prvih ocenah uprave latiskopo.slo-vanje zaključila z veC kol milijardo tolarjev izgiibe. V ameriškem zaporu v Iraku je umrl Abu Abas, vodja Fronle za íwvobodilev Palesiine, gibanja, ki jcleia iy8.5 ugrabilo itidijaaskopol-lîiSko hdjo Aehilic Lauro, (Virlok. 11. inarťH v eksplozijah, ki so zjutraj cxijeknile na treh vkikih v srediŘCu Madrida, je umrlo najmanj 20() ljudi. skoraj 15JX) pa je bilo ranjenili. Terori,stična organizacija Ela je vpletenost zanikala, cxlgovtíniosl pa je v imenu Al Kajde prevzela claslej neznmm teroristična skupina Brigade Abu i lafs a) Masri. Druga neznana skupina AZF. kije fel> ruurja podtaknila eksploziv na zelezniSki progi Pariz-lovilouse. pa je ptinovno z^igrozila z napadi na francosko železnice. Sicer pa je AJ Kajda preko Ratarske televizije že lansko jesen naptwedala napade v Španiji. Kako prepleieni so lahko ra/ni di^godki, pa poiijuje izjava sara- jevskih si>cialdemokraU>v, ki so zagrozili z bojkoiom slovenskih proizv4')diw.česelx'>gradr^a džamije v Ljubljani slučajno izjalovila. V Porti »rožu »i državni sekretarji Slovenije, Italije in iJrvaske sprejeli dogovor, da Hrva-ika v žiirina-jstih dneh premisli o slovenski pi^nudbi. kaki^ razrešili zaplet, ki je nastal Ziuadi laivske luviiske eixto-Iranske razglasitve zaščilne ekološko-ribolovne cone. Slovensko ponudbo p^^dpira tudi Italija. Vrhovno sod iâêe Kalifornije je v čelrtek »^ghtsno ukazalo mestu San Francisai, naj ncinud<'íma upo^leva doh'iêila zakona drwive KiJifoniije. ki pravijti, da je poroka zveza med moiikim in žensko. S tem je prepovedalo nadaljevanje izdajanja poročnih dovoljenj islospolnim parom. Petek. 12. mnrca Janez Dnnwsek je bil na obisku v Franciji. S francaskini predsednikom Jac^uesom Chiracom, kalerega gost je bil, sla .se v pt^giW-orih strinjala, da je potret^no čimprej sprejeli evropsko ustavo, ocenjevala pa sta tudi, daje Evropa dveh hitrosti vendarle prilcr^K'wt. ki bi uspešnejšim državam zagotavljala hitreje naprediwanje. Liberalna dcmi^kracija Skwcnyc paje v Festivalni dvorani na Bledu praznovala deseto obletnico ustanwiive, "Delovali smo hitro in učinkv^vito. saj smo v slabih Še.^iih letih sprejeli evropske siajidardc. ki so jih članice izdaje vale več kol 50 let." je prepričan Rop. Seveda njihovi lUisprotniki mislijo drugače, ííxla dejstvo je, da je Sloveniji, kljub vsem nerganjeni. uspeio naredili marsikaj poziiivnega, tako da v Evropi! sttipa kol najuspešnejša pristopnica. Velenjčan Matej Lahovnik. docent na ljubljanski ekom^niski fakulteti, je po p>|p.ivi>ru s predsednikom vlade Anionom Ropom izrazil pripravljenost prev/cti min-islrstV(> za gospodaisivo in lako na.slediti mliii.slrico ico Peirin, ki odhaja m« veleposlaniško mesto v flaag. Ministra za evn>pske zadeve pa bo najverjeincje nasledila Vojka Ravbar. sodelas^a SKB banke. Sobola. 13. iiiHrca Sindikati izkoriščajo predvolilno leto. da bi poravnali obljube in izpolnili cilje in želje. Tako bodo ludi zdravniki jeseni organizirali opozorilno, nalo pa še splolno Slavko.če do 1,.septembra nebcxlo uresničene njihove zíúueve po spre- membi zakona o zdravniški službi 1er če znotraj novega pUičnega sis-lema v javnem sektorju zdravniški poklic ne bo ustre/no ovrednoten, je spi'iRTČil zdraviá^ki suidikat Fides. Močnim zdravniškim sindikatom se nikjer na svclu nolwna vlada ne zeli zamerit i. Sicer pa tudi kako, ko jih ljudje pČijo še daljše življenje, snm jim skoraj vedni'' pripravljeni spregledali ludi večino napak. /nansiveniki tiamreč ugiîtavlja-jo, da bi ob uslrezni zdravstveni oskrbi, zasiiovmii na genski terapiji, ljudje že leta 2025 v povprečju lahko živeli okoli 12(1 (el. Tudi «iU> bo treba l>iti z zdravniki zelo prijazen. Nedelja. 14. mami v Rusiji in Španiji so potekale voliive. Predsednik Vladimir Putin je zlaiika osvojil drugi predsedniški mandat, saj je zanj glasovalo kar 71 i">dstolkw volivcev. V Špamji pa so volitve potekale v seiK'i tragcdrje v MadridiL Socialist i z zmagi) končali osemletno vladavino Ljudske sirajike.ki joje verjetno pokopal prav madridski niasaker,bo(kKÍpremierJose Luis Rodriguez Zapalero pa je kot ključno prioriteio med svojimi nalogjimi napovedal lx>j proti v.«m oblikam terorizma. Vcnndoleezza Ricx in obrambni minister Donald Rumsfeld .so v ločenih televizijskih pi^iworih poudaril i, dajesvcibrez nekdanjega iraškega vodiielja Sadama lluseina varnejši, trak pa na pt^li k demokraciji- Evropa tem Irditvam vse manj veijame. Kitajska, ki vse Ix^lj pretresa svetovne go.spodarske tokove, je naredila ^ en korak, ki naj bi ji ludi v prilîodnje zagolavljal skoktwit napredek; uzakonila je namreč zasebno laslnino. Kitajski dt^vni ljudski kongres je odobri) spre-mcml>e usiave, ki med drugim predvidcv.ijo, da naj bi odslej na Kilajskem prvič po komunisličjii revoluciji zasebno laslnino ščitila listava. Stranka SDS je v zadnjem letu javnomrwnjsko napredovala, p^>leg tega pa se je ludi programsko» kadrovsko, šlevilčno in mednarodno iikrepila. lo je na rednem letnem posvetu stranke na Črcíliqcvcu pri Slovenski Bisinei psnikiw.kigaoK'Ici^ujemo 15. marca, je sveuwna potrošniška organizacija C'onsumers Inlerna-tional posvetila vodi. Vtxiajc vitalnega pomena za življenje in piitrošnikvwa pravica, so z^apisali na svoji splclni strani, čislo vodo in ustrezne .sanitarne razmere pa piMrebujcjo vsi ljudje. V Skweniji .se sicer ponašamo z zad^isino količino vode. vendar pa je oporečnost vcïdotokov zaskrbljujoča. Stanje v svetovnem merilu paje manj spodl>udno. Kar šestina svetovnega prebivalstva nima doslopa do zadostnih količin zdravstveno neoporečtie vode, dve petini pa jih nima zagotovljenih u.streznih s^initaniih razmei. Problem vode pa naj bi se po nekalerih raziskavali ntočf» Ziiosiril v priliodiijiJi desetletjih. Torek, l(>. maira žabja perspelctivo Na pttidenlov Ter nekaj malega mladih, ki stí že zaposleni, ter l'jdra-slih, preilv.sem siarScv mladoletnikov in pedagogov. »Mladi si želijo razIiCnih vsebin, od koncertov, dru5:abnih prireditev, predavanj, želijo si pomoOi, .svelovanja, i>poria in rekreacije, skratka naj-^a/Ji<^nejí>ih dogixlkov, Uidí leřajev in delavnic. Predvsem pa v Šoí(-tanju zelo piogrcSajo kino. Med mladimi in cxJraslimí kakih pciscb-nih razJiajnnj ni bib v nobeni stvari. Bolj kot nc so si bili enotni ludi pri vprašanju UKenja alkohola v mladinskem ceniru. Oboji menijo, da alkohol za mladinski center ni primeren,« pravi Kaii6.'va. Z ^adnjo centra sc organizacijsko in fizičnti ukvarja komisija za mladinska vprai^Anja. ki jo je ustanovil ^Stanjski župan Milan KopušHr, za vodjo komisije pa imentwal Davorina ki ga. svetnika izvrst SMS vobiinskcm svetu. >^Ena i^d poglavjinih nalog kt^lsjje je uslamwitcv mladinskega cvntra. Sama k^kacijn zanj, pod bazenom, se nam zći odlična, ni pa Še dokonCna, ker se la prostor prekrivale z nekaterimi drupmi interesi.« pravi, Vsebin a? »Predvsem želimo zajeti listo, kar si mladi želijo. Slo naj bi za manjši kulturni center, s katerim bi \^blnsko sodelovali z njiadinskim ccntrom Velenje.« Želja St^lanjCanov je, da bi center zaživel že prihodnje leto. lakle čas. Zanj je v proračunu oi)Cine že letos rc7crvlranih 4 milijone tolarjev. Arhitekl Bojan Pavšekje izdelal in v petek tudi predstavil idejno zasncwo cNínlra, ki se »pokriva« tako z in!ca\si mladih koi s proslorom. kjer naj bi stal. »Cire za igrivo arhitekturo, maJce igranja v prostoru, kako se bodo (xlzvalj mladi, pa bo treba Še malo počakati. To je ena od možnih [dicmativ,pogi.^varjamopase tudi o drugi,« pravi. Ba/ensp(^tavil- vijo mladinskega centra namembnosti ne b^^ izgubil, gre za prcstor» kjer so bile garderobe in sanitarije. Kvečjemu boi^e kaj pridobil O sinčkih, povezanih s postavitvijo mladinskega centra v Šoštanju, pii zaenkrat še nist> govorili. Predstavljen jc bil šele osnutek, a po odzivih mladih in tudi starejših nanj gre za pravo stvar. Mojca Hatič: »Mladi v Šoštanju zelo pogrešajo iono.« Davorin TonktI: »Lokacija je odiična, ni pa se dokončna.» Bojan Pavšek: »Igriva arhitektura, prilagojena željam.f< mladinski center HP Vit Taide videz naj bi center kazal na zunaj. Letos brez večjih naložb V obnni Nazaije po \clikifi vlagaiijih v proloklili tolih UMoh /ališjo - V ()spidročju je preprost-v preteklih letih si> zgradili novo osnovno Šolo in športno lîvoranti, uredili muzej gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec in postorili ie marsikaj, kar je seveda ireba odplačati. Vseeno pa je nakïg in dela dt^volj» kar je ptv jasnil ludi župan Iviin Pumat: »Vpretekhh letih smo zares veliko naredili. /Jtio leti'JŠnji »premor« pri velikih naložbah ni slučajen. Vseeno nadaljujemo izgradnjo kanalizacije v naselju Prihova, na vrsli je Že drugi del. čeprav nam v tem času malo nagaja vre- me. Še pomembnejša naloga je izgradnja vodcivoda v Šmarlncm ob Dreli, kjer se žc vrsto leto siK^čamo s težavami pri t.>skrbi s pitno vodo. Potrebna dokumentacija bo kmalu pripravljena in ob prvem ugodnem vremenu bomo začeli izkopavati. Po predvidevanjih naj bi v lettšnjem in naslednjem letu v lem kraju rešili ležave 7. zdravo pitno vodt>.« Veliko poAirnc'e^ti v zadnjem ob-dobju namenjajo tudi prostorskemu načrtwanju- Ivan Pumat: »Na sprejem pri^storskih dokumentov se ptw»pešeno pripravljamo. Najprej želimn prostorsko uredili središče Nazarij. obenem zagotoviti zazidalno čje za gradom Vr-bcivcc, kakšnih pet aH šesl zazidljivih parcel pa bornem zagotovili tudi v Šmartncm ob Dreii. lako Želimo omogočili stanovanjsko gradnjo in s tem preprečili odseljevanje iz naše občine.« Novost I se t>l>etajo ludi v samem občinskem srcdišču. posebej glede kulturnega iloma. »Občina se je t>dU>iila /a iKlkupprtwtorle(len S|)ornin na slavno Iiškc rase ~ Moziiski župan imc^noval odbor za (Jokonříio un^tiU^v srecJišca kraja - 8r(Hlste\ ž(ílijo zagotovili tudi s predvidenim krajevnim samopi1spe\korn V MivJrju so lahko upravičenci pi>nosni na bogato in izjemno raznoliko trško Življenje v preteklih stoletjih, ki je bilo pt^sebnosl tudi vširšem sloveaskem merilu, njegiw bILsč pa se je razblinil nekako po prvi svetovni vojnL Oslanek te slavne preteklosti je staro irško jedro 7. zanimivimi poslopji, njegcwa sedanja urejentwi pa kraju gotovo ne more biti v ponos. Z odmiranjem zanimK'osii in ptmudbe v samem središču se sicer soočajo in neuspc.šno spcipadajo že veliko časa. sedaj pa so sc odločili, da naredijo red- /.upan Ivo Suhovcrsnik je že pred časom imenoval sedemčlanski odbor za ureditev trškega jedra, njegov a naloga pa je pridobiti idejne za.snove in kasneje projekte za dokončno ureditev. Odbor se je v minulih tednih pogosto se.slajal in že t>pravil veliko dela. Navsezadnje sc mudi. saj bodo ureditev jedra uvrstili na referendu m za krajevni sami^pri.spevek, ki bojunija in je v prvi vrsti namenjen večjim in nujnim naložbam v t'snovno šolo in Špcutno dvorano. Predsednik odbora Marko Pur-HHt pravi: »Ni tak<^ dolgo lega, ko je bilo Mozirje ludi Ziinimivo trgovsko in iurističnt> središče. Na žak«t se kraj ni razvijal v koraku s časom, zato so nastale velike težave. Najprej jc tu popolna prometna zmeda s hrupom in plini, za lem upadjinje trgovske ponud-be, prav tako turistične, zmanjšuje se število malih obrtnikov, vse skupaj pil pomeni počasno ^xbniranje trškega jedra. Ob bližnjem zácviku gradnje novega trgi>vskega in upravnega središča v Pod rožniku pred vstopom v irgse bostanje Še poslabšalo, zalo so takojšnji ukrepi nujni. Prav zalo smo se odkvili, da skušamii zadeve obrniti v pozitivno smer.<( Prometni kaos s prekomernim iirupi^m in izpušnimi plini v urejen irggottn-o iw«xlijo,ziiioje treba njegovo ra/vojno strategijo drugače n a ravn ati. Ma rko ?u mat: »Ves kraj in posebej njegovo jedro se morata razvijali sklailno z razvtijem luristične ponudbe na (n)lieh. v Mozirskcm gaju in v dv lini nasploh. Zalo želimo v trgu zagotoviti več monjših gostinskih, trgov.skih in oi)rlniških lokalov, številne prireditve in razstave v gaju se m. da bomo s tem oživili IrŠko jedro in mu vsaj delno vrnili pc»di>bo in ugled iz prejšnjih čascw.« Promet naj bi tako skozi trg tekel enosmerno, okmg njega je ire-ba zadržati In povečati parkirna mesta ter t>hranili in povečati lenice. »»«Trgu ž-elimo v.saj delm' povrnili nekdanji videz.'Ib pome- Marko Pumat »Zdaj je prava priložnost, da našemu trgu vrnemo vsaj del njegovega nekdanjega sijaja in zaustavimo njegovo odmiranje.» ni, da bomo morali znova posaditi trško lipo in kapelico, kisla bili nek;)č zaščitni znak našega trga. Zamisli jc seveda še več. o vsem skupaj pa bcimo na (občinskem svetu spregovorili že na redni seji 17. marca, ko himo že imeli pripravljene idejne za.snove. Seveda si sedaj in kasneje želimt\ da bi svoje predk'kge prispevalo čim več krajanov» saj je !>edaj prava prilika za to,« poudaija Marko Purnat, ■ Jp Ne prehitevajte s slabimi naložbami. Prehitevajte z BMW Serije 3. BMW Serije 3 s Top paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti, BMVVSOfijad O «rtvw.Mlfr^ Vne^ do vožnje nbolna Top paket oprema. Pri nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno financiranje. A to še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim •Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega Cena za model BMW 320d sTop paket opremo je 7.217.040 SIT. Z veseljem vas pričakujemo v našem salonu. Selmar d.o.o,, Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 GOSPODARSTVO Spodbujanje mobilnosti brezposelnih oseb Loi OS VTsUi novili proi^raniov akiiviie polilike zaposlovanja - Ciljna skupina so težje zaposljivi - /avocli IkkJo s i)()vi arilorn prevoznili stroskov delodajalcem spodlnijalt ludi niohilnosl Milena Krstič • Planine Velenjv - Pnigrami aktivne politike zapijsli-jvanja. v.sako leio na novo jih oblikujejo na Minisirsivu za dck). drui?ino in socialnkivanja pridružujejo novi. P(\sebej veliko jih je Ieios,sajse§tc-vilni pojavljajo vzporedno s tistimi» ki jih uvaja Evr^>pska unija, katere sestavni del postaja Sbvenija s majem. »Ciljne skupine, ki so jim pmgra-mi namenjeni, določa pravilnik. V programe vključujemo težje zjiptîslji-ve t'ftebe.To ne pomeni, da so to Ijutl-je, ki niso zapc^sljivi, ampak gre za ijudi, ki imajo dok>čene ovire, zaradi kalerih do zaposlitve pridejo težje, kol bi sicer. Mordavdoločenem trenutku razpolagajo s premalo znanja, nimajo dovolj de kavnih izku.šenj, imajo kakšno zdravstveno oviro, morda so malo.siarejSi, invalidi ...To.soovire. ki se dajo odpravili, Del strc^kov jim pri lem krije zavod.« Dva programa aktivne politike za-ptwkwanja. ki se letos pojavljata na novo, sta fc pt«ebej zanimiva. Eden jc spodbujanje mobilnosti brezposel-nihoseb. »Predam jenamenjen brez-paselnim, ki bi se bili pripravljeni na delo vozjti 40 in tudi več kilometrov daleč. Debdajalcem bi zavod zanje kril potne .slroške. Velikokrat se namreč dogaja, da debdajalci delavcem Joža Jamer - Seme: »Ustanavlja se svet partnerjev.« niso pripravljeni povrnili vseh potnih stroškov.« Drug lak program je sp<îdbujanje novega zaposlovanja v obliki nadomestitve dela plače iskalcev prve za-pi>slitve s V, VI. in VII. stopnjo zahtevnosti. »Če jih delodajalci zaposlijo za vsaj eno leto. jim zavod povrne del stroškov. Še posebej pa spodbujamo zapaslovanje iskalcev zaposlitve na VU. stopnji zahtevnosti, f e jih delodajalec zaposli za nedoločen čas, je poleg subve ncije na zavodu za dve leti oproi>čen vseh prispevkov, ki jih plačuje za delavca,« V Območni službi z vsemi programi delodajalce seznanjajo. »Prav zato, da bi bili z njimi čim bolj ptwe-zani, smo letos povečali obiske pri delodajalcih za petdeset od.slolkov. Delovna mesta imajo delodajalci. Če ne bt^ovsiiku znjimi,če ne bomo vedeli» kaj se v pi^djetjih dogaja, bo težko biti učinkovit.« pravi. V tem Času pa je v pripravi Se ena po-menibna novosl, tako jo vsaj ocenjujejo v območni službi. Ustanavljajo namreč Svet partnerjev, ki naj bi kol strokovno telo nudil pomoč zavodu pri načrtovanju dela in pri razvoju kadnw. Gene stanovanj ne bi smele več rasti /j (Jií eklorjeín slanovanjskega sklada RS Rse-bej nas je pritegnila problematika socialnih stanovanj, ki so jih v občini najbolj potrebovali, kar je bilo zanimivo. V načrtu smo imeli sofinanciranje nakupa več kot 100 stanovanj, kar postopoma uresničujemo. .Sodelovanje med nami in občino Velenje je odlično, vaša občina pa je med najuspešnejšimi v Sloveniji glede re.Ševanja problematike najemnih stanovanj. Naši pogoji sodelovanja so dctgovorjeni, zelo trdi in ostri. Tega se zavedajo tudi izvajaki gradnje, .saj zahtevamo načrttwano kvaliteto. koliko stanovanj /e ima sklad v lasti po vsej Sloveniji? "V lasti imamo več kol 2 tisoč najemnih sla-ncjvanj, skupaj z občinami pa st^financiramo Še izgradnjo 745 najemnih stanovanj. To uresničujemo na osnovi dogovora izpred dveh let. Lani poleti smo slwenske občine pozvali, naj nam sptiročijo nove namere za izgradnjo. Kandidira kar 65 slovenskih občin, gre za izgradnjo več kol VtKi novih najemnih stanovanj. Prepričan sem, da se bomo v roku meseca dni že odločili, kje bomo soin vest ira li." Slovenci j)o vstopu v EU pričakujejo nekoliko viičji pritisk na tn>u st»novat\j, ki sc lu» sprostil (udi za tujee, pa šc prva varčevalna .shem» se bo spnisCita. Mnop .se bojiji», da 1k)-do ccnc stam^v-anj z^to fm rasle, čepmv si» pnudili čim več stčmovanj: v Ljubljani v enem letu vsaj lOtKl novih stanovanj po cenah, ki so precej nižje c^d trenu l-nih tržnih. To je že tako visoka Številka, da računamo, da bi se cene morale ustaviti, če ne bodo celo padle. Žal danes nihče ne ve, po kakšni ceni se dejansko prodajajo stanovanja. Ponudbe nepremcčnin.skih agencij so vedno malo višje kolje dosea^na cena, podatkov o slednjih pa ni dovolj. Ko smo na skladu pred kratkim prodajali 428 iržnih stanovanj, so vsi pričakovali, da bo prijavljenih več kot 5 tisoč prosilcev. Prijavilo se jih je le tisoč j^li-rislo. Ib zagotovo ni vseč tislim, ki investirajo v izgradnjo. Stanovanja, večja od 70 kva-dratov,v Ljubljani ali Kopru po lem razpisu fe niso vsa prodana, zalo računam, da bomo res povzji-ičili pravi pretres na stanovanjskem trgu. V veliko občinah smo tudi že pridobili zemljica in pravnomočna gradl'jena dovoljenja, z^to računamo, da bo to ugodno predvsem za lisle, ki bodi^ v bodoče kupovali lasten dom.'* Obračunavanje odvoza in odlaganja odpadkov Po novem placiijerno v Šaleški dolini odvoz in odlaganje odpadkov po novem larilnom pravilniku, ki določa obračun na osnovi oseh v fiospodinjslvii Mira Zakošek Na^a bralka Majdii Koželjnik se je obrnila na nas, ker se nikakor ne more sprijazniti z novim načinom obračunavanja odvoza in odlaganja odpadkov. Med drugim pravi: »Po novem je cena za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov enaka zavse občane, loje 130 litrov na osebo na mesec, in sicer fdede na Število oseb v g^sspo» dinjslvu, ne glede na lo, kaki^no frckvcnco odvoz(w odpadkcjv ima kdo na mesec, kakšen je volumen pc*;(xJe za odpadke in kako je <>)za-ve.^Čen glede sortiranja odpadkov. S (cm pa sc iz naslednjih razlo* ^ov nikakor ne morem strinjali: tista gospodinjstva, ki so že vseskozi osvei^ena glede varovanja okolja (sem sodi tudi na bili v Sloveniji sprejeli v zadnjem obdobju. Ti Še posebej strogi na področju ločenega zbiranja odpadkov. Posledica tega so viSji stroški. Odpadke, ki so se prej znaîli pomešani v eni posodi, je Ueba odslej razvrščali v pet različnih posod, ki jih je potrebno tudi ločeno odpeljati. V preteklosti so jih odvažali na deponijo komunalnih odpadkov, sedaj pa se lo dogaja le s tako imenovanimi »aslalimi (îdpadki«. Papir, plastiko» kovine in Sleklo pa odvažajo na ločeno sortiranje, kjer jih pripravijo za poiîovno uporabo. Nspodinjstvo zeki osveščeno in ločeno zlîira od- padke 1er izkoristi vse možnt^ti obstoječega (z zakoni predpisanega) sistema, potem polrebuje najmanjšo možno ptwodo za preostanek odpadkov. V zbiralnicah lahko odda neomejene količine papirja, plastike, kovine in stekla, večje kosovno odpadke 1er nevarne odpadke odda pri akcijskem v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini ^msirtm» ob Pa* ki. ki je kol novasi uvedel normativne volumne na posamezno osebo. Normativ znaša 30 litrov na osebo na leden, kar znaša 1560 litrov na leto {30 litrov x 52 tednov) oziroma povprečno 130 litrov na mesec (ne glede na to, ali zbiranju (seveda ludi neomejene količine), če pa je la bolj pridno, pa lahko vsak dan odda brezplačno še neomejeno količino odpadkov v zbirnem centru. /h kje je hisivo problema? Kolikih zaračunali ravnanje zod-padki tem gospodinjstvom »saj potrebujejo najmanjši možni volumen? Komu zaračunati stroške za osiale storitve, ki jih uptvabija-jo prav vsi (eni bolj. drugi manj}? Delitev teh slrnji osnovni Si^li Zii pt>trebc Ucvetlelkc in Športa v občin i pa se zalika. Nekateri vedo povedali, da bodo zaradi pomanjkanja denarja naloi^bo ustavili. V zvezi s lem smo Smaržkemu županu Mojm Podgoršku zaslaviil nekaj vprašanj. Je rt's, eh hasit zaratii pomanjka-njo denarja ustavili deta pri i:^rad»jiprirjdkû kso/i? »Možnosi, da bi uslaviii dola vsaj za nekaj časa. res obstaja, vendar se Irudimo, da se to ne bi zgodilo, l7^radnja čistilne napravuje bila za občino finančne^ manj zahtevna nabŽba. predvsem zaradi drugačnih virov financiranja, /anjo so namreč prcce j denarja zagotovili državni skladi, nekaj sredstev pa jc bilo iz naslova raz.Mrjene reprodukcija kanalizacija -vodovod- Pri Iz^adnji pri- zidka k osnovni k>Yï pa je invest i-torica nalo?bc. katere predračunska vrednost je slabili 2(X) milijt'»-nov tolarjev, skoraj v celoti občina. Do sedaj smo namreč pridobili le l.'^ milijonov Srr iz ne^tcrih fundacij, fundacija za Spori pa naj bi nam letos namenila 4 milijone tolarjev. Skupaj torej manj kot 20 milijtinovSlXkarninili lOodstoi-kov celotne naložbe. Prepričan sem, da taksnih danes ne bi imeli, čc bi prejšnje líbčinsko vodstvo ter š(íla pc^trebo po uvajanju novosli zaznali prej in se pravočasno prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost inlpt>rt za pridobitev sredstev za izpolnitev pogojev devellelnega izobraževanja.« Kako sle se lahko lotili iy^adnje, će zanjo nista imeli zaKOtovljene' ga dovolj dtmrja? >*Pred začetkom izgradnje smc^ zagotovili pc"»trctîen denar za lako imenovani Šolski del naložbe (učilnice, razširjena kuhinja). Objavili smo javni razpis zii prido-biiev izvajalca del v vií>ini blizu 141) milijonov SIT S tem denarjem bi »zvozili«, če ne bi vmes prišlo do nekaierih nepredvidenih zadev. Pri urejanju potrebne dokumentacije smo najprej ugotovili. da Sola nima uporabnega dt>voljenja. Za pridobitev lega je bilo potrebno izpt>lniii kar nekaj Aiojz Poćgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki:i»Vzeli« smo jih iz sredstev za investicijo. Drugi razlog za odstopanja jc bila nepcjptilna projektna dokumentacija. Nisem strokovnjak s lega podrC)čja, pričakoval pa sem, da so izdelíwalci projektov ljudje, ki vedo, kakojc potrebno zadostiti zahtevam zanjo. Izdelava dodatnih projektov je veljala blizu 8 milijonov Sm Stroji na gradbišču so že izvajali predvidena dela, kc) so gradbinci ugotcwlll, da je telovadnica na eni strani pogreznjena za približno 8 cm. Kritična sta bila, po mnenju strokovnjakov, dva stebra in zaradi tega je tudi strciia na objektu spuščala več let. Cilede na to, da obstoječa telovadnica nosi celotno konstrukcijo prizidka, sem gradnjo ustavil in nan^čil projeki sanacije telovadnice. Varni>si učencev in drugih uporabnikcw objekta je prednostna. Tudi ta projekt in sanacijska dela niso bila poceni. Ob tem posegu so podrli se steno, za katero je Atudija pc»kazaía, da ne bi zdržala celoine konstrukcijo strehe. Ocenjujem, da so nas ta d(ïdatna dela stala približno 6(1 milijonov SIT, kar jc več kot tretjina zagotovljenega denarja za naložbo.« Kolikor je z/iano, naj hi v teh dneh Prizidek k šoli naj bi v teh prizidek ži^ dobit streho, vjesenipa naj hi tt iickul pouk i' dveh aftlni' ťfl/i in dejavnofi v razširjeni htiu^ nfl. Kako daleč je gradnja danes? >*Ne glede na povedam>. gradnja poteka |x> planu. Vremenske raz-merc izvajalcevnisoastavile,svoje delo tudi kakovostno opravljajo. Kar ste omenili, .so naše želje. Trudili se bomo, da bi jih ua's-ničiliv čeprav v tem trenutku ne vem, kje bomo našli manjkajctči denar za žolski del naložbe- Paw-tori, ki so v prizidku namenjeni dejavnosti domačega nogometnega kluba, so v izvedbeni fazi, za ostalo bo moral ptwkrbeti klub sam.« po predvidevanjih naj hi tialoiho celoti končali konec prihodnje' ga leta. »Drži, vendar če drugače ne bo Sb, bovao dela za nekaj časa ustavili, kajti Občina se po zakonu ne more zadolžiti za več kot lU odstotkov glede na lanski proračun, Ib je v na^m primeru za dneh pokrili in vgradili stavbno pohištvo. blizu 30 milijonw Sil. Počakali bomo torej, da bomo pridobili manjkajoča sredstva- Pri lem srčno upam na razumevanje širše skupnosti, pričakoijem tvornej.^e sodelovanje svetnikov, vodstva ^ole in še koga. Nenazadnje tudi Ministrstva zii Šolstvo, znanost in Sport, kjer poskušamo pridobiti nekaj denarja iz naslova sanacije-Na ministrstvo smo poslali vso projektno dokumentacijo o sanaciji ugreznjenega dela telovadnico in vprihodnjih dneh naj bi stekli o tem kt>nkretnl pogovori. Ob tem naj pt'kudarim, da investicija ni namenjena samo otrokom, drugim uporabnikom, ampak bo prispevala k celotni podobi občine. Zatorej ni samo skib Župana in občinske uprave.« Raz/ni^jaie morda o uvedN samo-pri^pe^'ka'/ »Nc. O tem za zdaj íe ne razmišljamo.« Srečanje vodstev invalidsldh podjetij Vťlenjť - V vil) široko sta se v petek srečali vodstvi dveh največjih volcjijskih invalidskih p<^djetij, ki sla Itkraii tudi med največjimi slovenskimi invalidskimi podjetji, irrZ Velenje, I. P, d. o. o., in Ciorcn-je I- P. C, d, o, o. Srečanje je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju in pcfglabljanju sc^delovanja. kije pred časom že steklo- V premogovniškem IlTZ-ju je zaposlenih ^25 delavcev, kar 53 % med njimi je invalidw^vGorcnjcvem I. P.C.-ju pa je med 830 zaposlenimi tudi 42 % odstotkov lakih, ki imajo status invalida-Obe podjetji Iz leta v ieto rasteta in poslovno napredujeta. Direktorja obeh invalidskih podjetij sta spregiworila o prihodnosti obeh družb, ki imata, kljub mnogim skupnim značilnostim,vendarlcrazlično poslwno prihodnost, saj je Gorenje J. PC. povsem orientiran In vpet v poslovni sistem Gorenje, torej ima znanega kupca, H TZ pa se zaradi prestrukturiranja Premogovnika vse bolj odpira trgu. Kolegija obeh podjetij sta sklenila, da hi)iSo podobna srečanja izmenjave informacij in izkušenj nadaljevali tudi v prihodnje. Za nova znanja nikoli ni prepozno Vlofin izol)raževanja v živl)(in|n siari^iših in družbi ie vsak dan veeia - Univerze za tretje življeiijsko obdobje se širiio in bogaliio vse iideleženee, tudi menloi je Bojana Špegel Na velenjski Univer/i za tretje življenjsko obdobje so v petek dopoldne pripravili seminar, ki jc bil namenjen predvsem mentorjem In animatorjem študijskih krožkov. Tbh jc na velenjski univerzi vsako leto več, kot jc več tudi študentov. Lelcxs velenjsko univer/o obiskuje Žc preko iî(K) študentov, Seminarja, ki je potekal v Domu učencev, kjer ima velenjska univerza svoj sedež, se je udeležjk> več kot 50 mentorjev in anima-lorjev. Odziv je bil tako lep, da so bili prc-senečeni tudi organizatorji. Predavali sta jim priznani strokovnjakinji, pionirki na področju izobraževanja ljudi v tretjem življenjskem obdcibju, ki sta hkrati začetnici Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, andragifginji dr. Ana Krajne in dr. Dušana Findeiscn. Pogovarjali sose namrečodveh temah: o vlogi izobraževanja v življenju starejših v družbi in o tem, ali razumejo odnose v Študijskih skupinah. Po tem, ko sta gostji v delovnih skupinah že opravili večino programa, smo se z dr. Ano Krajne pogovajjali ludi mi. Začeli smo na začetku, z vprašanjem, kdaj je bila v Sloveniji u.sla-novljena prva univerza za tretje življenjsko cibdobje? ''Prva univerza jc bila ustanovljena 1^84. leta. ko jc začel v Ljubljani delovati prvi .študijski krožek. Vodi la ga je docentka dr. Dušana Findeisen, ki je danes z nami v Velenju, v Ljubljani univerza obstaja že 21) let, do Velenja pa čutimo posebno povezavo in dolžnost, da se vsake nekaj časa oglasimo in se družimo z vašimi mentorji in animatotji.Tudi zato, ker je bila univerza v Velenju ustanovljena le leto dni za ljubljansko, za kar ima zasluge dr. Nena MijoČ. Danes jc univerz žc 35, v prav toliko različnih krajih po državi. To se nam po 20 letih zdi največji uspeh, da se stvari dogajajo po vsej državi, da tam, kjer so ljudje. Sixlclujcmo tudi z mrežo univerz za trelje življenjsko obdobje, lako da sodelujemo z vsemi unrverz-amiv Sloveniji." ZačcloscnI, kot bi kdo pričakoval. s krožki, v katerih bi ljudje v tretjem življenjskem obdobju Izdelovali ročna dela. Začelo se je s krožkom francoščine - ljudje, ko so objavili oglas v časopisu, sploh nisovetjcli. Na.slaUi jeprav anekdota. saj je prvi študent bil vdovec, ki je prišel na vpis naravnost s pokopališča, z ZaL Ob lom je Še zamujal na uro vpisa. Danes ima mreža univerz po Sl. Z razvojem se je obdobje upokojitev p<.>daljšalo na 30 do 40 let. Ib je dt)lgo obdobje, zalo moraš imeli cilj. najli novo Idcntiiikacijo kol upokojenec. "Ib so glcvboki učni procesi. Čliwek spreminja svojo samopodobo, sc na nov način reinlegrira v družbo. Čeprav ne hodi več v službo, mora iti v javnost in med ljudi na nov način. Z.ato se je treba veliko učiti." in kako daleč sc Ic lahko razvi- Udeleženci petkovega izobraževalnega seminarja so bili zadovoljni. Izvedeli so veliko, pa tudi druženje in Izmenjava izkušenj veliko pomen/. jajo univerze za tretje življenjsko obdobje, saj recimo, v Velenju ugotavljajo, da si i^ludenlje želijo vse več novih znanj. "Človek, če ne ustvarja, če ni konstruktiven v svojem okolju, se začne razkrajati in pcKlanc destruktiven. Ibjc ugotovil že Erich Fromm vsvojih raziskavah. Človek se začne razkrajati, ker nima družbene moči. Zato leze v bolezni, depresije, samomore, brezup... Čc hočemo to preprečiti, bi moral vsak upokojenec biti deležen možmviti, da se po upokojitvi Še naprej uči in razvija kot človek. Upokojencev pa imamo v Sloveniji pol milijona. Vsak četrti v državi je upoko- jenec. Zalo bi morali nuditi Sc veliko več programovza to generacijo. Pol je zelo odprta. Tudi zato» ker sreča starejših pogojuje tudi srečo njihovih ota^k in njihovih vnukov." Drži. In ravno zato je pomembno, da družba podpira napore Univerze za tretje življenjsko obdobje. Mnogi v njej ponovno zaživijo, najdejo nove prijatelje in nov smisel življenja. Zalo pa tudi članstvo iz leta v leto narašča, ne le v Velenju, povsod po Sloveniji. Dober glas pač še vedno seže v deveto vas. ■ Uvodnik V zadnjem času se pogosto govoti o strukturnih skiadih, tehnoloških parkih in centrih, ki bodo pomagali k hitrejšemu razvoju visokih tehnologij v Sloveniji. Če k temu dodamo še uspešno grozde nje, potem lahko pričakujemo hiter razvoj, visoke dodane vrednosti, uspeh na globalnem trgu. Vendar to ni tako. V svetu je bilo veliko projektov "Naia Silicjeva dolina", ki ne glede na velike investicije niso dali rezultatov. Zakaj? Analize katejo, da greda ustvarjalni ljudje tja. Iger imajo pogoje, kijih želijo. To niso nove zgradbe z vso IKT infrastrukturo, ampak veliko več. Potrebujejo okolje, id je strpno do drugačnih, živahm kuituro, umetnost, gedaliéče, kavar» m, v kateri se lahko srečajo z zelo različrUmi posamezniki (znanstveniki, umetnOa, razvojni ki, finančniki) in generirajo nove ideje. Raziskave kažejo, da ta PODROČJA, HJ PRIVLAČIJO USTVARJALNE UUOI, dosegajo visoko gospodarsko rasi, ostala pa zaostajajo. Takoj se postavlja vprasafýe ali je Velenje takšno okolje. Zanimivo bi bHo nare<£tf raz* iskavo, id bi poskušala najti odgow in predlagati prodam, kako lahko Velenje postane center ustvarjalnega rweda. To ni enostavno. Potrebno je resno razmisliti o tem aii imamo sploh ljudi, ki bi takšno raziskavo naredili. AJi dovolj razmišljamo o družbenih vedah In njihovem pomenu za razvoj našega okolja? Po mner^ mnogih bo razvoj v enaindvajsetem stoletju odvisen predvsem od družbenih iriovacij in obvladovanja tehmlogj. Če bomo raz-miiljali samo o tehnologiji, optičnih kablih, računalni» kih, cyt>er cafejih, ne bomo uspeli. Potrebno je mnogo več in tega se moramo zavedati. Časa ni veliko, mogoče se je že iztekel Priprava priloge: IPAK Vrenje; Urednišiti odbor: Jana Pahovnik, Mihela Hladin, Alojz Hudarrn vel^^nje Velenje e-mesto www.velenje.si Okrogla miza o raziskovalni dejavnosti mladih in lokalnem okolju Kak.û'n ja interes Studentov in mladih )7. velenjska občine pri pciv^^zovanju njihovega raziskovalnega dela z lokalnim oki^ljem i? katerega prlliajajcV? Ali jc v lom okolju dovolj zćinimanja za po!cn-cialc mladih raziskovalcev in za njihovo pripravljenost sodelovali pri lokalnih znansivcnora/isko-vâlniii projekiih? Kaksiui inlra-slruklurn je lokalno okolje pripravljeno ptmuditi mladim za njihovo raziskovalna^ dejavnost? Na ta in podohna vprašanja je poskušala odgovorili okrogla miza z naslovom »Raziskovalna dcjav-nosi mladih in lokalno okolje«,ki jo je pred dvemi ledni pripravila Knjižnica Velenje. Kîcdicm ko jc za ukljuievanjc mladih v lokalne raziskovalne projekte s ptxlročja nekaterih naravoslovnih disciplin poskrbljeno predvsem po zaslugi zgodbe o uspehu velenjskega inSUtuta za ckoloike raziskave Erica, pa je povsem drugaCna podoba na podnx'ju dnižbtttlovja in humani-siikc. Mladi raziskovalci so so po konćanem Študiju pripravljeni vrniti v dolino ali pa vsaj sdporo v bkalnem okolju- Kot so udeleženci okrogle mize ugotovili, nc primanjkuje raziskovalnih drui^hoslovnih tem. ki bi se jih kazak) loiiti. Nekate-m med njimi celo kličejo pc>obde-lavi. Denimo, vprašanje muhina-cionaine strukture prebivalcev Velenja in potencialnih konfliktov, ki morebiti tlijo poó navideznim sožitjem. ideja o nekakf^ni -civilni akciji«, ki bi med drugim prevzela pc^budo za združevanje raziskovalnih ptHencialov mladih pri njihovem delu v lokalnem tik<'>lju je na razpravi obvlselavzraku. Morda do prihtxlnje okrogle mize, na kateri bo bolj jasno in nc z^olj deklarativno artikuliran interes tukaji^njega okolja za /nanstveno-raziskovalnim delom mladih? Upati je, da bo bolji^o usodo doživela pobuda o ustanovitvi družboslovne revijo, ki je prav tako bila omenjena na okrogli mizi. ■ S.G. Informacijski grozd eAliansa v mednarodnem projektu ERIC Polni naslov projcktii je Regionalni informacijski gmzdi za razvoj regij. Projekt so si zamislili Finci ( Univerza in Politehnika iz .íyvaskyíe iz C'eniralnc Finske), vanj pa so povabili grozde iz sedmih regij iz Šestih skorajsnjih nwih ćlanic EU: Esltinije. Poljske, C'es ke. Slovaške. Madžarske in Slove-nije. Namen tega projekta je vTposlavitev stxie-lovanja med novimi partnerji na ptxlroèju ínlormacijskih tehnologij in na podlagi novega partnen^tva odpreti nove pt^lovnc priloiřmwti. Grtvzdi pf^iajajo v zadnjih letih eden od pomembnih pt^dpornih instrumentov držav za krepitev konkurenčnosti svojega gaspodarstva, Žiritev EU pa sama po sebi pt^nuja nove tržne možnosti in mrežnega povez Finci, kot nosilci projekta organizirali 5 dnevni seminar v .lyvaskyh. mladem univcrzhetnem središču Ccntrainc Finske. Udeleženci semi- narja so bili predstavniki iz omenjenih drž^v, iz Slovenije pa so sodckwali pť»leg predstavnikov informacijskega grozda cAli-anse tudi preiistavniki Univerze iz Maribora (ki pi'^sîajajo tudi ctoni grozda). Seminar je vključeval predavanja, Studijske c^blske in skupinsko delo za oblikovanje skupnih novih projektov- Seminar je bil zelo uspescn. saj smo se udeleženci dobro seznanili med seboj, spoznali izkušnje uspešnih Fincev, pridobili informacije o izkušnjah in znanjih pri posameznih potencialnih partnerjih, aspeli smo zaznati speciiični">sii in potrebe na posameznih trgih, evidentirali smo vrsio možnih projektov, od katerih jih je sedaj 13 v fazi obdelave in priprave akcijskih planov. Slcîvxjnska stran jc predlagala kar nekaj projeklcw, tako da je realno pričakovati, da ho prišlo tudi do realizacije. Posebno zanimivo je bilo spoznavanje razvojnega okolja na Finskem. Najprej nekaj besed o samem mestu Jyvaskyli: leži v regiji Centralna Finska ( 170.n(Kl prebivalcev) in v njem Živi 80.000 ljudi, je hitro rastoče mesto, ki leži ob jezeru in med gozdovi ( % Finske pokrivajo gozdovi, imajo pa ima 190.001) jezer ). Mesto je center papirne industrije na Finskem, po vstopu v pa intenzivno razvija regijo z i zxi bra zev a In o in razvojno infrastrukturo in je seveda od takrat svojo gospodarsko strukturo že močno spremenilo. Imajo Univerzo in PoUtehniko (z vrsio visokih 5ol s skupno 32.000 študenti -od tega 600 študentov iz tujine, Znanstveni park s 170 tehnološkimi in inovativnim! podjetji ( vanj vabijo podjetja iz celega sveta )» tu se nahaja eden od razvojnih centrov Nokic, zelo pa imajo razvito tudi podporno okolje - tako svetovalno, finančno, izobraževalno ( poklicno, izobraževanje odraslih) kot pomoči podjetnikom pri razvoju. internacionalizaciji svojega poslovanja itd.. Pwršna primerjava s Shwenijo bi koga lahko zavedla, saj hi lahko zaključil, da imamo podobne rešitve tudi pri nas. Žal pa temu še daleč ni tako. Ključna razlika jc v tem, da za vsem stoji jasna razvojna strategija regije, ki ji drŽava še kako stoji ob strani. Zanimiv je podatek, da finska zakonodaja obvezuje občino kot odgwornega za razvtij. V tej regiji je 10 občin in 5 med njimi so soustanoviteljice Univerze (s 57 % deležem). V vseh regijah imajopi>membnejše institucije države svoje izpti.stave ( vse te instiiucije imajo tudi pomembne vire financiranja), kar pc)meni. da je stik z nepc^srednimi upt^rab-niki pristen in takojšen. Jasni cilji razvo-ja pozitivno odsevajo tudi v definiranju funkcij in delitvi dela posameznih institucij. predvsem pa v njihovem v:>akt>dncv-nem sodelovanju in prepletanju. Še nekaj: v vse te aktivnosti je zelo aktivno vključeno tudi njihovo gospodarstvo. Ciospodai^tvo aktivno sofinancira razvoj infrastrukture» z visokimi šolami sodeluje na projektih, v katerega vključujejo Aiutlcnte in diplomante, sodeluje pri oblikovanju razvtijnih načrtov regije- In tisto, kar fascinira: iz v.sega so naredili raAoj-no gibanje, tako da se dobi vtis, da so vanj vključeni vsi prcbivalci regije. Širitev EU 2 novimi članicami sc^ Finci sprejeli kot priložnost širitve gospodarskega sodelovanja in sanH> veseli smo lahko, da smo z njimi navezali odlične stike. liidi sicerseod Fincev lahko mnogo naučimo. Začeli so iz pepela, dotx\scdno iz nič. V enem desetletju so poslali vzor uspešne drŽave- Obisk je odkril, da zato ni potretv ne nobene čarovné palčke! ■ Informacijo pripravil Viktor Vaupoř Zaključek mednarodnega projekta E-Know-Net v prvih dneh februarju smo se IPAK-^'^vci udeležili zaključka mednarodnega projekta E-Know-Net,v katerem smo stnte-lovali s partnerji: FIM-Psj'chok)-gie. Friedrich - Alexander Uni-vcrsitaei iz nemškega Erlangna. Cojiservatoire National del Arts et Metiers iz francoskega Nante-S4I in Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport španske pokrajine I-a Rioja kot ktK^rdina-torji. v okviru triletnega projekta smo se srečali v vseh »partnerskih« mestih, v Velenju celo dvakrat, Na zaključku, ki so ga koordinatorji pripravili v domačem Logronu, srao predstavili rezultate zelo uspešnega projekta, katerega cilj je bil širši e\Topski populaciii predstavili portal za učenje na daljavo z dodatno ponudbo: sam pi^rtal za učenje na diiljavo in pomoč za njegovo upt>rabo. on-iine bazo podatkov o razpoložljivih učnih seminarjih za odrasle in portal za delo prcijeklJiih partnerjev. Uradnega zaključka se je ude- ležila tudi gospa Reyes Moreno Castillo iz Madrida, ki vodi Špansko nacionalno agencijo evropskega sklada Leonardo da Vinci in izrazib zai.lcivolj.scvo nad našim delom, Obenem smo se s projektnimi partnerji dogovorili za nadaljnje sc^delovanje na prihodnjih skupnih projektih. Prispevki v večini domačih TV piíročitih in Časopisiii dokazujejo, da so tudi mediji dogodku po.svetil: veliko pozx">mosti. ■ Jana Paliovnik :N lA RC&JA. A9l»t»Tte» 3 (a cbu&ura 0el»<^CllM^tr»«4}be«(lv»)l^•rnacdelujcjo drŽave iz Evrope in v katerem se izvajajo projekti s področja visokih tehnologij. Pri proizvodnji viskija in vodke je veliko empiričnih znanj, ki ga imajo strokovnjaki in katerega želijo partnerji v skli'>pu prt>jck-ta s pomočjo mehke logike prenesli v obliko, ki se bo laliko upt>-rabila pri računalniškem vodenju zgoraj navedenih prt^ccsov. V času od (}. do 9. marca je potekal v Elginu prvi delovni sestanek projektne skupine, na kateri je bil določen terminski načrt za prvo leto dela na projektu. Udeleženci so obiskali več proizvodenj viskija, se pogovorili s strokovnjaki in opravili analizo uporabnikov, Predstavnik podjejta Miel d.o.o., g. A. Rotovnik je na otvoritvi Moray Science Festivala predstavil doscdiinje projekte, v katerih je Miel uspešno uporabil mehko logiko. Partnerji iz Škc^tsko so zelo zainteresirani za sodelovanje s podjetji v Velenju na področju viskc^ih tehnologij, V mesecu marcu bo Velenje in širso regijo obiskala delegacija Strathspey Enterprise, ki bo poskušala vzp(»siaviti prve slike s p<')ten-cialnimi partnerji za bodoče skupne projekte. Upamo, da bomo rezultate obiska lahko predstavili v naslednji Številki, ■ Stanko Blatnik Mladi dopisniki poročaj o Bili smo drugi Žc cnajsio lelo zapored smo sc licencí osnovne šole Karla Deslw-nika Knjuha • podružnice Topt>l.^ica, udeležili lekmovanja 'liirizmu pomaga lastna ^ava, ki ga vsako leto razpisuje Turi&iična zveza Slovenije. Tema letošnjega 18. iesiivala je bila Mliidi za mlade. Člani turističnega krožka poć mentorstvom Darje Rotcwnik smo izdelali raziskovalno nalogo, pripravili odrsko predstavitev in razstavo. Na območnem tekmovanju, ki je letos poiek"alo na Rcřici ob Savinji, smo dosegli drugo meslt^ in s lem srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije. ■ Vcenci turístíčnega krožka in mentorica Darja Rotovnik Lep dopoldan na gradu Na gradu nas zopet presenetili z (xlliCno pripravl-jenimi delavnicami. Na temo: CURI MURI V AFRIKI so na ?.Qk> nevsiljiv in olrokom privlačen način prikazali zbirko črnskih mask. lulk in nakita, kipov in inžtrumenlov. Otroci so sc ob Cmki Nini naučili preprost črnski ples. ob hobnanju Markovega lamlama pa zapeli kratko črnsko pesem. Ob izdelavi črnskega nakita (zapcslnice in vcrižicc) in prave črnske maske smo uživali vsi-učenci, učitelji in vodje delavnic. Delavnica o Curi Muriju je spet ena izmed dobrih idej gospe Ate Pole.s in njenega dek)vncga tima, ki si zaslužijo vso pohvalo. Res hvala za pester, zabaven in poučen dopoldan! ■ Učenci fn učHeijfce drugih razredov devetietke OŠ Šalek Taborniški ko fiieli Iskrica v očeh Ziniovaiijc lalK)niik()v Kodu jezeiskoga zmaja: Sleme, 12.-I4.3.2(M)4 Kakšna sreča, da nam je zima tudi marca namenila nekaj tistega, zaradi česar jo imamo radi. Sneg je bil idealna popotnica za še tretje zimovanje tabornikov Rcidu jezerskega '/maja v kiMedar-skem letu 2004. Tokrat so bili na vrsti taborniki prvega in drugega razreda de ve lic tke. .S8 »la malih«, sedemnajst vodnikov, dve mentorici in trije nepozabni dnevi v Andrejevem domu na Slemenu. Začelo sc je pred obnovljeno Rdečo dvorano, ko nismo natančno vedeli, ali so ob slovesu bo\] žaloslni starši ali otroci. Dva avtobusa sta n*nio razigrane Šest- in scdemlelnike odpeljala v iridnevno avanturo. Najprej spoznavanje, potem ustvarjanje, nalo večerja in potem za nekatere prvi pravi nočni pohod, Lovna lisico mu rečemo pri labornikih. Zanimivo pa je bilo predvsem gledali »ta male«, kako so se »izgubljali« v visokem snegu. Prav sneg pa je bil glavna airakcija v soboto. Dopoldne smo uživali Še v koči, popoldan pa smo posvetili druženjus prijatelji taborniki iz Ljubljane. Po dnevnem lovu na lisico so sledile snežne norčije. Sankanje, kepanje in novost -nastajanje kepe velikanke. Začela je Tamara, ogromno kepo pa smo morali dokončali kar vodniki. Neprecenljivo je bilo gledali »«la male<<. kako so uživali v vsem skupaj. Večerje po tradicionalnem gri-su pomenil tudi krst. Novozelandski bojni ples so najmlajši sprejeli s smehom, tisti, ki so bili prvič na zimovanju, pa so lako dobili prva taborniiska imena in še en lep spomin. ludi druga noč je (presenetljivo) minila praktično brez težav, jutro pa je pomenilo slovo. Jerneja in nekateri s<^miáljeniki so cvlo navijali za to, da bi naše bivanje na Slemenu podaljšali Še za k«ikšen dan. a vendarle smo nekaj po poldnevu že razveselili starše, ki so žc nestrpno čakali na prihod svojih tabornikov. Vsako zimovanje je nekaj posebnega. To je bilo neverjetnih predvsem zaradi otroške razigranosti, iskrenosti in nepok'varjenosti. In iskrico v očeh iz naslova smo lahko videli pravzaprav pri vsakem laborniku ... ■ Tomaž Hudomalj Kamp Menina v Evropo, Evropa v kamp Laíii 30 odslolkov ver gostov, letos vsaj toliko - V navc^zi z (iollmi - Kdo je po7al)il na Zgornjo Savinjsko dolino? Lanska poletna sezona v avtokampu Menina v Varpt^ljah je bila zelo dobra. stel Benda. Brinevčev kmečki mlin, po naših močeh tudi celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Takšni napori gotovo prispevajo k boljšemu obisku kampa in doline, zaio bomo z njimi nadaljevali, prihodnje leto pa bomo predstavitve usmerili .se na Dansko jn v Nemčijo,« pravi lastnik kampa .lurij Kolone. Predvsem so veseli oživljanja središča na Cjolleh, kjer seveda tudi računajo na poletno sezono. Cioslom v kampu bcxlo ponudili obisk alpinetuma, kolesarjenje, spreiiode na (rolteh in Še manii-kaj drugega, pričakujejo pa tudi »povratne« učinke. Precej je k b<'»ljšcmu poznavanju lega predela pripomogel ludi pnwpekl Zgornje Savinjske doline, zato od prihajajoče sezone upravičeno veliko pričakujejt^. Kamp bodo za poletno sezono uradno odprli 1. maja z velikim kres(Tvanjem, znova pa si obetajo vsaj ?i)-od&toin<3 povcCvnje števila gostov. Čeprav imajo na predstavljanje Slovenije na lujem tudi upravičene pripombe. .furij Kolene z ralik^ grenkobt^ vgiasu pravi: >^Stvari se izboljšuje- Jurij Kotenc: »Stvari so kre-niie na boije, zato v kampu Menina pričakujemo za tret* jfno već gostov« jo. tudi Zaradi večje prcpoznavntv sli Slovenije v Evropi. Nam pa je v precejšnjo nap<'ilo dejstvo, da Slovenija ni bila uvrščena v slovenski nacionalni program. To pomeni,da v naši dolini ne moremo računali na predstavitve na nacionalni ravni, ampak moramo večino aktivnosti na tem področju opraviti sami zosebnim prišlo ptjm.« ■ Jp Veliko za obstoj in razvoj Člani Društva vlnogi^adiilkov I/ Šmai inoga ob l^akl so Ihííí znova najvor pozoinosli namenili izobiažovanju - Njihov vinski pridelek, letnik 2002, doso^jol najvišjo povpierno ocjeno doslej Tatjana Podgoršek ^mnrtno ol> Paki, 12. marcc - »Prijetno je lakrat. koimačhivek ob pregledu opravljenega dela v minulem letu občutek, da je društvo naredilo veliko za obstoj in napredovanje. Mislim, da lahkih neskromno lo trdimo tudi za naše,«< je v uvodnem delu rednega občnega zbora Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki podčrlal njegov predsednik Franc mhius. ?e od ustanovitve dalje je osrcd-nji cilj dckwanja druŠlva stnokov-no usposabljanje članov.Tej nalogi so podredili vsa prizadevanja, izvajali pa so jo v sodelovanju s Kmetijsko pc>spe.ševalno službo Velenje. Po ("«dzivu članov laliki^ sklepajo, da je ta usmeritev prava, Ib med drugim potrjuje še kakovost pridelka. Na letnik 2002 stí pi^H^j pc:)nosni, saj so vwr-ci vin na ocenjevanju do.segii povprečno occno 17,46, kar uvršča vina v kakovosini razred. Poleg strokovne ekskurzije so se - po besedah tajnika društva Poira Krajnca - lani .s ponasom odzvali vabilu Združenja evropskega reda vitCAA'vina na»l2 liho sveč-anosl« v hotelu Paka Velenje. Na njej so udeleženci pokušali vina članov društva in bili nad kakovostnim pridelkom zelo presenečeni. Takt} kť>t nekaj minulih let so s svojo stojnici.i tudi lani sodc-lov«Ui na tradicionalnem Martino-vanju ob občinskem prazniku. Po prepričanju Tranca Malusa ho leto 2004prelomno za slovensko vinogradnike. Ob vstopu Slovenije v EU bodo namreč ludi za to dejavnost stopile v veljavt> spremembe. ki bodo precej spremenile pt^goje. To po svoje napoveduje zaliteva po vpisu v register pridektvalcev grcjzdja in vina pri prisiojnih upravnih enotah. Prezreti pa ne gre še programa VINIS (Združenja slovenskih vinogradniških društev), ki predvideva sodelovanje v evrop.skih projektih. Če hočejo v korak s Časom, bodo po mnenju Petra Krajnca morali v prihodnje še vc^ poK^rnosli namenili izobraževanju članov. V la namen so letos ^e organizirali seminar, predavanje o ozelenitvi vinogradniških tal; delovna pok'ušina na temo »napake in bolezni vin« ter v decembru tečaj cenifikatnega izx^brařevanja o predelavi mesa pa jih Še čakajo. Poleg zapi.sane-ga so med leloŠnjimi aktivnostmi predvideli tudi ocenjevanje vin letnika 2003.strokovno ekskurzijo na Madžarsko, priprave na trgatev letošnjega letnika ter sodelovanje na Iradicionalni prireditvi Mariinovanje. Ob tej priložnosti so udeleženci t>bčncga zl>ora z zanimanje prisluhnili iris ïikerhot s Kmetijske pospeikvalne službe Velenje, ki jim je predstavila Uredboo uravnavanju obsega vim^gradniških površin. Brez spoŠUívanja slednje vinogradniki v prihodnje ne bodo mogli opravljati več dejavnosti »po domače«. Raztrgan gams Ltwci stalno opozarjajo na potepa^ke pse in na nevarnosli, ki jih ti s svojimi nekontroliranimi »izleti« po naravi povzriKajo, a smo kljub vsemu pogosto priče pciginu divjadi ravno zaradi pasjih ugrizov. V LD Smrekovec iz SoStanja so v teh dneh, ko nas je narava obdarila z btigalo snežno odejo, v njihovem lovišču zabeležili nekaj lakih primerov. Najpogosieji»a žrtev poiepuških p.sov je ponavadi srnjad, tokrat pasopsi v Belih \i)dali pokončali tudi gamsa, ki se verjetno zaradi visoke snežne odeje in oslabelosti ni mogel pravoča.sno umakniti pred njimi. Nevarnost piigina divjadi zaradi ugrizov klaieških p.sov je velika zJasli pozimi, ko je visok sneg. 1er konec maja in v začet k'u junija, ko srne polegajo mladiče. Lovci in seveda ludi drugi ljubitelji narave in življenja v njej sialno opt^zarjajo in hkrati tudi prosijo vse lasinike psov, da psov v naravo ne spuščajo brez nadzora. Večina laslnikov psov la opozorila upošteva, včasih pa se žal zgodi, da so laka opozarjanja zaman I ■ OK KULTURA Koncert, poln nostalgije in večne glasbe N^i [)rasii vstopa v Kviopo bodala obc^ležiUíV 3()-loln<í^a p(n8kí*ř>a prijaleljslva med pevri iz hlssIiiií^íMia in Velenja Sojana Špeget Vťlťnjc - Sodclitvanjc mcJ dvema dekliškima pevi^kima zbimv ma gimmizij iz Velenja in Esslin-gcna sc jc zaticio daljnega leta Ob 3(J-lctnid s-lemi-ci sodekwanja slalo vsaj 120 pevcev mcianili pevskih zborov gimnazije I'IKi in najJega St^lskega cenUa. Na konceri slajili pripravila odlična zborovodja Danica Piri»Cnlk in Wolfram BoissInKer, ki sta pevcem dirigirala izmoniàto. V dvorani» ki je bila polna Jo zadnjega količka, je bilo ludi veliko jR>stov iz Esslingcna in Šaleške dlí I inc. Kerje bil ki^ncert jubilejen, je bil po z^ipeti /dravljiei in himni ess-lingenskega vhor^i "fulli mil Sclia-le" najprej čas za pozdravne ^lm^« rc, iznienjavo daril in obujanje ^■>miniw. Tako so pcvci iz Evslin-gcnaav." Dc^hrodittlico ob vstopu v Cva^p-sko unijo je izrekla tudi ravnateljica gimnazije Theodor Heiiss Criste Vasschiille. Pred tem je obudila ý^iJtívino in med drugim povcilala: "iO-lelno prijateljstvo, ki ijna ik; vedno med vsemi odgovornimi obeh čvrslo p(^dp>ro. se je ohranilo ludi v ležkih ča-^h, v kaierih smo drug drugemu slali ob strani in si med .«boj piwa-gali. V tem letu se bo vasa lepa dežela pridružila nasi Evropski uniji in tega članstva se mi Se posebej veselimo, kajti že lela cenimo sposobnost in inovativnost va.-víxJklnjj mešanega pevskega zbora Danici Pirečnikje ob koncu gcnrx>ra izročila spi^minsko darilo. Potem pa je zbrane nagov<'>ril r:îV)iaielj velenj.^ke gimnazije Andrej Kiizman: "Iz semena, ki ga v skrbno pripravljeno zemljo pok>žili davnega 1973. leta mladi pevci, je pt^gnala drobna kal. /a njeno vzpodbudno rasi .so ob podpt^rl vodilnih v obeh mestih najprej skrbeli ravnatelja Dleier Biium in Bojan Glavač ter zborovodja Klaus Wolf in Iviin Marin. Do takrat, ko smo skrb za naš pevski zbor in s lem ludi za sodelcwa-nje 7 mladimi pevci iz Esslingen prevzemali drugi, je dn^bna bilka zrasla že v mogočno drevo. Drevo skrbno negujemo in vsako srečanje p<">meninovcvet na njem ... Naj drevi^.^ dolgo*>srečuje in naj požene Ae tisoče cvetov!" Govori in poz^lriivi so trajali ilol-go. dobrilt 4i) minul, kar je bilo pevccm.ki staves čas stali na odru. verjetno naporno. A sih poln<^ dvt^ra-no, Izmenjaje sia jim dirigirala oba zbortwdja, eden bolj energično ki »i daigj. /.ačeli k^ z zahtev« nejšimi pesmimi svetovnih avtorjev. Prav zanimivo je bilo poslušali, ko sla oba zbora naenkrat pela slovensko nanidno. ki ji je sledila še nemška. Končaliso lahkotncje, t modernimi skladbami, ob spremljavi kiiare, bobnov in klavirja. Aplavz na koncu je bil dolg in iskren. Med koncertom pa mi pt>gledi po dvorani razkrivali. da jc v njej veliko bivlih pevk in pevcev. Pri listih pesmih, ki sta jih zbora pela vseh ici sodelovanja, so se mnoga usta samodejno odpirala in po liliem pela zraven. Eno od njih jc oddi-rigiral ludi Klaus Wolf» dolgoletni prvi dirigent iiemJkega zbcjra, kije taktirko predal pred K) leti. Mladi so po koncertu odSli v Restavracijo Tezen\ kjer so jim pripravili večerjo in zabavo v diskoteki, odrasli gostje pa so se z goslilelji zadržali kar v glasbeni šoli, kjer so jim pripravili bankel v sproščenem razpoloženju. Poznanstva, stara že 30 let, so zaživela, prav tako spomini. V stílxHosovek-njskigtwiiielji poskrbeli še za skupen izlet na Ptuj. v nedeljo pa so si rekli "na svidenje" do septembra, ko Ixido prvič Bojan Glavač, dolgoletni ravnatelj velenjske gimnaaje Na koncertu sta bita tudi oba prva dirigenta takrat se dekilškit} pevsklt} zborov • Kiaus Woif In Mag. Ivan Marin Pevci obeh zborov so stali na odru med seboj prijateljsko prepleteni v mogočen pevski ansambel REKL.I sa Rbrc>sodeliwar^e in ^evilna prijateljstva. Spomini so med koncertom rcf^zaživeli. Zahvala gre najprej naši s^'JmešČanki Maiga-reti Sdier Zupančič, ki jcnave-Ziila slike in povabila ^^ba zbt^ra ksiîdclovanju. Kosmi^vz|X'«sîa-vil) slike, so bi] i čisto dnigi časi. Dekleia stï bila vcžela, da hiliko gredaviujiix'i. ker jc biloiakral lo veliko te^e kol danes. Ko so gostje prihajali k nam. so bili Lskreno presenečeni nad lepoto in urcjcnostj(> Velenja. Ki» wno bili mi leta ITOprvjčpri njil^.st> n*isspr;iiievali tudi lo,odom Baumom. Sam sem biJ kar l.Vkrai v Ess-I ingénu". ra;^. Ivan Marin: "S koleg.'>m dirigentom Klaiisom Wotfom sva danes že obujala spermine. Na začetku sodelovanja je biio veliko smelih anekdot. smo šli prvič v Cssl ingOT. smo se zgubili na poti. imeli pa smo ^dnegii Sofeija- Na meji smo se narobe postavili in pristali v ča.so-pisu. Potem smo peli pri lakrai-nemupredseUnňíu iieželne vlade. katerega ief protokola je bil Klaust>v prijatelj. Ko smo mu p. Anekdot jc še veliko in upam. da se bodo kdaj zapisale, da ne Nido potonile v pcwabo. Spominjam se. da je bila piva leta gostovanj pravi hit mtša narodna "Bijdamurute^zAga-10 Šumnik k aMorske prispevke pcsnikwin pisateljev iz Šaleške dekline z-a nove» številko Luerarnega almanaha Í lotenja. la bo predvidoma izšla konec maja. izbrani avtorji pa bi^do z objavljenimi deli predstavljeni tudi na III. vseslovenskem književniškem fe.stivaiu Uerbcrsleinsko literino srečanje skwenskih književnikov, ki bo od 7. do 12. junija v Velenju. Mimogrede, festival je MinistrsKo za kulturo RS finančno podprUi vse do lela lorej za iri leta, dokončen prc»gram letošnjega, z vsako leto bogatejšimi dogodki obogatenega festivala, pa naj bi bil potrjen v Zxičeiku aprila. Ker je rok za tiddajo gradiva mimo. smo se pri književniku îvu Slri»pniku, ki bo že kmalu pričel z redakcijo in izborom prispelih tlel, pozanimali, btkšen jebikxl/jv, Povedal nam jc: "Ilolenja lek*> vsekakor bodo, odziv je nadpovprečno velik in letošnji liler-arni zbt."»rnik bo kar čedno zajeten. To potrjuje in razveseljuje, da je literarna ustvarjalnost v na-^em okolju vendarle še močno prisotna, po kvaliteti prispevkov pa je na vidiku kar nekaj i>lieiavnih imen.'' Ncwi in slari IJotenjevci se mesečno dobivajo v šošlanjski vih Široko, kjer st> bila Hotenja okrog 19H(). lela pravz^iprav "rojena"'. Lcit>šnja 1 lotenja bodo izilazvclikopt'^mt'ïijo Sklada RS zidjubilcljske dejavnosti, 01 Velenje. ■ bš Skupna predstavitev na sejmu počitnic Velenje, l.juhljiina - Na Sejmu pi'jčitnic, ki bo med 19. in 2?. marcem ZiMU potekal naGwpodar-skem razsiavii>ču v Ljubljani, se bodo na skupnem razstavnem prostom predstavili luristični ponudniki Mestne občine Velenje, pridružila pa se jim bosla še občina Šmartno oh Paki in zim-sko-letni turistični center Cn'^lie. Skupno predslavilev na sejmu že nekaj let koordinira Turisiicncv informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje. Razstavni prostor Mestne občine Velenje bo v dvorani A 2, za postavitev scene pa bo poskr-Ivl Muz,ej Velenje, ki b<^ na .sejmu pt>stavil elemente si are gostil- ne. Jutri bodo svojo ponudbo predstavili podjetje za gostinstvo, turizem in trgovinoGOSTd.o.o. Velenje, Muzej premogovništva Slovenije in turistični center Golte. Muzej Velenje bo vsobolo na Gtwpodarskem raz.stavišču organiziral ustvarjalno delavnico, ta dan pa bo sejem obiskala tudi Pika Nogavička in predstavila novosti 15. Pikincga festivala. D(»gajanje bo zelo Živahno v nedeljo, ko bo se bodo na sejmu predstavili člani Dru šiva vinogradnikov občine Smarlno ob Paki in Iliri' slična zveza Velenje, ki bi» na sejem povabila ljudske pevke Gabrški cvet. V ponedeljek bo svcýo ponudbtî predstavilo ptxljel- je (îc)renje Ciosiinstvo, v popt)l-danskem času pase jim bodo pridružili Še taborniku rodu .Jezerski zmaj, ki bodo predstavili letošnje pustolovsko tekmovanje Advan-lure Race Skwenia. ne Velenje bo na .sejmu predstavljal tudi druge večje prireditve, ki bodo v letu 2004 potekale v Šaleški dolini. Pri predstavitvi turistične ponudbe MO Velenje pa bo tudi leti>s sodeloval Šolski center Velenje - dijaki smeri turistični tehnik si bodo sejem ogledali in predslavili njihov Šolski program, pt^skrbeli pa bodt> ludi zadrcibne kulinarične užJlke obiskovalcev sejma. Kultura za vse in vsakogar V /{joinji Savinjski dolini sklonili 18. nioscr kulliiro - Preko 30 razlirnili pririHlilev in \ njih za xsako^ar nekaj - i)ol)er (kJzív pri ljnl)ilcljlii kulUirr- Priznanja najholj zaslužnim Prv(i nedeljt> v marcu so v Zgornji Savinjski dolini sklenili mesec kulture, ki je bil tokrat 18. po vrsti, Vst>dekA'anju.skulturnimi delavci v vseh Šestih občinah ga usklajuje in vodi mozirska območna izposiava republiškega sklada za ljubitelj.ske kulturne dejavnosti, ki jo vodi Ivana /L-vipelj; »Kot i^bičajno st^ se raznolike prireditve zvrstile v februarju in prvem tednu marca. Leii'is jih je bilo preko ?l) v različnih zvrsteh» v kaierih dejavni na.^i ljubiteljski kuliumi ustvarjalci in poustvarjalci. Imeli smo priliko videli Štiri premiere naših gleda-li.^Čnikov, nekaj koncertov, v mozaik leh prireditev se je vključevala na/arska glasbena Šcíla, pa mozirska glasbena delavnica Osminka. prav tako kulturna godba Zgornje Siivinjske doline, posamezniki in skupine, letos ludi iz kluba zgornjesavinjskih Študentov. Vsa ta lela je barvitost mozaika najrazličnejših prireditev dobro sprejela pri naših ljudeh in so, razen morda res man)sih izjem. povs(>d di>bro obiskane. Ljubitelji kTJlture seveda pričakujejo. da se bo v tem mesecu na naših odrih zvrslilo loliko raz- Ivana ŽvipelJ: »Vese// smo barvitosti prireditev In odziva ljubiteljev kulture.» ličnih prireditev, da v njih vsak na^l nekaj zase.« Razumljivo je, da v teh tednih vsako prireditev ali nast<»p pose- bej zabeležijo, zalo se zdi skupek vseh Še posebej velik. Na datgi sirani je namreč ludi res, da se različni«! na odrih in dnjgod odvija vse leto. da ni nikakršnega kulturnega mrtvila. Pomembno je ludi, da se v dogajanje vključuje vseh šesi občin, »vse načrtovane prireditve v letašnjem mesecu pa smo izvedli v zadovoljstvo vseh. Tako listih, ki skrbimo za razno-lik<'»si in barvitcKt.upam pa si trdili, da ludi v zadovoljstvo številnih ljubiteljev ljubiteljske kulturne u-sivarjainosli,« je še poudarila Ivana î'.vipelj. Vsako leio seveda pripravijo ludi slavnostno medobčinsko otvoritev, na kateri podelijo priznanja najboljšim v preleklem letu. Letos sla priznanji za 30-Iclno delovanje prejela mešani pevski zbor MtvJrje in Mira Kele-men. za 51) let delovanja na glasbenem področju Franc Es. priznanje sveta območne izpc»siave za vsestransko dekA'anje na kuU lumem področju pa je di^bil Edi Mavric. ■ jp 107,8 MHz 11 R/J\DÚJ8KD IGB i/ï\S@PÎ]SDGl Glasbene novičke Jezik Skrita moC pri lektoriranju našega časopisa je slov^ajiistka Alenka Sakj. profesorica iia velenjski gimnaziji (liidi članica skweiiskcga lektorskega društva). Zelo dobro obvladal še vsaj dve stvari: slova^ino in peCeJije niedenjakov. Ic v rcdakeiji okušamo z velikim vcscljein. C-cprav nam jc zaupala l eeepl zanje, pa je v njih golovo kaj, kai obvlada samo ona. Nazaj k jeziku. »Veiikokral se smejem 7aiip-kaniiîî besedam, ko npr. iz razvojnikov v pod-jeiju nastanejo ra/bojniid. Iz pokalnili zmagovalcev poklani zmagovalci... Najbolj pa me jezi pri zakonodajalcih -vpravoplsu-nedoi-eCenosi pravil pri srvarnih lasinih Imenih (naprimcr "ureditev komunale v Mestni občini Velenje". Sprašujem se, če sc komunalni vodi pri mestni upravi res tako pogcslo kvarijo, dajiii morajo kar naprej urejali...)-« Jezikovna kultura? Na sploh jo pojmuje kol individualno vrednoto» ki se kaže v prebranih knjigah, obiskovanju kakovostnih iojhurnih prireditev ljudi in ne v Í7ra/anju paničnoga sUahu pjed vdorom tujk (v obliki patetičnih člankov) in poskusih, da bi sc uzakonil represivni nadzor v uporabi jezika. Pil mi,pLscičianktwvNaŠčas? Nasploh? »Zelo živoje čutili pokrajinske in stanovske značilnosti pri dopisnikih -naprimev posebnosti v izrazju različnih poklicnih struktur, narečne posebnosti. Pri novinarjih, redniii, pa so zaradi dolgoletnih izkušenj že izoblikovani individualni slogi - naprimcr Bojana dobro piše teme, do katerih ima oseben odnos in zna kaj kritično začinili; ti reciiiKJ rada razbijaš stavke, s čimer paudaijaš prcdmetnost. dejstva: Stane gori za neobičajne špoune izraze - »vovkolvorbe« ... Sicer pa, Če bi pisali vsi enako - po najstrožjih pravilih besedilo.slovja • bi bil vsak časopis živ dolgčas. Z napakami pa lahko preverjamo ludi jezikovno kulturo bralcev. Če se odzivajo nanje, je to samo dober znak.*» Pa Še res je! Včasih sc tnlzivajo zelo dobro. ■ mkp Alenka nas vsak teden pouči o Čem novem. mib na krotko ••• SIDDIIAKTA Ovitek là njihovo angleško izdajo albuma RK-. narejen v obllld transfuzijske vrečke, je na 13. slovenskem oglaševalskem festivalu prejel veliko nagrado v kategoriji »druga oglasna sredstva«. \lkT0K.li v soboto, 20. marca, bodo spet podeljevali vlktorje. Med tako imenovan Itn I Viktorji popularnosti so v kategoriji »glasbeni izvajalec« nominirani Zoran Pred In, Siddharla in Simona Weiss. <;0KkscKi:\v Preteklo nedeljo, 7. marca, je v graskem Orpheumu potekal predfzbor glasbenih skupin za natečaj »Newcomer 2004». V prvem Izboru se je kamniška skupina Corkscrew uvrstila v finale, ki bo 8. maja prav tako v Orpheumu. TINk VK \ kOVAČ Po uspešnem nastopu v Cankarjevem domu 6. marca, na katerem je kot njen gost nastopil legendarni lan Ander* son, bo zdaj Tinkara nastopila kot njegova gostja, ko bodo Jethro Tuli 25. maja nastopili v Zagret)u. KVCkvSTVGK Fantje končujejo snemanje video s pola za skladbo Misel nate. Osrednje dogajanje v spotu je zabava, Id se odvija v razvpiti nekdanji Kardeljevi viti. I)\M (iKFCiOKC Nekdanji pevec Vagabundov je tik pred izidom svojega prvega samostojnega albuma. V teh dneh se po rddIjsMh postajah že vrti njegova nova skladba Oh, te punce. Mdi^iiilk'd T novim spolom Magnillco jc pred dnevi pi\sncl nov videospol za pesem Nisi /a mene li - drugi singJ s Šc vedno zelo aktualnega albuma Cxport-impon, ki jc konec Icla izScl pri založbi Menart. Za razliko od še vedno zelo popularne poskočne KeskI Poguťs v VlC-jti Jutri, v peick, 19. marca, bo v Mladinskem centru Velenje nastopila reska skupina Bclťasl Food. Elno koncert sodi v sklop iTSkega večera, ki ga organi7ira Saleáki študent.^ki kiub a Velenja. Skupina Belfast Food je sestavljena iz petih prekaljenih glasbenikov, ki SÍÍ izkušnje pridobivali na rcžki rock sceni v bendih, so Lei 3, Gipss in Urban. Njihove poskočne pesmi temeljijo na ir=iki narodni glasbi, obogateni s kvarnerskim izroCilom. Prvo ploščo Live In Rijeka so izdah leta 199^, ta koncertni album pa jim je prinesel dragoceno sodelovanje s Seanom Connonom iz skupine The Dublincrs in drušivom Irish Folk Socicly.»The Rijeka Pogucs«.so jih poimenovali Irci, v domačih logih pa so jim nadeli ime »Irci s Kvarnera«. Druga plo.šča. z naslovom Za^to - /atol, jih je popeljala na vse mogoče odre doma in v lujini. njihcn'i nastopi pa so postali sinonim za rajanja po irski navadi Tretja pkíšča z imenom Melodije [rskc I Kvarnera skupino Belfast Food pokale v malo bolj s^ifLsiicirani luCi. vendar je energije 5e vedno dovolj, tako na plošči kot na živih nastopih. Koncert se bo priOel ob 21. uri. 7;3 člane ŠŠK-ja p« je vstop prost. Dan I) žareli s pmmo(i)o alhiima Minuli ccirtek. 11. marca, se je z nai>iopom v ljubljanskem BOF-u začela koncertna turneja skupine Dan D, ki je s svojim nastopom prepričala in navdušila Številne ljubitelje dobre roek glasbe, ki so do konca napolnili prizorii^c koncerta, /več kol uro in pol trajajočim nastopom so s profesionálů izvedbo oživili številno publiko in pripravili pravo koncertno v/du,^jc. Skupina je lako začela serijo promocijskih koncertov po V5«;j Skweniji, njihov album Katere barve je tvoj dan, ki ga na turneji predstavljajo, pa je tudi najvišje uvrščena novost na lestvici najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Iiisirumenialiii recital v Vlladinskem renlni v soboto, 20. marca 2UÍJ4 ob 22.00, bo v Mladiaskem centru Velenje svoj glasbeni projekt »Kdo je hotel ubhi tovariSa Miusova?« predstavil pihalec Andrej Čopar. Vstop je prosi. Projekt predstavlja delo pihalca Andreju Coparja, ki jc ideje vsmislu komponiranja, izva- skladbe Hir aj kam, liir aj go, kl je nepogrešljiva v klubih in na vseh mogočih zabavah, sc je Magnifico tokrat odločil, da bo posnel .spol za nekoliko bolj umirjeno skladbo. Idejo za video je dobil že v studiu med samim snemanjem skladbe. za njeno realizacijo pa je poskrbela ekipa Doma Svobode. Režijo je tokrat prevzel Igor Gajič. Koncert Belfost fooda Minuli vikend je smučarsko središče na Golteh gostilo skupino .šaleških študentov - šikjev-cev, ki so na začetku pomladi lovili ene zadnjih smučarskih vikendov; vsaj glede na pozitivne temperaturne spremembe. Po posredovanih pričevanjih udeležencev je bilo ïul ťul fajn". Fino bo ludi ta pelek» 19. marca, ko bo v prostorih ŠŠK-MC nast()pila hrvaška skupina Bclťasl Food. V kiltc odeli fantje so nav- dušeni nad irsko glasbo in njihova popularnost naraîJéa ludi v Sloveniji. Kot se za pravi irski večer spodobi, bo SŠK poskrbel za irsko kavo, več vrst piva in viskija- Dude in piáčali vas vabijo na veselo zabavo, ki se bo pričela ob Nikar pa ne pozabite na svinjski piknik na Slemenu, ki se bo zgodil zadnji vikend v marcu. Informacije posreduje in prijave zbira Milja (031-.127-107). Več o dogajanju v ŠŠK-ju pa najdite na www.ssk-klub.si. ■ ko janja in snemanja vrsto let združeval v avantgardni glasbeni skupini Kapela La Chate-liere, za katero jc prispeval skoraj polovico vsega njenega glasbenega opusa. Pri svojem izvajanju uporablja različna akustična pihala (llavia, tenor in sopran saksofon). njeg()Vd glasba pa temelji na različnih prvinah In združuje elemente jaz-za. etna in improvizirane glasbe. George Midiael Cieorge Michael je po dolgih osmih letih spet izdal nov studijski album. Plošča z naslovom Patience je izšla pri založbi Sony, s katero je britanski pevcc po desetih letih ne ravno prijateljske prekinitve sodelovanja laasko leto spel obniwil pogodbo. George Michael je sicer v svoji karieri prodal veČ kol osem milijonov albumov po vsem sveiu in se večkrat okilil tudi s prestižno nagrado gram-my. V Veliki Britaniji jc kar enajst njegovih singlnv pristalo na samem vrhu tamkajivnjih lestvic, medtem ko mu je v ZDA lo uspelo s.šestimi skladbami. Morda bo kaj podobnega uspelo tudi skladbi Amazing, sicer prvemu singlu z novega albuma Georgea Michaela. Igrava si var Prava stvar je mlad slovenski bond ki ga sestavljajo íítiije simpatični mladci z Notranjske. Aleš, Klemen, Grega in Denis prina^jo novo energijo naslo-veasko glasbeno sceno s svežo pop rock glasbo in energičnim odrskim nastopom. Mladci, ki ste jih lahko videli tudi na řinal-nem izboru letošnje EME, so lani izdali svoj prvenec in posneli odmeven vide(xspol za skladbo V tebi iskal sem, v leh dneh pa pripravljajo material za svojo drugo zgoščenko in se pripravljajo nii snemanje vide-ospota za skladbo JunaL PESEM HDNA NA RADIU VELENJE I Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno sMadbo pa lahko ^ slfšlle v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po porociilh ob 9.30 ^ In po poročilih ob 18.30, ^ 1. JAMELIA-Superslar 2. ENRIQUE lGLESIAS-No( In Love 3. GEORGE MICHAEL-Amazlng V minulem izboru pesmi tedna ste za zmagovalko Izbrali skladbo Superstar mtade R & B Izvajalke JamellB. V BIrminghamu rojena pevka fe svojo kariero začela že pil petnajstih In začasno postavila na stran sanje, da bi postala otroška psihologinja. Sicer pa ji strokovnjaki prerokujejo bleščečo pevsko prihodnost, saj zanjo pravijo, da je popolna R & 8 pevka. LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aH 897-50-04 aH SMS 031/26-26-26 Takole sle glasovali v nedeljo, 14.3.2004: 1.ŠALEd: Na Goîteh 2. KLAV2AR: Ura strahov 3. MIHELIČ: Bloška polka 4. PIRŠ: Poljčanski utrinki 5. ŠTRK: Jurka, šmarnica. kvinto n Predlogi za nedeljo, 21.03.2004; 1. IGOR IN 22: Člndarasa bumsa 2. L£SJAK: Od kod ste pa vi 3. ROSA: Z Abrahamom sva zdaj par 4. SLAK: Trti 5. UNIKAT; Muri In slamnik _ ■ Vin Grabnar VRTILJAK Joićiiulći (k^plak je^ kraljica v('liu pnMi elosli I udi Švica iivuja davek na inašťobe v lh>ju proli debekwii naj bi (loleg Velike Brilanije tudi Švica uvedla davek na maščobe in sladkor. V Švici jc namrcOvsevcčdebcIili Iju- korisn snovi / veliko vseh-nof^tjo mascob. Nov davek naj bi pomagal ministrstvu pri rinanciranjii programov hoja proli debelosti. Tyson /a ka/en uči piroke b<^ksan|a Mike 1ys<>n je v New Ytîrku začel opravljali 100 ur družbenokorislRcga dela, ki mu ga jc /aradi lanskega prelepa naiožii sodmk. .V/-lel-nl lyson, ki je oblo/en napada, nadlegovanja in razuzdanega obnašanja, bo lako namesto enoletnega zapora v našle d n j ili ne kaj tednih poučeval majhne olrokc boksarskih veščin, obenem pa bo \ašli pokvarjen gen. hťw /a veř \ rsl rakasilli obolenj Znanstveniki z Medicinskega ini^iituta Howard Hughes v Marviandu so ideniiťicirali poškodovani gen, ki gaje mogoče pove/ali i večino rakastih obolenj. di. kiUerih zdravje je vse bolj ogroženo, je izjavilo švicarsko ministrstvo za zdravje in dodalo, da je pripravljeno proučiti predlog nekega p()slanci<. Taje ixi vlade 7ahle-val, da sprejme ukrepe za omejitev porabe mai^tîb, sicer glavnega p^>v/ri>čiielja Iwle/ni srca in ožilja. Zdravljenje ich bolezni predstavlja veliko breme za javne linanee. Bistveno povečanje cen živilskih izdelkov z velikim odstotkom maščob bi vplivalo na njihovo porabo, je pi>udaril predstavnik ministrstva za zdravje Urs Clam in navedel, da bi to sočasno lahko spodbudilo živilsko industrijo, da bolj racionalno na sodnikovo željo pol leta çosluSal nasvele psihologa. Železni Mike, ki že lelodni ni stopil v ring, se je v ječi /^navsiopa:yc in sprejemanje poživil v ČlovcSke možgane. Će se bodo ludi zadnja tesli-ranja izkazala za uspešna, bo zdravilo na irgu dosiopno najverjetneje že v sredini prihodnjega leta. I fltenfe 1B2S1&EBÏE1 Še korok Velťixičani ^ hmin na tjuhljanskem st^jmu |)()či* tnic predstiivili v dvora» ni A2.']ako le še konik di> svojih želja. Da bi bili pri (urizmu Al. Drugi polčas Vek'r\iskj r^ik^imetasi so se odlično odrezali v vroči Španiji. V kdeči d\orani bo še bolj ^ roče. lako lH>do Šv lažje oto-plill tistih minus úva. Odvisniki v Velenju je vse več il nčka. Vauj njťgovo miniaturo. Morda kot (»pomin.da je pri nas še vedno veliki) slahih cest. Pičko jc bilo namreč znan po tem, da je hil Izredno dol>er za slabe ceste. Odpadlo tekmovanje Smučarsko prvenst>'o občine Velenje so nir)ni-11 onjanizatorji odpovedati. Tokrat ne zaradi pom an j ka nja s n e^ii ampak zaradi pornanj* ku nja p rij av. M ordu hodo smučarji tukšna tekmovanja spet kdaj po^re.šali. Ko ne l>o sne* lia. Dolga zima Letošnja zima je hila tal na tekmovanju za vulkii-nizerja leta. Slišim, da se zanj zanimajo na občini. Da hi >>nikat' in "scentriral" proračun. REPORTAŽA 13 Sanje postajajo resničnost KokoinelHsi (JorcMija so iih pra^iu voiikcfia línala - Na prvi u^kmi pokala pokalriili zinaftovalrcv so s spaiiskini [)r(Hlsl,a\ riik()ni v lom pokalu - ValladoiUloni - izgubili to z dvorna zadotkonia razliko -Sodnika naklonjena doniaoiîn stane Vovk VidlHtlolicl, 13. miirvH • Roko-mclaii Ciorcnja sn v VaJladoliJ prUpcIi v peick popoldne. Jan po terorističnem napudu v glavnem mcstii Madridu, vkalorcm je umrlo dvesto ljudi, /a lekmojc bilo veliko zanimanje. Pr;tv zalo so se guslileiji odioćlli» da ne bodo igrali v svoji dvorani, ki sprejme pri-blii:no 35M0 gledalcev, ampak v dvorani, v kiilero gre kar ljubiteljev rokometa. PiTlipilli .SO nas bešene na pol droga. tudi vozniki, 5e zlasti laksl&ti in v j(», vendar narobe, v Vallodcîll-du pasmo mi dn>gu zđglvdali neko nov^î slovenskf 5 zasiavtj. EIni so a-lo menili» da je la model lepili od sedanje. drugI.da je Ix^ljsi od pred-laganilî novih mt>dckA'... Dt>mat^j SCÎ sc v vidni Ziidregi zek> razveselili. k<'>jimjc Bruno /agode.pred-stavnik klubske uprave, posodil svojo in dejal: «Ko sem na taksnih gostovanjih, serr med tekmo navijač, zalo vednt^ vzamem s sabo naá<^ zastavo.« Podobnik kot Španci mi si tudi naši rokometaši na rokave pripeli žalni trak. pred začetkom tekme so zaigrali himni obeh držav, naio pa smo se vsi z minuto molka pt>kkmili spominu tragiino preminulih v eksploziji. Naši fantje st") vedeli, da morajo zlasti na zjcetku zaigrati zelo zbrano, da se ne hI ponovila Portugalska. k<^ so na hitro dobili nekaj zadetkov in potem vso lekmo lovili domače vodstvo. RadcKl^rmi ^vii arja Prve minute so naptwedovale. da lahko pričakujejo ug<'»den izid. Po vodstvu domaćih z dvema zadetkoma razlike so naŠi Igralci hitro umirili gledalcc. saj so v 9. minuli z drugim zadetkom Vida Kaviičnika prvič povedli (ři : .5), dve rninuti za tem drugič (7 ; 6} in prisiLli domačega Irenerja. da je vzel minuto odmora. V teh začetnih minutah lekme pa jc tudi švicarski stnlniški par s svojim piskom opozoril, da bo naklonjen domačim. Od šestih golov so domači do le minule dosegli kar Štiri s sedmih metrov. Třikrál jc zadel visoki lemnopolli Kubance Fis Rutisedoy. enkrat pa Šahčan v domačem ma^tvu Duško Mili-nvwié. Prav na Kubanca so sc Velenjčani dobm pripravili m mu s sijajno Igro preprečili, da hi sc strelsko razigral. Bil je sicer najboljši strelec domače vrste, vendar je iz Igre dasegel le dva zailetka, pret>sialih sedem pa s sedmih metrov. Drugi najnevarnejši strelec na lekmi v domači vrsti je bil Milinovič. toda ludi on zaradi naklonjencisii sodnikw. Od v. Velenjčani st>Še naprej uspešno kljuUwali domačim in v 15. minuti Še čcirllč ušli domačim /a zadetek ( II ) : y ). Nalo je sledilo nekaj napak in nezbrane igre v napadu. tudi zaradi pretiranih sodnikovih izključitev Velenjčaiuw. Na igri^u so bili celo z dvema igralcema manj. Domači so začeli nevarno višati razliko, in ko je ta v 21. minuti znašala tri zadelke (l.S : 12) je trener Ivan Vajdlvzel minuto odmora. 'la ni takoj učinkovala. saj si je nasprotnik takoj za lem priigral najvišjo prednost na tekmi llC) : 12), ki jo je potrdil .še v 26. minuti (18 : 14). Sanje o dobrem izidu so začele plahneli, a le za kratek čas, saj so sc gi\st-je s sijajno igro dt> t>dhoda na odmor približali na zadetek, Vclenjski rokometaši so nadaljevali imenitno. Čeprav so gledalci še naprej bučno navijali za svoje, jih to ni/jnedk>. Bilisop^w-scm enakovreden nasprotnik .Špancev, imeli šlirikrat zadetek prednosti, pet minui pred koncem je bil izid zadnjič izenačen : 30). Luka Di^belšek je imel priložncísi za novo vodstvo, a je domači vratar njegov ubranil, v nasprotnem napadu pa je Kill-ianec Fisz^idel, V nasprcJtnem napadu sla sodnika končni^ spet pokazala na belo tc^kç> za naše prekršku nad Maljažem Mlakarjem. Vid Kavtičnik pa je z zavitim strelom poslal žogo mimo vrat. Očitno se mu je žt^ga zaradi smole preveč zalepila na prste. Tri minute in pol pred koncem sta sťídnika poslala na klop AJeŠa Sirka, samo desei .sekund za lem šc Jureta Dobelška. nato pokazala Še na 7-mctrovko, s katere je Milintwié povišal na dva zadetka razhke. Sledila jc izključilev Del-gada Avila pi.^ prekršku za najstrožjo kazen. Milinovič, desni zunanji igralec, je bil ta večer nezgrešljiv In Spanci so oh ki"vncu 58. minute pcwedli tri (33:30). Se bt^do sanje o ugodnem izidu Luka Dobtška ovira domači krožni napadaiec Ruben Garatfaya razblinile? Nel / Ziidetki^ma Vida Kavtičnika in Luke DobeLškaso se goslje dobre pol minute pred koncem približali domačim na zadclek (33 : 32)» Švicarska sodnika pa sta potrdila, da nista vraževerna. Se trinajstičsta pokazala na sede m me t rovko, za Branka Tamšela pa je bilo zaradi izjcijučirve tekme konec. Milinovič je Še peiič z^del, njegov mei s sedmih memwjebil slíxidstolen. Velenjčanistivnapadu zigralcem manj izgubili žt^go, ča.sa, da bi goslje danes prišli v Velenje s tremi zadetki presežka, pa Je bilo premalo.Objekiivni igralci so po zadnjem s;idnikovem pisku s pU>-skanjem za dt^bro igro nagradili tudi velenjske rokomela.še. Do velikega finala jih ločijo le irlje zadetki aH pa samo dva, s tem, da Španci nc smejo dali toliko zadetkov, kot so jih dobili na prvi lekmi. Le še 450 vstopnic I/ kluba s(H»ročajo, da je /a lekmo med (lorenjem in Viti-ladolldom na voljo le še 450 vstopnic, ki Jih l>o mogoče kupiti v TIC Velenje v sobDlo, 20. niarc^i. od 12. ure dalje. Za tiste, ki ne IhhIo dobili vstopnic, pa ImkIo pripmvifi o^led tekme (ioren-ja in tudi Celja islcdnja se ho /acehi ob 17. uri) na meua /iislonti pred Rdečo d>'orano. Nato pa ho se koncert Natsifije Verl)oten. l^>krovitelj prenosov je Šaleški študentski kluK Na krilih navijačev v finale ... 'lakoj po tekmi smo tudi zapisali: Ivan liíjíll, kakšna je vaša rtcena? »Seveda sem zadovoljen, predvsem z igro v napadu. Dohro smo se znašli ob njihovih obrambnih postavitvah, imeli pa smo težave z našo igro v obrambi. Ne glede na to moram fantom čestitati za odličen rezultat, ki nam daje velike miižnosti na p<^vratni tekmi. Se pa vceloti zavedamo, da nos čaka te?ka tekma, in če hočemo uspeti, bomo morali bili maksimalno pripravljeni m zbrani.« i)orfuivi/U so očitno razočaram, saj so if*ralci ingle» (laici vajeni višjih Zffiag/ »Razumljivo, da siî razi^arani. V domačem prvenstvu in v tem evropskem tekmovanju so zmagovali tudi z 2Í1 zadelki razlike. Cehovske medvede, ki so skoraj ruska reprezenianca, so premagali za sedem. Zato so razcjčarani, zanesljivo pa se niso predali, zalo moramo bill zelo previdni in dali resnično naâ maksimum.« Vil) KAVnCNlK, najboljši strelec: Kakx/ioje hih razpoItKU/ije v divrani ? »Kaj Takega si lahko igralccsamo ?eli. ^\jdov|io je Igrati pred čudovito publiko, kije športno navijala za svoje, na koncu pa zaploskala obema ekipama.« i'ftd vami je izjemna pnioùmi? »»Upam in řelim. da ho prišlo veliko gledalcev, kajti brez pomi^či s Iribun ne ho šlo. Upam ludi. da bodo v Rdeči dvorani ptKSlavili monlažne tribune, da nas bodo gledalci nosili, kol so na.s na evropskem prvenstvu.« BRANKO REDEKOVlC, Ce hi vam kdo preti /ckmo ponujal poraz z dvema zadetkoma, hi sprejeli? »liikoj bi podpisal. Nihče namreč pred tekmo ni pričakoval takega razpleta. íwpasebej zaradi velikega števila zadetkRezultat je dober, sem pa f.o pred Tekmo napovedal, da gremo na vse. Uspelo nam je. Španci so izjemna ekipa, prav tako njihova publika, ki Izjemno športno navija. Navda^il me je krojni napadalec Garabaja. vendar mislim, da ga bomo lahko zaustavili. Skraika. g^cmov finale.«.« Veiiko ste igndi? ûRes je. Beno je bil že na začetku dvakrat izključen, zalo sem dobil priložnost In upam, da .sem jo dobro izkorislil.« OORA'/J) SKOl, se strinjate, da ste ostali doifjtik? »To je relalivno. Res pa sem prvič v položaju za veliki evropski finale. Vedeli pa je tudi treba, da sla sodnika po vsakem njihovem zgrešenem strelu pískala najstrožjo kazen. Priznam, da nisem dal svojega deleža, upam pa, da bo na povraini tekmi drugače, da bo tudi obramba trdnejša, s lem pa bodo priile v ospredje ludi moje obrambe.« Froti Sportinf>u ste lovili šest zftdetkov zfiosiankUs stdaj hoste dva zadetka ? »Vedeti moramo, da nismo v finalu. Imeli bomo leden dni časa za pripravo, saj vemo. da Imamo enkratno pri ložtKwt, vendar ne smemo pregoreli v preveliki želji. Želim si samo nabito polno Rdečo dvorano,« Razočarani Spanci se seveda Se niso sprijaznili s porazom? Vid Kavtičnik dosega enegaa íznied 12 zadetkov »Vsekakor ne. čeprav sem po njihovih besedah zaslutil, da jim je upanje začelo rahlo umirati. Večino nasprotnikov namreč visoko premagujejo, v njihovi dvorani jih je velika Barcelona premagala le za gol, nasprotnik Celjanov Ciudad Real za dva. 'Ibrcj so spozjiali. da imamo mi odlično moštvii in da smo v prednosti. Moramo zaigrali bolj kvalitetno in ianjski finale ho nai.« MáTJá'?' MiAlCiK hosse nadoknaddi dva zadetka? «Če bomo odigrali malo boljSe. vsekakor.« Kako ocenjujete svojo igro? Piwprečn(\ nič posebnega. me pa nuvdu^iligle-dalci. enkratno je igrati pred lakt^o publiko.« Naj hodo torej gledalci v sohoto vđi osmi igralec? >»Po v.sem. kar smo že si likali, bo dvorana nabilo polna. Prav gledalci bodo velika pomoč na poli do zmage." Tekmo je spremljali tudi novinar Radia Slovenija IfOšTJAN J.iNEZIC. Kako je hil zadovoljen z igro (iorenja? »Dobro so se znašli v veliki in bučni dvorani, 'lo je odlična. mJada in dobro vodena ekipa, tudi zelo homogena, saj vso tekmo ni popustila. Na koncu je bilo nekaj Živčnosti, morda tudi smole, sicer hi bil izid Še bolj ugoden, čeprav je tudi takšen zelo lep obel 7Ù finale.« Svoje stft opravila tudi sinlnika? »Vsekakor. Vse je bilo 250 odstotkov v korist domačih, na čelu s Švicarskima sodnikoma. Če bi sodniki ludi v Velenju lako sodili v korist domačinov, je finale zagotovljen, /avcdail se je treba, da se igrata dve lekmi. du je to šele prvi polčjis, dejstvo pa je, da s^i Velenjčani na pragu velikega, največjega uspeha.« ■ Borovnik in Meža državna prvaka V Cťlju seju* pretekli konec tedna / dritavnim prvenstvom mljijivih deîkov (rojeni 1992 in mÍHjši) in mlajših dcklic (rojene 1994 in mlaj.^) končalo letoi^nje /imsko državno prvenstvo. Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem tekmovanju seje /.bralo 3i3 najmlajših plavalcev in plavalk i/ 20 slovenskih klubov. Mtfd njimi je nastopilo ISvelcnj-skih plavalcev, Dosegli so odlične rezultate In uvrstitve ter v ekipnem vrslncm redu osvojiti irelje mesto. Ekipno uvrstitev dolœijo tako» da v vsaki di.scipli-ni upoi>lcvajo po tri najboljše pia-vaicv pcisćimeznega kiul>a- V zgodovini klubii je (o doslej v tej kategoriji najboljša uvrstitev in največji uspeh klubža. Pred tem so plavalci irikrat osvojili ^sio mesto (leta 1995 in 2002). V Celju st-) velenjski plavalci osvtv jili skupno 12 medalj, od tega 3 zlate. 7 srebrnih In 2 bronasti. Junaka velunjske ekipe sta bila Matjaž Borovnik in Tina Mcža. Oba sla postala prvaka Slovenije, Matja? v disciplin i 50 m prosto in 5t) m delfin, Tina pa v disciplini 200 m prsno. OdliOna je bila tudi Štafeta mlajših dečkov, ki je osvojilfi srebrno medaljo. Vsem plavalcem in plavalkam ter trenerjema Veri Pand^.a in Urošu Prislanu iskreno C«stita> mo /a doseÂene re/Aillale ir ekipno uvrjititev. Uozullali: Mlajše deklicc ^ 50 m prosio: 2. 'llmi Meža 34.13, m m prosto: fi. Tina Meža 1:17.70: 1:25.41, 25. Nasija KostanjSck 1:42.č]ani prcvstovoljncga gasilskega in turistično - olep.^e val nega društva na skakalnici Munti na Goricah, lani po dolph letih organizirali tekmo v smučarskih skokih, si najbrž niso mislili, da bodo z njo poželi toliko zanimanja med ljudmi od blizu in daleč kol so jo. Šopki za nakup ultrazvoovi flori-striCnih moj-str^^v. SkoJpaj naj bi ti izdc-laU več kot 30 čopkov in drugih izdelkov» ki jih bodo lahko cKJncsii dîiskovalci sejma domov v zameno m prostovoljne prispevke za nakup ultrazwxnega aparata za nrojenCke vcelj-ski bolnišnici. Družba Celjski -sejem pa bo k (ej vsoti do2n (rlinSek. 3. Ilojan Andreje: veterani: 1. Jože Kovač. 2. ,|ožc Virbnik. 3. Peter Robida. Na obeh tekmah je bila i5e tekma za najdaljši skok dneva, ki ga Zadovoljen predsednik SSH Boris Gotičnik. je dosegel Bojan Andreje (20 metrov), uradni rekordskakalnice pa jc dosegel Srečko Ledinek metrov). ■ Tudi V Kotah smučarski skoki Šentilj pri Velenju - V Kotah $0 domačini kar dvakrat pnpravi-li pravi zimsko i>portni dogodek. Na 30 metrski skakalnici so se pred dvema tednoma pomerili ljubitelji tega Sporta iz vse doline. V pravi zimski idili jc bilo na drugem lekmwanju zapovrstjo veliko tekmovalcev in Se več gledalcev. Prav vse pa so navduševali lepi in dolgi skoki. Ob koncu tega tcdnapasoaspešnoizvedli 5e tekmo ctóp. sodelovalo pa jih je kar 15 iz okoliških krajev. na prvi tekmi posameznikov je bil v dveh serijah najboljši Jože Kovač i'£ Konovega. ki jc premočno zmagal pred domačinom izSibve Nejceni Kokosem. Ta se je najbolj izkazal med domačini. Tretje mesto je zasedel Damijan Lemei iz Ćrnove, ki je s 27,5 metrov poslal tudi rekorder skakalnice. Prejšnji rekord je bil 24,5 metrov. Med tekmovalci je bila tudi pogumna tekmovalka Lidija (ilusic iz Silovc. Njen skok je bil odličen, poleg gromkega aplavza pa je bila deležna tudi :>opka rož. 13. marca v Kotah pripravljajo še ekipno tekmo vskokih. pričela se bo ob 13. uri. Zahvala za lep Športni dogodek gre organizacijskemu odboru z Boštjanom Puslinekom na čelu. ki je vložil res veliko truda. Na «>botJii ekipni tekmi so bili najbclj.ši člani ekipe Galebi, na drugem mestu je bila Ložnica.na tretjem pa Ponikva 1. Prireditev so omogočili: Zlatarstvo in urarstvo Mitja Pircčnik. Restavracija mami, Mesarstvi» Sa^c. Mesarstvih Poznič. Osmica, Turisúčna kmetija Pirnat. Cvetličarna GradiSnik. Bistri> Jožica in Avto Igor. ■ Ki NA KRATKO Tli zniaiic Ve^ratla Minuli konec tedna je bil za obe ekipi velenjskega Ve grad a zelo uspeSen, saj sov 1. in 3. državni ligi dosegli tri zmage. Ptva ekipa Vcgrada je gc^slovala v Murski SoK^ti in s 6:1 premagala ekipo So]x>te, nep-isred.iega tekmeca za uvnililev v sredino prvenstvene razpredelnice. 7.2. visoko zmago na gostovanju sta po dve posamični zmagi prispevala Jure SlatinSck in Nenad Bojanič, enkrat je bil uspej^en Tiidej Voodui>ek. zmagala pa je tudi dvojica S la lin Se k/Bojan ič. Ekipa Vegrada je z 10 točkami irenuino na 8. mestu razpredelnice t. državne namiznoteniSke lige. Vsoboto. 20. marca se bodo Velenjčani ob 17. uri v tekwadnici (îsncsvne áole Gustav Šilih pomerili z vodilno ekipo iz Maribora. Ekipa Vegrad II je na domačem parketu telovadnice osnovne .^>le Ou.stava Siliha najprej piv magala ekipo Mutes6;3 (tri posamične zmage je dt>segel Miha Kljajič. itve Jaka CK^tavSek, aspešen pa je bil tudi par Kljajič/Golavšck). nato pale ekipo Maribor II s 6:0 (dvakrat sta bila uspeSna Miha Kljajič in Jaka GolavŠeLpo enkrat pa sta zmagala Patrik Rose in Dejan Lameíič). Ekipa Vegrad II je 2 20 (ockami trenutno na 3. meslu razpredelnice 3. državne namiznoleni^ke lige. V soboto zadnji krog v 17, in predzadnjem krogu prvenstva v vzhodni .skupim druge državne kegljaŠke lige so se Šoj^tanjčani v Hrastniku srečali z moštvom Kr^keg;i in doživeli hud in Ix^leč poraz. Cnistitelji so namreč zmagali kar s 7:1 in 3216:3103, goste pa so nadigrali zlasti v igri na polno. Kljub porazu so .^oStanjčani ostali na drugem mestu. po t(íčkah pa se jim je pridružila Lilija. V sobotnem zadnjem kn>gu bo derbi prav gotovo v ŠoStanju, kjer se bosta sestali prva in druga ekipa na lestvici, srečajijc pa bodo začeli ob lři.30. Prvílki so Ví^lonjcani Na Polzeli so odigrali končnico leti'tSnje savinjske košarkarske lige. zmagovalci pa sti igralci Velenja. Ti .sov lek mi za 1. mesto premagali ekipo (îomilsko United s 87:81,3. mesto pa so osvojili kcii>arkaiji ^tudeni.skcga kluba i^alecna ckijK' St. Paul z 72:52. Vrstni red od petega mesla naprej; Brglet.com Polzela. Tweed Žalec, Savinja 2(M)0 Lt>;ica, Veterani Pivovarne Laiko. Werinox C?cljc. Parižljc in Zvajga Prebold. Najbt^ljSi strelci: Vladimir Rizjnan (Velenje) 397, Jani Cencelj (St,Paul) 341, Beno Pungartnik (Brglez) 239: trojke: Vladimir Rizman 63, Jani Cencelj 4(J, Sašo Govc (St. Paul), Jan Kvartič ( Iweed) in Davor Napolnik (Gomilsko) 22: prosti meti: beno Pungartnik 91,5 odstotka, Vladimir Rizman 80 in Tomaž Blagotinšek (Veterani) 78,6 odstotka. Tosoxiîikova in Jovan prva V Slovenski Bistrici je bil vsoboto ulični tek, kjer je nastopilo tudi nekaj velenjskih atletov. Najbolje sta se odrezala mla-d« tckmovnlca Romano 'lesovnik in Rok Juvtm, ki sto v kategoriji pionirjev osvojila prvi me.sli na 2000 m dolgi progi. Ostali rezultati: člani 10.000 m 2. mesto Ajidrcj Voglar,članice 6.000 m: - 6. Nasija Kramer, 7. Kaja Rudnik. Lolos še boljši Državnega članskega prvenstva v karaieju v Novi Gorici se je udeležilo rekordno Žtevilo Tekmovalcev, saj je nastopilo tudi deset klubov, ki zaradi ne.sporazumov zadnjih pet let niso bili člani slovenske zveze, ki sicer danes Šteje kar 76 klubov. Tekmiwalke in tekmovalci Karate kluba Tiger iz Velenja so se na prvenstvu (^drezali Se bolje, kot lani. -»Tigrice« so ponovile lansko 1.mesto, v ekipen pa se je vrnila nekdanja večkratna državna prvakinja Mirsadii'Iabakovič. Ekipo sicer vodi kadetska in mladinska državna prvakinja Alisa Rodžič. ki je tokrat prvič zmagala v katah tudi načhknskem prvenstvu, tretja članica zmagovite ekipe pa je Mirela Siljak. V članski konkurenci je Omer labakcjvi osvojil 3. mcslov kaJah, skupaj s I lankičcm in Cvijičem pa je bil 3. tudi med ekipami. Tretji je bil tudi Z.Tabakovič v težki kategoriji, v absolutni pa je po porazu z lanskim evropskim podprvakom Škarabotom zasedel 5. mesto. V klubu so p(>nosni na svoje tckmovalce. ki se iz leta v leto dokazujejo na vseh ravneh in dt^segajo vse bolji^c uspehe. ŠLine Velenjčani v Švico Minuli vikend je bil zopet bogat z tekmami v smučarskih skokih. V Planici so nastopili Člani in mladinci, kjer so si z dobrimi rezuUati mestovskwcnski mladinski reprezentanci v nordijski kombinaciji na zaključku alpskega pokala v St. Moritzu v Švici zago-t(wili Robert Hrgota.Žiga Urleb in Gašper Bcrlot. nastopvskok-ih pašije z zmago pri pionirjih zagotovil Klemen Omladič. V CerSaku pa m: izvedli raeddru.^tveno tekmovanje za več kategorij, katerega so se udeležili tudi skakalci SSK Velenje. Pri dečkih do 10 let je zjnagal Urh Krajnčan. Matevž Samec je zasedel 8. in Martin llajsinger 10. mesto. V kategoriji dečkov do 12 let je zmagal Niko Iližarpred Palrikom Jelenom in Janom Korade-jem. v kategoriji dečkov do 14 let pa je z najdalji^ima skokoma tekmovanja v obeh serijah zmagal Gašper Berlot. Na skakalnicah ob velenjskem gradu pa so izvedeli klubsko tekmovanje za začetnike, kjer so po kategorijah zmagali: Aljaž Dremel, Martin Hajsinger, Matevž Samec. Neda JanežiČ, Man-ca Dremel 1er Pairik Jelen. SSK Velenje vabi najmlajše dečke in deklico, da se včlanijo v njihove vrste, za začetek pa lahko trenirajo na manjših skakalnicah tudi z alpskimi smučmi. Vpis jc vsaki dan ob 15.30 uri na skakalnicah ob velenjskem gradu. 18. marca 2004 '^H'JiS SPORT IN REKREACIJA 15 V nedeljo za Bežigradom Zaradi ncMiííodnih M^í^iKMískili razinci' I)il 19. ki'ofi v lij>j Si.niohil proložoii /a icMlon dnu rninuio soboto in nodcijo pa so v ligi odigrali Iri lokiîK», ki so bilo prolo/(MU> ali pickiiijene laïvu prej Domžzik'aniso na svojem Igri-icu fx> prj<^iikovanjih brez težav s 3 ; O ugnali Dravograjčarc, zelo razburljivo pa je bilo na ostalih Jvoli tekmah. V AjckwŠOiní so igralci Olimpije 5e dobrih ^k\sei minut pred konccm vodili z 2 : in sc verjetno f.c vcsoliii zmage, Ajclcwci pa so sc Cude?Jio vrnili. d(>segli Štiri zddcMkc in slavili s 4 : 2. P(A^em nepričakovan« se je raTpleila tudi tekma med Ljubljano in Puhlikumom v Ljubljani. Celjani so sicer vodili z. 1 : O» na koncu pa izgubili z 1:2 in si krepko zmanjkali m(>žn že Atiri toCkc. îekmo v Ajdovščini med Primorjem in Olimpijo sc si ogledali tudi nogometaši .^raart-nega, saj bodo v nedeljo gostovali pri Olimpiji za Be ^igradom, sevc da pa na dolgo pol niso odili samo zaradi lega. Pred lem so namreCvNtîvj Gorici odigrali prijateljsko tekmo z vodilnim mo.^ivom prve lige, Cîorico. Croričani so zmagali 7 2:1, gostje iz .Šmartnega pa sc^ bili najbolj zadovoljni z dejstvom, da so po dolgem času končno igrali na dobro pripravljenem travnatem terenu. Tak^rilh tekem jim razumljivo najbolj primanjkuje, prav zaradi uigravanja moštva. Zaradi zares slabih vremenskih razracr so prejSnji leden vadili v dvorani in naallcLskistcziv/alcu. v soboto pa Mi ickrej gostovali v Novi Gorici. Tekma je bila prijateljskega značaja, pri Šmarčanih pasejepi>zna(opt>manjkanje iger in s tem kombinatorike. To so sicer popravili v drugem polča.su. zalo so se odločili, da bodo ob Izboljšanih vremenskih (xigojih pred gastovanjem skakali (xligniti Še kakšno tekmo. V vrstali Smartnegii so bili po tekmi zadovoljni,saj «^drug; del odigrali zelo spodobno in se dobro kosali z domačini. Edini strcIcc za goste jc bil Filipovjč, trener .larc je dal priložiuvsiv.scm igralcem, zaradi bole/ni je man• jk;il le Alibabič, ki pajevp^^nedel• jek že pričel trenirati. V nedeljo bosia manjkala porumcnela Kraljevič in Pokleká, v moštvo pa se bosla vrnila Miljatovič in Ristič. Vratar in kapetan z Robert Sraga (foto: vos) Trener Borul Jarc jc po tekmi dejal: ^Zadovoljen sem z nastopom, kar pi'>sebej velja za drugi del. Moramo pa dvignili Igralskii mentaliteto in dodati več agresivnosti. Upam, da bomo do Olimpije odigrali Se kakšno tekmo, saj jo nujno potrebujemo.« ■ Janko Goričriik V nedeljo z Izolo 'iežave z vremenom imajo tudi nogometa.^i v drugi državni ligi. Uvodni krog bi morali odigrali prejšnji konec tedna, vendar so ga preložili za kasnejši čas, drugi pomladanski krog pa bona vrsti ta konec tedna. Nogometa-ši Rudarja bi morali najprej gostovali pri Svobodi v Ljubljani, po no\vm razporedu pa bga odigrali na svojem igrišču. V nedeljo bo na stadionu ob Jezeru gostovalo moštvo Izola Aj^ela, tekmo pa bodo začeli ob J5.(JU. Cilj nogometašev Rudarja je jasen, Tri tepčke Ix^do za ohranitev prvega mesta po jesenskem delu, predvsem pa za končno mc.sio na vrhu lestvice in tem vrnitev meii najboljše slwenskc klube, še kako potrebne. Seveda pa v Rutlarju opozarjajo, tla zmage še nimajt> v /epu. saj bo to šele prva prvenstvena tekma po dolgem času, ki bo šele p(>)kazalo pravo sićtnje. Jasno pa je. da so odločeni zmagati. Hud boj za tretje in četrto mesto Dokonča rednega dela prvenstva v prvi državni ligi malega nogometa sla le Se dva kroga. Prvi dve me&ii .sta že dolgř;> oddani nogj, saj tudi oba tekmeca igrala z moštvoma iz spodnjega dela lestvice. Tesna zmaga proti zidarfem Klokira Lc/jc od piirakovanj ugnala Kraškega zidarja - Mkipa še poLr(4)iije iickaj rasa /a uigravanje Košarkarji Eleklrcsov24. krogu 1. A-košarkarske lige v domači dvorani premagali ekipo Kraškega zidarja. Zmagi se sicer ne gleda v zobe. a za lokratno so se morali Šošianjčani po.šteno namučili. Pozna se, da ekipa, kaleri sta se pridružila oba mwinca Laksa in Ktibale. Šc ni pt^vsem uigrana. Da Kraškega zidarja ne gre podcenjevati, sta pokazala minula dva kroga, ko so Sežanei premagali najprej Pivko, nato pa Še I lelicis, obe vodilni ekipi, torej. SoK'>lno srečanje se je pričelo za Eleklro odlično, scij sosi hitro priigrali več kol deset točk predno-sll. V drugi četrlini je bila zgodba drugačna, odlično so zaigrali gostje Iz Sežane, ki so imeli v svojih vrstah neustavljivega Lazarev-skega, in se Elektri močno približali. V tretji četrtini je bib znova b*.>ljš:i Olektra, z nekaj zaporednimi trojkami so si Š<^šlanjčani ponovno priigrali nekaj več točk naskoka. Niti prcdno.si Šlirinaj-stih točk pa ni bila dovolj mirnejše nadaljevanje. Eiekini se je otepala z velikim .^leviiom i>scb-nih napak, saj so zaradi pelih mcuali predčasnti na Wop Ručigaj. Krejič in Nuhanovič, predvsem pase je pt^znala (XÎst>inost Omera» ki jc žc v prvi čeirlini naredil iri osebne napake in ga je Bečirovič poklical na klop. Brez řmera igra Eleklre nikakor ne sleče, kol bi morala. ímerje bil na koncu tudi najboljši sirelcc Elekirc z 18 točkami, Kobaie in Nedeljković sla jih dosegla 17. Ob koncu so se SoŠtanjčani tudi s kančkom sreče veselili zmage z 1^1. Cmcr je bil ob koncu natančen s prošlih metov, koŠ za zmago pa jc slabih deset sekund pred koncem do.segel mladi Marjan Vidovič. V sohoK» llopsi Do konca rednega dela prven- stva so samo šc trije krogi. Elek-ira je na leslvicj pa'hilela Zagorje, pred katerim ima točko prednosti, tri pa zaostaja za Pivko in Ileliost^m. Tê štiri ekipe so si praktično že zagotovile uvrstitev med štiri najboljše, nekaj teoretičnih možnosti ima Še kranjski Triglav, ki zaoslaja dve ločki za Zagorjem in iri pred Elektro. V soboto se bodo košarkarji Elcktrc na Polzeli pi^mcrilis Hop-si, ki Se lovijo zadnji vlak v^ možnosti za obstanek v ligi. 'irenuino so prav na Ziidnjem mestu, za eno zmagt) pa zaostajajo za predzadnjo Ro^\ 1 lopsl bodo torej zíí^v lovo zeki motivirani. V dosedanjih dveli lelc:«njih srečanjih so bili obakrat boljši košarkarji Eleklre. M cm i liečiniviC- trener Eleklre: »ležJca lekma. Kritiki zidarje zelo popravil ig?iî. Česi i lam kolegi Mikïvièu za opravljeno delo. Na koncu smo zmagali ludi s pomočji'i sreče, čeprav smo že precej vctdill.« ■ TJaša Rehar V tretje padel še Kamnik Šoštanj Topolšica presenetljivo lahko ugnala Kamnik - Prva zmaga v ligi za prvaka - Vedno boljša igi a daje upanje za nadaljevanjih Odbojknrji Šoštanja TopoLšice so v soboto dosegli prvo zmago v ligi prvaka. V.sredo sov drugem krogu sicer izgubili proti vedno boljšemu Svitu, ki do sedaj v mini ligi za prvaka še ni izgubil lekme. V soboto pa je v Šoštanju gostoval Kamnik, edina ekipa, kije Šošianjčani leiosše niso premagali. Tokrat so odbojkarji Šoštanja TopolŠice zaigrali odlično in prepričljivo 1er nekoliko presenetljivo lahko s.1:0 ugnali Karaničane, ki imajo sicer nekaj težav s poškodbami, saj so igrali brez Marinka in Pleska. Tudi v Snštanju se še naprej otepajo s poškodlvi mi, saj zaradi težavs kolenom še vedno ni zaigral David Sevčnikar, žc nekaj krogíwpa ga odlično zamenjuje mladi Robert Sovinck. Na stibolni tekmi pa je po nekaj slal^ih prcd.slavah v prejšnjih krogih ponovno odlično zaigral tudi naj-izkušenejši šoštanjski odbojkar Dejan Fujs. Ponovno jc pokazal svojo odliko in z ne tako močnimi, vendar zelo natančnimi težkimi žogami v prazen prostor, spravljal Kamničano v obup. Šošianjčani so na sobotni tekmi v vsakem nizu dovolili gostom, da povedejo z nekaj it^čkami. V prvem nizu so Kamničani tako vodili žc z 19 : 16, v drugem z :15. v ircijem pa z 19:18. No, vse 10 pa ni bilo dovolj, saj .so odbojkarji Šoštanja TopolŠice v zaključkih nizov zaigrali zelo napadalno in učinkovito, razigranih pa so imeli toli- ko igralcev, da igralci Calcila pravzaprav niso mogli vedeli, od kod jim preti največja nevarnejši. Poleg zgoraj omenjenili Fujsa in Sovineka sta bila namreč razpoložena tudi Tot in Pomer, nekajkrat se je odlično znašel šc Pavič ... Za odbojkarji je polovica mini lige za prvaka. Šošianjčani še dvakrat gt«tujejo, enkrat pa igrajo v domači dvorani. V Šoslanj prihaja řMl_ Rilem iger sTeda -sobota se nadiiljuje. Žc sinoči sn tako odlx)jkarji Šoštanja 'Ibpolšice gasiovali pri Salonitu, žc v soboto pa jih v domači dvorani čaka sila zanimivo srečanje z vedno boljšim Svitom, ki je po prvih treh krogih lige za prvaka šc neporažen. Tudi forma šoštanjskih odbojkarjev se dviga, zato lahko pričakujemo novo leŽko,zanimivo in kvalilclno srečanje, ki se bo v športni dvorani v Šoštanju pričelo ob 19. uri. 'Ib bo ziidnje .srečanje Šošlanjčanciv v domači dvorani pred polfinalnimi boji. Andrej Tot. igralec Šoštanja Topolšicc: »Naredili smo manj napak koi na prejšnjih dveh tekmah. Izkorislili smo tudi priložnost, ki nam jo je dal nasproinik. Glede na težave, ki jih imamo v ekipi, moramo bili zelo zadovoljni.« ■ Tjaša Rehar Tako so Igrali Pokal pokalnih zniasovaiťcv IMillinalc - prva Ickma V^illHdi»lid - Gorenje M : 32 Valladolid. dvorana Pisuerga. gledalcev 65(X) (uradni pt>daiek). sodnika: Felice Raeiz in Michaele Falcone (oba Švica). (»orcnjc: Škof (4 obrambe), Tamše 1, .1. Dobelšekí, Bedeko-vič fi, Kavtičnik 12, Mlakar, Oštir. Sovič 2, Sirk .1. Lainšček (5 obramb), Gaj.šek, L. DobeLšek 5. Slefanič, Kovič. Sedem me I rovke: 5 : ^ (Kav-Iičmk3): izključitve: 6 minul. Valladolid; Zubiria. Fis Gam-boa. Rcntero 4, Aguera 2, Martinez 1, Gonzalez 2. Camara I, Ciarabaya 2, Milinovič 8, Rodriguez 4, De Igado Ijlorrego. Sedemmeirovke: 13 :2 (Fis 9, Milinovič 5): izključitve 6 minut. I, ASKL, 24. krog Elektra - Kraški /Jdar Jadran Kras 92:91 (77:69,46:42,27;14) Oektra:Auer,Kobale 17(1-2), Ručigaj y (2-2), Krejič 7. Nedelj-kovič 17 (3-6). Laksa8 (1-2), Vidovič9,Čmcr 18(7-«). Nuhanovič 7 (3-3) Vrslnl red: 1. Helios. 2. Pivka peruintnarslvo oba 42,3. Elek-ira 39, 4. Zagorje 28, 5. Triglav 36... I.im-lisa/^ prvaka, 2, krog Svit - SošCanj Topolška 1 (22,0.^22.17) I. DOL - liga m pr>'aka, 3. krbg Šoštanj lopolšica - Caicil Kamnik 3:0(2121,23) Šoslanj TopolšicH: Vmčič, Primožič, To\ 12, Pavič 6. Djordjc-vič, Fujs 14. Pokleká, Duplišak, Pomer 9, Sailer 2, Sovinck 12. Sevč nikar Vrslni red: 1. Salonit .Anhovo 16,2. Svit Slovenska Bisirica 15, 3. Caldl Kamnik 13,4. Šoštanj 'Ibpolšica 10 l)()L-v/ho(L m. krog Rusu- Kajuh Šoštanj 3:2 (17,-20,24, -25,15) Kajiih Šoštanj: Konovšek. Blatnik. Šumnik, Di. .lovičič. Da. Jovičič, Kameník. J'.nider, Š. lâj-nik. M. 'lajnik. PleŠnik Vrs(ni rwl: 1. Dravcígrad .^3, 2. Partizan Črna .^0, 3. Nova KBM Branik 46,4. Čulum, s. p.. Valšped. 4. Kajuh Št^lanj oba 41.5. Ruše31... liijo Uvrslite\ v 2. splavala po vodi Odbf'jkiirlce Kajuha Šc^-lanja so v 19, krogu 3. cxlboj-karske lige v7hod gi'jslcwalc v Rušah, kjer so izgubile z 2 : 3. S leia porazom pa so tudi zapravile možntwti za napredovanje v višjo ligo. .saj so vodilne ekipe tri kroge pred koncem pobegnile žc za dvanajst It^čk. V lokrainem srečanju so imele ŠoŠianjčanke obilo smole, saj se je že v prvem nizu poškodovala pr\'a organizatorka igre Mateja Tajnik, ki v nadaljevanju ni mogla več stopili na parket. Postavitev igralk In ludi .samo ign> so morali v nadaljevanju v taboru Kajuha Šoštanja precej priiagcîdili novonastalim razmeram. Kljub icžavam pa so se dobni zjiašle in po začetnem vodstvu Ruš s 16:4 z delnim izidom 31:1) znižale na 16: 15,vendarvnadalje-vanju ponovno pc^pusiile, tako da so domačinke prepričljivo dobile prvi niz s 25 : 17. v drugem nizu so vajeti igre ŠoŠianjčanke pt)vsem držale v svojih rokah in ga tudi dobile. V zelo izenačenem Ireljem nizu stí imele v zaključku odbojka rice Ruš nekaj vcčsrečc, četrtega so tudi v zaključku dobile Štxšianjčanke. V xadnjem, petem, nizu pa so si priigrale odbojkarice Kajuha Šoštanja že tri zaključne žoge za zmago, vendar jih nlsti uspele izkoristiti in po lastni napaki po dobrih dveh uraJi igre prepustile zmago Rašam. V sobolo igrajo .soŠtanjske odbojkarice v domači dvorani v TipoLšici proii mariborski ekipi Nova KBM. Tekma se bo pričela ob IS. uri. Boris Piaml)erger, trener Kiijuha Šoštanja: »Punce so pokazale pravi obraz in dober karakter, ne gre jim kaj zamerili. Prvič smo morali i^redi tekme spreminjati koncept igre. za kar imajo nekatere mlade igralke še premak) izkušenj. Kljub temu da drugo mesto ni ikxsegjji-vo, bomo ludi v nadaljevanju igrali na vso moč.« ■ tr OBJAVA KRS- KABELSKO EUZDELILNI SISTEM VELENJE d.d., 3320 Veleiýe, na pM<; SL0VEN1.Í4, podjetje m revídirarýe in poslovno svetovanje, cl .0.0. je revidiralo raájm)- vodske izkaze KRS Velenje d.d., .scslavljcnc iz bilance slanja na dan 3M2.2IX}.1, izkaza poslovnega Í7Ída in izkaza finanint'ga bJda ter izkaza gibanja kapilala za ieto 2003 s ptvjasnili. KPM<; SLOVENIJA. |M>djetje /a ruvidiranjc in po.slovno sveto* vanje> d.o.o. meni. dH računovodski izkazi, navedeni v prejšnjem odstavku, izkazujejo resnično in poi^tcno sliko finančnega stanja BILANCA STANJA NA OAN 31.12.2003 2003 2Û02 SREDSTVA 588.122 587.491 A. STALNA SREDSTVA 504.353 S33.129 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2.757 5.210 1 Dolgoročno odlo eni strošta poslovanja 112 3 Dolgoročne premoženjske pravice 2.757 5.098 11. Opredmetena osnovna sredstva 50t.334 527.657 III. Dolgoročne finančne naložbe 262 262 1 Deleži v podjetjih v skupini 262 262 B. GIBUlVA SREDSTVA 81.322 54.155 II. Poslovne terjatve 58.867 52.746 1 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 2 Kratkoročne poslovne terjatve 58.867 52.746 a. Kratkoročne poslovne teriatve do kupcev 56.416 52.174 b. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.451 572 lil. Kratkoročne finančne naložbe 0 0 IV. Doborimetje pri bankah, čeU, gotovina 22.455 1.419 C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 447 197 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 586.122 587.491 A KAPITAL 529.840 522.350 1. Vpoklicani kapital 328.520 326.520 1 Osnovni kapital 326.520 326.520 lil. Rezerve iz dobička 22.040 12.877 1 Zakonske rezerve 19.307 7.950 2 Rezerve za lastne deleže 2.733 2.733 3 Slatutarne rezerve 899 4 Druge rezerve iz dobička 1.095 IV. Preneseni čísli poslovni Izid 1.095 V. Cisti poslovni Izid poslovnega leta 977 VI. Pre vrednot ovalni popravki kapitala 181.080 181.081 1 Splolni prevrednotovalni popravki kap. 181.080 181.081 C FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 56.482 63.187 a. Dolgoročne flnančne In poslovne obveznosti 3.322 22.167 2 Dolgoročne finančne obveznosti do bank 22.000 8 Dolgoročne tln«^čne in poslovne obveznosti do drugih 3.322 167 b. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 53.160 41.020 2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank 26.500 8.350 4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 7.271 26.866 6 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 5.404 7 Kratkoroene tinajične in poslovne obveznosti do pridru enih podjetij 7.644 8 Kratkoroène finanène in poslovne obveznosti do drugih 6.341 5.804 È PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.954 IZKAZ poslovnega l2lbA ZA LETO 20Ù3 (različica i) 2003 2002 1, Čisti prihodki od prodaje 272.435 194.952 2. Stroški blaga, materiala in storitev 139.449 118.199 stroški porabljenega material 7.014 11.045 4 Stroški storitev 132,435 107.154 3. Stroški dela 26.368 22.684 Stroški plač 19,237 16.622 Stroški socialnih zavarovanj 3.715 2.722 Drugi stroški dela 3.416 3.340 4. Odpisi vrednosti 92.579 44.452 a Amorlfzaciia m drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred-meteoih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 77.909 37.228 b Prevrednotovalni poslovni odhodki ph obratnih sredstvih 14.670 7.224 Drugi poslovni odhodki 2.062 1.281 POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA 11.977 8.338 5. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 185 470 a Drugi finančni prihodki Iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevredno-tovalniml finančnimi prihodki) 185 470 6. Finančni odhodki za obresti In Iz drugih obveznosti 5.695 5.225 C DrugI finančni prihodki za obresti in Iz drugih obveznosti 5.695 5.225 POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA 6.467 3.581 7. Davek iz dobička Iz rednega delovanja 694 8. Čisti poslovni lad Iz rednega delovanja 5.773 3.581 9. Izredni prihodki 2.681 710 11. Izredni odhodki 1.163 3.314 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 1.518 '2.604 ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 7.291 977 družbe na dan 31.12.2003, izid poslovanja ter gibanje finančnih tokov v končanem letu v .skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno poročilo uprave Je skJadno z revidiranimi računovodskimi izkazi. POJASMILA li\ SPOROČILO liPKAVK imirmi: POiAl \.'VSLOV DRI ŽBK INPR\V\A()K(5AM7.A-CIJSKA ()BLIK.\ KRS - KaiR'lsko razdelilni sistem Velenje, delniskii družba Prešcrmwa H. Velenje -Skrajšam» ime: KRS Voknje d.d. Dejavnost družbe po standardni klasinkacUi dejavnosti: 1 64.200 lelekomunikacije Matična ilevilka: 5675332 Davčna Številka: 68234317 Velikost družbe: majhna Lastništvo: mešano Nadzi)rni svet dru7J>e: Vojko Rovere, pretUednik Uprava družlwi Slavko Korenič, direktor Podatki o zaposlenih: 3 zaposleni nadan3M2.2iX)3 rSTANOVlTEV Družba je biia uslamwljena dne 31.10.1991 in dne 30.10. iy92 vpisana v register. KAPITAL DRI ŽBE Kapital družbe na dan 31.12.2003 zna.s:i 529.640. lisoč Srr. Osnovni kapital 326.520 tisoč SIT Za vrednost osnovne glavnice je bilo izdanih 32.652 delnic. Za svoje obveznosti v pravnem promelu družba jamči s svojim celotnim premoženjem. VRICDNOST DKLMCK Nominalna vrednost ene delnice je 10.000,00 sn; knjlgovod- skavrednoM 16.220,00Sn: POM DBA RADIJSKIH INTKI.KVIZIJSKIIIPRO- (JRAMOV v prt^gramskem paketu KRS Velenje je 45 televizijskih in 18 radijskih programov. i>omi;mb[\íi;jša I'OJ'VSMI.A 17, P()SI,0V\l\JA /A iji'i'o 2()():i_ > T FINANČM POI.Oi^.AJ IN D()Sr;GA\JKP()SI.()V- ,Miiciiji;v v letu 2003 Je družba KRS Velenje (Ld. posl<»vďla pozitivno in v ccloti realizirala ci Ijc« do ločene s p(»slovnim načrtom. Čisti prihodki od prodaje so realizirani vviSini 272 mio SIT in so bili za 39 % višji kol leta 2iJ02. Vsiruk'turiprilK)dkov predstav-ljaj(i 79% prilu'idki od uporabnin. najemnin kanalov 3%, Interneta 4 prispevkov za priklope [% in preostalih 13 % od investicijske dejavnosti in l'wtalih prihodkov od prodaje. Cisti poslovni izid iz rednega poslovanja (Obračunskega obdobja je realiziran v višini 5,7 mio SIT Stro.ški obdobja soz/iašali 25^ mio SIT in so bili za 39 % višji kol v letu 2002. Večino stroškov obdobja predstavljajo stroški storitev in materiala, in so predstavljali 52 % vseh siro^kiw v letu 2003. Amortizacija in prcvrcdno-tovalni poslovni odhodki pri neopredmelenih dolgoročnih sredstvih in opredmelenih osniw-nih sredstvih predstavljajo 29 % stroškov, prevrednotovaln i poslcjv-ni odhodki pri obratnih sredstvih 5,5 % vseh stroškov in drugi p(\slovni odhodki 3,5 Slroi^ki dela; plače, soeialno zavarcwanje in drugi stroški delc^ I UBHnOvU»!«« • I prtvn* 0B6b« 'kfo^n* «lo^neil I 70*4 USr^fSKA SESTAVA NA OAN 31.12.2003 so zanašali 10 % vseh stro.^kov. Družba je v letu 21X13 ustvarila či.sti ])oslovni izid za leto 2003 v višini 7.291 lisoč SIT. Hilančni dobiček iz leta 2002, dru^e rezerve iz dobička, statutarne rezerve in čisti dobiček poslovnega leta v skupni višini 1L358 tisoč SIT se po predlogu uprave prenesejo v ziikonske rezerve. Statutarnih sprememb in sprememb v organih družbe v letu 2003 ni bilo. PRIČAKOVAINM, V PKIIIODIMOSTI. I\A(;RTI V IIITII 2004 v letu 2004 KRS Velenje d.d. načrtuje 313 mio SÍT čistih pri-hodkovod príxlaje in 37 mio Sl i čistega poslovnega izida. Največji dele?, prihodkov je načrtovan iz uporabnin (79'%), investicijske in druge dejavnosti 14 % in najemnin, zakupov in upravljanja 7 Za naložbe v obnovo in rekonstrukcijo omrežja bo namenienih 44 mio SIT» za vzdrževanje omrežja 22 mio SIT, z.a slroškc dela 2yinioSn:60mioSIT za stroške zakupov programov, avionske pravice in za stroSke blaga, materiala in drugih storitev 121 mio SIT. Cene storitev se bodo v letu 2004 u-skladile z inflacijo in povišanjem cen programskih pristojbin. Tako se bo zaradi 12,5%poviŠ3njapristoj-bin za avtorke pravice in 10% povišanja zakupnin za televizijske programe od 01.01.2004 dalje in inflacijo (od 01.07.2003. ko je bila izvedena zadnja askia-dilev cen a cena mesečne uporabnine). sOl.04.2004 mesečna uporabnina povišala za 9,6 % oz. na 2.375,00 SIT (z DDV 2.850,00 SIT). Najpomembnejši cilji: - Intenzivna obnova in rekonstrukcija omrei^ja na območju Starega Velenja, Šmarlnega, Konovega in Pcsja. • Prenova blokovnih instalacij po sistemu sofinanciranja. - Izgradnja optičnih povezav z Šaptanjem, in medmrežjem. - I\>večanje donosnosti sredstev, kapitala, prihodkov in dodane vrednostJ. - Rwečanje program.ske pc^nudbc za dva nova lokalizirana programa. - Nadaljevanje investicijske dejavnosti v izgradnjo novih omrežij. - Posodobitev pcislovanja z novimi programskimi rešitvami in povezavami. UPRAVA HRS VELENJE d.d. RADIJSKI PROGRAMI ZimUSKi PI^GRAMt TELEVIZIJSKI PROGRAMI FfttKVENCA 2. SLOVENIJA II 90.40 - s a. RADIO VEt^NiE - RADtO ALFA 104.20 - 5 4. koroSki radio 90.80 • s S. BLUE DANUBE AVSTRfiA 99.90 - 5 0RFRADI0 3 91,20 - s 7. HRVA$k» RADIO II 94^20 - s 6. RADIO LASER 100,30 - s ř Zvenim iíi 87,90 . s 10. MOJ RADIO 97,90 - s n. FANTASY 94,60 - 8 12. MOJ RADIO 'TREND 88,30 - s 13. NOV RADIJSKI PROGRAM • Dton » • »terso SATELnSKI PROGRAMI FREKVENCA 1». DEUTSCHE WELIEI 106.70 16. VIR6INRADIO 107.10 - s 17. CMR 107.50 - s 18. R HIT-RADIO ATENNE1 106(30 19. SPUTNIK 1Ô5,M-s TELEVIZIJSKI PROGRAMI r. OSNOVNI PAKET ZEMEUSKI PROGRAMI KANAL 1. SLO 1 K 11 •11 2. SLO 2 K 07-07 9. HRT 1 9 C? • 84 4. HRT 2-s. d S 03-82 5. HRT 3.», d S 06-85 TV VELENJE • VTV • vIdM strani K 05'OS 7. TV 3 K 08-08 «. KRS VELENJE »vM»« Sirani S 08 »87 9. AVSTRIJA 1 K 09-09 10. VTV-VASAfELEVIZiJA'S K 10-10 11. POP TV-s K 12-12 12. KANAL A »s 5 11 >90 s - ffter«e, d • digitalni sprvfem SATELITSKI PROGRAMI KANAL 13. RIL - d S 07-86 14. $AT1 - s. d S 10-89 15. DSF-d S 14*93 U. RTL2*d 5 15*94 17. PRO 07 - d S 16-9S 18. 3 SAT S 19-96 2. DODATNI PAKET SATELITSKI PROGRAMI KANAL 20. DISCOVERY-d S 04 - 83 21. CNN • d 5 12 • 91 22. EUROSPORT - duol fen. d S 13 - 92 23. MTV-d S 17-96 24. CARTOON NETWORK • TCM - d S 16 - 97 25. ANIMAL PUNH-d S 09-68 26. NATIONAL GEÓGRÁmiC S • 29 27. ROMANTICA - d S - 22 28. REAUTY TV • d 5-28 29. TV 5 C - 24 30. VOX S - 21 31. RAI UNO - d S - 23 32. AVSTRIJA 2 5-29 33. VH 1 S - 38 3. PLAČLJIVI PAKET 34. PRIVATE GOLD noinl prearam S 09 - 68 35. HBO filmski pr • plon ll.p«ll.2004 S-36 4. ZAČASNI PAKET 36. TV PINK S - 24 37. KAŠEL 1 5-26 38. SUPER RTL S - 27 39. lOF" C-21 40. TV ĆEUE •• Ć • 23 41. PANORAMA VELENJA S - 33 42. HAYAT TV plan 2004 C-26 43. HAaMARK - lllmski program S - 34 44. Tostnl dig. kanal daikih, ki izhajajo iz računalniške evidence minisir.stva/a noiranjezadeve, bo Iclos potekla veljavnost vir/-niî^kili dovoljenj vciini li.slih imetnikov, ki so jim bila la izdana v prvih ireh leilh po osamosvojitvi Slovenije. »V Upravni enoti Velenje bo letos treba zamenjati več kol 6.800 dovoljenj. Čc pogledamo denimo podatke za naslednje iri mesece, pomeni to v aprilu 630, v maju 1.082 in juniju kar 2.067,« je povedala načelnica Upravne enole Velenje may. Míleiw Pečovnlk. Po doloCbah sedaj veljavnega zakona o varnosti cesmega prometaje v<^?iija motornih vozil z neveljavnim vozniškim dovoljenjem sankcionirana z denarno kaznijo v viSini najmanj 90.000 tolarjev ter 3 do 5 kazenskimi točkami ali s kiiznijo zapora in 3 do .5 kazcaskimi točkami, »/ato priporočamo vsem imetnikom vozniških dovoljenj, da si ta pravočasno podaljšajo. Da bi se izognili preveliki gneči in zašlo jem na upravnih enotah, je ministrstvo upravnim enotam dovolilo postopek podaljSanja vozniških dovoljenj že pred potekom veljavnosti tudi za več kot dni.« pravi načelnica. V Velenju so se na te menjave dobro pripravili. Podobno kol v času izdaje novih potnih listin in osebnih izkaznic bodo v aprilu, maju in juniju vozni.^ka dovoljenja zamenjavali tudi prvi dve soboli v mesecu. Oh podaljšanju vozniškega dovoljenja je ireba priložiti »staro« vozniško dovoljenje in upravno takso v vrednosti 2.2J0 tolarjev ali 130 točk lafo>nc tarife. Cc imetnik vozniškega dovo- OdlavnI ics: vsak dan od 8. • ure in v soboto od 8. -12. ure. ÝélikbtvélikonóčíiVaRčljaod 20. morća Tudi do 40% popustb ZQ gotovinska pjaćilo. Kratki dobavni roki in kvalieta so našo prednostT^ IPMŤTI1 tt n' f'iSiin dnevneisobe. ro Ču nol niske ilBSSsb lîïfte Gorenje Glin d.o.o., Lesarsko cesta 10,3^1 Nozarje * ht1p://www,9ôrenl»^lin.si * e-mail: maloproda)a(?»gorenie-9linsi * t«l.: 03 63 93 138 ' toKs: 03 &e 32 341 ljenja v svojem starem vozniškem dovoljenju nima (iznaćene A-kaiegorije, mora oh podaljšanju priložiti: staro vozniško d(woljenje, fotografijo vdikosli 35 krat 45 mm» veljavno zdravni.^ko .spričevalo (ie ima imetnik omejitve zdravstvene zmožnosti za vožnjo motornih vozil) ter upravno takso v vredni\sti 2.210 tolarjev aii 130 točk taksne larife in ceno obrazca novega vozniškega v viSini 272 tolarjev. »V vozniški izpit je v tem primeru namreč trcha vpisali ustrezen zaznamek, ker v skladu s spremembo Zakona o vammli cestnega prometa iz leta 2U02 vozniško dovoljenje H-kategorije vključuje tudi voznii^ko dovo ljenje A-kalegorijc, vendar le za tista moloma kolesa, katerih konstrukcijsko doloCena hitrost ne presega 50 km/li.« Ce pa ima imetnik vozniškega dovoljenja A-kaiegorijo za motorna vozila že vpisano, lahko podalji^anje opravi z ustreznim zaznamkom o podaljšanju na zadnji sirani vozniškega dovoljenja. V tem primeru obrazca vozni.^kcga dovoljenja ni treba zamenjali. Razen, pravijo na upravni eno ti, v kolikor ni prišlo do kakšnih drugih sprememb, na primer spremembe prebivališča ali denimo spremcml>e zdravstvene zmoi^nosti za vožnjo moi{)r-nih vozil in podobnem Mnenîa in odmevi Dcinokićii ija - hedu in blišč slovciiskťí;ii nannla Delavec brez izobrazbe, pa čeprav s pridnimi rokami, je v današnji družbi pravi izmeček, brez vxakih osnovnih pravic, brez človeškega dostojanstva, z nekaj bankncem in vedrino. Prav bi bilo, da bi otrokom lagali, jim vzbujali lažna upanja za prihodnost, a žal številni starši že tako otopeli, zlomljeni in žalcwini od boja za preživetje, da tudi lagati ne zmorejo več. Več mesecev neplačane položnice, sodne izterjave, skrajno pomanjkanje denarja za osnovne življenjske potrelK so zelo stresne situacije, da nc omenjam vse večje brezposelnosti in vse več socialnih pomoči- Vse to vodi ljudi k nasilju, alkoholu, drogám in hudo depresivnim stanjem, ki se nemalokrat končajo usodno. Zelo rada imam majhne otroke in živali. To so bitja, ki te potrebujejo in ti vračajo vso svojo ljubezen, čisto, nesebično. Ženske rojevajte, življenje jc krasno! ■ Lidija Štefanec TV SPORED ČETRTEK, 18. marec SLOVENIJA 1 06.00 Teleleksl 06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poroiila 09.05 Voličovi, čarovnice In velikani, 13/38 09.15 Risanka 09.25 Pod klobukom t0.05 Zgodbe i? Ikoljks 10.40 Barve leseni n.35 Divja Azija. 3/12 12.00 Totalna revolucija, dok. 0. 13.00 Poročila, sport vreme 13.30 Spel doma 15.05 Glddialori>2> svetovne vojne, 9/13 15.55 Mostovi 15.30 Poročila, šport vreme 1$.50 Na llni{i, oddaja za mlade 17.25 Jasno in glasno 18.10 Ženil 18.<40 Pisanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Osmidan 2t.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, époft vreme 22.50 ûlasbeni večer 23.20 Mednarodni projekt Gallus, 2 del 23.55 Dnevnik, sport 00.45 Dnevnikzamejsketv 01.05 Jasno in glasno 01.45 Ženil 02.15 Tednik 03.10 Osmidan 03.40 Spel doma 05.30 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 07.45 Tek^teksl 08.00 Vkleostrani 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10.00 Dck van Dylœ. 49/158 10.25 Vkleostrani 11.00 Tv prodaja 11.30 Vkleostrani 15.30 Tv prodaja 16.00 Nomadi neba, 2/3 17.05 Vkleospotnice 17.35 Skoaćas 17.50 Otók van Dyke, 50/158 16.15 Druga nailepša stvar. am^r. f. 20.00 Šport 20.35 Košarka, Pau Orthe?: Union Dlimpi|a, prenos 22.30 0 pošastih in |ud6h,njskif. 00.00 vkjeospolnice 00.30 24JV24 01.15 Vkleostrani <5^ 07.30 Dogodivščine Jaokiea C ha na, ris. serija 07.55 RckiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad 09.40 Sknvnosl ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 (^udež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi, nad. 12.45 Na kraju zk)čind,i>an. 13.40 Tvprodaja 14.10 Rk:kiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Cudež življenja nad. 16.55 Skrivnost ]juûezni. nad. 17.55 24ur-vrçme 18.00 Maščevanje liubenii. nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja 21.30 Prijatelji, nan. 22.00 Na kraju 2k)ćin3, nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Šo^ za rebelkami, dok odd. 23.50 24 ur 00.55 Nočna panorama hansM 27 4e B2 09.00 POP CORN, glasbena oddaja, ponovitev 10.15 Vabimo k ogledu 10,20 Odprta tema. pon.-Uvajanie novega modela financiranja bolnišnic in kliničnih poti 11.20 Naj$pctdneva 14.00 Vkieostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 tistvarjajmo skupaj, otroška odd,, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 10.45 Iz olíTTip9^ loogov, šp. odd 18.50 Znani obrazi: Franci Horvat, dok, oddaja 19.20 Najspotdneva 19.25 Videoslrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz zakladnice slovenske ustvarjalnosti: kleklanje m idrijska gostja: Sonja Erjavec 20.25 Regk)nalne novice 20.30 8ativna oddaja 20.30 Okrogla miza: Velenje-mesto pritožnosti ali zaprtih trgovin? • kontaktna oddaja 21.55 Vabimokogledu 22.00 Zapoj mo in zaigrajmo, posnetek glasbene prireditve 23.00 Vabimokogledu 23.05 Na) spot dneva 23.10 VideosbanI, obvestila 07.00 TV prodaja 07.30 Fomiula 1. prenos drte 10,00 Bučke. ris. serija 10.10 Rdeča kapica, ris. him 11.05 Berb lade. ris. serija 11.30 Dogdivščine Jackiea Ghana, ris. serija 11.55 Šolska košaricarska liga 12.50 Viktorji, ponovitev 14.50 Na deželi je lepo, nan. 18 .45 Mestece za vedno. nan. 16.40 Morilec fotomodelov. am. t. 18.15 24ur-vreme 18.20 Triki Jamieja Olivera 19,00 24 ur 20,00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.30 Zveza z erotično plesalko, amer, film 00.10 24 ur, ponovitev 01.10 Nočna panorama 27 46 U PONOVITEV 0IXJAJ TtDENSIŒGA SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.30 1257. VTV magazin, regionalni-inf. program 10.50 Kultura, Iníonnatívna odd. 10,55 Športni torek, športna iniorrr^ativna oddaja 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 športni gost, športna odd. 12.00 Vabimokogledu 12.05 Okrogla miza: Velenje ^ mesto priložnosti ali zaprtih trgovin? 13.25 Lokalni utrip Dravske doline, inforniativna oddaja 14,05 Iz siedine oddaje DcAro jutro 15.15 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1258. VTV magazin, regionalni • inf. program 18.30 Kultura, intonnativna odd. 18,35 Iz petkove odd. Dobro jutro 19,25 POP CORN, glasbena odd. 20,40 Župan z vami: Štefan Tisel, župan občine Šentjur 21.40 Iz zakladnice slovenske ustvarjalnosti: Ideklanjein idrijska čipka, gostja: Sonja Eijavec 22,05 Videostrani. obvestila PONEDEUEK, 22. marec SLOVENIJA 1 06.10 Tetetekst 07,00 Dobro jutro 09,00 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.20 Začeto se je, 1/5 09,35 Pleme, n/26 10.00 Razpoke v času, 12/17 10,40 Spetdoma 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Obzorjaduha 14.00 Ljudje tn zemlja 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Dober dan. Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17.00 Televizijska zvezda, dokum. film 17.15 Zgodbe starega medvedka, risanka 17.30 Velikani Afriškega neba 18.25 Žrebanje3x3plus6 18.35 Žn^banje Astra 18,40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 20.0 0 Julija. 10/13 20.55 Gospodarsi izavi 21.25 Umetnostigre 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Župan iz Castert)iid8ea. 1/2 00.35 Vrtičkaril, 10/10 01.05 Dnevnik, šport 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Velikani Afriškega neba 03.10 Gospodarski izzivi 03.40 Umetnostigre 04.30 Tuja vrsta, amer, film SLOVENIJA 2 07.45 Tetetekst 08.00 Vkleostrani 09.05 Primorski mozaik, tv Koper 09.35 Slovenski utrin Id 10.00 Dk;kvanDyke,51/158 10.25 Vkleostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Vkleostrani 13.05 Tvprodaja 13.35 Tistega lepega popoldneva 17.45 Skozičas 18.00 DKk van Dyte, 52/158 18.25 Ženska v izložbi, čb film 20.00 Končnica 21.00 Studio city 21.55 Študentska 22.25 VkJeospotnKe 22.55 Brane Rončel izza odra 0.20 24,15/24 01.05 Vkleostrani 07.30 Dogodivščine Jackiea Chana, ris. serija 07.55 RKkiUke 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost Ijutezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad, 11,50 DoJŽlnske vezi, nad. 12.40 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Siďivnost ljutiezni, nad. 17.55 24 ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Pod eno streho, 5 del 20.55 Sedma nebesa, nan. 2Í.50 Naša sodnica, nan. 22.45 )0(L premier« 22.50 Tre^a izmena, nan. 23.45 24 ur. ponovitev 00.45 Nočna panorama kanali 97 46 U 09.00 Dobfo jutro, informativno • razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1258.VTVmagazin, regcnalni • int. program 10.30 Kultura. Informativna odd. 10.35 Najspotdneva 10.40 Gremo v kino, oddaja za ljubitelje hima 14,00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 16.05 t^omeL posnetek tekme Šmartno : Drava 19.35 Najspotdneva 19.40 Vkleostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Aktualno: MATIC TASIČ, predsednik Sveta korošKh občin, kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Rokomet posnetek tekme Prevent: Prute67 22.35 Iz oddaje Dobro jutro, informativna - razvedrilna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimokogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Vkleostrani, obvestila TOREK, 23. marec SLOVENIJA 1 06.00 Teletekst 06.30 Odmevi 07,00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Televizijska zvezda, dok. f. 09.30 Zgodbestarega medveda, risanka 09.40 Marsupilami, 8/26 10.15 Sprehovi v naravo 10.35 Velikani Afriškega neba 11.25 Vsakdanjik in praznik 12.20 tJmetnost igre 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Alpe, Donava, Jadran 13.40 Gospodarski izzivi 14.10 VečemigosLMatjažPešelj 15,05 Julija, 10/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pravljice Mike Make, 21/26 16.55 Zlatko Zakladko 17.10 Knjiga mene briga 17.35 Svoboda je ... portret Angele Vode 18.05 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.40 Šport vreme, magnet 20.00 Tarča 21.30 Sanjal sem o tetenju, dok. 0. 22.00 Odmevi kultura. Šport vi^ne 22.50 Gladiatorii 2. svet vojne, 10/13 23.40 Učitelj glasbe, belgijska drama 01.20 Dnevnik, šport 02.10 Dnevnikzamejsketv 02,30 Svoboda je... portret Angela Vode 03.00 Prisluhnimo tišini 03.30 Tarča 05.00 Sanial sem o tetenju, dok. o. 05.50 Glasbena odda^ SLOVENIJA 2 07.45 Teletekst 08.00 Vkleostrani 09.05 Glasnik, h/Maribor 09.35 Dober dan, Koroška 10.05 DckvanDyke.52/158 10.25 Vkleostrani 11.00 TvpfTxlaja 11.30 Vkleostrani 15.50 Tvprodaja 16.25 Študentska 16.55 Studio city 17.55 Vkleospotnice 18.25 Skodčas 18.40 Dek van Dyke. 53/158 19.05 Otrok razsvetljenstva, 4/4 20.00 Frasíer,3/24 20.35 Ligaprvakovvnogometu, četrtinale. prenos 22.35 Gtejnebo.ital. iilm 00.10 Vkleospotnice 00.40 24.16/24 01.25 Vkleostrani 07.30 DogodivščineJacktea Ciiana, rts. serija 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dmžinske vezi. nad. 12.45 Sedma nebesa, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Dru^nskeveď, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivno st ljubezn i, nad. 17.55 24ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20,00 Preverjeno 21.00 Kupid In Kate, amer, film 22.45 >01 premiere 22.50 Tretja izmena, nan. 23.45 24 ur. ponovitev 00.45 tJočna panorama kanali 27 09.00 Nogori^et, posntíek tekme Šmartno : Drava 10.30 Vabimokogledu 10.35 Rokomet, posnetek tekme Prevent : Pmte 67 12,05 Vabimokogledu 14,00 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Angleščina po mavnčni bli^jici, 7. oddaja 18.15 f^a j spot dneva 18.20 Zapojme In zaigrajmo, posnetek glasbene pnreditve 19.20 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20,00 1259. VTV magazin 20.20 Kultura, ini.oddaja 20.25 Špoftnitorek, šp. inf.odd. 20,45 športni gost, kont oddaja 21.30 šulikam-zasoncem, oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.00 Kmetiji razgledi, izobraževalna odd. 3. TV m, 22.30 Lokaini utrip Dravske doline. Informativna oddaja 23.10 Vabimo k ogtedu 23.15 Vkleosirani, obvestila SREDA, 24 marec SLOVENIJA 1 06.30 Odrirevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Pravijtee Mike Make. 21/26 09,10 Rpsi,6/26 09.35 Sn^ vesolje, 5/26 10.00 Zlatko Zakladko 10.15 Kntga mene briga 10.40 Svoboda je ...portret Angele Vode 11,10 Prisluhnimo tišini 11.40 Stedi, tv Maribor 12.10 Med valovi 12.40 Halo, Leon 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Na vrtu 13.50 Šivvčasu, 13/13 14,20 Tarča 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Male sive celice, kviz 17.45 Vem-veš 16.40 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 R-avi zk)čin, amer, film 22.05 Odmevi, kultura, šport 23,00 Nori malar, tv igra 00.15 Dnevnik, šport 01.05 Dnevnik zamejske tv 01,25 Vem-veš 02.20 Lepo življenje, Špansld film 04.05 Nori malar, h/igra SLOVENIJA 2 07,45 Teletekst 08.00 Videostrani 09.05 Sproščeno srce, pesmi Srečka Kosovela 09.30 Mostovi 10.00 DickvanDyke,53/158 10.25 Videostrani 11.00 Tvprodaja 11.30 Videostrani 16.15 Tvprodaja 16.50 Šest žena Henrika VIII,. 2/4 17.40 Videospotnice 18.15 Skozičas 18.30 DKkvanDyke,54/158 19.00 Končnica 20.05 Liga prvakov v nogometu. prenos 00.00 Videospotmce 00.30 Račanec, ital. film 02.10 Videostreni I _ ."rx/' 07.30 Dogodivščine Jacktea Cbana, ris. serija 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09,40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11,00 Čudež življenja, nad. 11.50 Dolžinske vezi, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tv prodna 14.10 RickiLake 15.00 Dojžinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19,00 24 ur 20.00 Ugrabljena bogatašinja, amer, film 21,40 Na kraju zločina, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Tretja izmena, nan. 23.35 24, ur 00.35 Nočna panorama kanali 27 4« 62 09,00 Dobrojutro.informativno- razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 1259. VTV magaan,pon. 10.25 Kultura, informativna oddaja, ponovitev 10.35 Športni torek, športna informativna oddaja, pon, 11,00 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 18.00 Tralalaja, otroška oddaja. 3. TV mreža 16.30 Regionalne novice 16.35 Najspotdneva 18.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 19.25 \^deostra ni. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja 21.15 Regk)nalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja. 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna • razvedrilna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 \^deostra ni. obvestila 18. marca 2004 «»ářAíí MODROÎBIÊILA KRONIKA 19 Šolski strop grožnja učencem Mi)i\ kio/koni oblikovanja z filiiie se je v podru/íiicíii šoli v Topolšioi zacel rusiU sli^op - Da ni Zijmiel na 14 učeiirev, se zahvaliti železne konzole - Ta je zacližala leseno korivSlrukcijo z žeblji zabilo v strop - Ueenci bežali in vpili, da so sola podira Milena Hrstfč - Planine foto: Stane Vovk_ TopoLsica, 10. marai • Nihće si ne upa pomislili, kaj hi bilo, čc železna konzola pred tablo v iiCilnici 1. razreda podružnične osnovne šole Karla Destovnika -Kajuha Št^šianj. na kalem c^lKšajo zemljevide in plakate, vTopolŠici, ne bi zadržala lesene slropne pod-konsîrukcije. Ko se jc îa odtrgala od stropa, v njega přibila z žeblji i!)Je šliri-najsi učencev pod meniorsivom lonCarjd Igorja Ha h orja. načenjalo pri krožku cUîlikovanja gline mehčali malcrial. »Bilo je malo po 12. url. Sama sem imela pouk v ćelrtem razredu, ko so Šolsko lišino presekali na liodnikiiotroci.kisona vesgla*^ prcstraáenc vpili, da se i>oia poďi-ra.« je prípiTvetkwala NuSrt Kugi)-niř, vodja podružnice. Za njimi pa je pt'kkalo in pokalo in vzbujalo grozo v v.sch. »K sreči ni bil poškodovan nihče. Ra/jeJ smo îakoj zaklenili. Vsi pa smo ^ vedno moćno prc!5trawn}. Icm. dn bi se kaj lai:egd lahko zgcidilo. ni pt^mislil nihče, je pripovedovala dan kasnc|c.« Ravnatelj Osnovne Sole Karla Deslovnika - Kajuha šoSlanj. kamor podružnica v TopolJici sodi, Darko Menih je pcftvdal. da sta lakoj po nesrečnem dog(xlku v kraj prWa predstavnika Občine Šoštanj, ki je lastnik stavbe. Alenka ViTbič In Darko Ccpelnik. O nesreči pa so obvestili tudi dmge, med njimi predsednika svela zavoda In krajevne skupnosti. »Že isti dan .so slekli pogov^iri o iakt>ji>nji sanaciji, saj je varnost sliriini>tirldeseiih otrok, ki obiskujejo podružnico in štirih učiteljev.kidelajovnjej.napivem mesiu. V šoli je tudi enota vrtca. Pn^blem stropov, smo se dogiwo-rili, bomo reM v celoti, ne samo v poškodovani učilnici, da se nesreča nc pon(.wi še kje.« je povedal. »Groza me je pomislili, kaj bi se laitko zřídilo. Ko smo si ogledovali to r^, zabito z žebljiTo bi enkrat gotovo spt^lzelo,..«. Spuščene stn>pe, prej jih v lej blizu 120 let stari /gradili, ni bilo, so v Šoli zaradi boljšega i?korist-ka toplotne energije, namestili okoli leta 1979. Kdi^ je dela izva-jal, prejšnji teden še ni bilo miigoče ugotovili. Je pa dejstvo, da kdorkoli jili je že izvajal, jih je izvedel - milo rečeno -slabo. Bi bilo rulitcv možno predvideli? Tjftisa Rehar, referenlkii za odnose z javnostmi v Občini Šoštanj, pravi, da nc. »Ta obnova ni bila predvidena niti zdaj. ko jc bila obnova podružnice v'fbpciL^ici uvrščena in poirjena na predmestno sanacij podružnic. Dva dni pred dogodkom, marca, se je sestala komisija in določila seznam potrebnih del. Na njem je bila obnova kriiinc in žlebov na š-olskcm poslopju, sanacija in ureditev stopnišča, ki vodi došole in ograje ob njem, za kar je bilo v proračunu rezerviranih 5 milijonov tolarjev.« V popi.^u sanacije stropov ni, saj Vodja podružnice Nuša Kugonič: »Otroci so kričati, da se Šoia podira.t nihče Še pomislil ni, da laliko ogrožajo učence. Lani so bili ti isti stropi na zahtevo inšpekcije prebeljenl. ker prostori niso bili dwolj svetli. Tudi inšpekcija ni opazila nevarnosti. K sreći se je vse skupaj končalo dobro. ■ Mislil, da je potres ... Vid Bahor, učenec X raz* reda: »Komaj smo dobro začeli delati z glino, koje Vid Bahor: »Strop seje ustavil nad glavo mo/e-ga atija.** znčeio pokali in pokali. Hiiro smo stekli ven in kričali na ves glas. Mislil sem, da je potres in da sc šola podira. Še nekaj ur potem sem se ves tresel. Moj ati, ki vodi krožek, je stal prav lam, kjer se je usulo. Strop sc mu jc ustavil tik nad glavo.n ■ Podružnica v Topoišici je biia na prednostni ieti za otinovo. Ravnatelj Hajuhove Šole Darko Menih: »Konzoli, na kateri navadno visi kak zemljevid, se gre zahvaliti.« Zgorelo gospodarsko poslopje V Uliri heroja Gašperja v Šošlanju zgorelo fiospodai^sko poslopje -Škode za milijon in pol lolarjev Milena HrstSc - Planine Šoštanj, 10. marca - V sredo oh 23.ID je iz dtMiiej še neznanega vzroka zagorelo gospodarskih poslopje, veliko 15 krat H oetrov, vulici ïleroja Cía^rja v Šoštanju. Požar so |x*gasili gasilci. Ogenj je uničil leseni delgc^spt^-darskegapcKlopja s kritino in nekaj Gospodarsko poslopje v plamenih, (foto: Dejan Tonidi) kmetijskimi sin>ji v njem. Višina gmotne škode je ocenjena na pri-bilžjto l.5{K).000 tolarjev. Kaj jc povzročilo požar bo znano, ko bodc> preiskovalci zaključili z delom. «Četrt čez enajst zvečer jc. blio. ko .sem od doma v Šoštanju, zasli.šal sireno. Letal sem od okna do okna, da bi videl, kaj se di^gaja. Pa ni bilo kaj videti. Šole ko sem slopil ven, sem ugotovil, da gori. Nisem pa mogel takoj ugotoviti natančne lokacije, niti lega. kaj naj bi gorelo,« je julro po požaru na pogorišču pripovedoval Slane Vklemsek, ki koristi zemljo okoli Stane Videmšek koristi zem* Ijo okoli objekta, (foto: vos) p<îslopja. »O požaru je bila lastnica gcspodarnkega poslopja in iiiše. ki stoji nekaj mclrov niže, živi pa v Msriboru. obveščena takoj.« je Še dodal. Videmšku sta v gospodarskem poslopju zagorela mullikullivalor In plug, ki ju je Imel shranjena v objektu. »Kaj hočemo? KoliLšna je škoda ne bi mogel oceniti,« je še dodal. Slišal pa je gtv>po, ki je vedela povedali, da so trije poba-lini Iwdili okoli in spraševali, če je kaj za pomagali. »A pomagali se tako ne da,« je navrgel. Na prehodu zbîl Ni bila líska! pešca Velenje, II. marca - Včelrtek, ob 9. \5, se je v krožnem križišču na Kidričevi v Velenju pripetila hujša prometna nesrcča. Do nje je prišlo, ko je 63-letni voznik mebnega avtomobila v krožnem križišču zavijal desno, proti Ce.s-ti talcev. V tistem je po prehodu za pešee cesto prečkal 50-letnl moški. Voznik je irčil vanj, pri čemer je pešec utrpel hude telesne poškodbe. Kradli so le »jugote« Velenje, 14. marca - V času zadnjih dveh vikendov so velenjski policisti obravnavali več tatvin ali poskusov tatvin osebnih avtomobilov znamke jugo. Dva. ki sla bila ukradena so tudi na.^li. Po tistem, ko je bil v noči na 12. marec s parkirišča na Poltovl odpeljanjugo temno modre barve, so policisti prijeli dva mlajša, še ne p«îlnoIeina fanta in dekle, ki jih sumijo storitve teh kaznivih dejanj Po zaslišanju se jc Izkazalo, da imajo najbrž na vesti Še več drugih vlomov. Med drugim v slanovanjsko hišo, od koder jc Šla z njimi kosilnica in poskus vloma v cerkev Sv. Jakoba. Pobeglega izsledili Velenje, 13. marca — Kaj tiste, ki povzročijo prometno nesrečo, da lebi nič, meni nič, mirno odpeljejo, kol da sc ni nič zgodilo, ni jasno. Dejstvo pa je, da skoraj ne mine teden, da se ne bi primerilo kaj lakega. Pobegle voznike v vcčÍdí primerov policisti tudi izsledijo- Tako je bilo ludi z mladeničem, kije brez vozniškega dovoljenja, v Hudi luknji, v nepreglednem ovinku prehiteval pred njim vozeče vozilo, pri tem pu oplazil avto, ki mu je pripeljal nasproti. V njem sta se voznica in sopotnica lažje poškodovali. Brezvestni voznik je s kraja odpeljal, izsledili pa so ga iaj kmalu po nesreči na območju Policijske uprave Slovenj Gradec in ga »pripeljali« nazaj. Ustrezni postopki zoper m.adega voznika sledijo. Poskus umora? Velenje, 15. marca - Vp(^nedel-jek. okoli 20.3U. je na Številko 113 policiste poklical neznanec in povedal, da ga v Velenju, po «Slanetovi preganja moški 7 nofcm, Takoj za tem je bila zveza pre ki njena. Na kraj so takoj odhiteli policisti in lam oba tudi našli. Moški, ki je poklical, je bil porezan, odpeljali so ga v Zdravstveni dom Velenje, kjer so mu oskrbeli rane, moškega, ki naj bi ga pořezal, pa naslednje dt">poldnc privedli pred preiskovalnega sodnika. Oba sta Velenjčana. Ali bo državni tožilec dejanje oK'valificiral za poskus umom, bo znano po zaslišanju. Stopila pred avto Zabukovica, 15. marca - Na lokalni cesti v Zabukovici, na območju Upravne enote Žalec, se je vponedeljek ob 15A5 zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami, 3H-letnavozJiicacisebnega avtomobila je vozila iz smeri Griž proti Zabukovici, ko je na cesto nenadoma stopila peška. Voznica se je pričela umikati v levo. vendar je kljub umikanju sspred-njim desnim delon vozila trčila v peško, ki je padla po vozišču, pri tem pa utrpela hude telesne pc^škodbe. Arja vas, 15, marca - V ponedeljek so bili policisti obveščeni, da je nekdo - pa ni bila lisica - iz kurnikov odnesel kokoši nesnice. V Levcu jih je z njim šlo deset, v Arjl vasi pa dvanajst. Kurji tat je povzročil okoli 25.í)íK) tolarjev Škode. Gorelo v Ravnah SošlanJ, 15. marca — V pi^nedeljck okoli 16.10 je zagorelo v Ravnah nad Šoštanjem. Do požara je prišlo v garaži, kjer so varili izpušno cev na osebnem avtomobilu, pri čemer se je avto v^gal, (^genj pa za tem presktKil na priročno garažo in od lam na novo oslreŠje sicer starejše stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili gasilci, višino gmotne škode pa ocenjujejo na 1.51)0.000 tolarjev. V Velenjčanko po gotovino Velenje, 10. marca — V sredo okoli 3. ure je bilo vlomljeno v Irgovino Vilenjčanka. VIcî milec je iz pisarne odnesel preko 300.000 lolarjev gotovine. Zaradi ropa pred sodnike Šmartno ob l^iki, 11. marca - V četrtek okoli 21. ureje znanec v gostišču Drobtinica v Smart-nem ob Paki pretepel in zbil po tleh 27-letncga Skomičana m mu iz denarnice odtujil denar. Osumljencu, ki jc pojasnjeval, da gre za dolžniško - upniška razmerja, so policisti denar zasegli in ga vrnili oškodovancu. Zaradi sloritve ropa se bo zagovarjal pred sodniki. V avto šolo in kiosk Velenje, 13. marca - Velenjski pc)llcisll s<; bili v soboto popoldan obveščeni, da je nekdo vlomil v prostore Avto .šole Peter d.o.o. v Velenju, od koder je odiujil računalniški monitor vreden okoli lOll.OOiJ tolarjev. ?.e ponoči pa je neznanec vlomil v kiosk na Irgu mladosti. Odnesel je več prehrambenih izdelkov in povzročil za 50.0(K) lolarjev škode. Odnesel stopnici Žalec, 14. marc« - V noči na nedelje^ je neznanec s tovornega avtomobila, parkiranega na parkirnem prostoru pri železniški postaji v JĆalcu. odtujil stopnici za vhod v tovornjak na levi In de.'ini strani kabine. Z dejanjem je lastnika oškodoval za300.0u0 lolarjev. Poskus vloma v cerkev Podkraj, 14. marec - V noči na nedeljo je ncznanec poskušal vlomiti v cerkev v naselju Pod-kraj. Z železno palico na vzvod jc odtrgal obešanko na vhodnih vratih prcdprosiora. kjer se nahaja vrv za zvonik. V notranjost cerkve ni prišel, je pa pov/jtjčil za 5-(X)0 tolarjev škode. Cigarete, kavo in alkohol Velenje, 14. mnrca - V noči na nedeljo je bilo na Koroški cesti vlomljeno v gostinski lokal. Neznanec je odnc.sel večjo količino cigaret različnih znamk, kave in alkoholnih pijač. Poleg tega je vlomilec vsanitarijah poškodoval električno stikalo in drsna vrata. Lastnika je z dejanjem oškodoval za 150.000 tolarjev. OBJAVE /m 4Rr Pisano vesfilje! a Risanke na Planetu Tuš Celje Od 15.3. do 15.4.2004 VELIKA MODNA REVUA ?ALYOIn REBEKO DREMELJ v sredo. 17.3. ob uri DTROSKE PREDSTAVE VMkc sredo ob 17. uri v kinodvorâni §t. 7 VEDEŽEVALKA z vami v sobotor 20.3.. rred 10. in 14. uro ter med 16. in 18. uro v soboto. 27. Ir med 11. in 14. uro ter med 16. in 18. uro v torek, 6.4.. med 16. Ir 19. uro POMLADNA PESEM 2ATE PLESNO-GLASBENA PRIREDITEV včetriekr 25.3. ob 18. uri ZAČINIMO POMLAD 2 BOGATIMI NAGRADAMI Nagradno žrebanje podjetja drp:ga i ansamblom KALAMARI v četrtek. 8.4. ob 18. uri OTROŠKE USTVARJALNE DEUVNICE vsak petek In soboto VARSTVO za najmlajše vsak dan v tednu. TÙé KJ«f M (vtlMOdns wv^/w.planet-tus.com Kreativne defavníce Namig xa poslikavo spomladanskega lončka Ravno pravi ćas je, da se lolimo poslikave lončka, ki nas bo na okenski polici niTve.scIjc-val vso pomlad ali pa ga bomo podarili mami ob malerin.skcm prazniku. Verjemi le,da bo mama najbolj občudovala darilo,ki ga bomo izdelali sami, seveda prav niČ je nc bo molÍIo,Cc bodo pomagali ludi očetje. I lladni večeri v lopli sol>i,pa so kot nala^ za ustvarjanje. Poslikava filinene^a lončka - Maleriai.ki ga potrebujemo: - glinen neglaziran lonček - prtiček s cvetličnimi moiivi - premaz za priičkovo lelmiko - acrilne baive - Ird čopič no položili na lonček. Lepilo predre skozi prliček in s icm je priičck lepo prilepljen na pndlago. To tehniko pt^slikave lahko uporabimo na različnih materialih: plastiki, lesu. sle-klu, glini... f e vam je ptwlikava uspela in vam je ostalo k barve» se na podoben način lotite poslikave slike, /a podlago v/cmite navadno leseno ploSčo prib. debeline 5nim in jo 2x prebarvajte z akrilno barvo, nato pa z lepilom za prtiCkovo tehniko premažete prtiček na podlago. Okvir slike prebarvate s temnejšo akrilno barvo. Upam,da vam je barvanje z acrilno barvo všeč in da boste svoje spretnost barvanja preiskusiii še na kateri drugi podlagi oziroma materialu. Ce se vam bo zdelo, daje barva pregosta lahko uporabite malo vixJe, ravno tako ČopiČpo uporabi sperete z v(xio. Veliko užilka ob ustvarjanju vam želim. Barve, premříz in čopiče lahko kupile v try«-vini FO rO-AR I na Prešernovi 7c v VELli-NJL, lel. 897 77 00. Jadranka Mrak Izdelava: iz irosicjnega prtička izrežemo cel, ki ga želimo uporabiti na lončku. Lonček pcl^arvamo ssvetlejio akrilno barvo in počakamo,da se poo pomoč aii pa vsai skupino v kateri bodo ljudje s podobnimi željami, kot |ih imate sami DobnD veste, da bo doigače verjetno spet tako kot je že bilo nekaj dni boste zdržali, potem pa bo vse po starem. Nj kaj. vse je v glavi In dokler ne sprenenite vzorcev razmišljanja, tudi vzT^cev obnašanja ne boste mogli vremeniti Ribi od 20.2. do 20.3. Pojdite med ljudi, ki jih imate radi. vseh ostalih se kakšen leden raje izogibajte. Jezik boste imeli zelo oster, pikali boste kot kača, kar res ne bo dobro za tiste, ki se jih boste lotili. To pa bo pomenilo tudi. da boste pri marsikomu izgu-btll kakšno piko. Pa vam bo pravzaprav čisto vseeno Veliko nezadovoljstva boste lahko pripisali kar sami sebi in svojemu izglecu, ki vam že nekaj časa ni všeč. če si priznate ali ne. vas to teži veliko bolj kot si upate priznati. Zgodilo se je... 0(1 19. do 25. rcbruarja 19. suSca je god sv. .ložcfa. ki jc pravi pcimladanski svetnik, na njegov god pa velja (udi nekaj zanimivih vremenskih zaščite Velenje Vilma Fece prejela srebrni znak civilnc 7aščite Republike Slovenije; 23. mHTCH ie(H 2001 so v Veienje v začetku 20. stotetja (Arhiv Muzeja Vetenje) pregíworov: "Sveli Jožel lep in jasen, dobre leiine prerok prijazen" ter "Cc jc lepo vreme na .ložefovo, naj veselo bo srce kmelovcx" Jo?,e t>ziroma .loŽiea pa je tudi eno najbolj pogtislili slovenskih imen: 19. marca kt« 2000 so v okviru Ki>njeniŠkega kluba Velenje ustanovili sekcijo Šalei(ka konje nic h: 20. marca !eCa 1978so v Velenju uslanovili /vezo iclesno-kulturnih <}rgani2acij. ki se je kasneje pre i me nov« la v Šporlno zvezo Ve k; nje; 21. in 22. mnrcH leta I9K6 je bil v Rdeii dvorani že deseti skupni maturantski ples matu» ranlov velenjskega Centra srednjih marca leta I9»6 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje; 21. marca leta 1989 so delegati na seji delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela (jorenje verificirali sklep o prtttopu Naravnega zdravilišča Topoliica -po i/bCitvj iz Zdrav.stvenega ccnUa Velenje - k samoupravnemu sporazumu o združitvi vGoa-nje SOZD: 21. marca leta 1990 jc bil na Temeljnem sodišču v Celju í^Aíjei sklep o steCaju delovne organizacije Ciorcnjc EKO. Delavcem je debvno razmerje prenehalo 26. marca IcIh 1990: 22. marca leta 1970 je bil v velenjski obCini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo skoraj 10% volilnih upravičencev; 22. marca leta 2001 je Članica občinskega ^taba civilne velenjskem Gorenju v pris4i-tnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana KuCana predali namenu novo tovarno hladilno-zamr-zovalnc tehnike in nove» gal-vano: 24. marca leta 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v kre je bil 24. marca leta 1997 imenovan za državnega .sekreiarja z.a energetiko; 25. marca je materinski dcin; 25. marca leta 1918 je bil v ŠmarUKm pri Velenju dekia-racijski shod v pc.)dpc>ro maj-ni^ki deklaraciji, na kaierem je govoril državnozlx>reki poslanec, Velenjčan dr. Karel Ver-slovšek. Večkot I50(ludele?.-encev slicxla .se je si>glasno izrekle^ za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korašcu in svojemu pc^slancu dr. Verslovšku. V enem od ča&ipisnih poroCil o shodu v Vc.enju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemSkutar-skíTi gnezdom v dolini«. ■ Pripravtja: Damijan foi>ki in ženska, v rajski nedolžnosti. Krize v zakonu so posledice greha. Ce je zakon egoizem v dvoje, razpade. Za zakon se je Ireba potrudili. Obstajajo tečaji priprave na zakon ter skupine poročenih in ločenih, ki si med sabo pomagajo, da končno dobro zmaguje. V nedeljo jc zaključil Nikodémovo večere p. mag. Silvo Šinkovec s predavanjem Ko ljubezen ni več ljubezen. Z ljubeznijo ne živimo, če nezdravo gledamo na življenje, če imamo preveč slabe izkužnje in če delamo navidezjio dobro. Vendar prava ljubezen se ve.seli resnice - prava ljubezen nikoli ne m ine J Za zaključek smo dobili na vpo-gled revijo Vzgoja, vse predavatelje pa smo presenetili s številno udeležbo predvsem mladih, ki so na začetku poli v samostojno življenje. ■ Marija Jeien Kdaj - kje - kaj Cciriek. 18. marca 1D.QQ Kniigarna Mladinska kniiga Velenje Knjižica čajanka - Sesede srca 17^00 Knjižnica za mladino Kakine barve je tema, Srečanje s pisateljico /Ucsinijo Kermauner in glasbeno skupino Slepi potnik 17.00 in 18 30 Dom kulture Vebnje Pozdrav pomladi • območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Velenja, Šoštanja in Šmarlnega ob Paki 19 og KniiJniča za odrasle Predavanje Herman M a sinak: škodljivi vplivi sevanj - črne točke v f]rometu 19.00 Kniižnica za odrasle Večers Hovtfiem Pirthom 19.00 Kulturni dom Šoštani Prireditev ob podeiilvi priznanj najboljšim športnikom in športnim delavcem Šoštanja za leto 2003 Pcick. 1». marca w lâiîo im IMl 21 Središče mesta Velenje {pred sodiščem) Jožefov sejem Knjižnica za mladino Cool knjiga: Tokratna knjiga; Sanje neme deUice (Burgess Me Ivin] Dom kulture Velenje Kulturni većer z diapozitivi: Reinhard Brečko; Sam z jadrnico iz Karibskega morja Glasbena šola Velenie, velika dvorana Pozdrav pomladi • območna revija ndraslih pnvstdb ?bnrt>v, oktetov in malih pevs&ih skupin iz Velenja. Šoštanja tn Šmartnega obPaki Kulturni dom Šcštani Koncert Alenke Godec. Vstopnice pc 1 000 tolarjev v mestni galeriji in pol ure pred koncertom v kuHurnem domu. Mladinski center Velenje Irski večer: Koncert skupine Belfast Pood Sdbota. 20. marca 8.QQ Sredtiče mesta Velenie (pred sodiščem) JoHlov sejem 9.0D-11QO Knillnioa za mladino Otroški živžav: Dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 15.00 RdeSa dvorana Velenje Rokometna tekma - Pokal pokalnih zmagovalcev -European Cup IRX Gorenje : RK C6M ValIađolid) ^8.00 Vila Mojca Potopisno predavanje Izrael in bližnji vzhod, predaval bo Dare Benci k. 19 QQ Dvorana KS Škale-Hraslovec Zabavno-glasbena prireditev Po domače« korajza velja 19 00 Galerija Mladinskega centra Velenje Odprtje razstave Uroša Potočnika 19.15 Rdeča dvorana Vetenje Rokometna tekma l.b rokometna liga • ženske 2RK Velenje :ŽRK Zagorje 19 30 Glasbena šoia Vernie, velika dvorana Pozdrav pomladi - območna revija odraslih pevsiuh zborov, oktetov in malih pevskih skupin iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki 19.30 Sobota. Dom Kulture Velenje V okviru ŠTUKFESTA iz Maribora se bodo predstavile foklorne skupine APS Študent iz Maribora, APS Branko Krsmanovič iz Beograda in ŠKD Koleda iz Velenja. 20.00 Restavracija Mami Mučeniški večer (zadnja veselica v restavraciji Mami), igra ansambel Goter 20.00 MladinskicenterVelenie Kultu rniŠItí večeri 31 30 Mladinski center Velenie Koncert: Andrej Čopar PoncMteljek. 22. marca 18 00 Mestna občina Velenje, seina dvorana Predavanje: Šaleška jezera in Paka, neznani znanci T<»rck. 2'ii, marca 17 00 Kniižnica za mladino Ura igric v knjižnici: za otroke od 6. do 12. leta starosti. Sreda. 24. marca 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic: Uhlji taksni in drugačni (G. Gene chien] Strasni v o IM S. Makarović) 19.30 Glasbena Šola Velenje, orgelska dvorana Javni nastop barmonikarskega oddelka Glasbene šole Velenje in oddelka Šoštanj (k'lrlck. 25. marcu 18 00 Velenjski grad Kiparska razstava: Tokovt nadaljevanja 1900 Dom kulture Velenje Tradicionalna prireditev ob materinskem dnevu Bolero 2004 Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-macijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). Veselo na snegu Vsako leio icžkc pri Ca kujemo zimo in Ictcxs smo jc dočakali malce pozno, ampak kol pravijo, bolje pozno kol nikoli. Takoj smo si weliCas in v Andražu nad Polzelo pripravili snci^ni poligon, na katervm smo lahko v nedeljo. 7. 3.. izvedli igre na snegu v okviru mladinske komisije PGD Andra?. Vreme nam je nekoliko zagcxJk). saj je precej snežile, vendar pa se jc kljub lemu zbrab veliko Številih udeležencev, ki jo sodekwnli v treh naprej pripravljenih igrah. Igre so bile zimska Stalo ta. hitrostno žakljanje in slalom. Vsi smo zelo uživali, saj je bilo snega več kol dovolj- dobro voljo so poskrbeli udcležcnci. ki so je prinesli s seboj cel iii glasba, /a okrepCikh je bil 2aj za oiroke in k"uhano vim) za odraslo. Ob koncu iger je vsak ude-lc5:enec prejel praktično nagrado in spominsko medaljo. Bilo je lepo. aje prehitro miniUv Vsi pa smo odšli domov dobre volje z mislijo na lepo preživelo popoldne in zavesljo. da niso pomembne samo vaje in lekmovanja, s katerimi lahkem ik'iscgamo reîoilta-te, najpomembnejše je nase druženje, v katerem se spt^znava-mo in sudelujemo na drugih področjih ter tako pri pom ore m o k rasli in razvijanju na^ga druStva in gasilske organizacije. ■ MV OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka IIL\i)I\l VRIi {20oijovin$kd vojna drama} Relija. Anlhonny Minghelld. vloge. Jude Law, Nicole Kidman. Renee Zeíweger, dolžina; 155 minut Četrtek, 18. 3., ob 20.00 Petekjg.a. ob 20.15 Sobota, 20.3., ob 19.45 Nedelja. 21.3., ob 17.30 Torek. 23.2. ob 2D.30 [rrnan je konl^eracq^ voj^, fose po linti iRtih amcnskd ditavljsnskâ vojne vrača donov. Na svc^ poti mora bdi zelo fxevf-den.sreča pa ielo zanirnve |udi zzeb nenavadnimi usodami Na koncu fX)tj pa ga čaka Add.delde njegovega živ^enja, ki roje moral zâpustitj in od&i v vojno. Tudi Adi vojna ni priianaiata S pomočjo simpatične mtai^ komediiant}V TORAN^O PfVjn VMJAU J\ MESTO IN REKAV FRANCIJI A T B afriSka jezikov skupina R 2ĐRU2EV. RA2MH UMrTNOS.. ĐEJNIN SMERI N IA*JKEN KOdCSK SUKANCA LAIBA TAĐIĆ MÊSTOV FRANCUl KRAJ pni OPATUI LXeSK* èeùK H*Aa KozmatiKs za obrez In teto * naravna elancna o^ja DELOVNI ĆAS: od ponedeljke do petka od 8.00 do 19.00, sobota od S.OO do 13.00 Prodajalna Velenje (pH zdravstvenem domM) ProcJajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta In raznovrstnimi Izdelki za zdravo življenje. Tomšičeva cesta 13-15.3320 Velenje, tel/faks: 03 697 73 20/21 Izdajamo pnpomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico 22ZS. OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURSTVA mimun^ NA DOBRI lokaciji v Velenju prodam 3-sobno stanovanje, Gsm: 051/370-456. POSLOVNI prostor, 22 m2, v Vde-nji, ugodno prodamo. Telefon; 586-1006. NOVEJŠO dvodružinsko hišo v Velenju (Šalek) ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. NOV POSLOVNO stanovanjski objekt v Mozirju prodam, Gsm: 041/299-919. TRISOBNO stanovanje, nalepi lokaciji, v Velenju, 1. nadstropje, prodam. Gsm; 040/876-633. V NAJEM ALI ODKUP vzamem eno ali enoinpolsobno stanovanje v šmartnem ob Pakl. Kličite po 20. uri na telefon; 588-2556, VINOGRAD, 10 a, 360 žlahtnih belih sort, s staro kletjo, zelo ugodno prodam, lepa sončna lokacija. Okoliš Šmarje pri Jelšah. V NAJEM oddam poslovni prostor s posebnim lastnim vhodom, 31, m2, nalepi lokaciji v áoštar^ju. pritličje. Pokličite po 20. uri na telefon: 588-1830 {Gretka). KUPIM trisobno stanovanje v Velenju. Gsm: 031/319-767. TRISOBNO obnovljeno stanovanje na Foitovi v Velenju prodamo. 6sm: 031/807-009. NOVO stanovanje, 84 m2, na Gla-zijl v Celju, prodamo. Gsm; 041/670-870. NOV APARTMA na Mariborskem Pohorju - Bolfengu, prodamo. Gsm; 041/670.870. QOMAČE slivovo žganje in jabolčnik iz neškropljenih jabolk prodamo ter sprejemamo rezerva- cije za uležan hlevski gnoj. Gsm: 041/344-883. RAZNO UGODNO prodam pevsko ozvočenje "dinakord" pover - 600 z zvočniki in 2 X bas (turbo sistem), komplet s kabli ter mikrofoni, stojali, kovčki in še več. Gsm; 031/275-066. ŠPORTNI voziček peg perego, lepo ohranjen, prodam. Gsm: 031/748-937. LETNE GUME, 205/60/15, vožene samo tri mesece, ugodno prodam. Gsm: 041/758-046. ISCCM ŽENSKA in štiri muce nujno išče stanovanje (po možnosti na podeželju). Starejši ženski nudi pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite na uredništvo pod ŠIFRO: BREZ DOMA, STEYR traktor 540 prodím. Gsm; 031/852-334. DOLIČNO ohranjeno zastavo 101 prodam. Gsm: 041/825-820. ŠTIRI letne gume michelin, 215/65/15 in starejše dirkalno kolo pinarelo prodam. Gsm; 041/601-668, 041/601-667. AVTOPRIKLOP nosilnost 800 kg, za iord escort, prodam. Gsm: 041/414-189. n IVALI BIKCA sivca, starega 1 mesec. 'ega AŽi prodam in kupim f\Z panje (20 satne). Gsm; 041/814-416. SEDEM mesecev brejo telico simentafko prodamo. Telefon: 588-5938. Po domaČe - Koroiža velja Skale - Hrastovec - Člani kultumega društva ŠKale bodo v soboto, 20. marca, ob 19. uri pripravili v dvorani krajevne skupnosti Škale - Hrastovec zan-imivo kulturno prireditev »»Po domače • korajža velja«. Vse dosedanje tovrstne pnreditve so privabile veliko ljudi. Letošnja bo peta po vrsti In organizatorji verjamejo, da bo tako tudi tokrat, saj se obiskovalcem obeta pester program. Na odru se bodo predstavili domači ansambli, pevci, recitatoni, muzikanti, humoristi in celo čarovnik. Nastopilo naj bi blizu 50 ljudi. Jubilejni ples 40 mucenikov Velenje - V sc^oto, 20. marca, ob 20. ufi, se bo v restavraciji Mami pričel 35. jubilejni ples, ki ga vsa leta, brez pre^nitve, prireja Društvo 40 mučeni-kov. Društvo šteje 20 članov, ki v teh dneh pospešeno »vadijo« humoristični pnDgram, s katerim začno vsakoletne plese. Kot ]e povedal podpredsednik društva Janez Blažič, bo osrednjo dogajanje v tem delu povezano z zdrahami na lokalni ravni. Goste bo zabaval ansambl Robija Goterja, humori-st) pa pripravljajo tudi veliko tombolo z bogatim srečelovom. Karte so na voljo v restavraciji Mami. ^Vedeževanje 24 ur 0904417 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 8. marca 2004 do 14. marca 2004 niso povprečne dnevne koncentracije 802, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občir>e Šmartno ob Paki, nilqer presegale mejne 24-urne koncentraciie 125 mikro-g S02/m3 zraka, MESTNA OBČINA V£L£NJE, URAD ZA OKOLJE !N PROSTOR MAKSIMAiUE URNE KONCENTRACIJE $02 od a marca 2004 do U. msrca 2004 (v mikrO'Q $Q2lm3 zrêka) mejna vrednosi 3$0 mino-s SO^ zraka, s^retariiivo preseganje v eb 2XA: 30 nvc^ 50^3 ffaka NAGRAJENCI NAGRADNE KRI ANKE RADIA VaENJEobjdvP jene v tedniku Na I čas 4. marca: NAGRADO • ALMANAH občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in CD ploščo preimeio: 1.) Marija Pavla Vovk, Cesta na Giiču8, 3320 Velenje 2.) Martina PcAleka, Lokovica 28 e, 3325 Šoštanj 3.) Jožica Stropnik. Šmartno ob Paki 99,3327 Šmartno ob Paki Nagrade prejmete osebno na uredništvu tednika Naš čas, Kidričevi 2/ a, Velenje. S seboj pnneslte osebno izkaznico! Čestitamo I Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane lamomke, spošto vani zavarovanci, obveščamo vas. da jetel.: 112 rezervirana za siužbo nujne medicinske pomoči. Na to teiefonsko številko poidičite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, iji<>sli. Ju se občinska Spt^rlna zveza in sploh vse mcslo simbolično s podelitvijo priz« nanj, nagrad» plakci in pokak)v oJdolži in zahvali najboljšim Aporinikom in športnicam. Športnim delavcom in delavkam, ircncrjcm in Irenerkam, Športnim in peda- goginjam za ves njihov trud in dosežke v preieklem lelu. ?x poastaljcni navadi je vse prispele pred-\ogc 17. klubov in drugih pregledala komisija za izbor šporlnika, ki deluje pri športni zvezi. Pripravila je predlog nominirancev za posamezne kategorije, predloge najboljših med nominiranci in predloge va druga pri;^-nanja. Njej izbor je nalc^ poirdik^ še predsedstvo zveze. Komisiji, ki pripavlja izbor na osnovi posebnega pravilnika, predseduje /denko liriber^k, njeni Člani pa so mag. Marjan ] ludej. Franc Plaskan. Mado LipoviWk. Dejan Tamše in Sume VwL Letošnja prireditev in razglasitev najboljših v občini za leto 2(KB je bila v domu kulture. Tudi to sla ob sodelovanju Mestne olKine Velenje pripravila .športna zveza in VIV -vaša lelevizJja, pcvozoval pa jo je EX.'jan TamŠe. Vsi /brani so preživeli sproŠCen, zanimiv in lep večer, za katerega so bili zaslužni tudi nastopajoči v zabavnem delu, in to vokalna skupina Cantemus, pevka Anja Ropotar, skupina Mavlibu, skupina Nnaio S&aio, pev» ka laya in Duo Pkuin. naŠ up na letošnjem izboru EvrosongvTurčiji. Komisija je pri izboru najbt^ljših imela bolj ali manj lahko delo. Čeplakova in RK Ctoren-je - člansko mt'tšlvo sla že osmič po vrsti prejela 1o laskavo priznanje. Janez lludej kol najbolj.si invalid športnik prav tako. Buč pa ircijič. Ceplakove, žai, na prireditev ni bik\saj je menda prišlo do neuskladitve datuma med razgla.sitvijti in njeno tiskovno kc^nferenco z^ j^^nzorja, družbo Spar, /aradi stidekwanja na enem izmed turnirjev je bil prazen tudi stol v dvorani, rezx-rviran za Katarino Srebi^tnik. Namcivto nje je prišel otc Jože. Najlažje delo je imela komisija pri izlH'iru najboljše športniec mladinke. Kriterijem pravilnika je po dosežkih ustrezala lesmučar^» ka Ana Drev, tako da v tej kategoriji ni búo napetosti in radovednosti, kdo izmed treh. ki so v drugih skupinah prišli v ožji izbor, izbran. Imena drugih nagrajencev objavljamo v posebnem stolpcu. ■ Predsednik športne zveze izroča kristalni pokal najboljšemu športniku Boitjanu Buču. Boštjan Sovič • kapetan Gorenja Alha Redžič REKI-I 50 ... Župan Mestno občine Velenje Srťťktí Meh je v pozdravnem pismu med cîiilallm poudaril: »Na& mesto zaznamujejo tudi in predvsem njegovi prebivale! z delom, idejami, rezultati in uspehi. Vsak doda svoj delček, iz katerega se vse leto gradi celota, ki piše zgi"^-dovino Velenja. Ogromen del sle v preteklem letu prispevali vi, Športnice in športniki - Jolanda veplak, Boštjan Buč» Janez lludej. Vid Kaviičnik,Ana Drev. Gorazd Křivánek, AliRedžič, rokomeiaši Cîoronja. V Športno zgodíwino. ne samo Velenja in Skivenije, vsega sveta, sle se zapisali z zlatimi črkami. Ime Vele-njaste znova pc^nesli v Cvri>po in svet, kjer smo tudi zaradi vaših zaslug, uspehov in rezultatov že danes, še pred uradno pridružitvijo k evropski dru^im.'< V nadaljevanju je .spregovoril o podpori lokalne skupnosti in gospodarstva Športnikom In Špiirtmcam.oobnwi Rdeče dvcv rane, o kakovostnem delu v klubih. društvih in športni zvezi ter o potrebnih ohjekiih in dodal, da v letošnjem letu v Velenju načrtujejo obnovo zimskega bazena- *Lahko smo ponosni tudi na to, da smo v Velenju vedno našli ptxsluh tudi za Športnike- Znali smo jim po svojih močeli pomagati In pk»d tega medsebojnega sodelovanja je vedno številčnejši nizŠp^ulnih dosežkov.Ti rezultati so ol>cnem izredna promocija nagega mesta, v katerem (ali-ko nb številnih prireditvah, zgodovinski dediščini in lepem i>ko-Iju vsakdo najde kaj zase. Velenje smo mi vsi.« je nadaljeval in po pojasnilu svoje odsotnosti pozdrav sklenil z besedami: »Vsem -Športnicam, športnikom in športnim delavcem. Irenerjera in nenazadnje Športni zvezi \^le-nje. bi se rad ob koncu še enkrat prijazno zahvalil za ves trud in priziidevanja, ki so pripomogla k lemu, da pi.šeie zgodovino mesta, obenem pa vam tudivpri-hodnje želim obilo športnih uspe-itov.« Prod.sodnik Šporinc /vc£c Velenje ,Iože Kavličnik je v svojem pi>zdravnem nagcworu pi">zdravil vse Šporlnice in Športnike ter goste, med njimi je bil tudi v ministrstvu za Šolstvo in šport dr. Jako Bednanka. nato pa je dejal: hV veliko veselje in čast mi je, da sem lahke predsednik najštevilčnejše in najuspešnejše orgii-nizjclje v občini Velenje. Govorim naj-^tevilčnejša, kajti ta.Šport-na organizacija šteje preko Kl.í)í)l) športnic in športnikov. Bera rezultatov in športnih uspehov je znana, ne samo v Sloveniji, ampak v Cvropi tn svetu, /a uspeh v športu nis^) zaslužni posamezniki, ampak kolektiv, /a uspeli v sporlu ne moremo gpvr>-riii, da je lahkoslučaj. je plod trdega, kvaliteinega in dolgoletnega dela. Za u-speh v Sporlu so potrebni dokveni pogoji. To je talent, to je šporina infrastruktura, it» materialni in tehnični pogoji in seveda strokovni kailer.'tèh strokovnjakov je v svetu malo. v Velenju jih premoremo veliko za lakšno mesto. In zaradi lega imamo tudi tako dobre u.spchevvseh leh letih, kajti le strokovni kader lahko poišče pravi talent v pi>sa-mezjiiku. strokovni kader mu lahko da pravo vsebino, pravo motivacijo in lalîko mudapravovTgiv jo. Hvala vam športni delavci, da ste v vseh leh letih pripomopil in delaii v Športu ne glede na nagrade. ne glede na tiste spotike, ki sle jih imeli. Hvala vam še enkrat in žx'lim. da bi nadaljevali s takšnim deli^m. vsem Šp<'»rinikoni in šptvrtnim funkcionarjem, ki bodo danes prejeli nagrade, čestilke in hvala za dosežene uspehe. Žehm. da bi tudi v lelu 2ÍM)4 bili deležni lakšnih uí-pehcw, Prepričan sem. da boste lo zmogli, kajti prvi me.seci v letu so to že dokazali-« Beseda najboljših SciKistjan Sovič, kiipetan RK red. Je vesel tega priznanja? >»Zelo vesel, prav tako vesel pa iem dejstva, dav Velenju pri-pravîjamti takoodlično prireditev ob podelitvi, S tem dokazujejo. da cenijo naša prizadevanja v športu.« Iaío sa ji- koiiuij zočeh. Kaj vas caka v tunlatjevanjii? fŽe i' imh-t jo jft nasi opii na avstrijskem df^vttem prvetvđvu v krosuy ker Çft Shvcnifi pač uismo /cve-dii!) »Konec tega tedna me čaka svett>vn<ï prvensfv»fešiejem z/aven prizJianje iz leta 19^0, je to že osmo.« Kaj st je lani dogajalo tako pomvtttbue^, da sSe tjiova pr» pričljivo sfaviU? »Ib je bila zagotovi) moja najuspešnejša sezona. Na evropskem prvenstvu na Nizozemskem sem osvojil prvo me.sto in obenem izboljšal evropski rekord v suvanju krogle- Hkrati sem izp<^lnil normoza nastop na para olimpijskih igrah septembra v Atenah, /elo dobro Sem se uvrstil tudi nasvcti>vnl jakastni Icsivici» kjer sem trenut-no tretji.*» Va.^a pričaktwanja v Atenah? ^Od vseh velikih tekmovanj mi manjka samo še kolajna s teh iger, ki bojo zelo rad osvojil, čeprav ho 10 zelo težko.« K/iiško kolajn pa se .'đif^ vaših viirinah? v>ko sem jih pred petimi leti nazadnje prešteval, jih je bilo l.'^O, Moram pa reči, da ima /ame vsaka posebno, neprecenljivi) vrednost. ne glede na Število.« Koiiko ati katero od njUi hi zamenjali zfl ieto^ujo, olimpijsko? »Nobene, medaljo na para olimpijskih igrah si moram zaslužiti samo z dobrim delom in rezultatom.« In kako se hoste pripravtjali na Atene? «Priprave se Ziičele fe zdavnaj. Vanje namreč štejem ceki-tno obdobje štirih let od enih do drugih iger. Vmes sta bili Še svetovno in evKjpsko prveni^tvo, zdaj pa je seveda vsa energija asmerjena v Atene. Srčno upam, da bom dosegel tisto, kar mi še manjka in kar si tako zelo želim.« Nagrajenci za leto 2003 ŠPORTNICA .lolanda Ocplak - AK Velenje Kalnrina Srelxitnik- STK Velenje Nina Sovinek • PK Mladinski .servis Velenje športnik Rostjan Buč - AK Velenje Matjaž Ćik - Konjeniški klub Velenje Gorazd Škof - RK Cîorenje EKIPA RK Gorenje Velenje - moška članska ekipa Karate klub Tl^r-ženska članska ekipa Konjeniški klub Velei^je-moška članska ekipai invalid Janez Hudej • Dru.Štvo para-plegikov JZ Štajerske Silverij Koželjnik Medline Velenje Roman Bor - Kolesarsko društvo tnergija Vtjlenji» mladinec Vid Kavtičnik • rk Gorenje Velenje .lanc/ i^jc - Atletski kluh Velenje Luka DobeLšek - RK Gorenje Velenje MLADINKE Ana Drev - Smučarski klub Velenje mlaiši mladinci - kade-Ti Gorazd Křivánek • -Allclski kluh Velenje Igor Žižek - Smučarsko skakalni špírt Velenje Jure DobelŠek - Rokometni Klub Gorenje Velenje mla^ise mladinke -kadi: i in je Alisa Redzič- Karate klub Tiger Velenje Špela Jandrok - Atlelski klub VELENJE Gloria Kotnik - Društvo za rekreacijo .SKB Vihamik PRIZNANJE ZA DOSEŽENE ŠPORTOE USPEHE Poznič Slaviea - Atletski kiub Ve lenje RnkomeCnI klub <;<>renjc Velenje • ekipa mladineev Allet.ski klub Velenje • moška članska ekipa NAJBOLJ.^E .ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠIVO Š^!) osno\'ne šo/e Livado ŠIK)R']NIK SSI) Nejc Lipnik-OŠI J vadil ŠPORTNICA SŠD Nina Kokot - OS Lfvada ŠPORTNI PEHAGOGI IN TOENERII Anja Šalamon - športni pedagog na 05 Livada Petar Pejkuncwič - trener Brane Dobnik - trener mlajših kalegorij v RK Gorenje JUU1LE,INA PRIZNANJA ŠPORITSIM DEIAVCEM Dušan Borovnik -zlataplaketa mag. Marjan Hudej - srebrna plaketa Steflui Drolc, .Sreflen.šek Jože. Vanovšck Justin - bn)nasta plaketa ZA TRADICIONALNE SPORIISE PRIREDIIVE, NAJ- mam dr2avne(;a znacaia Konjeniški Klub Velenje • 5. Mednarodni CSI lurnir POSEBNO PRIZNANJE ZA ODLÎCNO - ENKRATNO IZPELIAVO PRIREDI IVE: AMetsk Klub Velenje ( evropski pokiil L b liga. EMkros) Lokalni Organizacijski Odbor 6. Evr